Posamezna številka 6 vinarjev« Štev. 70. Izvcn Ljubljane 8 vi«. у LiDĐijonu v sreflo, 27. marce m Leto XI. ==£== Inserati: -- Enostolpna p etltvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 v za dvakrat......13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. se »zelja po pošti: as Za oelo leto naprej , K 26'— za pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 6'SO za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 33'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V »pravi prejeman пезвбло K 1*70 КУ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. В/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. nllol štev. 8. -£u - _ v _ Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 8 strani. / Kriza v socialni demokraciji. Povsod, kjer je parlamentarno življenje razvito in si je socialna demokracija priborila v javnosti veljave, opazujemo zdaj v tej stranki notranjo krizo. Povsod gre za nasprotstvo med onimi, ki si predstavljajo družabni razvoj tako, kakor jc to Marx naslikal, in med onimi, ki težijo za tem, da bi socialna demokracija dosegla svoje cilje na temelju obstoječih razmer nekako kot socialnoreformna stranka. Tako v Nemčiji, tako na Francoskem in Laškem, le v Avstriji pohaja kriza iz narodnega masprotstva med nemškimi in češkimi sodrugi, in dočim govore drugod o boju med sindikalisti in refor-misti, oziroma marksisti in revizioni-sti, se vrši pri nas med centralisti in separatisti. Če hočemo to krizo nekoliko obrazložiti, storimo to le kot nepristranski kronisti in se hočemo ogibati vsakega prorokovanja. O nasprotstvu, ki vlada na F r a n-c o s k e m med pristaši »Splošne delavske zveze«, ki je skrajno revolucionarna, Guesdisti, ki se zvesto drže Marsovega programa, in Jaurejevci, ki so re-vizioniške smeri, smo svoj čas že pisali. Ozrimo se danes na Italijansko. Na Laškem se socialni demokratje tudi dele v reformiste in revolucionarne sindikaliste. Tisti mož, ki se je najprej spoprijaznil s sedanjo družabno uredbo in na podlagi svojih študij najprej uvidel brezplodnost in pogrešenost radikalnega socializma, je bil Enrico Ferri. Najbolj ga je izpreobrnilo poto-vamje po Argentiniji, kjer je občudoval, kaj je laška kolonizacija v oni deželi ustvarila velikoga. Postal je navdušen patriot in militarist, ki zagovarja ekspanzijo italijanstva, ako se hočemo po-služiti laškega načina govorjenja. Po-nacionalizirali so se pa s časom še Bissolati, Bonomi in celo kričavi Podrec-ca, dočim je Turati ostal zvest prvotnemu socialističnemu programu. Te dve struji sta se dolgo trli druga ob drugo, enkrat je bila na vrhu ta, zdaj ona. Lani bi bilo kmalu prišlo do tega, da bi bil vstopil Bissolati v ministrstvo, a so radikalci ta škandal preprečili, saj je Giolitti že takrat pripravljal tripoliško ekspedicijo, ki se s socialističnimi teorijami na noben način ne sklada. Letos imamo vojsko v Severni Afriki, reformisti so se zanjo zavzeli, javno mnenje jc z njimi, sindikalisti pa so zagnali veliko vpitje. »Generalni štrajk!« — »Revolucija!« — »Doli z vojsko!« Toda to pot jc nacionalizem zmagal, ljudstvo je bilo navdušeno za pohod v Libijo, delavci so dejali, tla jim more kolonizacija severne afriške obali prinesti le velike gmotne koristi. Vendar se je radikalcem saj toliko posrečilo, da so tudi del reformistiških sodrugov v parlamentu pripravili do tega, da, so v zbornici glasovali zoper ekspedicijo. (Kako so sodrugi glasovali, se natančno ne da dognati, ker je zbornični predsednik Marcora menda nekaj protiglasov utajil.) Posledica tega pa je bila, da sta se tako desno kakor levo krilo socialne demokracije pred javnostjo blamirala: ljudstvo jc radikalcem zamerilo njihovo antipatri-otično stališče, reformistom pa njihovo liinavščino. Zdaj je socialistična zveza izključila iz svoje srede Enrica Ferri, ki je pa sam rad šel. 21. t. m. se je zveza posvetovala, bi li tudi Bissolatija, Bonomija in Podrecco izključila. To bo razdor seveda le povečalo. Posledica je, da so na mesto dveh odstopivših sodrugov bili pri nadomestni volitvi v parlament izvoljeni vladinovci. Sodrug Rossi-Doria izjavlja: »V italijanskem socializmu vre na vseh koncih in krajih — to ni kriza razvoja, ampak starostni razpad. Ne preostaja mu drugega kakor da umre, da se potem zopet pomlajen vzdigne.« — Vederemo! Vre pa tudi med socialno demokracijo v Nemčiji, zlasti zaradi dveh vprašanj. Marksisti se povprašujejo, se li sklada z načeli socializma, da je vodstvo stranke v svrho zmage nad »črnomodrim blokom« svobodomi-selcem brez boja izročilo celih 16 vo-livnih okrajev in se celo zavezalo, da tu stranka sie bo zborovala, niti raz-širjevala volivnih lepakov, niti dostavljala volivcem glasovnic. To smatrajo intransigentneži seveda za smrten greh nad socialnodemokraško veroizpovedjo. Na drugi strani pa so revizionisti vznevoljeni, ker je večina stranke sklenila, da eventualni socialnodemokra-tični predsednik, oziroma podpredsednik ne sme k cesarju, kar je imelo za posledico, da so ostale stranke eliminirale iz predsedstva socialističnega podpredsednika Scheidemanna. O tem vprašanju in o vsem, kar je z njim v zvezi, obravnavata jako zanimivo sodruga dr. Quessel in Edmund Fischer v zadnjem zvezku »S o z i a 1 i-s t i s c h e M o n a t s h e f t e«. Ouessel (»Socialna demokracija in monarhija«) pravi nekako tako-le: Med monarhijo in republiko ni nepremostljivega načelnega nasprotstva. Tako se 11. pr. belgijski in norveški kralj in francoski republiški predsednik, kar se tiče njunih državnopravnih funkcij, v ničemer ne ločita. Kar zadeva germansko ustavo, jc bila monarhija izpočetka stanovska. Fevdalni stanovi, ki so obenem dajali monarhu na razpolago vojakov in imeli v rokah tudi sodstvo, so monarhično oblast zelo omejevali. Denarno gospodarstvo, trgovina in obrt so stanovsko ustavo temeljito izpremenili. Stanovi so izgubili svojo veljavo, meščanstvo se jc postavilo na stran monarha, ki si je mogel zdaj tudi sam najeti potrebnega vojaštva, upravo je dobilo v oblast uradništvo, razvil se je birokraški absolutizem. Revolucija leta 1789 je ustanovila konstitucionalno monarhijo, kjer deli vladar oblast z zastopniki ljudstva, neodvisnim sodstvom in ministri, ki so parlamentu odgovorni. Konstitucional-na monarhija se sedaj razvija v parlamentarno, ki bistveno obstoja v tem, da so ministri dejanski in pravi zaupniki parlamenta. Zdaj ni nobenega razločka med monarhijo in republiko. V Nemčiji imamo še konstitucionalno monarhijo, toda le »norci in sanjači morejo misliti, da bi se dala izpreme-niti v parlamentarno potom nasilnega preobrata«. Zato pa je tudi neopravičljivo, da je stranka socialističnemu predsedniku prepovedala iti na dvor in se monarhu predstavit. Res nemški cesar dejansko še ni isto kakor predsednik francoske republike, a mogel bi se do tega razviti. Tembolj, ker je po besedilu in duhu ustave res le predsednik nemške državne zveze. Zato bi bilo le v interesu socialne demokracije, ako bi stranka imela z monarhom ustavni stik, na drugi strani pa v zvezi s svo-bodomiselci tvorila večino, ki bi smo-treno delala na to, da se nemška ustava popolnoma parlamentarizira. Ergo je stranka s svojo sedanjo taktiko pogrešila. Edmund Fischer (»Socialna demokracija in Vlada«) pa obravnava isti problem z druge strani. Radikalci se krčevito branijo tvoriti vladno večino in hočejo ostati kot »smrtni sovražniki meščanske družbe« zgolj opozicionalci. To je pa že s tega stališča nedosledno, ker ima socialna demokracija v mestnih zastopih in deželnih zborih, ki tvorijo v Nemčiji vsi tudi del državne oblasti, po rano« gih krajih večino in v njih dejansko vlada. Zakaj ne tudi v parlamentu? Potem pa je treba pomisliti, da bi mogla socialna demokracija svoj družabni program v celoti izvesti le potom korenitega preobrata, revolucije ali podobno. »Na to pa niti v Nemčiji niti drugod ni še misliti.« Če bi kdo ugovarjal, da se je na Francoskem družabni red potom revolucije namah iz-premenil, to ni res. Ustava se je izpre-menila že za vladanja Ludovika XVI., poznejša revolucija ni pravzaprav na tem dejstvu nič izpremenila, pospešila je le reakcijo, ki je nastopila s thermi-dorijanci, direktorijem, konzulatom in Napoleonom. Kakšne koristi bi bila sploh revolucija? Kapitalizem bi le ostal! »Kapitalistična družba, meščanska družba bi kljub prevratu ostala (kakor v Avstraliji), socialistična vlada bi morala kapitalistiško vladati, to je kapitalistiškim podjetjem zasigurati varnost obrata in pospeševati kapitalistiško produkcijo, kajti če bi ta zastala, nastane anarhija. Doseči se da kaj le potom pametnega razvoja, 11a podlagi obstoječega družabnega sistema. Če se preobrat forcira, se utegne ojačiti reakcija. Mase ravnota-ko lahko odpadejo, kakor smo jih pridobili zase. Volivci pričakujejo od socialne demokracije pozitivnega sodelovanja pri vladi, zahtevajo, da socialisti tvorijo z drugimi strankami večino, na katero bi se mogla vlada opirati.« Tako odlični sodrugi. Komentirali teh izvajanj ne bomo. Razvoj bo pokazal, kdo ima prav. Pribiti pa je treba te stvari, da delavstvo uvidi, da ni vse res, kar marksisti dan na dan po svojih shodih in časopisju ponavljajo, in da njihove fraze o »sedanjem vseskozi gnjilem družabnem redu« in »koreniti socialni revoluciji« niti v lastnem ta* boru nič več ne vlečejo. Državni zbor. Dunaj, 26. sušca. Rusinska obstrukcija. Obstrukcija ima v avstrijski zbornici in skoraj v vseh deželnih zborih domovinsko pravico. Opozicija prične z obstruk-cijo, ako ji večina zastavi pot. Skoraj vedno je posledica ta, da se večina naveliča, poslušati dolgočasne govore ali pa mačjo godbo in se začne pogajati z godci, Rusini LISTEK. H. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Idrisovo življenje je v njegovih rokah. Samo ako potegne za petelina, pade razbojnik, ki je uropal Nelko, mrtev na zemljo. Toda Stanko, ki je imel v svojih žilah poljsko in francosko kri, je naenkrat začutil, da bi za nič na svetu ne mogel streljati človeku v hrbet. Naj se vsaj obrne, — in naj pogleda smrti v oči. Potem pa kaj? Potem bo pritekel Gebhr in preden bo storil deset korakov, bo istotako padel v pustinjski prah. Ostane Hamis. Toda Hamis bo zgubil glavo in ako bi je ne zgubil, bo čas, da vtakne nove naboje v puško. Ko prideta beduina, bosta našla troje trupel in tudi sama bosta našla, kar sta zaslužila. Potem bo samo treba obrniti velblode proti reki. Vse te misli in podobe so šle skozi Stankovo glavo, kot burja. Začutil je, da se ima v nekaj minutah zgoditi nekaj, atrašueea iu potrebnega obenem. V prsih sc mu je strnil ponos zmagovalca z čustvom velikega studa, ker je moral ljudi moriti. Bil je trenotek, da se je pričel obotavljati, toda spomnil se je muk, katere so prestali beli jetniki, na očeta, na gospoda Rawlisona, na Nelko, na Gebhra, ki je udaril deklico s korobačem in sovraštvo je zakipelo v njem z vso silo. »Treba! treba!« — rekel je sam sebi med zobmi in neizprosni sklep je odseval na njegovem obrazu, ki je postal, kakor izklesan iz kamna. Med tem je postavil Idris usnjati meh na približno sto korakov oddaljeni kamen. Stanko je videl nasmeh na njegovem obrazu in celo visoko postavo na ravni in peščeni planjavi. Zadnjič mu je šinila v možgane misel, da bo ta živi človek za trenotek padel na zemljo in s prsti kopal pesek v smrtnih mukah. Toda deček se je nehal obotavljati — in, ko je Idris storil petdeset korakov, je počasi dvignil puško k očesu. Toda predno se je dotaknil s prstom petelina, se je. razlegel za peščenimi griči, oddaljenimi nekaj sto korakov, silen krik in v isti minuti je pri-drvilo kakih dvajset jezdecev (na konjih in na velblodih na planjavo. Idris je okamenol, ko jih je zagledal. Tudi Stanko se jc začudil, toda njegovo za- čudenje se je takoj spremenilo v brezmejno radost. To so pričakovani rešitelji! Da! To ne more biti nič drugega! Brez dvoma so v vasi prijeli beduina in ona sta pokazala, kje se skriva ostali del karavane! Tudi Idris je tako razumel in, ko je prišel k zavesti, je pritekel k Stanku, obraz mu je bil od strahu, bled kakor pepel in pokleknil je k njegovim nogam, ter pričel ponavljati z zasopljenim glasom: »Gospod, jaz sem bil za vas dober! bil sem dober za malo bint — pomni to! . . .« Stanko je mehanično potegnil naboje iz puške — in gledal, .lezdeci so gnali, kolikor so konji in velblodi mogli dihati, kričali veselja in metali kvišku dolge arabske puške, katere so lovili spet v begu z izvanredno spretnostjo. V jasnem prozornem zraku so se natančno videle njihove postave. V sredi, na čelu sta jahala oba beduina, mahala okrog z rokama in burnosoma, kot ■norca. Čez nekaj minut je cela banda dospela do karavane. Nekateri izmed jezdecev so poskakali iz konj in velblo-dov, drugi so ostali na sedlih, vsi so pa neprenehoma kričali, da se je razlegalo do neba. | »Hartum! Gordon! Gordon! Hartum! .. .<'. Slednjič je eden izmed beduinov, ta, katerega je tovariš imenoval Abu-Anga, skočil k Idrisu, ki se je krivil pri Stankovih nogah in pričel kričati: »Hartum je vzet! Gordon ubit! Mahdi zmagovalec!« Idris je vstal, toda še ni verjel ušesom. »A ti ljudje?« vprašal je s trepetom na ustnicah. »Ti ljudje bi nas imeli prijeti, sedaj pojdejo pa z nami k preroku.« Stanku se je stemnelo v očeh . . 4 XIV. I11 v resnici je ugasnila zadnja na-da, da bi bilo mogoče zbežati med potom. Stanko je sedaj vedel, da. niti njegovi načrti nimajo nobenega pomena, niti zasledovalci jih ne doženejo in ako bi vzdržali težave potovanja, prišli bodo k Mahdiju in bodo izročeni v roke Smainu. Edina njegova nada je bila sedaj misel, da so ju uropali radi tega, da bi ju Smain vrnil v zameno za svoje otroke. Toda kdaj bo to in kaj jih poprej šc lahko doleti. Kako strašna usoda ju čaka sredi divje, krvi pijano horde. Ali bo Nelka zamogla vzdržati težave in pomanjkanja — na to ni nikdo mogel odgovoriti. Na. drugo stran je bilo pa znano, da Mahdi in njegovi .derviši sovražijo kristjane in sploli ,vse in Poljaki si v zgodovini šc nikdar niso bili posebni prijatelji. V zadnjem stoletju pa je v Galiciji med Poljaki in Rusini nastalo smrtno sovraštvo. Poljaki so neomejeni gospodarji v deželi in to poljsko nadvlado bi Rusini radi štrli. To pa se jim bode težko posrečilo, dokler morajo avstrijske vlade resno računati s poljskim klubom v poslanski zbornici. Poljaki zahtevajo kanale in vlada jim zagotavlja to plačilo za zvesto službo. Rusinsko prebivalstvo v vzhodni Galiciji od teh kanalov ne bode imelo nobenih koristi. Že iz tega razloga se Rusini odločno upirajo zgradbi kanalov. V nedeljo in včeraj pa so tri stranke poljskega kluba zborovale v Lvovu. Na tem sestanku so poljski demokratje in Vsepoljaki ostro napadali rusinske sodeželane. To je bil povod, da so danes Rusini v zbornici pričeli obstrukcijo, s katero so upali preprečiti vsaj pred prazniki prvo branje kanalske predloge. Prva točka današnjega dnevnega reda je bila hitro končana. Druga točka je bila poročilo pristojbinskega odseka glede pristojbin od tobaka, smodk in cigaret. Lansko leto je tobačna režija podražila kadilcem zabavo. Da se cene zravnajo, je vlada predlagala, naj kadilci plačujejo še višje pristojbine od tobačnih fabrikatov, ki jih naročajo iz tujine. Po zakonu, ki ga je danes zbornica sprejela, bodo znašale poleg carine pristojbine od kilograma cigaret 60 kron, od kilograma smodk 35 in od kilograma tobaka 30 kron. V razpravi o tem zakonu se je prvi oglasil znani kapelnik rusinske godbe v ga-liškem deželnem zboru, poslanec S t a r u h. Bil je pred leti orožnik; po njegovih žilah se pretaka prava kazaška kri. Že s pogledom prebode človeka; pogumen pa je tudi, da bi v brlogu napadel medveda, ko bi bil poljskega rodu. Tudi nemščino lomi še precej dobro. Pravil je jako zanimive stvari o galiških razmerah. Obširno se je bavil s trafikami, ki so skoraj izključno v poljskih in židovskih rokah. On sam je z načelnikom rusinskega kluba izročil prejšnjemu finančnemu ministru Bilinskemu prošnjo za trafiko v svoji domači vasi. Trafiko je dobil žid. Staruh gre vprašat finančno ravnateljstvo, kako je bilo to mogoče. Ravnatelj mu pomoli pod nos izjavo z njegovim podpisom, da noče trafike. Staruh se seveda začudi, ker vidi, da je njegov podpis ponarejen. Take in enake dogodke je Staruh slikal z živimi barvami ter vzbujal mnogo smeha. Tudi navzoči poljski poslanci so se brez ugovora smejali. Ob eni uri je predsednik prekinil sejo, ker so se med tem pričeli pogajati z Rusini. Ker dolgo časa ni bilo pogajanje končano, je predsednik zopet otvoril sejo in Staruh je nadaljeval svoj »sermon«. Mož je hotel govoriti še nekaj ur in oglašenih je bijo šc 11 rusinskih poslancev. Sedaj so se začeli oglašati z medklici socialni demokratje. Na dnevnem redu je namreč tudi poročilo so-cialno-političnega odseka o zakoniti uredbi plačil v rudnikih. In ta zakon hočejo socialni demokrate še pred prazniki spraviti pod streho. Ker bodo Rusini itak imeli priliko govoriti, ko jutri ali v četrtek pride razprava o kanalih na vrsto, jc Staruh danes zaprl svoje zatvornice. O plačah v rudnikih poročam jutri. Koncem seje je govoril dr. Verstovšek kot glavni govornik v razpravi o nujnem predlogu češkega poslanca dr. Kornerja. Dr. Verstovšek je nevaren političen nasprotnik, ker nikomur ne ostane dolžan. Nedavno ga je nečuveno napadel poslanec Evropejce, toraj je v duši dečka nastal strah, če bo Smainov vpliv dovolj velik, da bi obvaroval nju oba pred grdim ravnanjem, pred mučenjem, okrutnostjo in steklostjo Malidijevih spoznavalcev, ki so morili vladi zveste Mohamedance? Prvič, odkar sta bila uropana, se je polastil Stanka obup. Obenem pa tudi praznoverska domneva, da ju preganja nesrečna usoda. Saj je bila vendar že sama misel uropati jih iz Fayuma in pripeljati v Hartum naravnost blazna in izvršiti so jo mogli samo tako divji in nevedni ljudje, kakor Idris in Gebhr, ki nista razumela, da morata preiti tisoče kilometrov po deželi, ki je podložna egipčanski vladi ali pravzaprav Angležem. Ako bi šlo naravno, bi jih morali ujeti že drugega dne, vendar se je vse tako zlagalo, da so sedaj že blizu druge katarakte — in niso jih dobili nobeni poprejšnji zasledovalci, zadnji pa, ki bi jih mogli zadržati, so se ž njimi združili in bodo odslej njihovi pomagači. K Siankove-mu obupu, k njegovi bojazni za usodo Nelke, se je še pridružilo čustvo ponižanja, ker ni mogel ničesar pomagati, kajti ako bi mu sedaj tudi izročili puško in naboje, vendar ne bi mogel postreljati vseh Arabcev, ki so se pridružili karavani. Take misli so ga grizle toliko bolj, ker je rešitev bila že tako blizu. Naj bi Kartum ne bil padel, ali padel nekaj dni pozneje, pa bi ravno ti ljudje, ki so /.uaj prestopili na Mo.hdijevo stran, jih bili prijeli in izročili vladi. Sedoe M ar c k"HI v graški >Tage»posti; Danes mu je vrnil dr. Verstovšek v enaki meri. Govor Vam pošljem po zapisniku. XXX Ko se je prekinila debata o poročilu socialno-političnega odseka o ureditvi mezdnih razmer pri rudarskih obratih, se je nadaljevala nujno debata o Kornerjevem nujnem predlogu. Poslanec dr. Verstovšek je ostro kritikoval postopanje nadsodišta v Gradcu, čegar vsi odloki imajo namen, pospeševati germanizacijo na Spodnjem Štajerskem. Vmes se je zelo repenčil poslanec Marckhl, a ga je posl. clr. Verstovšek precej krepko zavrnil. Nato je bila odkazana vladna predloga glede dodatnega kredita k državnemu proračunu za 1. 