>Je ii z»‘ 0 55t» ith A' rej«, peli na 2-R. $ toč"’ 10 v" jot0 ijo ■o se1* Naslov—Address Nova dob G233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kflaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION _as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of Maroh 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for to Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ST. 35. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 8th, — SREDA, 8. SEPTEMBRA, 1937. VOL. XIII. — LETNIK XIII. tvene in druge ^venske vesti °'^ vitVe ^desetletnico ustano-3? Jgj^r^ros^av^° društvo št. Veliko vesor Clevelandu- °- z tetnbra „Co v s°boto 11. sep- Vršila v ZVefer> Veselica bo St. nt .aV(^t°riju S.N.Doma na Lla>r Ave. Pie * »oto j?° Veselico priredi v so-227 jgjr SePtembra društvo št. 8e!iCa , V Greenboro, Pa. Ve-kr,|Gardene bo vršila v White Rose *°'vna ■ en° °d Bob- Se Pričela ob 8. • Slovp &odbo bodo skrbe-t>°staiQne Aces z WHJB radio Je v Greensburgu. V fj * a‘’ Priredi plesno t-°^skaV ^Vorani društva Po-1 ^a. Jairia lla večer 11. sep- jj. ' V'i ^ ^-> > v ^a£netic Spring-'6,s0pr ^udi Mrs. Vida Kum-0#j\ ^ Predsednika gl. nad-/e. j °abora JSKJ. ^JJ) L l' Qt *. ,ii< h! e^atld vodijo vsa pota ^ Si?ie rodilo, da se je \4 veliJ tam mudil° ne’ ZSkol, števil° 2lavnih jeH org 'nVeh sl°venskih pod- Ah lo W acij- 0d JSKJ jih I k^0tl2biv kar oseni, namreč: * i kt v^čaik,-gla^ni tajnik’ ki W ittms 12 Plttsbur»ha; »sitnega 6’ Predsednik gl. Uj. odbora, ki se je za tj ^ An2elripel-jal iz Loraina; Jih6 Je , °’ ^retji nadzornik, k, v pra.čal iz konvencije vUrnbusu; Andrew hv.^Owi ’’ četrti nadzornik iz W - je di’ J evni izlet v Cle-KSXV* J: Arch, vrhovni Oa Sspje .3e udeležil zbo- Vv,8talnoi-m.trije v Cleve' j 'ki Jg^j1Vaj°či glavni od- CS^lev-86 je vršila v Cle" CNlet'Zlja kn.iig SSPZ in 0tneni a Se,^a Klavnega od-! . er>e organizacije. k ' * ' ^ove Dobe so jyf . P°leg gori o-]k « °&lasinavVnih odbornikov ^Sestre.;e sledeči sobratje . ^artin Hudale in ^^Bradd„cka,Pa.; t>W s soprogo in si- >5 « Ev °"1 3r■ Rudol- S!^C^a'; Uršula r iz p Killa, Pa.; Ana ^Wilanklina> Pa-: John 16 na 4. str.) 30I«1 les^ ast ?kol S\ , sePfi Za SKJ: KJ r.stf. lN>' lS' K 110 (Ji I1', A aneJ-J lKV 125 ’’ k"°l le, :sojS 4 fifi' BAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA' LEWISOV GOVOR Committee for Industrial Or ganization, okrajšano C.I.O., se bo v bodoče uveljavljal tudi politično. V tem smislu se je vsaj izrazil predsednik istega, John L. Lewis, v svojem radio govoru na večer 3. septembra. Po njegovem zatrdilu ima C.I.O. zdaj 3,718,000 članov, ki se bodo, po Lewisovemu zatrdilu, udejstvovali nele kot unijski člani, ampak tudi kot inteligentni in kritični volilci ob priliki raznih volitev. Pritožil se je nad predsednikom Rooseveltom, dasi ni omenil njegovega imena, da ni toliko naklonjen delavstvu, kakor bi moral biti, in kritiziral je ohijskega gover-nerja Daveya, ki da je ob časa stavke potom milice pomagal jeklarskim kompanijam. OTROŠKA PARALIZA Nevarna in znanstvenikom še malo razumljiva bolezen otroška paraliza se je zadnje tedne precej razpasla ]do Zedinjenih državah in Canadi. Zdravniški krogi sodijo, da je bolezen nalezljiva, in oblasti v raznih mestih so ukazale zapreti šole in obenem prepovedale otrokom poset gledališč, javnih igrišč itd. Otroška paraliza sicer v posameznih slučajih napada tudi odrasle ljudi, toda najbolj nevarna je otrokom. Hladnejše vreme bo morda ustavilo širjenje te nevarne bolezni. DELAVCI ZMAGALI Narodni delavski odbor, ki je preiskoval delavske spore pri Fansteel Metalurgical korporaciji v Chicagu, je izjavil, da je omenjena kompanija nečedno postopala naprav stavkujočim delavcem. Obenem je dal kom-paniji navodilo, da spet zaposli delavce, odslovljene vsled sedeče stavke v mesecu februarju. OTROŠKA PARALIZA (Piše dr. P. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote) PROBLEMI PRISELJENCA Vprašanje: Prinesli so me v Ameriko kot dete pred 55 leti in vzgojen sem bil na farmi. Ko sem postal polnoleten, sem začel izvrševati državljanske pravice in glasoval v občinskih, državnih in federalnih volitvah. Pred nekoliko meseci sem hotel iti na izlet v Evropo in sem zaprosil za ameriški potni list, ali odbili so mojo prošnjo. Zdi se, da moji starši niso bili nikdar naturalizirani in da sem jaz še vedno inozemec. Kako naj postanem ameriški državljan? Odgovor: Vložite takoj prošnjo za državljanstvo in priložite zapriseženo izjavo (affidavit), v kateri izjavite, da ste pomotoma izvrševali državljanske pravice na podlagi nesporazuma glede vašega državljanstva. Ni treba za vas “prvega papirja” niti ni treba v vašem slučaju ni-kakega spričevala o prihodu, kajti ste prišli pred dnem 29. junija 1906. Potrebujete pa dve priči, ki naj potrdita podatke glede vašega tukajšnjega bivanja, vaš dobri moralni značaj in vašo udanost načelom ameriške ustave. Vprašanje: Izvolite navesti, kateri priseljenci so upravičeni do izvenkvotne (non-quota) in kateri do prednostno - kvotne (preference-quota) priseljeniške vize? Odgovor: Sledeče osebe niso podvržene priseljeniškim kvotam: 1) žene, neporočeni otroci pod 21. letom in soprogi (ako se je poroka vršila pred dnem 1. junija 1932) ameriških državljanov oziroma državljank; 2) duhovniki in vseučiliščni profesorju, njihove žene in otroci pod 18. letom; 3) dijaki, ki so vsaj 15 let stari; 4) inozemci, ki se vračajo iz začasnega obiska v starem kraju. Prvo prednost (do 50 odstotkov kvote) se daje staršem ameriških državljanov in soprogom ameriških državljank, ako se je poroka vršila po dnevu 1. junija 1932. Drugo prednost se daje ženam in neporočenim mladoletnim otrokom onih ino-zemcev, ki so bili zakonito pri-puščeni v Združene države za stalno bivanje. — Dandanes se zahteva tudi od onih priseljencev, ki so upravičeni do izvenkvotne vize, da predložijo prepričevalne dokaze, da po svojem prihodu v Združene države ne postanejo predmet javnega do-brodelstva (public charge). Vprašanje: Neki član moje Jednote, ki je inozemec, je bil nedavno obsojen radi goljufije na 16 mesecev ječe. Ali je on radi tega postal podvržen deportaciji? Odgovor: Pod sedanjim zakonom je to odvisno od okolšči-ne, kako dolgo že biva v Združenih državah in da-li je to njegova prva ali druga obsodba. Inozemci, ki v teku prvih petih let bivanja v tej deželi, izvršijo zločin, ki vsebuje moralno pokvarjenost (moral turpitude), in so obsojeni v zapor za eno leto ali več, morajo biti deportirani, ko odsedijo svojo kazen. Inozemci pa, ki so živeli v tej deželi več kot pet let, so podvrženi deportaciji, ako so bili spoznani krivim težkih zločinov vsaj dvakrat in bili obakrat obsojeni vsaj na leto dni ječe. Zakonski načrt, ki je bil pred zadnjim kongresom in je bil le sprejet od ene zbornice kongresa, bi napravil inozemca podvrženega deportaciji takoj po prvi obsodbi brez ozira na dolgost njegovega bivanja. Sličen načrt bo bržkone predlagan v bodočem zasedanju. (Dalje na 4. str.) Otroška paraliza je bolezen, pred katero imajo ljudje zelo upravičen strah, obenem pa je bolezen, katero je zelo težko u-spešno zdraviti. Prav v tem času razsaja ta bolezen v epidemični obliki po raznih delih Zedinjenih držav in Canade. Ta bolezen napada mladino bolj pogosto kot odrasle ljudi, vsekakor pa se tudi starejših ne izogiblje. Kakor mnoge druge bolezni, ki prinašajo smrt ali pohabljenje, se tudi otroška paraliza uničujoče zagrize v svojo žrtev, pred-no se ista tega zave in predno o-stali člani družine to opazijo. Epidemije te bolezni prihajajo brez vseh predznakov in nihče ne more v naprej vedeti, katera naselbina bo prihodnja na vrsti. Znanost še prav malo ve o o-troški paralizi. V splošnem pa znanstveniki soglašajo, da je o-troška paraliza akutna nalezljiva bolezen, povzročena po bolezenskih klicah, ki jih še nihče ni | videl. Infekcija otroške paralize nastane kot vnetje v sivi tvarini hrbtenice. V tej sivi tvarini so celice, katerih delo je povzročati gibanje milic. Tekom te bolezni vnetje dostikrat uniči o-menjene živčne celice in zdi se, da telo ne more nadomestiti uničenih celic z novimi. Kot posledica uničenja teh celic se razvije paraliza. Vse upanje za kontrolo širjenja te bolezni in zafpreprečenje trajnega pohabljenja njenih žrtev obstaja v njenem zgodnjem spoznanju in dognanju. Da ‘se začetek bolezni spozna, predno nastopi paraliza, je treba skrbne in natančne zdravniške preiska-! ve; k temu se doda še preiskava hrbtenične tekočine, če klinična dognanja to sugestirajo. Pojav bolezni zamoremo sumiti po vro-čnici, bljuvanju, vsaki okorelosti hrbtenice ali če ima oseba ne-prilike pri sklanjanju oziroma nagibanju glave naprej. Včasih se pojavlja tudi glavobol, morda hud glavobol, zaspanost, razdraženost in motnje v prebavilih. V vseh primerih se bolezen sicer ne pričenja tako, toda pri večini veljajo taki znaki. Zato naj bi se nemudoma poklicalo zdravnika, kadar oseba kaže take znake bolezni, posebno ob času, ko je epidemija otroške paralize razširjena. Ker je otroška paraliza akutna infekcijska bolezen in producira imuniteto po enem napadu, bi kazalo, da bi proti isti pomagal serum, izdelan iz krvi ozdravljene osebe. In res se je izkazalo, da tak serum pomaga v začetnem štadiju, to je, preden se bolezen razvije. Omenjeni serum pa nima nikake vrednosti, kadar se je paraliza že razvila. Iz navedenega izhaja, da je največje važnosti opaziti in spoznati bolezen v njenem najbolj zgodnjem štadiju. Vsled tega se nujno priporoča staršem, da brez odlašanja pokličejo zdravnika, kakor hitro opazijo na ka terem članu družine morebitne predznake otroške paralize. KITAJSKA IN JAPONSKA Vojna, ki se je razplamtela na Daljnem Vzhodu, je obrnila nase pozornost vsega civiliziranega sveta; celo krvava špan-| ska civilna vojna je stopila v ozadje. Mala, pa dobro oborožena Japonska je napadla veliko Kitajsko. Zdi se, kot bi se bila spoprijela lačen volk