1912. proračunskemu "riSCku. Posl. Muhlwerlh je interpeliral v im">ntetni zadevi poslancev Malika in Rolsberga, ki se je dogodila v njegovi odsotnosti. Pritoževal se je, da bi ne došlo do znanega zaključka pri glasovanju o dvobojni aferi Malika in Rolsberga, ako bi o zadevi refe-riral namesto odsotnega poročevalca član večine odseka. Posl. Breiter je govoril proti odgovoru na interpelacijo o prodaji poslopja lvovske finančne prokurature potom c. kr. brzojavnega korespondenčnega urada domenskemu nadškofu. Podpredsednik Pernerstorfer je odgovoril, da ni v položaju, s predsedniškega mesta ukreniti kaj v tej zadevi. Posl. Marckhl je z ozirom na očitanje posl. dr. Verstovška, da je šele čez tri mesece imel pogum, napadati ga po listih zaradi govora v državnem zboru dne 3. decembra 1911, interpeliral predsedstvo, ali hoče grajati dr. Verstovška, ki je v omenjenem govoru napadal nemške uradnike, torej izven zbornice stoječe ljudi, s čemur se je žalil ugled zbornice. Podpredsednik PernA-storfer je odgovoril, da si bo pustil predložiti tozadevni stenografični zapisnik ter se po njem tudi ravnal, nakar je predlagal, naj se prihodnja seja vrši danes ob 11. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: Mezdne plače v rudarskih obratih, nezgodno zavarovanje v stavbinski obrti, prvo branje vodnocestnega zakona, davčne in pristojbinske olajšave za pridobnin-ske in gospodarske zadruge, kršitev kon- na velblodu za Idrisom in poslušaje njihove pogovore, se je Stanko prepričal, da bi bilo brez dvoma tako. Tahoj namreč, ko so odrinili na pot, je začel načelnik preganjevalcev pripovedovati Idrisu, kaj jih je nagnilo, da so izdali kediva. Poprej so vedeli, da je velika vojska — sedaj ne egipčanska, ampak angleška — odrinila na jug proti der-višem, pod vodstvom generala Wolse-leya. Videli so veliko množino ladij, ki so peljale strašne angleške vojake iz Assuana v Vadi - Halfa, od koder so zanje naredili železnico v Abu - Hani-med. Dolgo časa so bili vsi šejki ob reki — ti ki so ostali zvesti vladi, kakor tudi oni, ki so v globočini svoje duše bili naklonjeni Mahdiju, bili prepričani, da je poguba dervišev in njihovega preroka neizogibna, kajti Angležev ni še nikdar nikdo premagal. »Akbar Allahf« prekinil jih je Idris in dvignil roki kvišku. »Pa so vendar bili premagani!« »Ne,« odvrnil je načelnik preganjevalcev. »Mahdi je poslal proti njim plemena Džalno, Barbara in Džalim, skupaj blizo tridesettisoč svojih najboljših vojevnikov, katerim je načelo-val Musa, sin Helu-a; pod Abu-Klea je prišlo do strašne bitve, v kateri je dal Bog zmago nevemikom.« »Tako je, Musa, sin Helu-a je padel, a njegovih vojakov se je samo majhna množica vrnila k Mahdiju. Duše drugih so v raju, trupla leže pa na pesku in pričakujejo dneva vstajenja. Ta novica sc jc hitro 1'azšla ob Nilu. Vsi smo trakta, § 74. obrtnega reda, bruseljska sladkorna konvencija i. dr., nakar se je končala seja. Primorske vesli. p Visoki gostje v Gorici. Pretečeni * dnevi so bili v znamenju visokih gostov. Poleg vojaškega vikarja B i e 1 i k a , ki jc bil v Gorici že v soboto, se je v soboto zvečer pripeljal v Gorico eminenca kardinal dr. Nagi v spremstvu tržaškega škofa dr. Karlina. Nastanila sta se dostojanstvenika v knezoškofijskem dvorcu kot gosta goriškega knezonadškofa. V čast kardinalu jc stala v veži palače častna vojaška straža. Kardinal dr. Nagi je šel v spremstvu tržaškega škofa na Sveto Goro, kjer je pomolil na grobu pokojnega kardinala Missije, ki je umrl ravno pred desetimi leti. Obiskal je kardinal tudi razne zavode v Gorici, kakor Centralno semenišče, zavod Salezijancev itd. — Te dni se je v Gorici mudil tudi poveljnik generalnega štaba fml. Blaž S c h e -m u a , ki je obiskal posadke ob meji. p Vojaško slavnost, namreč spomin bitke pri Novari je v soboto praznoval 47. pešpolk v Gorici. Bataljoni, ki so nastanjeni v Gorici, so imeli sv. mašo na Travniku. Daroval jo je vojaški vikar Bielik, kakor smo že poročali. Tudi oddelki 47. pešpolka, ki so nastanjeni v Brdih, so ta dan slovesno praznovali. Trojanski g. vikar Spitzer je daroval vojakom sv. mašo, nakar je ime lep govor. Slavnosti sta se udeležila tudi dva veterana iz leta 1848., ki sta se udeležila bitke pri Novari. Eden se piše Blaž Trampuž, star 92 let, drugi pq, Anton Markovič, star 87 let. Po slavnosti je vojaštvo pred njima defiliralo, častniki so jih obdarovali. p Framasoni v Istriji. V Reki izhajajoči list »Risveglio« odkriva razne zanimivosti iz gnezda teh človeški družbi nevarnih elementov. Poleg prostozidarske lože v Trstu in Pulju imamo še eno tretjo ložo v Opatiji, ustanovljeno po Mažarih 1. 1908., ki pa je pod patronanco lože »Humanitas« v Požunu. Žal, da dobe judovski Mažari te naše prekrasne kraje-zdravilišča prej-phslei v roke; hrvaško ljudstvo se vedno mislili, da pojdejo Angleži dalje proti jugu in bodo osvobodili Hartum. Ljudje so ponavljali: »Konec, konec!« Med tem je pa Bog sklenil drugače.« »Kako? Kaj se je zgodilo?« vprašal je, mrzlično Idris. \ »Kaj se je zgodilo?« rekel je z raz-jasnjemm obrazom načelnik. »Mahdi je mecPtem vzel Hartum, Gordonu so pa med napadom odrezali glavo. Ker se je pa Angležem šlo samo za Gordona, vrnili so se, ko so zvedeli za njegovo smrt, proti severu nazaj. Allah! Spet smo videli ladije z množicami vojakov, ki so šle doli po reki, toda nismo vedeli, kaj to pomeni. Angleži razglašajo samo dobre novice, slabe pa prikrivajo. Nekateri izmed naših so govorili, da je Mahdi že poginil. Toda slednjič je resnica prišla na dan. Ta dežela je še v oblasti vlade. V Vadi-Halfa in dalje, do tretje, a morda celo do četrte katarakte, nahajajo se še kedivovi vojaki, toda sedaj, ko so Angleži odšli, verujemo, da bo Mahdi osvojil ne samo Nubijo in Egipt, ampak tudi Meko in Medino in celi svet. Kadi tega gremo sedaj z vami k preroku, mesto da bi vas prijeli in izročili vladi.« »Toraj je prišlo povelje nas prijeti?« »Na vse vasi, na vse šejke, na vse vojaško posadke. Kjer kovinska žica, po kateri prihajajo povelja iz Kaire, ne pelje, tja so prišli zabdiji (žandarji) s poročilom, da kdor vas vjame, dobi tisoč funtov nagrade. Mašallah! . . , To je veliko bogastvo! Veliko!« bolj umika v hriboviti del Libtifnije, pre-puščajoč morsko obal bogatemu, a lačnemu tujcu. V Opatiji ima loža svoj sedež v hotelu »Stephanie«; poleg oddelka za moške ima tudi za ženske. Seje se vršijo redno vsak drugi in četrti ponedeljek v t mesecu ob 8. uri zvečer; te se vedno naznanijo prej uradno v prostozidarskem listu »Orient«. Policija je o vsem tem dobro poučena in molči, akoravno je prosto-zidarstvo v Avstriji zakonito prepovedano. Nam se prepovedujejo romanja,' Marijine družbe i. dr. — Bog ne daj, da bi se drznili ustanoviti tajna društva in seje, koj imamo opraviti s paragrafi. A tem vzgojiteljem učencev a la Ferrer in D' Alba — prijateljev kronanih glav — se pušča svobodna roka. Kolika popustljivost! Kje je pravica? ~ p Vojaški zrakoplovi v Gorici so v nedeljo in ponedeljek skoro cel dan krožili po zraku. Gojenci aviatične šole so napravili svoje izkušnje. Kmalu se bo aviatični oddelek zopet preselil na Dunaj, oziroma v Fischamend, kjer ostane do jeseni. Gorica je namreč zimska, Fischamend poletna postaja aviatikov. p C. kr. puljsko uradništvo proti laško-liberalni kamori. Vlada je imenovala svoj čas v sporazumu z deželnim odborom istrskim za mesto Pulj imenovanemu gerentu tudi osem prisednikov. Med temi jc bil tudi c. kr. obrtni nadzornik ing. Pelegrini. Dež. odbor je tega c. kr. uradnika predlagal kot prisednika gerentu zato, da bi zastopal pri začasnem vodstvu občinskih poslov državno uradništvo. Uradništvo se je pa izreklo proti temu imenovanju in zahteva v svoji spomenici drugega uradnika kot prisednika od vlade imenovanemu gerentu. Vzroki, ki so vodili državno uradništvo do tega koraka, so: Velika večina puljskega državnega uradništva je že od nekdaj nasprotna laško-liberalnemu gospodarskemu kakor tudi političnemu zistemu. p Nemški cesar na Brionih. Pulj, dne 26. marca. V torek zjutraj je odplula naša eskadra kakor tudi rezervna eskadra pod poveljstvom kontreadmirala grofa Lanjusa v odprto morje, da pozdravi nemškega cesarja Viljema. Okolu devete ure so zapazile naše vojne ladje nemško cesarsko jahto »Hohenzollern«, katero sremljata še križarica »Kolberg« in torpedni rušilec »Sleipner«. Na odprtem morju se je izvršil pozdrav in odzdrav vojnih ladij. Eskadra jo : potem spremila jahto »Hohenzollern« z I nemškim cesarjem na krovu kakor tudi i ostali dve do Brionskega otoka. Na otoku so pričakovali nemškega cesarja, v katerega spremstvu se nahajata tudi sin Viljem in hči Viktorija Lujiza, naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svoja soprogo vojvodinjo Hohenberg in otroci, tržaški namestnik princ Hohenlohe, poveljnik vojne Iuke admiral pl. Ripper, vodja puljskega okrajnega glavarstva baron Schonfeld in še več drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Navzoča je bila tudi častna stotnija z zastavo in godbo. Za popoldan je napovedan pri prestolonasledniku dine na čast nemškemu cesarju. Po dineju si bodo cesarski gostje najbrže ogledali na avtomobilih krasote Brionskega otoka. Za četrto uro je nameravan odhod nemških cesarskih gostov proti otoku Krf. Naša eskadra bo spremila, kakor se čuje nemško cesarsko družino v odprto morje. p Umrla je v Vrtojbi pri Gorici gospa Marijapl. L o c a t e 11 i, soproga vrtoj-binskega župana. Pokopali so jo v torek. — V Tolminu je umrl Josip Presl, Idris je sumljivo pogledal na govornika: »Toda vi imate raje Mahdijev blagoslov?« »Seveda. Poleg tega si je on pridobil tudi ogromno plena in toliko denarja v Hartumu, da meri egipčanske funte z vrečami za oves in jih razdaja na svoje vernike . . .« »Toda, ako so egipčanski vojaki še v Vadi-Halfa in dalje, mogli bi nas med potjo prijeti.« »Ne, treba jc samo hiteti, dokler se ne opomorejo. Sedaj, po odhodu Angležev, so zgubili popolnoma glave; šejki, ki so ostali verni vladi, ravno tako, kakor vojaki in zabdiji. Vsi mislijo, da pride Mahdi vsak trenotek nad nje, radi tega beže oni izmed naših, ki so doslej v srcu bili naklonjeni Mahdiju, k njemu brez strahu — in nikdo jih ne preganja, kajti v teh prvih trenotkih ni nikogar, ki bi dajal povelja in nikdo ne ve, koga naj posluša.« »Da,« odvrnil je Idris, toda prav imaš, da moramo hiteti, kajti Hartum je še daleč . . ^ Stanku, ki je pazljivo poslušal ta pogovor, je za hip spet zabliščal žarek upanja. Ako so egipčanski vojaki še na svojih posadkah v raznih pobrežnih krajih v Nubiji, morali se bodo pred Mahdijevimi hordami umikati po suhem, ker so jim Angleži vzeli vse ladje. V takem slučaju se pa lahko zgodi, da pride karavana v roke kateremu koli izmed umikajočih se oddelkov in bo I vjeta. Tudi je preračunal Stanko, da jc dijak VI. razreda višje realke. — Umrla je v Gorici po dolgem bolehanju gospa F a n i G r e g o r i č , krčmarica in trgovka z ogljem. p Voz zmečkal otroka. 36letni voznik Anton Rigolli je dobil ukaz od svojega gospodarja, da naj prepelje na njivo Mihaela Vejket pri sv. Mariji Magdaleni pri Trstu 45 škatelj gnjilih pomeranč in limon za gnoj. Rigolli je vzel seboj na voz tudi svojega 10-letnega sina in njegovega prijatelja Viktorja Antonini, starega 9 let. Ko je bil Rigolli že blizu določenega kraja, so pa kar naenkrat začeli konji silno teči. Cesta gre namreč navzdol in voz je bil težak. Tedaj je pa deček Antonini — ne ve se, ali vsled kakega sunka ali pa prostovoljno — padel z voza in zadnje kolo mu je šlo čez glavo. Anton Božič, ki je videl ta prizor, je prihitel, pa se je moral kar umakniti, taka strahota se je pokazala njegovim očem: Glava dečkova je bila popolnoma zmečkana. Prizor je tako presunil Božiča, da ni mogel niti govoriti. Ko se je Rigolliju posrečilo ustaviti voz, je začel jokati, ko je gledal strahovito razmesarjenega otroka. Ko je prišla mati nesrečnega otroka na lice mesta, je omedlela. Ni je bilo mogoče spraviti od mrtvega sina. Rigollija so zaprli. p Napad. Anton Pregl v Trstu je šel v soboto po večerji v gostilno. Ker je bilo v lokalu polno ljudi, je prisedel k mizi, kjer sta bila že dva mladeniča. Kmalu so se sprijaznili. Ko je opolnoči gostilničar zaprl krčmo, so šli trije novi prijatelji še malo na izprehod. Prišedši pa na Opensko cesto, sta vrgla mladeniča Pregla, ki se je branil, na tla in sta ga oropala ter zbežala. Pregl je dobil v boju več ran. Šel je takoj naznanit napad na policijo in je tudi sam pomagal iskati »prijatelja«. Zjutraj ob 5. uri so že našli enega — Antona Mestek — v nekem hlevu ter ga aretirali. p Pijanec v morju. Tržaški delavec Anton Alessio je pil celo jutro. Proti 11. uri je prišel h kanalu. Kar mu šine misel v glavo, da bi skočil v morje in je tudi izvršil to misel. Dva mladeniča, ki sta bila slučajno v nekem čolnu, sta ga potegnila v čoln. Toda Alessio s tem ni bil zadovoljen in se je vrgel vdrugič v morje. Mladeniča sta ga zopet spravila na suho ter izročila stražniku, ki ga je odpeljal na policijsko ravnateljstvo, od koder so ga poslali v bolnišnico v opazovalnico. p Žalostna najdba. Ko je na praznik Matere božje opoldne spravljal neki tržaški branjevec na trgu Ponte rosso svoje stojalo, je zapazil pod njim nek omot. Ko je odmotal, je pa zapazil mrtvo truplece otroka moškega spola. Matere še niso našli. p Tat streljal na finančnega stražnika. Finančni stražnik Ivan Lorenzutti je opravljal v prosti luki blizu Barkovelj svojo po-nočno službo. Kar se mu fcazdi, da se nekaj pregiblje v nekem vagonu. Gre bližje in res zapazi človeku. Ko mu zaukaže, naj se ne gane, skoči malovrednež nanj in ga začne daviti. Lorenzutti potegne sabljo, da bi se branil; v tem je pa že napadalec bliskoma Eotegnil revolevr, ga nameril in sprožil ter orenzuttija nevarno ranil, potem pa zbežal. Ranjeni stražnik je imel še toliko moči, da je prišel do bližnjega svojega tovariša, kateremu je sporočil, kaj se je zgodilo. Na telefoničen poziv je prišel zdravnik, ki je dal prepeljati ranjenca v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Napadalca še niso izsledili. p V Trstu na gimnaziji jc razpisano profesorsko mesto za slovenščino in latinščino (glavna predmeta) z nemškim in laškim učnim jezikom. Prošnje do 20. aprila t. 1. p Moštvo goriške policije se to poletje pomnoži še za 10 mož. Sedaj šteje goriška policija 44 mož. UMORJENI KNEZ OTOKA SAMOS. Glasbo. ns<> o£> Kot že poročano, je vladal knez Ivopassis zadnjih pet let popolnoma absolutistično avtonomni otok Samos. Knez Ivopassis je zbornico dvakrat razpustil in pri novih volitvah pripomogel do zmage svojim pristašem. Takratna vlada pod predsednikom Sofulis je hotela dovoliti nemškim tvrdkam tri privilegije, česar pa Kopassis ni dopustil in zbornico razpustil. Sofulis ni hotel priznati razpusta zbornice ter je zahteval, da ima zbornica še nadalje svoje seje. Nato je pozval knez Kopassis dva bataljona turških vojakov na Samos ter povzročil, da je križarila turška mornarica pri obrežju otoka. Nove volitve so bile izvršene v znamenju nasilja. Ponovno je prišlo na otoku do velikih nemirov. Opozicija s Sofulisem na čelu je pobegnila. Ocl tedaj so vladale na otoku zelo neurejene razmere, ki so privedle do umora kneza. Morilec jo neki Stavros Paridis, domačin iz Ivar-lovassija ter je pristaš Sofulijeve stranke. Umorjeni knez Kopassis je bil rojen Grk s Krete. Študiral je v Nemčiji in Parizu. Novi knez otoka Samos, Be-gleri, je tudi Grk po rojstvu ter ima za ženo hči bivšega samoškega kneza Ka-ratheodoryja. STAVKE. \ Pogajanja med lastniki rudnikov in delavci na Angleškem so sc včeraj popolnoma razbila. Vlada pusti, da se v spodnji zbornici nadaljuje razprava o zakonskem načrtu glede minimalnih plač. Predloga bo morebiti še danes oddana zbornici lordov, da sc prične drugo in tretje branje. Zastopniki delavstva so se včeraj posvetovali, ali naj svetujejo stavkujočim delavcem, da naj gredo na delo. Odločitev bo padla danes dopoldne. Avstrijski nemški socialni demokrati bodo vložili danes v državnem zboru predlog, v katerem pozivajo vlado, naj uporabi vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da pripravi lastnike premogovnikov do popolne ugoditve zahtev stavkujočih rudarjev. moralo brez dvoma preteči mnogo časa, predno se je novica o vzetju Har-tuma raznesla med.arabskimi plemeni, ki prebivajo na severu od Vadi-Halfa, toliko bolj, ker so jo egipčanska vlada in Angleži skrivali. Sklepal jc torej, da je tudi nered, ki je v prvem trenotku moral zavladati med Egipčani, že prenehal. Neizkušenemu dečku pa, ni prišlo na misel, da je moral padec Hartu-ma in Gordonova smrt povzročiti, da so ljudje pozabili na vse drugo in šejki, ki so zvesti svoji vladi in ondotni pred-stavitelji egipčanske vlade bodo imeli sedaj drugega dela dovolj, kakor da bi mislili na rešitev dveh belih otrok. In v resnici se Arabci, ki so se pridružili karavani, niso zelo bali zasledovanja. Res so jahali z veliko naglico in niso se jim smilili velblodi, toda držali so sc blizu Nila in ponoči so velikokrat krenili k reki, da bi napojili živali in ttsnjate mehe napolnili z vodo. Včasih so se celo po dnevu drznili prihajati v vas. Radi varnosti so pošiljali vedno naprej na oglede nekaj ljudi, ki so z izgovorom, da kupujejo hrano, poizvedovali, kaj je slišati v okolici, če ni v bližini egipčanskih vojakov in čc prebivalci ne drže s »Turki«. Ako so zadeli na prebivalce, ki so na skrivaj držali г Mahdijem. jc cela karavana prišla v vas — in večkrat se je zgodilo, da jo je iapustila povečana za nekaj ali celo za lekaj desetin mladih Arabcev, ki so Votako hoteli bežati k Malidiju. Idris je tudi zvedel, da skoro vse arabske posadke stoje na strani nubij-ske puščave, torej ob desnem vzhodom bregu Nila. Da bi sc ž njimi nc srečali, treba se je bilo samo držati levega brega in ogibati se večjih selišč in mest. Res, da je to zelo podaljšalo pot, kajti reka tvori začenši od Vadi-Halfa ogromen lok, ki se obrača daleč proti jugu, potem zavije proti severovzhodu do Abu-Hammed, od koder gre potem popolnoma v južni smeri, zato pa levi breg zlasti od oaze Selima dalje ni bil skoraj čisto nič zastražen, potovanje je pa potekalo Sudancem veselo sredi povečane družbe in pri obil-nosti vode in zaloge. Ko so pustili za sabo tretjo kala-rakto, so že nehali hiteti in jahali so samo še ponoči, po dnevu so pa počivali med peščinimi griči in v soteskah, s katerimi jc bila prerezana cela pustinja. Nad njimi se jc raztezalo nebo brez najmanjšega oblačka, na robih obzorja sivo, v sredi izbočeno, kakor ogromna kupola, tiho in mirno. Vročina jc pa postajala vodno silnejša od dne do dno, kolikor bolj so se bližali jugu. In celo v soteskah in v globoki senci je trpinčila ljudi in živali. Noči so bile pa jako hladne, iskreče sc od migljajočih zvezd, ki so begale na nebu kakor večjo in manjše Črede. Stanko jo zapazil, da to niso več ona ozvezdja, ki so svetilu po noči nad Port-Saidom. Večkrat si je želel, da bi kedaj v življenju videl južni kraj, in slednjič ga jc zagledal za El-Orde. Toda sedaj je njegov blesk naznanjal samo nesrečo. Od nekaj dni sem jim je tudi svetila vsako noč bleda, razsejana in otožna svetloba, ki je po zahodu večernega solnca do poznih ur s srebrnim svitom obsevala zahodno stran neba, Slovenska Filharmonija v Ljubljani. V nedeljo, dne 31. marca 1012, v veliki dvorani hotela »Union« sc izvaja pod osebnim vodstvom kapelnika g. V. Talicha veliki sinfonični koncert v korist podpornega zaklada članov orkestra Slovenske Filharmonije s prijaznim sodelovanjem g. prof. dr. Pavla Kozina iz Ljubljane (tenor), ge. Anny Krampera in g. Jana Krampera, članov slovenskega gledališča v Ljubljani (petje) in gdtvie. Haumer, članice zdra-viliščnega orkestra v Opatiji (harfa). Koncert je obenem poslovilni koncert kapelnika V. Talicha. Spored: 1. Fr. Schubert: Velika sinfonija v C-dur (orkester): a) Andante. Allegro ma non troppo, b) Andante con moto, c) Scher-zo-Allegro vivace, d) Finale-Allegro vi-vace. 2. a) Kienzl: Moja mati, b) Mah-ler: O polnoči, c) Kienzl: Narodna pesem. Pesmi za tenor s spremljevanjem orkestra, poje g. profesor dr. Pavel Kozina. 