in miro- , ljuben vol. Kdo bo zmagal? Republika Kitajska meri 4,- : 200,000 kvadratnih milj, torej skoro toliko kot Zedinjene države in Mehika skupaj. Njeno prebivalstvo se ceni na 485 milijonov glav. Razdeljena je na 30 provinc, od katerih pa jih je 12 le nominelno pod kitajsko ' vlado. Prava Kitajska šteje 18 provinc in meri 1,532,000 kvadratnih milj, torej le približno polovico toliko kot Zedinjene države. Japonska je napram Kitajski mala država, saj meri s Korejo in nekaterimi drugimi posestvi vred le 260,300 kvadratnih milj, | torej prilično toliko kot naša država Texas. Skupno prebivalstvo Japonske s Korejo in drugimi posestvi vred šteje 90 milijonov. Japonska je torej napram Kitajski pravi pritlikavec, tako po ozemlju kot po številu prebivalstva. Toda Japonska je država z; zelo razvito industrijo in v vojaškem oziru velesila prve vrste. Prebivalstvo je disciplinirano morda tako kot v Nemčiji. Kitajska pa se že zadnjih par desetletij bori z notranjimi homa-tijami in še danes nima močne osrednje vlade. Zadnja leta se je sicer pridno oboroževala, toda njena vojska se ne more meriti z modernim japonskim voj- j nim strojem. Lahko se pa sodi, j da bo ogromna razsežnost Kitajske v njen prilog, Japoncem pa v zapreko. Kaj delajo Japonci na Kitajskem? Enostavno so prišli na roparski pohod. Leta 1931 so odtrgali od nje provinco Mandžurijo, katero so izpremenili v monarhijo Mančukuo in ji dali odstavljenega kitajskega cesarja za vladarja. Resnični vladarji pa so Japonci. Cesar države Mančukuo ne šteje v svojem cesarstvu niti toliko kot Viktor Emanuel v Italiji. Zdaj se je Japoncem zahotelo odtrgati od Kitajske pet na-daljnih severnih provinc. Kaj nameravajo z njimi, ni gotovo. Morda jih nameravajo priklopiti svoji vazalni državi Mančukuo, morda jim nameravajo dati nekako samovlado. Pa naj se zgodi to ali ono, pravi vladarji hočejo biti Japonci. Vse drugo bo le na papirju. Na vsak način hočejo v dotičnih provincah odpraviti vsako nadvlado Kitajske. Deželo hočejo izkoriščati gospodarsko. Na naseljevanje ne mislijo; delajo naj le kitajski kuliji. Posebno jim je na tem, da iz podjarmljenih kitajskih provinc dobijo premog in bombaž za svojo industrijo. S svojo vazalno državo Mančukuo imajo malo drugega kot velike stroške. Od prej omenjenih kitajskih provinc pa si obetajo važne sirovine. Pravic imajo Japonci do Kitajske toliko kot Culukafri. Gre se za navaden rop, kakršnega ! so izvedli Italijani v Etiopiji. ' Ampak Japonci so verni učenci • Nemcev, ki so izjavili že pred ’ leti, da pravica je moč. In Ja-r ponči se čutijo močne. Proste ’ ljudstvo morda ne čuti tako, ■ toda na Japonskem vlada vo-' jaška klika. (Dalje na 4. str.) ODMEVI IZ BODNIH KBAJEV VSAK PO SVOJE Ljudje kot posamezniki so v splošnem pošteni. Dana beseda drži, kakor s sedmimi pečati o-pečaten dokument. To velja za Slovence, za Američane in za pripadnike drugih narodov. Lažnivci in sleparji so med ljudmi le izjeme in v neznatni manjšini. Žal, da za tako zvane državnike to pravilo ne velja več. Med državami se sklepajo nenapadalne pogodbe in pogodbe 0 večnem prijateljstvu, katere so svečano potrjene in podpisane, ki pa postanejo navadne krpe papirja, skoro predno se je na njih posušila tinta podpisov. Poglejmo samo Nemčijo, Italijo in Japonsko! Narodi kot taki niso krivi, ribe in države smrdijo pri glavah. And how! K Američani imajo tudi medsebojno kake spore, ki jih rešujejo potom direktne akcije. Dva fanta, na primer, si napovesta boj. Slečeta suknji, odložita naočnike, če jih imata, in se udarita s pestmi. Njuni prijatelji ju obkrožijo, toda nihče se ne vmešava v privatni boj. Ko slabejši pade ali izjavi, da se poda, je boj končan in nasprotnika si sežeta v roki. Evropski način reševanja takih argumentov je drugačen. Napad iz zasede, sunek z nožem ali udarec s kolom je nekaj običajnega. Včasi tudi cela tolpa navali na enega samega in še bije po njem, ko revež že leži na tleh. Noben pretep ni lep, a Če že mora biti, je ameriški način pretepanja mnogo bolj gentle-menski kot evropski. Države in skupine, ki dandanes vodijo boje, so sprejele evropski način. Vojne se začenjajo zahrbtno, brez vojnih napovedi, oni, ki bi morali biti nepristranski gledalci, se vmešavajo na eni ali drugi strani, kakor vidimo v španski državljanski vojni, civilisti in nevtralci nimajo nikakih pravic. Vse lahko vzame vrag za malo južino. Tak je današnji “European plan” vojskovanja. Japonci so napadli Kitajce. Na obeh straneh se bori sto-tisoče vojakov. Topovi grme, strojne puške regljajo, vojaška letala sipljejo bombo, deset-tisoče vojakov in civilistov krvavi in umira, toda državniki trdijo, da to ni vojna. Vojna enostavno ni zato, ker ni bila formalno proglašena. Državniki lahko trdijo, kar hočejo, toda one, ki so ali bodo tekom tega konflikta dobili kroglo ali bajonet pod rebra, bo težko prepričati, da ni vojne. & Kang Teh, bivši kitajski cesar, ki so ga Japonci postavili za nominalnega vladarja svoje vazalne države Mančukuo, je nedavno dobil težko rano v hrbet od 1 noža nekega atentatorja. Od takrat je vse tiho, Japonci ne . puste nobene vesti o tem v svet. j Kang Tehov duh je lahko že odplul v naročje njegovih odličnih prednikov, toda oficielno cesar Mančukua ne sme umreti. Ja* i ponči ne dovolijo. ® i 1 Države nalagajo vedno višje davke zato, da se morejo čimbolj oborožiti. Oboroževanje je : samoumevno namenjeno za po-i bijanje ljudi. Za ljudi, ki pla-! čujejo davke, direktne ali in-t direktne, je življenje vedno • dražje, enostavno zato, ker je pobijanje ljudi vedno dražje. (Dalje na 4. str.) »I j/ . *7 iiff1 (/ * &. 5« "> (I« 't O« 'f 1)1) '(* d" ' | & f, P»s" , H* 4 1111 MAHROVE HIŠA PRODANA V Ljubljani je bila na dražbi prodana znana Mahrova hiša v središču mesta, ki je bila široko znana zaradi svoječasne Mahrove trgovske šole. Hiša je še iz predpotresne dobe in je bila v ljubljansko zemljiško knjigo vpisana že leta 1856. Hišo je izdražila mestna občina ljubljanska za 3,600,000 dinarjev. POŽARI POVSOD V Cirkovcih in Stražgojncih na Dravskem polju so nedavno šestim gospodarjem pogorela vsa gospodarska poslopja. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. V Križevcih pri Ljutomeru je strela zanetila požar pri posestniku Jožetu Štraklu. Zgoreli so vsi strešni deli hiše in gospodarskega poslopja. V Slivni nad Vačami je v enem letu že tretjič pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Kimovca. Splošno se sodi, da je bil v vseh treh primerih ogenj podtaknjen, in orožniki so nekega osumljenca odvedli v zapor. TUJ KAPITAL Tuj kapital se vedno bolj zajeda v naravna bogastva Jugo slavije. Te dni je Francosks družba borskih rudnikov odku pila od Angležev podrinske svin čene rudnike v bližini Krupnja Strokovnjaki zatrjujejo, da s« plasti svinčene rude zelo debel« in da je ruda izborne kakovosti Ista družba je odkupila tudi ru darske terene v A j vali, nedale« od Trebče, kjer so ležišča dobri svinčeno-cinkove rude, ki vse buje tudi srebro. Svinčeno-cin-covi rudniki v Srebrenici in v j Olovu so prešli v last družbe ‘Montania,” ki je po večini v nemških rokah, že prej je ista družba odkupila rudnike antimona v Krupnju in v Lisi pri čačku. TO JE ZASLUŽEK Nikjer ni človeška delovna moč tako poceni kakor v Crnij gori. Za primer naj služijo j “drvarji”, to so oni hribovci, ki po mestecih prodajajo tovore drv. Da naseka drva v planini, spravi s konjem v mesto in jih proda, sta drvarju potrebna dva dneva. Tovor drv, M ga more njegov mali konjiček po kozjih stezah spraviti v j mesto, se zdaj poleti prodaja po 3 Din. Tako zaslužita človek in konj v dveh dneh 3 dinarje. V zimskem času je zaslužek večji, so pa tudi dosti večji napori. • Zdaj, ko so odrasli zaposleni na njivah, se udejstvujejo kot “drvarji” tudi, revni dijaki-srednejšolei. DRAG PREVOZ MRLIČA Z nekim parnikom je bilo prepeljano v Šibenik truplo izseljenca Dušana Kalinica, ki je umrl v Clevelandu in je v svoji oporoki določil, da mora biti pokopan v svojem rojstnem kraju Ostrovici v Dalmaciji. Pokojnikova žena Ana je spremljala krsto. Ves prevoz je stal 250.-000 din. Proti Kaliničevi oporoki so nastopili nekateri sorodniki ter tudi nagovarjali vdovo, naj oporoke ne izvrši, ker je to zvezano s prevelikimi stroški. Vdova pa o tem ni hotela nič slišati in je dala truplo svojega i moža na skrivaj izkopati, vse prevozne zadeve pa je poverila ■ znanemu slovenskemu pogrebnemu zavodu. (Dalje na 4. str.) DRŽAVE PROTESTIRAJO Generalni konzuli Zedinjenih držav, Anglije in Francije so formalno protestirali pri županu mesta Šanghaja na Kitajskem zaradi velikega števila žrtev med inozemskimi civilisti tekom kitajsko-japonskih bojev v okolici omenjenega mesta. Konzuli prej omenjenih držav so tudi apelirali na japonskega vrhovnega mornariškega komandanta za okrožje Šanghaja, da naj bi se vojne aktivnosti umaknile od mednarodnega naselja v Šanghaju. VOJNA NA KITAJSKEM Vojna na Kitajskem divja z ] nezmanjšano silo in povzroča • velike izgube na obeh straneh. Odpor Kitajcev pa je zelo odločen in Japonci ne morejo be- , ležiti posebnih uspehov, kljub temu, da pošiljajo na bojišče vedno več vojaštva. Zdi se, da so se japonski militaristi glede odpora Kitajcev zelo motili in da bo zavojevanje Kitajske zanje trši oreh kot so si predstavljali. VROČ KOSTANJ Iz Anglije prihajajo zadnje čase sugestije, da naj bi vlada Zedinjenih držav nastopila proti Japoncem, ki hočejo podjarmiti Kitajsko in s tem oškodovati trgovinske in druge interese inozemstva na Kitajskem. Pri tem se poudarja, da mora Anglija braniti demokracijo v Evropi, zato ne more (Dalje na 4. str.) nevarnost strele Strele se mnogi ljudje zelo bojijo, vendar predstavlja ista primeroma zelo majhno nevarnost. V Zedinjenih državah zadene vsako leto strela okrog 1500 oseb, in pri tem jih je ubitih ena tretjina. To je prav za prav malenkost, če pomislimo, da je v Zedinjenih državah v avtomobilskih