3. II. Trneček: Fantazija o Fr. Schubertovih pesmih, solo na harfi, predava gdč. IIanny Haumer. 4. Zaje: Dvospev iz opere »Zrinski«, pojeta gospa in gospod Krampera. 5. A. Dvorak: Karneval-uvertura (orkester). — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnice po 4, 3, 2 in 1 krono, dijaške vstopnice po 60 vin. se dobivajo v trafiki gospe šešarkove v Šelenburgovi ulici in na večer koncerta pri blagajni v »Unio-nu«. — Po sinfoničnem koncertu kon-certira oddelek Slov. Filharmonije v kavarni hotela »Union«. — Na mnogoštevilno udeležbo vabijo člani orkestra Slov. Filharmonije. P. Hartmanov oratorij sv. Frančišek so včeraj izvajali v Pragi. P. Hartman jc sam dirigiral. Za slavnostno inavguracio novega stolpa sv. Marka v Benetkah je P e r o s i na želo sv. očeta komponiral antifono, ki se bo ob tej priliki proizvajala. šiilersfce novice. š Politični shodi. Iz Frama: Dr. Korošec in Roškar sta priredila političen shod. Udeležba je bila obilna. Poslanca sta podala poročilo o delovanju v deželnem zboru. Marsikomu se je sedaj zjasnilo, zakaj so naši poslanci v Gradcu obstruirali. Roš-karjev so odobravali tudi nasprotniki, ki so bili povabljeni na shod in so prišli skoro vsi. Marsikateri sodi sedaj drugače o naših posjancih, kakor poprej, ker se je sam prepričal, da bi si težko bili boljše izvolili. Glasno pohvalo in zaupanje je dobil gosp. Roškar za svoje temeljito poročilo. š Ženski shod. Na cvetno nedeljo, dne 31. marca, popoldne ob pol 4. uri, bo v Flofiergasse št. 4 (blizu Cirilove tiskarne) v Mariboru velik shod za žene in dekleta iz Maribora in okolice. Govoril bo g. državni in deželni poslanec dr. Korošec. Slovenske ženo in dekleta, vse na shod! š V občini Partinje, okraj Maribor, so se pred kratkim vršile občinske volitve. Dne 24. t. m. je bil sedaj že v tretjič za župana izvoljen g. Miha Dolajš. Štajercijanci so propadli. š Smrt vrlega moža. .Studenci pri Mariboru. V soboto, dne 23. marca, zjutraj je umrl Franc B e n d c , vrl krščanski slovenski mož. Rajni je bil, čeravno po stanu delavec, vendar spoštovan v vseh krogih, ki so ga poznali; vodil je tukajšnje izobraževalno društvo in posojilnico. Pogreba, ki se je vršil na praznik, dne 25. marca, popoldne, se je udeležila ogromna množica ljudstva. Skoraj vsa slovenska društva mariborska in mnogo odličnih rodoljubov se jc udeležilo pogreba. Rajni zapušča ubogo vdovo in petero nepreskrbljenih otročičev. R. I. P.! š Umrl je v Mariboru dno 25. marca popoldne bivši okrajni zdravnik dr. Albert Leonhard. Pogreb se je vršil danes, 27. marca popoldne. — Umrla je v Mariboru učiteljica Helena Niklas. š Most čez Dravo pri Zgornjem Du-pleku. Deželni stavbeni urad je izdelal načrt mostu, ki je proračunjen na 234 tisoč kron. Država je že obljubila prispevati 35.000 K. Ta stavba je šc bolj potrebna kot mariborski most. š Jubilejna razstava Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko sc vrši v celjski okolici od 29. junija do 2. julija 1912. Podrobnosti sledijo, Čebelarji pozor! — Odbor. ч š Nesrečno žrtev poborške nesreče, delavca Šcrbolo so dne 25. marca popoldne pokopali. Zlomljeno jc imel eno nogo. Našli so sedaj tudi ubegloga prcdclelavca Teršovca. Veliko škodo ima posestnik stavbišča, ker nc more sedaj no nadaljevati kopanja studenca, nc ziclov hiše. š Dva krasna konja sta poginila posestniku Janezu Žižek v Št. Jakobu v Slov. goricah. Vredna sta bila 1200 kron. Posestnik pa jc moral šc konjc- derca plačat. Kako potrebno M bilo obligalno zavarovanje živine! š Umrl je v Grižah pri Celju najsta-rejši človek v fari, Jurij Gabršek, po dom, Piseljc, star 93 let. Čeravno je bil že star in slab, vendar je vedno še rad prihajal k službi božji skoro eno uro daleč. š Ptujski »Štajerc« ima gotovo seda že kakih 10 let 18.000 natisov. Vsaj take sloji vedno na čelu lista tiskano. Ali se tekom teh let ni nič pomnožila naklada? Saj vpijejo leto za letom okrog »Štajerca«, kako jim kar derejo naročniki skupaj. Ka> ko se razni Linharti sami po zobeh tolčejo Če bomo odvzeli gornji številki eno ničlo pa bomo menda prilično prav zadeli gled« »natisov« ptujskega šnopsarskega lista. š Iz šolske službe. Začasna učiteljica v Lehnu, Amalija Orehek, je nastavljena stalno na isti šoli; nadomestni učitelj Leo« pold Omerza je imenovan za stalnega uči« telja na petrazredni deški šoli v Studencih pri Mariboru; v stalni pokoj je stopila uči« teljica na dekliški šoli v Mariboru, Marija Manich. — Učitelj Stanko Šunderl v Pri. hovi pri Konjicah je imenovan okrajniir pomožnim učiteljem. š Boj z vlomilci. Iz Brega pri Ptuju nam poročajo: V eni zadnjih noči je bile vlomljeno pri posestniku Francu Rogina v Pobrežah. Ukradene je bilo okrog 5 meter« skih stotov koruze. Kot tatvine sumljive sc zaprli kmečke sinove Janeza Fridauerja. Rudolfa Štrafelo in Janeza Klajnšeka, med« tem ko je več drugih soudeležencev pobegnilo. Ko je pri aretaciji hotel orožnik Zlatar že večkrat prej kaznovanega Fridauerja ukleniti, je ta naglo skočil na njega, ga podrl na tla in ga pričel daviti z levo roko, Z desno roko je pa izkušal orožniku Su« panu vzeti puško. Fridauerja je sunil orož« nik z bajonetom. V tem so pritekle Frid-auerjeve sestre in mati, ki so izkušali Fridauerja iztrgati orožnikoma in so jima pri tem trgale obleko s telesa. Fridauer j« vsled rane z bajonetom obležal in so ga morali spraviti v bolnišnico. Vse obilne tatvine, ki so sc dogajale v zadnjem letu v ptujskem okraju, je izvrševala ta družba. Ukradene stvari so tatovi potem prodajali na gotove kupcc in denar zapravljali po gostilnah. Več ekradenih kmetov si zaradi strahu pred maščevanjem od strani tatov tatvin ni upalo izdati, dasiravno so vedeli za tatove. PeruinmarsKs тш v Ljubljani. Perutninarska razstava se otvori 30. marca ob deseti uri dopoldne na vrtu Uniona. Dekoracije so jako lepe in napravijo gotovo najlepši vtis na obiskovalce. Najlepše dekoracije bodo tudi razni krasni ptiči iu druga športna in eksotična perutnina, ki bo razstavljena poleg koristne. Razun naših kranjskih plemen bodo razstavljena mnoga druga k nam vpeljana in pri na<4 že a klimatizirana plemena. Nekatera so naravnost krasna in vzbude gotovo zanimanje in občudovanje. Ta razstava bo dokaz javnosti, da smo prišli tudi na tem polju naprej. Priliko za obiskovanje peruininar-ske razstave smo dali obiskovalcem iz dežele na soboto, nedeljo in ponedeljek. Ljubljančani in okoličani pa imajo najlepšo priložnost v nedeljo. Kdor se zanima za to panogo, naj no zamudi lepe prilike, ker mu ne bode žal. Razsiavljalce perutnine opozarjamo, da zanesljivo in ob pravem času pošljejo pripravljene skupine na razstavo, da ne bo zmešnjav. nevise novice. + Gospod poslanec dr. Ravnihar se je izvolil na shodu pri »Moharju« v Spodnji Šiški hudo razkoračiti. Razlagal je, kako je nastopal v parlamentu proti justičnim razmeram na jugu. Povedal pa ni, kako je z isto vlado, katero zaradi njenih germanizatoričnih tendcnc tako junaško napada, glasoval. S svojim praznim govorjenjem nc bo dr. Ravnihar na justičnih razmerah ničesar izpremenil. Stranka, kateri dr. Ravnihar pripada, sc je glede, slovenske opozicije na Štajerskem, ki ima za namen doseči za slovenski Štajcr popolno narodno avtonomijo, postavila popolnoma na stran N e m c c v, in zato je njeno vpitje ob priliki zadnjih sod-nijskih imenovanj na Spodnjem Štajerskem le gola hinavščina, ki naj zakrije njeno izdajalsko politiko. Liberalcem jc samo za sodnike, ker so izveči-na njihovi pristaši in bi radi prišli ii kruhu. Ne vidijo pa, kako si marsikateri slovenski sodnik sani ves ugled podkupuje, ker se postavlja na. stran ljudstvu sovražnega liberalizma. Dokler sc bodo na Slovenskem na polju justice taki pojavi pokazali, kakor dozdaj in kakor jih zopet vidimo v zadnjem času, se slovensko ljudstvo za avanzement gospodov sodnikov nc bo moglo zavzemati tako, kakor želo to gospodje liberalci. Stranka, ki jo sklenila na Kranjskem zvezo z Nemci, na 'štajerskem pa sklepa resolucije proti narodni slovenski obstrukciji, naj s svojo narodno krinko ne slepi slovenskega ljudstva, ki ve, da se za to krinko skriva gola sebičnost. S. L. S. je prva začela resen in tudi uspešen boj proti nemškemu nacionalizmu in bo tudi na polju justice izvojevala slovenskemu ljudstvu njegove pravice, seveda ne s kričanjem in frazarjenjem v kaki šišenski gostilni. -f Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 29. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva, i. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh računskih pregle-idovalcev. 5. Sestava odsekov, ti. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komi-sijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 7. Volitve zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v :.RadovJjici, na Bledu, Krškem, Toplicah (Zagorju), Šmartnem pri Litiji in v Ribnici. 8. Volitev namestnika člana jpridobninske deželne komisije. pj- O slavnosti zasaditve prve lopate za belokranjsko železnico obširno poročajo tudi hrvaški dnevniki; »Hrvatska« srčno pozdravlja gradnjo te železnice, ki bo Slovence in Hrvate še tesneje zvezala. Položnice smo priložili sobotni številki »Slovenca«. Vsi, ki jim koncem marca poteče naročnina, na%se jih izvolijo poslužiti pravočasno. .