nezgodah ubitih letno okrog 37,000 oseb, okrog 800,000 pa ranjenih. ................................................. im.. ŠT “ MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT 1 ®Dn p IexPerlV: iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiieuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim TOPSY’S GOOD LUCK 7/KT yw/a? CQO/c THE LAME GULL DEVILED EGGS d Put six eggs in a saucepan of cold " water. I r Bring water to a boil. and boil 20 ^ minutes. '. Take up eggs ftnd plunge them into' cold water. When cool, take off shells and cut V eggs in halves lengthwise. Put yellows in a bowl and arrange ® white halves on a plate. J. Into the bowl containing yellows put: ^ One teaspoon salt. One-third teaspoon pepper. One-third teaspoon mustard. One teaspoon butter. One tablespoon vinegar. Two teaspoons vegetable oil (if oil is Bked). Mix the yellows till a smooth cream is 1 formed. Pill whites with this cream and put in a cold place till time to serve. Arrange on a bed of lettuce or parsley. If eggs are to be taken to a picnic the halves, when filled with yellow cream, 1 should be fitted together and the whole egg rolled in paraffine paper. James Fenimore Cooper 1 1 _______________________ ! I Can you picture to yourself the time when central New York State was con- 1 sidered the back woods of America, and j1 all beyond was unknown territory? Can 1 you close your eyes and imagine travel- j1 ing through Western Pennsylvania and 1 being beset by Indians? In just such a 1 story book world lived James Fenimore Cooper, whose birthday anniversary falls on September 15th. He was born in Burlington, New Jersey, but while he was yet an infant he i was taken to Otsego Lake, where his father owned many thousands of acres ' and where the family settled and founded the village of Cooperstown. There in the wilderness that formed the back j woods of the Colotiies James passed his j boyhood. By the side of the lake and in 1 the woods he made friends with the hardy frontiersmen and watched them 1 at their work. The craft of these woods-' men, the tricks of the trapper, the skill ' of the mountain fishermen, all the arts ' of the forest were familiar to Cooper, 1 and it is small wonder that the blood of adventure surged through his viens. I When quite young Cooper entered j Yale University, but his roving spirit , and love for the great outdoors proved fatal to his studies.' He found it impossible to stick to his books. His family! ’ conferred and decided that a short time 3 spent at sea might cure his tendency to ’ frolic, and so when Cooper was but seventeen he sailed aboard a merchant ’ vessel bound for a year’s service. His 3 sea experience added to those of his life on the border, formed the basis of 1 his many books, in all he wrote more - than thirty books, the most famous '• which relate tales of America’s back 1 woods. Oddly enough his first efforts B were imitations of English novels which B were then so popular) and so well did he e write the life in England that even the 1 English reviewers did not suspect that 3 they were not the product of an English t author. Later he attempted to write of s the life he really knew in all its intimate '• details, and under his own name he produced the first American historical novels. Their success was instantaneous and lasting. Cooper’s novels have been translated into almost every known language, and they are read today with as much interest as they were a hundrec years ago. They Cried, “A Cunning Little Rabbit! smoking room, and climbed up on his knee. ‘•Daddy,” he began a bit breathlessly, c “I’ll bet you that the lame gull will go 1 all the way.” I His father smiled lazily, and puffed t slowly on his big cigar. “All right, Dicky; J I’ll bet he wont.” And they shook hands on it. * A bet like that always makes watch- 1 ing the gulls exciting. But Dicky had to t stop long enough to have his lunch. After that Dicky’s father tucked him > ^ I ’ I; Dicky Waved Long After They Had Left Shore all “comfy” into a chair beside his own and read him a story, and Dicky was beaten in a game with the Sandman. When he woke up the sun was going-down behind the ocean like a great flaming ball, Dicky looked hastily for the lame gull. “There it is, son,” smiled his father, pointing over head; and, sure enough, there it was walking along the edge of the cabin right back of Dicky. “You win, Dicky boy. I believe you told that gull about our bet,” chuckled his father. Dicky laughed happily. ’ON’S SUCCESS | "Clairmont" steam up the Hudon from New York to Albany. The trip was 150 miles and he made it in 33 hours. One fine day early in August, crowds went down to the Hudson River to see the results. Many were there who went to jeer, and few had confidence in the invention. To run a big boat just with steam! The idea seemed absurd. But Robert Fulton had labored hard and well, and he knew the work he had undertaken, and he was sure of his success. “He who laughs last laughs best,” he said to those who came to mock. And very soon he had the laugh on them. It took many years for the steam boat to become perfect enough to make crossing the ocean both safe and inexpensive enough to make this mode of traveling easy. In 1840 and even later, it took over I six weeks to cross the ocean in a sailing vessel, and as late at that, sail boats were used because steam boats were not yet considered practical. Robert Fulton was born in 1765 and died in 1815. He was an American engineer. In 1793 he conceived the idea of propelling a boat by steam, but did not put his idea into practice until August 11, 1807. In 1814 Fulton constructed the first United States war steamer, and he was engaged in making a submarine torpedo when he died on February 24, 1815. žeta do jutri zjutraj. Pa ne povej nikomur, da si nas videla.” Vile so rajale naprej, pele lepe pesmi in se izgubile v meglici. Trlička je pobrala srp, se ojunačila in res prinesla ’ kar cel škaf kislega mleka, ki ga je na-1 beračila pri dobrih ljudeh ter ga postavila na njivo. Nato je šla spat. i Drugo jutro na vse zgodaj, ko je i rdeča zarja razlila motno svetlobo na lepe grajske gozdove, je vstala in te-; kla, kar je le mogla na njivo. In glej! i Vsa pšenica je bila požeta, vse bilke so i bile povezane v snope, da ni imela prav i nobenega dela. In čudno! Latvica s ki-. slim mlekom je bila prazna. Seveda, sil-. no vesela in pozabljiva in klepetava po-3 vrhu je Trlička pozabila, kar ji je rekla j vila. Takoj je razbobnala po vasi, kaj j se ji je primerilo. To pa vilam ni bilo i prav. Ko bi spet hotela, da bi ji vile še v posejale novo seme, se niso več pokaza-. le. Od tedaj jih ni nikoli več videla. i Danilo Gorinšek: 1 KRIŽ 3 Ti poštajna.to je križ: po podstrešju pleše miš! c Le škoda, da ni mačke, 2 — ujela bi jo v tačke. Ti poštajna, to je križ, , kje le mačko zdaj dobiš, od da nam je znati, j kje mačko poiskati! Ti poštajna, to je križ, če brez mačke miš loviš, baš zdaj po vsem ni sveti nobene mačke sneti! * A naj večji zdaj je križ: ; mačka tu je — kje je miš? Kak naj zdaj miš zmrcvari, ko je že v drugi fari? Manko Golar: . JUNAŠKI BUTALC1 t Jr* Jernač je šel ponoči iz s0STjj)# Ve^ domov v Butale. Jernač je s'cer tQ naški možakar, le to noč ga Je J y fiUioSe pustilo na cedilu in jo je Pr^VIveS(’#Me; j tale ves preplašen in spoten. Na 1 le kozolcem čepel črnuh, ko pa *rt«ti *n^°nVe prepovedal vsem potepuhom okrog njegove pravice in so & me lv‘dl to nikakor ne gre. vajiJji, Ust t Se bolj debelo so pa gleda' j* wpp^, oča župana, ki so v naglici ob ji 1 če narobe, in vrli Butalčani nis^j tl Ung kje je pri gospodu županu spr6jjs«C Set je zadaj, in so zelo razmišlja". sjC 1 pan glavo tako nerodno obrni . I W , hlače narobe potegnili nase. Se sam policaj Kozobrc j® P ^I helebardo in je butalski čuvaj "p reč po zraku jako smelo, Pf r^Jc0*° th vaščane, naj sl ogledajo to hud cf4!iI'Vent bliže. So župan menili, da lnl pušo in da morajo ponjo. jolce,i k Res so prinesli takšno reč j spredaj policaj, za njim žup»'16j 1»/%^ je bil mežnar, ki je menil. da . I ai dobro ostati doma, ker bi bil° In rodno, če bi se ustavila ura v uj pa ne bi bilo človeka, ki bi naprej; mežnar je bil namreč ve at) hopetec, pa ga Butalci kljub te ff pustili doma. ^ i/E ttij Kmalu so skoraj vsi bilo prav nič škoda, če bi to ši kar jutri opravili pri belenJ|jl|i. ¥ ^Ve; Pa ne zaradi tega, ker so še, Butalci so namreč jako P°®, I mežnar bi jim jo skoraj P°P -jjlW . Kmalu je bila vsa vojska 'z '',0|« bil Kozobrc jako smel s heleb®' samo malo oplazil od iunaštv II da župana, ko je razkazovali črnuhu odsekal glavo. 2e po župan menili, da je • denj sam peklenšček, in so s« \ ga zelo preplašili. , Od daleč se ustavijo Buta'c' pBy1-dajo preplašeno županov koz° M’ strmeli in bulili oči v temo. v-seh groz, v jarku so opazi'1 1 J gromozansko črnega. Sam policaj Kozobrc je bi' ? svojega junaštva in so tudi ž°P bili, kako se strelja s pušo. P® 5 C] le uganili in — “bum, bum” Je ! a lo v noč in črna reč je nekaJ tala in se ni ganila. KlelV!*!ft/0 Policaj je menil, da je P® p(i‘jk,Vr-t zdaj mrtev, pa da je bolje, e ^ raje jutri zarana in si dodo dajo rogača. /li? Butalci so bili kmalu z°Pe 50 s« PC®11 pravili svojim baburam, kako Jevali s pravcatim črnuhom-Zjutraj je prišel ves togot!0/|Ca Golež k županu in gromozans njal tistega, ki mu je ponoči sod, v katerem je vozil na tr&v ^ nico, pa se mu je v mraku «■! voza in se zakotalil pri župa° aolcu v jarek. Zelo debelo so pogledali gosP ^ { c Goleža in prav nič rekli. Ob'ju drug sod, in Golež se ni nl0gebri. kako to, da so župan tako d° jjtr vendar ne dobi berač pri nj"1 j ice kruha. sjerflNt Seveda ne more vedeti, ko P^ ^ ponoči smrčal in ni nič vecleltrelj*|1|lf1$th županu, ki so tako smelo Srnuha in mu preluknjali vsa ^ fc črnuh ni bil črnuh, pač pa ® ^ za gnojnico. Policaj je moral hitro SP1" K‘ ft) klicani sod h gospodu žup»n ’ jjitf JNt takoj razbili na drobne kosce. ^ kurili peč, da bi slava o nJ* naštvu ne zašla predaleč v sV Manica: A I?6 ba OPROŠČENA kA(iJo Sedemletni Metodek in °v ša ter precej bolehna sestrica ^ > ,1 v poletnem jutru zajtrkoval ^ ) J Pa sc je Milki ponesreči'0’^ skledica izmuznila iz rok, Pa ^1* j ter se razbila na kose. . u jjiPilItu , Vse to je videl oče, ki je tj®' iajni gledal skozi okno. Ta^ I ^ hiše, gre k otrokoma in kot da ■ ^ Sesar, pokaže na črepinje: “Kdo pa je to napravil?” ^ p^rl^ j Trenotek molka. — Med I se Milka v strahu vsa trese. ^ todek pred očeta: sefl “Ne bodite hudi,, oče!, Ja skledico.” |\ Očeta ta odgovor prijetno ^ ^ dela se trdega: _ . v£|,1/K ^ “Metod, zakaj" lažeš?! ^ je to storila Milka. Vprašam |.«o v no, govoriš 11 resnico, ali laže Metodku se napolnijo oči s if!?'** “Dobri oče, res sem lagal-ubila Milka, ali jaz sem K&2(Vk kel, da ne bi kregali ali eC njo, nego rajši mene. Sicer P napravila tega nalašč. °*e' (?1 obema, njej in meni!” oče'V® "No, nič se ne bojta,” i’e^e njen in stisne oba otroka ^ za prav bi tebe Metodek, m0 ušesa, zaradi laži. Lagati > Ker si pa pri tem pokapal ^ 0 J bratovske ljubezni, naj ti bo L ščena!” J§| Griša Koritnik: LENA LENČICA Lenčičl ni dišalo nobeno delo. Kakor hitro je mamica odšla za svojim opravilom, je malopridnica izginila izpred hiš-nega praga, se s tovarišicami podila po dvoriščih in skednjih, ali pa brodila po bližnjem potoku, lovila vodne metulje In si močila posvaljkano oblekico. Mati jo je učila in svarila, toda vse ni nlfi zaleglo. Neki dan jo je poslala mati po teto, ki je stanovala onkraj majhnega gozda, da bi jo privedla s seboj. Treba je bilo namreč žeti pšenico, pa sama ni bila kos delu. To naročilo Lenčici ni bilo neprijet- ' no, kajti rada je tekala okoli in svoje te- 1 te je bila vedno na vso moč vesela. Sijočega obraza jo je ubrala preko zelenega gozda in kmalu sta se s tetko vračali proti domu. Spotoma ji je zabrenčala čebela mimo ušes. "Kako prijetno je čebelici,” je opomnila Lenčica svoji spremljevalki, “ves dan leta od cveta do cveta in nič Ji ni treba delati.” “Nič delati?” jo je prestregla teta. “Pa še koliko mora delati. Od zore do mraka mora brskati po cvetnih čašicah in iskati sladke hrane, iz katere potem dela med in vosek, ki sta ljudem tako zelo potrebna. Ali še nisi slišala, ko je ta ali oni dejal: Priden je kakor čebela?” "O seveda sem slišala,” je odvrnila Lenčica, ki je prav ta čas hotela z nogo brcniti v veliko mravljišče ob poti. Pri tem pa ji je priklenila pogled velika mravlja, ki je vlekla s seboj nekakšno dolgo slamo, jo spuščala in spet prijemala, kajti breme je bilo očito pre-ogromno in prenerodno zanjo. "Kako neumna je ta živalica,” je rekla Lenčica, "po nepotrebnem se muči in napenja, namesto, da bi ležala v senci in se igrala s svojimi tovarišicami. Stopila bom na slamo in ji jo iztrgala.” “Nikakor,” jo je posvarila teta. “Mravlja je na vso moč pridna živalca. Bržkone se ji je podrlo na tem ali onem koncu mravljišče, pa je odhitela po tisto slamo, da si popravi ruševino. Kakor veš, si mravlje same gradijo hišice, znašajo vanje živež zase in mladiče in zbirajo zaloge za zimo, ko jim ne bo mogoče dobiti zunaj nobene hrane. O da bi bili vsi ljudje tako marljivi, kakor sta čebelica in mravlja, potem bi bilo gotovo veliko bolje na svetu.’’ > Lenčici je bilo nekam hudo pri srcu, kajti tetine besede so se ji zdele 'k^Kor nekakšno neodkrito očitanje, zato je hitro odvrnila teto od tega pomenka in ji pokazala z roko proti bližnjemu drevesu, kjer je zagostolela drobna sinica. "O poglej siničko, tetka, kako veselo žgoli na bukovi veji. To ti je srečna živalca, samo skače in poje dan na dan in nič ji ni treba delati. Skakati in petrt O to bi bilo življenje zame.” "Prav zares," ji je pritrdiki teta, "to bi bilo vse v redu, če ne bi bilo treba misliti na zimo in družino. Ptička pa ima svojo negodno družinico, ki ji mora prinašati hrano in jo pitati. In kako hude čase ima po zimi, ko pokrije sneg zemljo za mesece in mesece tako da ubogim ptičicam ni mogoče najti nobene hrane in jih premnogo pogine od gladu in mraza. Gotovo si že opazovala jeseni goste ptičje jate, ki so se zbrale in hitele jadrno daleč, daleč v južne kraje, da bi si rešile čez zimo življenje in se spomladi spet vrnile v naša gozdove. A to je dolga in nevarna pot—" Lenčica se je zamislila in tiho stopala ob teti dalje. “Torej morajo vse živali delati,” je izpregovorila po daljšem molku, “in tudi ljudje kajpada Hftj- pa rastline in cvetlice? Te pa samo lepo rastejo in cveto, pa razveseljujejo svet z lepoto in dišavami, kajne?" "Nikakor ne,” jo je zavrnila teta. “Tudi rastline po svoje delajo. Vsrkavati morajo roso, dež in zemeljsko vlago, da morejo rasti in se razvijati. Vsaka ima po naravi določen način življenja, po katerem se mora ravnati, če hoče ostati živa in se ohraniti svojemu namenu. Si že videla sončno rožo, kako obrača težko glavo proti soncu. To je njeno delo, ki ga vrši prav tako kakor žival in človek svoje.” Med tem pomenkovanjem stn Lenčica in teta dospeli do dekličinega doma, kjer ju je na pragu že pričakovala mati s srpom v roki. Vse tri jo nato mahnejo proti pšenični njivi, ki se je kakor razgibano zlato morje vsa lesketala v jutranjem soncu. Zenski sta zavihali rokave in ostra srpa sta se zablestela v zraku. In ko sta žanjici podrli že lep kos zlatega žita, se je Lenčina mati nenadoma ozrla, da bi videla, kaj počenja njena lena hčerka. In kaj menite, , kaj je ta delala? Sklonjena je stopala za žanjicama, pridno pobirala raztresene pšenične klase, ki sta Jih ženski prezrli na tleh, ko sta povezovali snope, in že imela precejšen snopek pobirkov pjd pazduho. Veselo iznenadena je mati zaklicala proti nji: “Kaj pa to pomeni, Lenčica? Nenavadno pridna si danes, ko sonce tako hudo pripeka. Ali ne bi šla rajši v senco pod hruško ali k potoku, da te ne bo glava bolela.” A Lenčica se je odrezala: "Kaj pa misliš, mamica. Da bi šla lenuharit v senco, ko’pa je na svetu toliko dela in morajo vse stvari, rastline in živali, delati. Vidiš moj snopek? . . . Svoj kolaček si bom spekla, in če bo nekoč hiša potrebna popravila, jo bom popravila z lastnimi rokami. Ne pozabi, mamica, da je Lenčica tvoja hčerka.” “Oh, kako pametna je tvoja Lenči-va,” je opomnila teta glasno proti sestri; pozabila je nedavno pot skozi gozd in imela v srcu samo ljubezen do zla- crept and looked around. There stood the two little children holding hands, thei;- eyes big and scared. “Oh! Oh!” they cried, “A cunning little bunny!” “And look, he’s got a carrot." said the little boy, "and he came all the way to see us in his little ship!” “Oh, let’s get him some more carrots and lots of lettuce, and vegetables out of our garden,” said the little girl, jumping around with glee, “then let’s put them in his ship again and send him sa-a-ailing home!” “Yes, let’s!” cried the little boy, and off they ran. Topsy sat still a while, collecting his little wits, which were sadly scattered by his adventure, then he thought: They mean well, and I don’t like to disappoint them, but then I only ate ONE four-leaf clover so I had better go home before I use up all my good luck.’ So he twitched his ears and twitched his ridiculous little tail and off he humped. That evening as the family sat around their Mayapple leaf table at sup-par, Topsy told them his adventure and they all agreed that he had beer very lucky, most remarkably lucky. He had escaped the hunters, the dogs, the unknown seas, and the trap all in one day! Now if that wasn’t luck enough for one little rabbit! Which all goes te show that Good Luck is not always jusi getting what you want, sometimes it ii NOT getting what you DON’T want See? Danilo Gorinšek: DOMAČA STREHA Le pojdi fantič širomsvet, prehodi vse stezice, preplezaj, kar je kje vrhov, preplavaj vse vodice! Ko slednji kraj ti bo poznan iščočemu uteho, tl zaželelo bo srce spet — pod domačo streho! Danilo Gorinšek: MORNARSKA Mi plovemo, mi plovemo po daljnem širnem morju, ; vse zemlje mi prebrodimo, kar jih je na obzorju. , i Mi plovemo, mi plovemo, ni skritega nam kraja, kotiček slehern nam je znan, , ki morje ga napaja. 1 Mi plovemo, mi plovemo . . . ' ko smo obšli tujino, se vselej radi vrnemo domov spet, v domovino. CAN YOU SAY THIS QUICKLY? A sleeper is one who sleeps. A sleep is that in which a sleeper sleeps. [ A sleeper is that on which a sleeper runs while the sleeper sleeps. I Therefore, while the sleeper sleeps in ■ the sleeper the sleeper carries him the sleeper over the sleeper under the sleep- ! er until the sleeper which carries the ■ sleeper jumps the sleeper and wakes the sleeper in the sleeper by striking the 1 sleeper, under the sleeper on the sleep-• er, and there is no longer any sleeper in the sleeper on the sleeper. A HATH There were Marjory, little, And brother John, big, Up on the pen Looking down on the pig. “He takes his bath In mud,” John said. Then straightaway he tumbled Right down on his head. And there he stuck In a deep mud-hole Till Marjory helped him Get out with a pole. “A bath of mud Don’t zactly suit me!” Cried brother John, big. ’Just look!