— Vič. Naš »prijatelj« — liberalni dopisnik z Viča se je z vso silo vrgel шм1 tukajšnje učiteljstvo. Ko bi bilo to njegovega, liberalnega mišljenja, bi ga gotovo povzdigoval v deveta nebesa. !A ker mislijo drugače kakor on in so mu že parkrat prečrtali liberalno nakane, se maščuje nad njimi s tem, da nekaj časa sem zliva svoj liberalni žolč nad oba p. kateheta kakor tudi nad ostalo vrlo učiteljstvo. Do zdaj smo mislili, da imamo opraviti z inteligentom. Id ima o pravi vzgoji vsaj glavne pojme. a njegovi dopisi so nestvor laži, obrekovanja, zavijanja. S človekom, ki ima vsled liberalnega navdušenja zmešane pojme, se v bodoče ne bomo prek-ijali, ker resnice ni zmožen uvideti. Zato se bomo za naprej ravnali po starem, zdravem kranjskem pravilu: Z norcem se ni bosti! Šli bomo pa vkljub njegovemu bevskanju svojo pot neprcstraše-no dalje kakor do zdaj v jasni zavesti, dar. mora biti naše delovanje posebno dobro in hvalevredno, ker liberalni bandi dela toliko skrbi. Za svoje delo-aranje v šoli ali pa v cerkvi smo ра. pripravljeni vsikda.r dati odgovor poklicanim oblastem, ne. pa nepoklicanim fan-talinom. ' ; / •— Izprememba poštnih okrajev, Vas Dolenje Lakniče, ki so spadale doslej v poštni okraj Šmarjeta, pripadajo odsihmal k c. kr. poštnemu uradu v Mokronog. — Istrske vasi: črnotič, Pod-peč, Praproče, Zanigrad in pa Žazid, ki so bile doslej v poštnem okraju Podgorje, spadajo doslej k c. kr. poštnemu uradu Ornikal. Sela: Kortina, Pošutiči in Urihi doslej v poštnem okraju Buzet, pripadajo odsihmal k poštnemu uradu Dragu č. — Razpis stavbnih del na državni železnici. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v postaji Koper na progi Trst—Рогс£ stavbna dela za razširjanje naprav* za tovorno službo. Tozadevna pojasnila se dobe pri oddelku III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in pri c. kr. obratnem vodstvu v Trstu. iz Hrvaške. • — Prestolonaslednik in drugi nadvojvoda o razmerah na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo »Hrvaški korespondenci«, da se jc prestolonaslednik Franc Ferdinand ob priliki splavljenja »Tegetthoffa« pri poslancu Spinčiču informiral o dogodkih na slovanskem jugu. Pri tej priliki jc nek drugi navzoči nadvojvoda dejal kanoniku Schwindermanu: »Recite gospodu banu Čuvaju, da je to, kar se zdaj dogaja na Hrvaškem, škandal!« Prestolonaslednik pa je v pogovoru s poslancem Spinčičcm tudi pokazal, da hrvaške razmere dobro pozna. Volitve v hrvaški sabor bodo, kakor se sedaj čuje, dne 13. aprila; ožje volitve pa 15. aprila. Konferenco srednješolskih ravnateljev skliče hrvaška vlada. Konferenca se bo posvetovala, kako končati stavko srednješolcev. Za Hrvaško — Bosna? Sarajevski -Hrv. Dnevnik« poroča, da se je skupni finančni minister Bilinski čisto drugače postavil nasproti bosanski saborski dcpula-ciji kakor je bilo priobčeno v časopisju. Cisto, brezobzirno je izjavil gospodom: Jaz Kočcm delati, vi pa se odločite, ali hočele z mano delati ali ne. Ako ste pripravljeni za sporazumno delo z vlado, dobro; a potem morate vlado odkrito in brez vsakega ozira na javnost podpirati. Ako pa nočete, bom sabor razpustil in razpuščal ga bom tako dolgo, da dobim sigurno večino. Za premislek je saborskim strankam dovolil rok do maja; do tega časa se saborske seje odgodijo — brez vladarjevega reskripta tako, da poslanci v tem času naprej vlečejo svoje dnevnice. — Drugo zasedanje bosanskega sabora traja že šest mesecev, a v tem času jc bilo le 20 plenarnih sej, v katerih pa ni bil rešen niti en zakonski načrt. Proračunski odsek je zavrgel proračun, tistih 200.000 K, ki jih jc zavrženi proračun preliminiral za poslanske dnevnice, je izčrpanih — to je vse. In sedaj je Bilinski razpisal natečaj za dela voljno večino. Bosni se po vsej priliki obeča osoda Hrvaške. Za katoliški mandat U. kurije v tuz-Janskem okraju, ki gaje popolniti vsled odpovedi dosedanjega poslanca A. Cvijetiča, je volivni odbor postavil za kandidata glavnega urednika »Hrv. Zajednice« Veko-slava Jelaviča, ki vsled sporazuma pravašev ne bo imel protikandidata. — Šalih Šahinagić ozdravel. 24. t. m. je zapustil sarajevsko bolnišnico dijak Ša-hinagič, ki je bil ranjen ob znanih demonstracijah v Sarajevu. Občinstvo jc priredilo dijaku, ko je stopil v kočijo, velikanske ovacije. — Krojaški štrajk v Zagrebu. Krojaški pomočniki v Zagrebu so pred osmimi dnevi predložili mojstrom zahteve za zvišanje plače, skrajšanje delavnega časa in nekaj drugih načelnih zahtev. Ker mojstri zahtevam niso ugodili, marveč predlagali pogajanja, so pomočniki stopili v štrajk. — Atentat z bombo na savski most v Brodu. Nedaleč od savskega mostu v Bro-du je opazil železniški čuvaj v noči od 11. na 12. t. m., kako se ob progi plazijo tri nevarne osebe. Svojemu predstojništvu je javil, da sta pod mostom samim dva neznanca svetila, tretji pa je vrtal in polagal eksplozivni material v zvrtane luknje. Kolodvorski uradnik v Brodu je bil seveda ves razburjen vsled te vesti ter je o celi stvari obvestil mestno poljciio in orožništvo v Brodu in Garčini. Proti neznanim napadalcem se je pričela velika gonja. Obema orožniškima postajama v Brodu in Garčini je bilo naročeno, naj takoj odpošljeti močne orožniške oddelke na poizvedbo. Brod-ski orožniki so krenili proti garčinskim, a garčinski proti brodskim. Šli so tiho in polagoma, Oddaljeni za nekaj korakov drug od drugega. Uprava železniške postaje je dala takoj na razpolago eno lokomotivo z osmimi dobro oboroženimi uslužbenci, da preiščejo progo. Kako je bilo vsem pri duši, si lahko mislimo. Kajti v vojski padajo vedno oni, ki so v prvih vrstah, in tudi oni so bili prvi na vrsti, da jih more pogoditi bomba, peklenski stroj ali pa pasti anarhistom v roke. Za ves ta čas je bil ves promet na progi ustavljen. Brzovlak, ki bi prvi moral prevoziti nevarno mesto, je bil ustavljen v Vrpolju in je vozil čez uro po podanih informacijah tako počasi dalje na veiiko začudenje potnikov, da so ga mogli spremljati brzih korakov orožniki. Celo noč so patruljirali ob progi in zjutraj ob tretji uri so našli krivce. V noči od 11. na 12. t. m. namreč so se dogovorili trije moški z ozirom na svoj trezni preudarek, da gredo na lov — na žabe, ker je sedaj ta doba za ta šport. Seboj so imeli dve sve-tiljki in potrebne priprave. Lov se jc imel vršiti ob železniški progi, ob kateri je veliko močvirnate zemlje.. Železniškemu čuvaju (17letnemu dečaku, Mažaru) se je zdelo vse to sumljivo in telefoniral je o atentatu na most. Ko so došli orožniki, so bili žabji lovci že davno gotovi s svojim poslom ter so sedeli v gostilni pri čaši vina. Gospodarstvo mažarske agrarne banke. Ob priliki procesa proti uradniku mažarske bosenske agrarne banke Haindiji Spaho, ki je bil zaradi pone-verjenja 29.000 K obsojen na 5 let joče, je sodni dvor priznal kot olajševalni vzrok »pomankljivost. kontrolnega ustroja v dotični banki«. Tozadevno sodno postopanje jo bilo v ostalem, kot trdi list »Zeman«, velika blamaža pred javnostjo, kajti pokazalo se je pri tej priliki, da vlada v omenjenem nia-žarskem zavodu največji nered. Mogoče so bili Mažari preveč navdušeni, ko so otvorili agrarno banko, da bi Bosno in bosensko ljudstvo gospodarsko okupirali, pa so pozabili na marsikaj, kar bi jim nc škodovalo. Marija Jambrišak, učiteljica peda-gogije in metodike na dekliškem liceju ter ravnateljica višjih ljudskih šol v Zagrebu, je po 401etnem vzornem lin veleuspešnem delovanju na lastno prošnjo vpokojena. Vlada ji je ob tej priliki izrekla popolno priznanje in zahvalo, licejski učiteljski zbor pa ji je, poklonil posebno spominsko knjigo s slikami vseh onih krajev, zgradb in ustanov, kjer je gdč. Jambrišak delovala oziroma so nastale po njenem pri-i.-zsub'vanju. Gdč. Jambrišak si je prido- bila velik za.lu;.: tudi izven šole na polju ženske probuje in človekoljubja. Mohamedanska centralna banka za Bosno in Hercegovino. Z 31. t. m. se konča rok za subskripcijo akcij mohamedanske centralne banke. Uspeh tega najmočnejšega mohamedanskega finančnega podjetja je izreden, kajti vse delnice so že oddane. 1. aprila bo vplačanih 300.000 K in z ozirom na statute pa bo po konstituiranju zavoda izvršeno v dveh mcsecih na-' daljne vplačilo delniškega kapitala. Obstoj novega podjetja je torej zagotovljen. Koroške novice. k Slov. kršč. soc. delavsko društvo za Cclovec in okolico je imelo dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer občni zbor. Iz poročil posnemamo, da je uprizorilo društvo v pre- i teklem društvenem letu osem gledaliških j predstav v hotelu »Trabesinger«, kjer ima svoj društven oder. Predstave so bile vselej dobro obiskane. Društvo nudi 40 članom stanovanje in ima v ta namen najeto od Mohorjeve družbe več oseb. V društvu je odsek Orla, ki šteje že 40 članov, ki pridno telovadijo. Vršilo se je več predavanj; govorili so na teh dr. Ehrlich, dr. Rožič, Fr. Smodej, župnik Trunk in dr. V društvu sc je vršil pozimi socialni tečaj. Knjižnico so pridno obiskovali vojaki (17. pešpolka) in so si izposojevali knjige. Kakor druga leta, se bodo vršile tudi letos dne 27., 28., 29., 30. in 31. marca v cerkvi sv. Duha slovenske postne pridige ob S. uri zvečer. Denarno stanje društva je sedaj ugodno — ni več primanjkljaja, kakor dosedaj tekom sedem let društvenega delovanja. Dr. L. Ehrlich je imel poljuden govor o socialni demokraciji in o krščanskem socializmu. — V odbor so se razen starih odbornikov izvolili tudi trije člani Orla, da bo delovanje tem uspešneje. k Duhovniška vest. G. I. V u k, provi-zor v Kotmarivesi pri Celovcu je imenovan za provizorja v Borovlje. Oskrboval bo kot tak tudi župnijo Podljubelj. Poštni DSloZfienci. lj Občni zbor ljubljanske krajevne skupine Zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev se jo vršil v pond. popoldne v gostilni »Leon« v Florijan-skih ulicah. Otvoril ga je predsednik Ivošenina, ki je pozdravil navzočega zastopnika iržaške skupine g. Mohori-ča, zastopnika gorenjskih tovarišev g. Čopa in ostale ter imenuje za zapisnikarja Cundra. Nato se je odobril pre-čitani zapisnik lanskega občnega zbora. Iz poročila blagajnika g. Heuffla posnemamo, da je imela skupina leta 1911 1679 K 20 vin. prejemkov, na centralo je poslala 1562 K 84 vin. Ostanek leta 1911 znaša torej 160 K 36 vin., ostanek leta 1910 110 K 89 vin.; skupaj 228 K 25 vin. Stroškov je imela skupina 127 K 18 vin., ter je od preostanka 101 K 7 vin. naloženo v ljubljanski Mestni hranilnici 50 K 25 vin., v ročni blagajni pa je 50 K 82 vin. Bolniške podpore so prejeli člani od centrale 1976 K za 988 dni bolezni po 2 K na dan. Koncem marca letošnjega leta pa znaša premoženje skupine 193 K 15 vin. Blagajni-kovo poročilo se je odobrilo in se mu je izrekel absolutorij. Za ureditev nekih internih društvenih zadev se je izvolil odbor petih članov, in sicer gg.: Kalan, Engelman, Goljar, Bavdek in Ha m. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni: Za predsednika Fr. Zajec, za namestnika Anton Bavdek; za blagajnika J. Goljar, za namestnika Friderik Jovan; za tajnika Anton Valentin, za namestnika Leopold Božič; za preglednika knjig Mat. Cuderman, za namestnika Mat. Prošek; za boln. preglednika Ivan Marinko, za namestnika Jožef Bizovičar, za knjižničarja Ivan Vogelnik, za namestnika Fr. Pogačar; za odbornike I. Kosmač, Ant. Ravnikar, I. Kristan in za namestnika Matija Sintič, Rok Antončič in I. Eržen. Za delegata na občnem zboru zveze na Dunaju se je imenoval novoizvoljeni predsednik Fr. Zaje. Pri slučajnostih je poudarjal zastopnik tržaške skupine g. Mohorič potrebe sloge ter očrtal položaj zahtev poštnih in brzojavnih uslužbencev. Državnozborski odsek za drž. uslužbence je spoznal zahtevo poštnih uslužbencev za upravičene, toda vlada, se jim upira, češ, da nima denarja. Denarja pa bi bilo dovolj, ako bi se skrbelo po besedah dr. Šusteršiča, da bi bilo manj tistih, ki nosijo zlate ovratnike in so hofrati, ter več onih, ki morajo nositi vreče. Trdna zveza med vsemi poštnimi uslužbenci pa je v svrho zboljšanja njihovega gmotnega položaja nujno potrebna. Ko se je nato razpravljalo še nekatere malenkosti o glasilu »Poštni rog« in ko se je sklenilo, da prirede letos na cesarjev rojstni dan ljubljanski poštni uslužbenci slovesno sv. mašo z godbo, kot je bila navada v prejšnjih letih, se je občni zbor zaključil s »lava-k.Uc.i cesarju.- Poslovanje motenih moM ivrdk. V odličnih francoskih obmorskih kopališčih je videti vedno mnogo ljudi, ki jih ne zanima niti jasno nebo niti modro morje. Edino njihovo delo obstoji v tem, da opazujejo od ranega jutra do poznega večera razne ljudi ter jih skicirajo. 'Го so takozvani »modni vohuni«, ki delajo za velike modne tvrdke. Seveda niso to Francozi, temveč odposlanci drugih narodov, ki pošiljajo v svojo domovino modnim tvrd-k turi načrte najnovejših produktov francoskega okusa. Po dveh, treh tednih vztrajnega dela imajo natančne podatke o blagu, barvah, kroju in klobukih ter se vrnejo k svojim delodajalcem, ki potem naroče po daljšem po-svetovanju iz Pariza modele, ki jih smatrajo za primerne za svojo deželo. Nato se šele prične pravo delo v modnih tvrdkah. Pariški modeli se seveda ne posnemajo čisto do pičice. Niso vedno estetični vzroki, zaradi katerih sprejmejo voditelji modnih ,tvr.dk kako novo modo. Tvrdka sklene vporabiti kake prav živahne barve, smaragdno-zelene, črešnjevo-rdeče ali kake druge ter ima pri tem vedno skrivno misel, da bo to postopanje privabilo odjemalcev; kajti vsa oblačila, ki so narejena iz popolnoma novega blaga in v popolnoma novih barvah smatrajo strokovnjaki (in katera dama to ni?) na, prvi pogled za »zadnjo modo«. Največ je odvisno od tega, da se vidi, ali gre za letošnjo, lansko ali celo starejšo modo. Največje modne tvrdke, n. pr. velikanska podjetja v Londonu in New Torku, so podobne dandanes v svoji upravi bolj kaki oblasti kot pa trgovskemu obratu, tako obširno je izpeljano njihovo poslovanje. Prodaja mora biti urejena popolnoma potrebam občinstvu primerno. To pa ne zadostuje, da se ozira samo na letne čase, temveč reklamni oddelek mora na primer oni dan, ko izve, da se je prodalo večje število kopalnih oblek, iz česar sklepa, da se je predčasno začela kopalna sezona, takoj par izložbenih oknov okusno opremiti s kopalnimi kostumi in enakimi stvarmi in delati ogromno reklamo za vse, kar je za kopanje potrebno. Ena izmed največjih modnih tvrdk v New Yorku, \Vanamaker, ima celo lastne poročevalce v svojih prodajalnih lokalih, kakor tudi v konkurenčnih trgovinah, ki jo obveščajo o tekočih dogodkih, v kolikor pridejo v podjetju v pošt ev. Naprava, ki spada tudi v ta oddelek in ki jo je iznašla neka londonska tvrdka je — kritika,. Kritika je poverjena dami, ki ima poleg okusa tudi smisel za trgovino. Njeno delo obstoji v tem, da se Suče med radovedneži pred izložbenimi okni, posluša njihove pogovore in da more tako dajati dragocene migljaje, kaj je treba izboljšati pri tem ali onem. Poleg tega pa obstoji njeno delo tudi v tem, da v prodajalnih lokalih opazuje kupce in pri tem določa, kako bi prodajalci najbolje mogli ustreči željam kupovalcev. Težko je rešiti pri zelo velikih modnih tvrdkah vprašanje glede osobja. Koliko je treba prodajalcev v posameznih oddelkih, preračunajo mnoga podjetja po letnem premetu. V časih pa, ko se vrše velike razprodaje, je dostikrat treba nekatere dni osobje podvojiti. Neko londonsko podjetje je za take slučaje našlo lop izhod. Med njegovimi prodajalkami s 26 9. zveč. 74-1-4 12-5 sr. svzh. jasno 7. zjutr. 7434 5-0 sl. vzh. mogla 0-0 2. pop. 738-9 21-1 sl. jzah. jasno Srednja včerajšnja temp. 9-2°, norm. 5-4 Tržne cene. Ceno veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. marca 1912. Pšenica za april 1912 . . . .. 1137 Pšenica za maj 1912.....1064 Pšenica za oktober 1912 . . . 11*34 Rž za april 1912....... 9-81 Rž za oktober 1912 ..... 8-64 Oves za april 1912 . . . . , . 956 Oves za oktober 1912 .... 9'32 Koruza za maj 1912 . . . . . 8'6tl Koruza za julij 1912.....8'67 Efoktiv trdneje. š Zahvala. 9T6 Za muogobrojne dokaze srčnega sočutja ob nenadomestljivi izgubi našo iskreno ljubljeno nezabne soproge, drage in blage matere, stare matere, sestre, gospe Ivane Žark izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujomo vlč. domačemu g. župniku za mnogobrojne obiske v teh težkih dnevih in za častno spremstvo k zadnjemu počitku kakor tudi obema vlč. gg. župnikoma iz Begunj. Zahvaljujemo so tudi vsem za mnoge obiske ob času njene bolezni kakor tudi vsem onim, ki so pismeno izjavili svojo sočutjo ob žalostnem udarcu, ki nas je tako globoko zadel. Dalje se zahvaljujemo vsem preblago-rodnim gospem in gospodom od blizo in daleč, ki so s svo jim spremstvom izkazali naši nepozabni materi zadnjo čast. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Lesce, dne 22. marca 1912, Žalujoči ostali. Zahvala. 050 Za mnoge dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli s tako mnogih strani -tned boleznijo in povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Viljema Strehla bivšega posestnika in imejitelja srebrnega zaslužnega križca se čutimo dolžne izreči našo najtoplejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo čast. gospodu župniku dr. I legemannu za ope-tovane obiske, kakor tudi za podeljeno tolažbo in govor ob grobu, dalje naj-globokejša zalivala gospodoma Albertu i n Maksu Samassa, kakor tudi visoko rodni gospej Samassa, visokorodtii gospej pl. Cron in gospodu ravnatelju Henriku Martin, ki so nas enako blagovolili tolažiti. Iskrena zalivala za številno udeležbo pri pogrebu in krasne darovane vence kakor tudi vsem sotrudnikom in onim, ki so izkazali dragemu rajniku zadnjo čast. Ljubljana, dne 27. marca 1912. Žalujoči ostali. Službe išče reven mladenič, ki jc z dobrim uspehom dovršil 5 razredov realke. — Ponudbe pod 915 do 31. t. m. na upravo „Slovenca1' 915 шаш Klobuki Cilindri Čepice 95 Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Palice Dežniki /. t d. vedno najnovejše v vseh modnih predmetih. Modna in športna trgovina P. Magdić Ljubljana, FrancaJožefa cesta, naspr. glav. pošte. stavi vstopnice Bukvami. v predprodaji v Katol. Ljudski oder. Eljubovalci. Igrakoz v enem dejanju. Spisal Homunculus. Spominjam se — ne vem več, pri kateri igri — da je bivši igralec slov. dež. gledališčša, Perdan v svoji tedanji vlogi zaklical tedanji junakinji celega dejanja: To je žena! To je žena, sem dejal tudi jaz o Angeli Hrast, ko sem prečital »Kljubovalce«. Prečital, pravim; zakaj, ko sem bil na začetku prvih treh prizorov, sem mislil o njej in njenem prijatelju: Vsakdanja reč! Ali ko pridem do krepkega 5., do pretresljivega 6. in 7. prizora, sem sodbo iz-premenil: Redka žena! Pisatelj piše in misli. Misel, katero nosijo »Kljubovalci« je ta-le: Kdor je grešil, pa se spokoril, je očiščen pred svojo vestjo in more kljubovati nespravljivemu in škodoželjnemu svetu. Dejanje, kateremu je pisatelj to idejo vdihnil, je kolikorto-liko zanimivo izvedeno. Kratka vsebina: Oče Skalar se po 15 letni ječi, kamor je bil obsojen kot morilec lastne žene, vrača v hišo svoje hčere Angele, poročene s sodnikom Hrastom. Prihod Skalarjev deluje kakor huda ura. Hrastovi družini se naenkrat odtujijo vsi prijatelji, celo ženin Evgen pretrga zvezo z nevesto Ido, Hrastovo hčerjo in naposled odide še sobni najemnik pri Hrastovih, Anton Kovač. To bo torej poraz za celo obitelj. A ne tako. Duh modre žene čuva nad celim dejanjem. Pisatelj razvije in sklene enode-janko drugače: »Žena je sila, ki vodi moža in ga ne zapusti. In hči ga tolaži in razveseljuje. In oče? Večna dobrohotna volja in ljubezen. To je rodbina! .... To je družinska vez! Lahko kljubujemo nezgodi in jezikom.