—Hully-gee!” I Dicky didn’t keep back the tears very s successfully when he said goodbye to k hi:; mother. “Father will take good care of you, “ dear,” she smiled, and her own eyes a were very misty. “When will we get back, daddy?” j s Dicky asked as they walked hand in I hand up the gangplank. His father j c laughed. Here son, we’ll stand here and I wave goodbye to mother.” \ i Dicky waved' and waved, and then s waved goodbye a second time, long aft- j I er they had left shore. But there was nothing but the sea gulls to notice him. They had followed the big steamer from shore. “See the birds, daddy?" called Dicky. “They’re gulls, Dicky. They always follow ships.” As his father spoke one lit on the ship's railing some little distance from Dicky. “That one is lame!” exclaimed Dicky pointing to it. “So it is,” answered Dicky’s father, watching it limp a step oi' two. “Do they go far, daddy?” “They’ll follow us all day, son, and then come back with the steamer tomorrow.” “I don't think the lame one will, daddy,” said Dicky thoughtfully, after a moment or two. “Why? It has a good pair of wings lad,” argued his father. "But, daddy, it seems tired. It rests more than the others do.” “He does seem rather fagged,” agreed Dicky’s father, after they had watched them intently for a few minutes. . After that Dicky’s father strolled off : toward the smoking room, but Dicky remained to watch the gulls. Suddenly he saw the lame gull circling around and j around, flying low, then high. One by one the others followed him, or so it seemed to Dicky; and he decided that th.jy were playing banter leader. He had heard his father say that gUls were stupid, but surely this lame one was a smart leader. He did not seem to be tired at all now. Dicky had an idea! He wanted to bet with his father. He iound him talking to a man in trie ROBERT FULT Have you ever said to yourself on seeing an inventibn, ” “Why that looks simple enough for any one to have thought it out.” Things often look easy and are simple in their construction, yet their very simplicity may have made it more difficult for the inventor. After working years and years on a steamboat, Robert Fulton, in 1807 finally had the pleasure of seeing his Crowds Went Down To The Hudson River To See The Results Tone Trdan: VILE ŽANJEJO Pripovedka z okolice Velike Doline. Pod Koričko rebrijo, tam na robu Gorjancev leži vas Koritno. Nekaj hiš je prislonjenih kot lastavičja gnezda nad strmim jarkom, kjer teče Dolinski potok. Tiho žubori med bukovim drevjem in dela nešteto prav majhnih slapov tja do jezera pod gradom. Po tem jarku so se nekoč sprehajale vile, ko še ni bilo tako hudobnih ljudi kot so dandanes. V davnih, Zelo davnih časih je na Koritnem živela stara, suha ženička Trlica. Ljudje so ji rekli Trlička, ker je bila res drobno in suho žen-šče, pa jezikavo, da bi jo niti mlin ob grajskem jezeru ne prevpil, kadar je klepstala in opravljala dobre sosede po bližnjih vaseh. Imela je borno kočico na strmi rebri in precej veliko njivo na pobočju. Nekoč, bilo je zgodaj v poletju, ko je šla pšenica v zlato klasje, je tudi Trlička prijela za srp in začela žeti pšenico. Zela je jn žela, da je bila vsa mokra. Dan se jte nagibal h koncu, pa niti poznalo se ni, toliko je imela še klasja pred seboj. Mrak je legel na zemljo. Meglica se je nizko spustila na jarek in rdeča zarja je zlatila klasje, ki se je lahko pozibavalo v večernem vetriču. Tedaj pa stopijo, iz bližnjega grajskega loga vile, krasne, belo oblečene deklice z velikimi zlatimi lasmi, razpletenimi do tal in rajajo okoli najmlajše med njimi, ki je stala v sredi. Prestrašeni Trilčki je padel srp iz rok in v silnem strahu se je skoraj sesedla. Tedaj pa je stopila iz kroga vila in jo ogovorila: “Nič se ne boj! Me smo vile iz grajskih logov in gozdov. Daleč v gozdu je naš grad. Dosti nas je. Prinesi še danes zvečer skledico kislega mleka nam vilam in videla boš, da bo vsa pšenica po- ---------- you're a great, big boy and you aren’t ’fraid.” “But,” said the first little voice, “I can’t open it, for ’cause I have to save you and if I’m opening boxes I can’t save you with both hands, see?” There was a little pause, then the sec- ; ond little voice said: “All right, but you mustn’t run away from me.” “Coure I won’t,” said the first litMe j voice. ! Topsy still trembled, but soon he heard hands fumbling at the door of his trap. Then the door opened and he heard a rush of feet, as-the children scampered off to a safe distance. Out he One day a little rabbit—nicknamed “Topsy” by his many friends—humped along in his own bunnysome fashion, up Fern Lane, down Mayapple Court and into Woodsey Place, when what did he spy right in front of him but.a large, perfect four-leaf clover! “Good Luck!” cried Topsy. “Well, well, well! I’ll take you right along with me.” So down he sat and nibbled and nibbled until not a scrap of the leaf was left. Now, one would think that a little rabbit with a four-leaf clover inside of him 'ought to be specially lucky all day, and Topsy felt sure as sure can be of it; in fact, he was so sure that he decided to 1 wander on and find out just how lucky he could be. "I wouldn't be surprised,” said he, “if I should find a big patch of parsnips; or maybe a new hole, better than the one we live in now; or perhaps I’ll find a carrot!” So on he skipped. Soon he stopped and sniffed the air. What was that delicious odor? Only one thing could smell so sweet! Carrots! He hopped and peeped and soon saw a lovely carrot hanging up like a long comet. Not growing on anything—just hanging. That was rather queer. Topsy looked a little closer and saw that the carrot was hanging to a nail in a box. The box itself was cleverly hidden in the tangled raspberry bushes. “Aha!” thought Topsy. “Some good fairy put it here for me!” It wasn't as if Mrs. Cottontot, Topsy’s mother, had not warned him over and over; but Topsy never stopped to think He just saw the beautiful carrot, and thought about his four-leaf-clover and into the box he hopped. When bang!— the trap shut on him and there he was! Just then he heard a terrible baying sound, hollow and fierce, and he knew that dogs and hunters were in the woods. So frightensd was he that every one of his whiskers, let alone each individual tuft of fur, quivered and shook. He crouched down in his dark prison and listened to the baying coming nearer anti nearer. At last the dogs reached the trap. They had been following Topsy’s track, thought he did not know it. Such a furigus barking was never heardl They turned the box over and over, jumped on it and tossed it around, trying to get their prey. But the trap was strong. Topsy shut his eyes and tried not to think what would happen if it should give way. Suddenly he felt himself begin falling down hill; over and over he turned with the carrot, until he was so dizzy that he could not have told his head from his heels if asked suddenly. Then the trap reached the bottom of the hill, and, strangely enough, began gently bobbing up and down. "Where on earth am I?" thought the poor little rabbit. "Can it be that one of the dogs is carrying me off in his mouth? Oh dear! Oh dear!” On went the box gently rocking and swaying, and Topsy noticed that the floor of his prison was getting very damp. “I know!” thought he. “I’ve rolled into the stream and am drifting away. Oh dear! Suppose I drift out into the big ocean that Walla Gog, the Wild Goose, was telling us about!” On went the box, gently rocking and swaying. Topsy began to feel quite seasick, but at last his little boat stopped with a sudden bump. “I've run aground,” thought he. Soon he heard human voices and felt himself lifted and carried away. “You open it,” said a little voice. “Oh, but I don’t want to,” said another sweet, little voice, “I'm ’faird something might jump out..” "Well, you needn’t be ’fraid,” said the first little voice, “I'll save you, ’cause you're only a little girl.” “Well, then,” said the second little vbice, "you ought to open it ’causc tega pšeničnega morja pred seboj in ljubeznive preproste nečakinje za svojim hrbtom. “"tributi MLADINSKI DOPISI ons From Our Junior Members DOPISI ^TEditorSHEBOYGAN, wisc- juveniie c°n-lir the rtoi ed and I believe 1 ta Ely, e6ates wish they were ' |ii!*^rtanced Jr attendin„ +tny eni°yable times "mubT the , convention, es-I? a*wUt thn° d a*' Sandy Point, r and Ed z l camera shots, Ted r\ tSn”iW <:?!ar? 1 wonder if there r^^eMin^ cameras?) Ialso J, 0ut Tronn !1 Show given by the ineWhtfm l'n°' 174 of Ely; also jam’ll Vermiiiion a ric^e on ^eautiful to 6 * rl v tljhose thatPr^fS my aPPreciation to vesfV^e; i mj ade the good times r^ityenti d that the pleasure W3{i?iWucajj sessions, etc., were also ^1*^ each and se&T ^membp^ ?, every delegate will F e convpnf ■ second national ; 1> 10n' Best regards to je,t(J Florence Podržaj ilft®*3* , No. 82, SSCU *4 ^ITor . TWNIDAD, COLO. ce k0reIst ^anking the members !o, ,21, 6 tor tho °arc* and others re-’’hUe e Marvelous time I en- vrttion 0fnfhthe second -1u' ^ humu? e SSCU, I wish je lest apologies to the re*. 0I* n°t writing sooner. on lh0me from my trip vrfm* ^ arWay back to stay Uns«ttled trelatives» sc> I was ‘Olet. v. t0 write- forget m my maln point' 1 *>■ Wh ® TEly' Minn., nor the ,#■ .ele8ates t „ arrived at Ely with t^W12iev!arS:PUffeduP” about . "Puffpri ad a good reason the SScnPC 1 am proud t0 .n etition • Every moment of J U ^°yttientr°8ram some revela-m ih the Was unveiled. I never m KleetinmldSt of such activi" ja'tfflj N niy J ®° many new peo-a>n w7,nd somewhat. Now, lW^eiatng quiet, nor-Brm ''Don tv, ° come’ when I will Eh’ wi]ewlorlous days of the b \ 9ticl with a source of It *y tirv, 'Like a Pleasant In ^ fripL,1 relate my experi- [L at ever u 1 am more con" lu^te tn , fore that I was '‘hali 1 °nventior, attend the second ju- ;>l m Ely- ifial. I Rose Paulovich vusij;! • No. 84, SSCU ;v» ®^iToR. chisholm, minx. ff>ho m ® a lines to thank pn.e ^ Possible for ipe to ■V^aiiv l°yable time- 1 »ever , ipf \^ticlinc°HW 8et such a re‘ * f V^Von second juvenile oleCV *! ®'i8ei^Can rest assured that P® J | ,\re T g, f°r the next con- *" ‘»let. hope to see all the Dorothy Kotchevar lw --------- STRABane, pa. i t^NsiblpT1 to thank the of-\A V>y, °r the dolIar award r flufi t article. The check oW9 t!J >tlonaihLtvlme,1 attended % V^1(in JUvemle conven- d IaCtS about the trlp Jh^oupv,6^ a11 Slad to board K u U did get tiresome lhe stiff Crowd of People .