« Le škoda, da izzveneva igrokaz v de-klamacijo, kjer bi pričakovali še vso silo nadaljnega razvoja in dejanja. Vendar je tudi kot enodejanka precej krepko delo, le brezpomembni dijak bi lahko in bolje izostal, ker zaradi njega ni dejanje nc globlje, ne zanimivejše, ne resničnejše, ampak ravno nasprotno. Po nepotrebnem trga dejanje in ga po-plitvuje in napravlja neverojetnega saj v tehničnem oziru. Oče Skalar vzbuja sočut je, le malo preveč govori. Dosledno risana pa je Angela Ilrast. Modra žena, ljubezniva mati in hvaležna hči. Hrast, njen mož je v primeri z njo le hrastič, včasih trši od kamna, pa zopet mehkejši od jajca. Hrastovi otroci, zlasti Ida so pristni tipi iz življenja; samo ko bi bila ta Ida malo bolj globoka in zvesta. Popoldne je vsa Evge-nova, zvečer pa že z novim ženinom dviga kozarec k novi zaroki: »Molče trčimo . . . presvct je trenotek.« Morda je bila potrebna taka nevesta za konec igrokaza. a svet takih ne potrebuje. Sedaj pa še naslov. Ali so to »Kljubovalci«? Mislim, da ne. Morda šele bodo? Sodim, da je enodejanka skoz-inskoz zaokrožena, samo da nam je pokazala, kako hči odpušča, mati ljubi in žena vodi in rešuje, kjer se je zdelo, da je že vse izgubljeno. Skalar in njegova družba bi lepše naredila, da jc namesto »Kljubovalcem« na koncu na-pila vrli Angeli Hrast: To je žena! Kdo najde krepkejšo! Igrali so naši diletanti vobče dobro in so storili vse, kar so mogli. Težko jim je bilo se vživeti v salon. Da je bil Verovšek na mestu, se razume in da jc podal umetniško kreacijo prve vrste ne samo po igri, ampak tudi po maski, je umevno; Kolar—Skalar je bil prav dober v kretnjah in modulaciji glasu, našel je vsikdar pravo »štimungo« in se zatopil v vlogo docela. Novakova je zašla v patos in vsaj spočetka ni bila naravna; vendar je našla pozneje svojo pot in se odlikovala posebno v prizorih, kjer je prekipevalo čuvstvo. Kinske Ida je bila ljubka naivka, s katero smo posebno zadovoljni. Gorski ni znal zadeti poetičnega Kovača in ni vlogi pripomogel do uspeha z glasom, ne s kretnjami. Gruden—Stocklingar je bil dober, Lojze prav slab; izborna, res izborila je bila mala Mira. Inscenirana je bila igra prav lepo, da uprav rafini-rano. Težki lučni efekti so se posrečili docela in režija je bila prav skrbna. Murnikov »Napoleonov samovar« je dobra satira, ki ima literarne ambicije, a ne literarnega konca. Par prav vrlo posrečenih tipov je postavil pisatelj na oder in običal falsi - pesnike, stare ženine, nabiralce starin in govo-rančarje. Tehnično je igra v drugem delu slaba, v prvem dobra. Komika je izvečine besedna in le parkrat je tudi cela situacija napisana s komičnim aparatom. Satire je pa vse polno. Verovšek je izzval salve smeha, že pri prvem nastopu pozdravljen z gromovitim ploskanjem, a poznalo se mu je, da vloge ni znal. Novak-Jesiliar je ustvaril figuro pijanca nad vse realistično in njegov »Zbrali smo se pa vendarle« je bil zelo dober. Igral je naravno in zasluži naše častitke. Kalar-Otrobar je imel izborno karikirano masko pesnika in igral z hvalevredno vnemo in poglobitvijo, samo na soigro ni polagal važnosti, ker jc govoril publiki, mesto soigralcem. Sicer je pa znal uveljaviti vse pointe svoje vloge. Skubic-Neroda je tičal res v nerodnih hlačah in poznalo se mu je, da je hotel kopirati surovosti in banalnosti kinematografa, posebno pri padcu na stol. Gorski-Vcr-nik je bil obligaten ljubimec veseloigre. Vrhunčeva Ambruzija je bila dobra in naravna, v izborni obleki, žal, da se je smejala; Erjavec-Ljudmila je bila ljubka in živa, mestoma celo temperamentna. V celoti je bil tempo pravi in igra jc imela uspeh. Obisk je bil prav dober; želimo pa več točnosti, kakor je je bilo v nedeljo, ko se jc igra pričela šele ob tri četrt na 8. uro. Splošno pripomnimo, da igralci vrlo napredujejo in da je poznati oči-vidno napredek pri vseh! E. C. • • • Na cvetno nedeljo ob pol 8. uri zvečer in na Velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne se igra izvirna dramatizacija »Slovcnčcvega« podlistka »Deklo z biseri« in je dobiti za obe pred- 949 Rodbini Jegli6-Knnauer javljata pretužno vest, da je nju iskreno ljubljena tetica, gospa Ljubica Andrejovič sinoči, dne 26. t. ш. po dolgi mučni bolezni, v (54 letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 28. marca iz hiralnice na pokopališče Sv. Križu. Sv. zadušnice se bodo brale v raznih cekvah. Selo-Ljubljana, 37. marca 1913. Brez vsakega posebnega obvestila. Zahvala. 947 Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja o priliki izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta in strica gospoda Franca Pavšeka zasebnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini , preblagorodnemu gospodu tovarnarju Karolu Pollaku in njegovi gospe soprogi za vse izkazane dobrote v življenju, posebno pa še ob smrtni uri. Dalje se zahvaljujemo Slov. glasbenemu društvu „Ljubljana" za gin-ljivo petje. Vsem tisočeri Bog plačaj. žalujoči ostali. Ljubljana, 27. marca 1912. V uršnlinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku ie penzional z osemrazredno ulrakvistitno ljudsko šolo, t. j. vsi predmeti se poučujejo v obeh deželnih jezikih. Razen obveznih predmetov se uče deklice lahko tudi glasbo in sicer glasovir in citre. Poleg tega se nudi odraslim deklicam prilika, izuriti se v kuhanja, šivanju, vseh umetnih ročnih delih in gospodinjskih opravilih. Imenovani zavod se vsled teh ugodnosti, kakor tudi radi svežega zraka in krasne lege ob vznožju Kamniških planin toplo priporoča. 938 Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski semenski krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, iižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. Pišite po vzorce I Ustanovljeno 1887. V. J. Haufliček & brat Podčbrady, Češko, priporočajo modno blago, eeffre Spomladne in poletne novosti 1912. Havlič-kovo platno, kanafasi. brisače, robci, namizne in garniture za kavo, batisti, perilna svila itd. Opreme za neueste iz damasta 1 zavoj 40 m okusno izbranih ostankov v dolžini 2—8 m pošiljam za 18 K po povzetju. Od ostankov ni vzorcev. 862 popolnoma prenovljena, pripravna za vsako obrt ali stanovanje s pripadajočim vrtom in gospodarskim poslopjem tik župne cerkve v Domžalah se da za več let v najem. Pojasnila daje oskrbnik Anton Miiller, istotam. sae vma iz JCrškega belega in ru-dečega je naprodaj. Več pove iz prijaznosti upr. Slovenca. vo CA n« 4 za pomladansko in poletno sezono l№. Kupon, 310 metr. dolu, za \ ? kompletno moško obleko,! £S5 It K (suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane lo 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K SO'--, kakor tudi blago r.a površnike, turistovske obleko, svileni knmgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot roolna iu solidna, dobroznana 425 zaloga tovarniškega sukna Siegel - Imhof v Brnu. Vzorci zastonl ln tranko. Vsled direktnega naročila blRga pri tvrdki Siegel-Imhof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno uajvorja izbira povsem svežega blaga. Stalne. na|nlž|e cene. Tndi najmanjša naročila se izvršo nfyskrbneje, natančno po vzoren. Lokal Rudolf Zore, pripraven za trgovino, s skladiščem vred, se vzame fako] V najem. Ponudbe na Ljubljana, plori-janska ul. 26. 948 Išče se opekar ki je zmožen urediti vsa začetna dela, napraviti navadno žgalnico ter voditi vse priprave za tehnično ureditev majhne opekarne. Ponudnik mora biti priden delavec ter se zadovoljiti s skromnimi razmerami. Računati pa sme na boljši zaslužek, če se podjetje razvije. Zglasi naj se v »Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem" v Ljubljani, Dunajska cesta 22. 882 od Sv. Jakoba trga do Vodnikovega trga, ki bi bila pripravna za manufakturno trgovino. Cena od 40—50.000 K. Prevzame se tudi z blagom vred. — Tudi na deželi na Dolenjskem v večjem kraju se kupi hiša za 30—40.000 K, ki bi bila pripravna za trgovino, tudi s trgovino. Natančna pojasn. prosi Anton Ožura, BS Gostilna in Kavama z biljardom v Krškem se odda. Gostilni spadajo 4 prostori za obratovanje, 3 sobe za stanovanje in kuhinja, konjski hlev, keglišče in senčnat vrt. Najemnik je obenem voditelj založništva puntigamskega piva, ki se nahaja v hiši. Najemnina in pogoji glede založništva piva po dogovoru. Ponudbe do 9. aprila 1912 na pisarno V. Scagnetti, Cesta na Rudolf ovo železnico štev. 16 924 Ljubljana. V V v obsegu 6000m2 je po primerni ceni na prodaj. Zemljišče se nahaja ob križišču novozgrajenih okrajnih cest Stari trg— Rakek in Št. Peter—Stari trg, ter je primerno kot stavbišče, zlasti za obrtnike in trgovce.--Pojasnila daje Gospodarski odsek podobčine Gornje Шт, pošta Stefi trff UfHioJu. Načelnik: Matija Škrbee. 865 Senzacionalna prodaja za t » 1 velikonočne praznike • r . . od K S'— naprej . . * » c>'— » 2'- » Obleke za gospode . Obleke za dečke . . Obleke za otroke..... Površniki ali raglani za gospode .........» * 12'-— » Površniki ali ntodrc boots- Jopice za dečke.....» > 6'— » Klobuke ali čcpice za gospode in dečke........» » /•— » Dežni plašči za gospode in dame.........» »10~— » Kostumi ali dolgi raglani za dame........> »10"— » Krila ali bluze iz blaga za dame.........» » 3'— > Velika izbera pariških in berolinskih modelov. Angleško skladišče oblek BemiltOViČ, 874 3-1 Ljubljana, reslni trg štev. 5.