■IV v 4s. Who AH were ready ;IN * ched T We got out of the t^a>S^r°restHotel- no^ P«C(ii>UPrelrlends wlth a11 the Ml O "'ere i, ,e officers. Conven- Car i°n the bUS Very !l>K V A£r°“ne and Jennie %lt|5ftN^rvatir, boat ride- At !n eav n we saw Indi- naie vfSth ^ttle ^.Olors- While they ^tih61'otei« Joined them. On Sun- 1 r^VnL'V ^lc^ic vifS at Sandy Point ‘he aH made a small 1 think ^ is ' ^ancing was "2 shonnia11 busy Packing mo^'L%,>nk th 1' Before c: t iSy tnit,„t e Boy Scouts for INN on ? Show- M sure RSw ^'bvp train we were k 1 K* Vwye to i,°r hearlng some-^ /lLil%&to Sottip J'*0 days later the ^v6 Sweet Home. 6St^ardsletod:iiBateSt° ^ it |'i?| ^J^Wonica Barbish ir5# J I)ETRoIT, MICH. 0'} s /4 u af!ain J,ng my Pen to 19 ”e I iS k 1 guess if ’S not very ,|?fe 0>t c. ®s 11 will do. The .iC^lt 6 has a ai,ned a poem, >4 ^ which 1 ^IV'ttle1!, that was Ieft K dd°e didn'tmr6d aWay' S cat^u know what 'r° /^ PtNtio^here ler took her to K^.^-HoLhe was put in ■Š? j JkV « 'ttle j>iH er the day be-; s^JCt v ^ dain much, called 0 tlle litn6Ci ber for the Girl’s name, , o&fV {> C^QUldn Queenie. vedl promiflnd Queenie o^ Vl mised he would Se /1 1 * so ,60’ ten sKO, pre1' an' look for her Queenie. After much time spent looking around, her dad failed to find any trace of Queenie. Jane was sad, but not for long. She heard some barking that sounded like Queenie. She opened the closet door and there, sure enough, was Queenie and five pups. Anna Hiti (Age: 10) No. 144, SSCU MORLEY, COLO. DEAR EDITOR: I didn’t forget to write to the Nova Doba after having such a swell time in Ely. I’m sure all delegates enjoyed themselves. I also want to thank all the Ely SSCU members and supreme officers for the wonderful time shown us delegates. I sure enjoyed the trip very much. The dollar check awarded me for my article that appeared in the Nova Doba came in handy. Thanks to the officials responsible for the award. Congratulations to Paul Oblock and a happy married life for both him and his bride. Your turn is next Little Stan. I extend my best regards to all delegates and members. Pauline Klobas No. 140, SSCU CLEVELAND, OHIO DEAR EDITOR: It is impossible for me to keep back from telling what a wonderful time I had at the Juvenile Convention of SSCU. As well as all the other delegates I realize that this convention, that was planned for us took both time and ef fort. So I wish to take this opportunity to thank all responsible for the con vention and the grand times we had at it. Prom ttie first moment when I stepped from the train to the strains of the music provided by the Ely junior school band, throughout the conven tlon, to the departure that all of us hoped could be put off, the Supreme Board, Little Stan and the citizens of Ely co-operated to give us at the convention “the time of our sweet young lives.” I’m sure that neither any of my companions nor myself will ever forget the visit to the Indian Reservation on Friday afternoon and the minstrel show staged by the Boy Scouts the ensuing evening. And memories such as those we hold of the party in the hotel lobby won’t ever leave us (nor Little Stan, our pouncing Injun, I’m sure.) On Sunday, at the picnic at Sandy Point, most of us could give off speeches to our heart’s content (for once in our lives we were listened to.) Then, the last day we spent in shopping -for souvenirs for Aunt Agatha, Uncle Perciville, or what have you in the line of relatives. In between these well-planned entertainments, I got acquainted with the most sociable and pleasant companions. We all plan to continue the friendships that started there. So you see why I am so very grateful to the Supreme Board of SSCU for making possible the convention. I especially thank my father, without whose kind help I should never have reached my quota. What especially impressed me thru-out the convention was the feeling of loyalty that every delegate showed to the South Slavonic Catholic Union. You may be sure that this Convention strengthened that loyalty in each of us. We are all ready to boost the South Slavonic Catholic Union at all times, in all places. I send my best regards to the Supreme Board, Little Stan, Delegates and all members of South Slavonic Catholic Union. Lilliam M. Rudolph Delegate from Lodge 37 wait for our train to take us to Ely, 1 passed in a hurry. Before we knew it we were getting on to the next town. Another four hours of fun and we reached Ely, and what a reception there awaited us. A crowd of people were waiting to see us arrive, and a band all in white, played through the streets and led us to the Forest Hotel. In the hotel we waited in the lobby where we were assigned to our rooms. And after a long, tiresome journey, we refreshed I ourselves and went down to the hotel dining room for dinner. The meal was1 very delicious and we were all hungry. After the dinner we went to the Washington School auditorium to register, and we took pictures in front of the Home Office. Friday morning we assembled at the school auditorium, and the. convention was opened by Paul Bartel. Elected chairman was Anthony Prime. At 11:30 the convention was over for that day. We then had our dinner and went to Lake Vermillion to see the Indian Reservations. We took some pictures of the Indians. Then in the eve-.ning we attended a Minstrel Show given; by the Boy Scouts of Ely. Came Saturday, and after the convention was completely over, some of j the delegates went for a bus ride and others did what they wished. After sup-1 per, about 9:00 there was a party held in the lobby of the hotel for the delegates, and we sure had a wonderful 1 time. Sunday morning we were free to our-: selves and Albina Nosse, Mary Vehar and I went for a ride with one of my ' friends, Mr. John Lobe, to Echo Trail. ' Then the last enjoyment of all was the ’ picnic at Sandy Point. We sure had a good time. We came back from Sandy ’ Point to the hotel for supper and then J went back again to dance. Monday morning was sad for all of [ us. We had to start packing for the f 2:00 o'clock train. At the station many r tears were shed. We all traveled to-. gether till we got to Duluth, then we 3 separated. I hope I can see the same ; delegates at the third convention, and I don’t care if I have to get 60 members into the lodge, I’ll get ’em! I also want to thank Little Stan for all the rides in his “Ahs-Tin.” Well, I’ll be seeing you. Helen Bavitz No. 170, SSCU NAGRADE Za mladinske dopise, priobčene v Novi Dobi v mesecih juliju in avgustu 1937, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) sledečim mladinskim dopisnikom: John Petrie, društvo št. 37, Cleveland, O.; Albena Nosee, društvo št. 132, Euclid, O.; Caroline Kern, društvo št. 54, Hibbing, Minn.; Jennie Smith, društvo št. 13, East Helena, Mont.; Pauline Klobas, društvo št. 140, Morley, Colo.; Dorothy Mac Jevitz, društvo št. 66, Joliet, 111.; John Chacata, društvo št. 162, Enumclaw, Wash.; Veronica Barbish, društvo št. 149, Canonsburg, Pa.; Mary Krivec, društvo št. 84, Trinadad, Colo.; Mary Supancic, društvo št. 57, Export, Pa.; Anthony Primc, Jr.; društvo št. 173, Cleveland, O.; Marie Russ, društvo št. 66, Joliet, 111.; Goldie Mi-klaich, društvo št. 150, Chisholm, Minn.; Sally Hrvatin, društvo št. 173, Cleveland, O.; Elsie Desmond, društvo št. 173, Cleveland, O. Razsodbe gl porotnega odbora JSKJ izo*” REPORT ON CONVENTION Chicago, 111. — I think one of the longest days in my life was the day I waited to get to the station to meet the rest of the delegates and catch the train to Ely, Minnesota. I had been so a-flutter about packing for two days, that I forgot half of my things that I really needed. When I finally reached the station, we were informed that there was a half hour to wait for the train, and oh, what a long half-hour that was. In the meantime, about 45 delegates arrived at the station, everyone anxious for the train to pull in. While waiting for the train most of us got acquainted with each other. Then finally the big gates opened and the conductor hollered, “Train going to Duluth.” And imagine, everyone of us wanted to be the first on the train. When we piled in the train, everybody was so excited that we didn’t know whether to wave through the window, put down our suitcases, or sit down And then the train blew the whistle and pulled out. We were on our way. On the train is where the fun really began. The musicians from Cleveland Frank Doblekar, Edward Zalar and Anthony Prime sure kept us in good humor. They played music wonderfully and we danced on the train and sang Slovene songs. We had a lot of fun until we all got tired. Then we had a few hours of sleep, and pretty soon the conductor announced that we were In Duluth. Then the excitement began again. Eeverybody was grabbing their suitcases and all tried to get off at once. As we walked across to the next depot, a line of freight cars passed in front of us, and we had to wait still longer to see Little Stan. Finally they all passed, and we saw a big tall fellow with a pair of funny looking things in front of his eyes; we knew It was Little Stan, but he wasn’t very little. While we all got acquainted with Little Stan, the hour which we had to 185-279. Priziv brata Martina Suster-sicha, člana društva Sinovi Slave, št. 185, v Saint Michaelu, Pennsylvania, ker mu je bila odklonjena zahteva za odškodnino. Pove, da je bil poškodovan pri delu leta 1935 na hrbtenici in na kosti v desnem boku. Da je nezmožen za vsako delo, iz-vzemši za tako, ki se lahko o-pravlja sede. Odškodnino zahteva na podlagi točke 299-g in sicer 85% od vsote $800.00, ki je navedena tam, to je, $625.00. Odškodnina mu je bila odklonjena, ker ni dokazano, da je bila vsled nalomljenih vretenc poškodovana oziroma zlomljena tudi hrbtenica. Točka 299-g se glasi: “za popolno ali stalno paralizo ali onemoglost, ki onemogoči člana od vsakega ali delnega dobička-nosnega dela, ki je posledica zlomljene hrbtenice, in če je ob enem tudi ranjen m o z e k, $800.00.” Glavni porotni odbor je razsodil, da je izvrševalni odsek naše Jednote ravnal pravilno, ker je odklonil zahtevo za odškodnino, ker prizivnik ni dokazal, da ima tako bolezen oziroma poškodbo, ki je označena v prej navedeni točki. John Schutte, ' Frank Mikec, Rose Svetich, Valentin Orehek, porotniki JSKJ Cleveland, O. — Društvo obhaja 35-letnico. — Eno največjih društev JSKJ, namreč društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, bo proslavilo 35-letnico svojega obstanka. Proslava se bo vršila soboto 11. septembra v avditoriju S.N.Doma na St. Clair Ave. Pričetek veselice bo ob 7. uri zvečer. Za enkrat naj se ustavim pri 35-letnici. Petintrideset let društvenega delovanja je dolga doba. Društva se ustanavljajo s primeroma majhnim številom članov. Koliko je bilo ustanoviteljev društva št. 37, ne vem, ker nimam pri rokah društvenega arhiva; tudi ne vem, koliko ustanoviteljev je še med živimi. Naša društvo šteje čez 600 članov in članic v obeh oddelkih. Da pa je društvo doseglo tako častno število članstva, je v glavnem zasluga društvenih uradnikov in za društvo vnetih agitatorjev. Zato ne bo odveč, če jih nekoliko omenim v tem dopislu, seveda, v kolikor je meni kot 14-letnemu članu znano. Naj o-menim bivšega večletnega predsednika sobrata Johna Zalarja, dalje njemu enakega, za društvo in Jednoto vnetega društvenega delavca Josepha Rudolfa, večletnega tajnika našega društva. Kadar se ta dva zavzameta, jih pripeljeta na sejo toliko, da zakrijejo uradniške mize. Smelo trdim, da sta omenjena dva tekom zadnjih par let pridobila polovico novega članstva pri našem društvu. Zadnjih par let je bil zelo marljiv in agilen za društvo in Jednoto sobrat Charles Škulj, večletni podpredsednik. V zadnji kampanji je bil marljiv in agilen sobrat John Taufar, ki je vpisal mnogo novih članov v naš mladinski oddelek. Sobrat Louis J. Pirc, kot večkratni uradnik društva, je pustil ali daroval vso svojo društveno plačo društveni blagajni. Za zadnjo veselico je dal vinp„ kolikor ga je bilo potrebnega; dalje cigare in za nameček še nekaj steklenic “tadobrega”. Velikokrat je daroval dolar ali dva za članstvo našega društva ali izven društva. V zadnji kampanji je dal $20 tistim, ki so vpisali največ novih članov. Po mojem mnenju je' tudi dober agitator. Članstvo naj ohrani svoje aktivne uradnike in člane v lepem spominu. Sedaj pa še nekaj glede naše veselice. Prireditve našega društva so redke, toda kadar društvo kaj priredi, poskrbi, da je občinstvo prvovrstno postreženo. In to v vseh ozirih, bodisi pri pijači, jedi ali zabavi. Bratje in sestre, naša dolžnost je, da se te prireditve udeležimo vsi, brez izjeme. Saj smo pri društvu vsi enaki. Torej, vsi na proslavo društvene 35-letnice! Društvene knjige nam podajajo jasen dokaz, da je društvo v resnici delalo za koristi svojega članstva. To najlepše kaže dejstvo, da je tekom depresije založilo čez $700.00 za asesmente potrebnega članstva. Vsopnina je zelo nizka. Samo 25 centov za člana ali članico. Želeti je, da člani pripeljejo s seboj svoje sinove in hčerke ter svoje prijatelje in znance, kajti zabave bo za vse dovolj. Otroci mladinskega oddelka, ki pridejo na veselico, dobe po 15 centov vrednosti v ti-ketih, za kar si bodo lahko kupili sladoled ali kaj drugega. Torej, sobota 11. septembra bo naš dan oziroma naš večer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Sicer pravijo, da ni dobro o-bešati vsega na veliki zvon, toda nekaj le lahko povem tudi od naše kuhinje, ki bo dotični ve čer poslovala. Da bodo pri delu gibčne in brhke kuharice in strežajke, to se razume samo ob sebi. Poleg tega mi je glavna kuharica zaupala skrivnost, da bodo gosti dobivali tako obložene krožnike za pristojbino 35 centov, da jih ne bodo zmagovali. Jaz se v tem oziru ne bi rad blamiral, torej ne bom nič večerjal doma. In bartenderji bode baje imeli največje čaše za pivo kar jih je dobiti na svetovnerr trgu. Pa tudi godba za plesal« bo ena najboljših, ki jih je moz no dobiti v Clevelandu. Igrali bodo Rays Blue Barons, sinovi članov našega društva. Vselej in kjerkoli so ti muzikanti nastopili, so dobili priznanje od navzočega občinstva. Upam, da sem dovolj povedal, kar pa nisem, bodo posetniki izvedeli na veselici. Da društvo ne gleda samo na svojo, ampak tudi na jednotino korist, dokazuje to, da je dalo prost trimesečni asesment vsem novo-pristoplim mladinskim članom. Torej smatram, da je društvo vredno vsestranske naklonjenosti. Navzočnost glavnih odbornikov je privlačna sila v agitacijske svrhe, posebno ob praznovanju 35-letnic. Zato se obračamo na glavne odbornike, ki živijo v primerni bližini, da nas na omenjeni večer posetijo, če jim je le mogoče. Ta dopis se mi je precej raztegnil, pa upam, da mi bo sobrat urednik oprostil, ker glede proslave 35-letnice ga ne bom več nadlegoval. K zaključku naj še enkrat apeliram na vse člane in članice, da se gotovo udeležijo te redke društvene slavnosti. Nobenega drugega zadržka ne bi smelo biti kot delo ali bolezen; pa upam, da bomo vsi zdravi, vsaj do takrat. Pridite vsi in privedite s seboj kar največ svojih prijateljev! Na svidenje na naši veselici v soboto 11. septembra zvečer v S. N. Domu! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ: John Branisel, blagajnik tekom iste niti pri prvih niti pr zadnjih, dasi so se za kampanje zanimali samo trije člani, če s< ne motim. To se je pokazalo m zadnji seji. Dvajsetak, ki ga ji dal sobrat Louis J. Pirc v začet ku kampanje kot nagrado za tiste tri člane, ki bodo najbolj aktivni tekom kampanje, je bil razdeljen na zadnji seji. Hvala za lep dar. Taka stvar se rada pozabi, kar pa ni prav. Priznanje naj se da vsakemu, ki isto zasluži. Pred zaključkom še enkrat pozivam člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, da pridejo vsi v soboto 11. septembra v S. N. Dom na St. Clair Ave. in da pripeljejo mnogo prijateljev s seboj, da kar najlepše proslavimo društveno 35-letnico. Na svidenje! — Za društvo št. 37 JSKJ: John Zalar, podpredsednik. Pittsburgh, Pa. — xKdor se rad smeje in zabava, naj pride v Slovenski dom na 57. cesti v Pittsburghu v petek 10. septem bra točno ob 8. uri zvečer. Takrat bo namreč vprizorjena prva igra te sezone, in to bo “Vražja vdova”. Igra je zelo zabavna in je bila v Clevelandu že trikrat igrana z velikim u-spehom. Upam, da bo uspešna tudi pri nas. Igralci so vsi dobri in pevci tudi. V igri je namreč tudi mnogo petja. Vsi igralci se pridno učijo in bodo brez dvoma izborno rešili svoje vloge. Igra je kratka, pa zelo zabavna in smešna, torej bo nedvomno ugajala. Začela se bo ob 8. uri, ali še malo prej zaradi mladine. Za mladino bo igral Benny Burtons orkester. Vsi rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici so prijazno vabljeni na poset “Vražje vdove” v petek 10. septembra zvečer. Mary Coghe Chicago, lil. — članom in čla-cam društva Zvezda, št. 170 JSKJ naznanim, da se bo vršila naša prihodnja seja v sredo 15. septembra v navadnih prostorih. Pričetek seje bo točno ob 8. uri zvečer. Vsi člani in članice so vabljeni, da se te seje udeležijo, če jim je le mogoče. Dalje naj bo naznanjeno vsem članom in članicam našega društva, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da plača vsak član in članica en dolar izrednega ases-menta v društveno blagajno. To je potrebno za pokritje stroškov. Kdor hoče, lahko plača ta izredni asesment naenkrat, kdor pa hoče plačevati v obrokih, za-more plačevati po 25 centov na mesec, in sicer v mesecih september, oktober, november in december. Naše veselice zadnjega časa so bile zelo slabo obiskane in blagajna potrebuje podpore od nekod. Z ozirom na veselice smo bile prizadete le vedno ene in iste članice, izredni asesment pa bo veljal za vse enako. Torej, da se ne pozabi, vsaki član in članica našega društva ima za plačati $1.00 izrednega asesmenta; plačevanje se začne v septembru. Pred zaključkom naj še opozorim društvene člane in' članice, da je še vedno čas za vpisovanje novih članov v društvo, kljub temu, da je bila trimesečna kampanja zaključena. Nagrade za pridobivanje novih članov so še vedno v veljavi. Vsak, ki vpiše novega člana ali članico v odrasli ali mladinski oddelek naše Jednote, je iz glavnega urada deležen denarne nagrade. Lestvica nagrad je priobčena v vsaki izdaji Nove Dobe. — Na svidenje na seji 15. septembra! — Za društvo Zvezda, št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. Cleveland, O. — V soboto 11. septembra priredi društvo sv. Janeza Krstnika veliko veselico v proslavo 35-letnice ustanovitve društva. Veselica se bo vršila v gornji dvorani in prizidku S. N. Doma na St. Clair Ave. Dolžnost članov in članic je, da se te redke slavnosti udeleže polnoštevilno. Jako lepo bi bilo, da bi se zdaj ob 35-letnici zbrali skupaj vsi člani in članice našega društva in se tako malo bolje iz-poznali, obenem pa dali priznanje našim pionir j em-ustanovi-teljem, izmed katerih so še samo trije med nami. Za tiste, ki jih veseli ples, bo igrala dobra godba, namreč “Rays Blue Baron’s” orkester; štirje tisti muzikanti so bili na mladinski konvenciji. Za okusen prigrizek bodo skrbele kuharice, za baro pa se bodo sukali postrezi j ivi natakarji. Od nas pa je odvisno, da pridemo in napol nimo dvorano. Za člane mladin skega oddelka je določeno, da dobe nekaj tiketov brezplačno Lepo bi bilo, če bi se zabave udeležili posebno tisti člani odraslega in mladinskega oddelka, ki so pristopili tekom zadnje kampa nje, da se bolj izpoznamo med seboj. Mladinska kampanja je za nami. Naše društvo ni bilo Cleveland, O. — Ob 35-letnici našega društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. — Dne 29. julija 1937 je preteklo 35 let, odkar je bilo to društvo ustanovljeno. To je vsakakor lepa doba. če pogledamo nazaj, lahko vidimo, da veliko naših sedanjih članov in članic pred 35 leti še rojenih ni bilo, zdaj pa so že poročeni in imajo svoje družine. Koliko članov je tekom let pristopilo v naše društvo, ne vem, ker nimam o tem rekorda; vsekakor jih je moralo biti lepo število. Koliko jih je pri našem društvu umrlo, tekom njegovega obstoja,tudi ne vem. Vem pa, da zadnjih pet let, kar sem jaz za društvenega tajnika, nam je smrt pobrala 38 članov in članic, starih in mladih. Kakor je bilo že zgoraj omenjeno, je bilo naše društvo ustanovljeno 29. julija 1902. Ustano vitel j je bil Joseph Perko, ki je sklical rojake k ustanovni seji, kateri je on predsedoval. Odzvalo se jih je 37. Po takratnem o-bičaju je otvoril zborovanje z molitvijo. Nato je v lepih besedah razložil pomen zborovanja in priporočal navzočim, da si u-stanovijo društvo. Navzoči so se z njegovim priporočilom strinjali, nakar so določili, da se društvo imenuje sv. Janeza Krstnika in da se pridruži Jugoslovanski katoliški jednoti. Iz glavnega urada je društvo dobilo številko 37. To je bilo prvo društvo J. S. K. Jednote v Clevelandu. Prvi odborniki so bili: Ivan Povš, predsednik; Frank špel-ko, podpredsednik; Joseph Košak, prvi tajnik; Ivan Brodnik, drugi tajnik; Joseph Perko, blagajnik in zastopnik. Omenjenih prvih društvenih odbornikov ni več med živimi. Pač pa so med nami še trije ustanovni člani, namreč: John Saje, John Zakrajšek in John Srekal. Vsi so še precej pri moči in vsi jim želimo, da bi dočakali tudi društveno 50-letnico. Društvo si je nabavilo prvo zastavo leta 1905, katera je bila blagoslovljena 10. septembra istega leta ob veliki navzočnosti drugih društev. Pri tisti slavnosti so bili navzoči tudi delegati JSKJ, ki so takrat zborovali v Clevelandu. Naše društvo je bilo ,vedno najbolj aktivno pri Jednoti, kar je razvidno tudi iz tega, da je največje pri Jednoti. Naše društvo šteje ob 35-letnici 750 članov v obeh oddelkih, še nobenkrat ni štelo toliko članov kot sedaj ob 35-letnici. Naše društvo je poslalo svojega delegata na prvo mladinsko konvencijo JSKJ, to je leta 1935; v tisti kampanji smo dpbili 114 novih mladinskih članov. Na drugo mladinsko konvencijo letos smo poslali 4 delegate; v tej kampanji smo dobili 111 novih članov v oba oddelka, želeti je, da bi šlo društvo tako naprej, da bi štelo vsaj 1000 članov, ko bomo praznovali 40-letnico. Naše društvo je tudi lepo skrbelo za svoje člane in mnoge je tekom depresije zakladalo za asesmente. Dosti članov in članic je bilo, ki celo leto niso plačali asesmentov, pa jih je društvo z zakladanjem asesmentov obdržalo v društvu in Jednoti. Med njimi so pa bili nekateri, ki so društvo pustili, ko so začeli delati, in so seveda pustili svoje dolgove pri društvu. Takih dolgov je društvo črtalo za $628.90. Lahko si predstavljamo, kako dolgo je moralo društvo hraniti za tako vsoto. Naše društvo je tudi kupilo delnic S. N. Doma za $5,320.00 Sploh je podpiralo na vse strani, če je le sodilo, da bo društvu v korist. Zdaj pa vabim vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo slavnosti 35-letnice, ki se bo vršila v soboto 11. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Naj se nikdo ne izgovarja, češ, kaj bom hodil, saj bo tudi brez mene minilo! Toda temu ni tako. Poglejmo, kako se druga društva zanimajo, kadar imajo tako slavnost! Društvo pričakuje od vseh svojih članov in članic, da se gotovo udeležijo te slavnosti in da pripeljejo tudi vse svoje prijatelje s seboj. Ako bomo vsi to upoštevali, se nas bo zbrala že prav lepa družba. Naše društvo vabi tudi vse člane in članice mladinskega oddelka na to prireditev ; vsi tisti, ki pridejo, bodo dobili za 15 centov tiketov vsaki, in sicer zastonj. Torej, sobrat j e in sosestre, pripeljite na veselico tudi svoje otroke! Vabim tudi vse glavne odbornike in člane in članice drugih društev JSKJ ,da nas posetijo na tej slavnosti. Na veselo svidenje v soboto 11. septembra v S. N. Domu! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ: Joseph Rudolf, tajnik. Ely, Minn. — že več let smo nameravali enkrat obiskati Cleveland, Ohio,toda smo le odlašali in odlašali. Končno smo se le odločili, sedli na “mašino” in se odpeljali proti Ohio. Po precej dolgotrajni vožnji smo končno le prišli v Cleveland, ki je res veliko mesto. Slišali smo od drugih, kako je mesto lepo in koliko Slovencev tam živi, toda človek ne verjame vsega, dokler se sam ne prepriča. Zdaj vem, da je vse res, kar sem kdaj slišala o tem velikem mestu. Dalje na 7. str. DOBA NOVA VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 12c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Maslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIH. NO. 35 Neki znanstvenik trdi, da čez tisoč let bodo vsi ljudje zreli za norišnice. Učeni mož pa se je grdo uštel: splošna svetovna norišnica je mnogo bližje, a Diktatura hoče regulirati vse, tudi klobase. V Avstriji, kjer je bilo doslej prebivalstvu na razpolago okrog 180 različnih vrst klobas, je zdaj uradno ukazano, da jih sme biti le 60 vrst. Takšne so diktatorske klobasanje. & Znana ameriška zagovornica porodne kontrole, Mrs. Sanger, baje namerava propagirati porodno kontrolo med Kitajci. Kar je bilo v preteklosti zamujeno v tem oziru, bodo pa skušali izravnati Japonci s topovi in strojnimi puškami. & Uslužbenca neke železniške postaje v Wisconsinu je tako bolel zob, da ga je za kazen sklenil privezati za prvi vlak, ki pride. Mož je svojo namero izvršil in boleči zob se je odpeljal s prvim vlakom. Prva nenapadalna pogodba je bila podpisana med Egipčani in Hititi pred približno 3000 leti. Tako vsaj izjavlja dunajski zgodovinar dr. Struzavic. Pogodba, ki je bila vgravirana na srebrne tablice, je določala večni mir in večno prijateljstvo med obema državama in je vsebovala tudi paragraf za mirno rešitev morebitnih sporov potom pogajanj in konferenc. Držala pa je najbrž toliko, kakor držijo dandanes med različnimi državami sklenjene pogodbe, da-si je za zabelo klicala jezo vseh hititskih in egiptovskih bogov na tisto stranko, ki bi pogodbo prelomila. Vedno pogosteje slišimo je-remijade, da gre v tej deželi vedno bolj vse na levo med kozle in boljševike. Predsedniku Rooseveltu očitajo, da cika na levo, organizirano delavstvo gre baje na levo, George Washington in Benjamin Franklin na pisemskih znamkah gledata na levo, bivol na nikljih je obrnjen na levo, dama na novejših deseticah gleda na levo in orel na poldolarjih se drži, kakor bi nameraval sfrčati na levo. Višek vsega pa je sledeča ugotovitev. Ko je Fred W. Jackson, direktor informacijskega oddelka v poljedelskem depart-mentu države New Jersey dobil vprašanje, v katero stran se obračajo prašičji repi, se je v pristojnih svinjakih informiral in vprašalcu odgovoril, da se tudi repi ameriških prašičev po večini zvijajo ali svedrajo na levo. Iz tega bi se dalo sklepati, da je komunistična propaganda okužila tudi ameriške prašiče. Tužna jim majka! A.J.T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI / (Nadaljevanje s 1. strani) Žitko, Jr. iz Meadowlandsa, Pa.; Joseph Mantel, Jr. iz Elya, Minn. Iz Rock Springsa, Wyo., se poroča, da se je dne 1. septembra v mestu Cheyenne, Wyo., poročila Miss Mary Taucher s kapitanom A. F. Gilmartin-om, ki je poveljnik 1. kompanije 20. pešpolka na Ft. Warrenu. Nevesta je hčerka zakoncev Louis Taucher v Rock Springsu; njen oče je dolgoletni tajnik društva št. 18 JSKJ v Rock Springsu in je bil večkrat tudi na konvencijah JSKJ. Bilo srečno! * Prva številka “Cankarjevega glasnika”, mesečnika za leposlovje in pouk, je pretekli teden izšla v Clevelandu, O. Oblika, razporedba gradiva in tisk so prikupni. Vsebina je sledeča: i Katka Zupančič: Pritisk od zgoraj. Anton Garden: Sodobni položaj ameriškega delavstva. Ivan Molek: Janezki. Milan Medvešek: Njihova trnjeva pot. Anna P. Krasna: Zlata postelja. Etbin Kristan: Ob zadnji uri (igra v enem dejanju). Janezov Janez: Njene oči. Jakob Zupančič: Sproščenje. Poleg tega vsebuje revija več poljudno znanstvenih člankov in zanimive drobnjave. Vsebina uvoda, ki navaja smernice novega mesečnika, vzbuja naj lepše nade. Naslov Cankarjevemu Glasniku je: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Letna naročnina je $3.00. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) KITAJSKA IN JAPONSKA (Nadaljevanje s 1. strani) braniti svojih in drugih inozemskih interesov v Orientu. V Washingtonu so gluhi za take sugestije. Amerika ni pozabila, da Anglija pred nekaj leti ni imela niti formalnega* protesta za Japonsko, ki je odtrgala Mandžurijo od Kitajske. Tudi ni pozabila, da so Američani leta 1917 in 1918 pobirali vroč kostanj iz evropske žerjavice za Anglijo in druge evropske velesile. Dalje ni pozabila, da Anglija in druge evropske države ne odplačujejo svojih dolgov Ameriki. In končno, vloga, katero Anglija igra tekom španske civilne vojne, ne kaže, da bi bila posebno vneta za obrambo demokracije. TAJFUN NA KITAJSKEM Kitajsko obiskujejo vsakovrstne nadloge, suša, poplave, lakota in zadnje čase, še resna vojna z Japonci. Da bo mera nadlog polna .je dne 3. septem bra obiskal pristaniško mesto Hongkong silen tajfun, tekom katerega je utonilo ali je bilo ubitih v razvalinah okrog 3000 oseb. NEMŠKA DRZNOST Nemški zunanji urad je nedavno objavil določbo, da ima Nemčija vso pravico organizirati Nemce kjerkoli v inozemstvu in da bodo nemškim poslaništvom povsod dodani posebni “kulturni” organizatorji. Za te organizatorje da bo nemška vlada zahtevala enako nedotakljivost, kakršno uživajo poslaniki. Z drugimi besedami bi se to reklo, da bodo nemška poslaništva v inozemstvu vodila med Nemci nacijsko propagando in da jim vlade inozemstva tega ne bodo mogle zabraniti. Da-li bodo inozemske vlade sprejemale take ukaze od Hitlerja, je pa seveda veliko vprašanje. PODMORSKI PIRATI V Sredozemskem morju je bilo zadnje čase napadenih več tovornih parnikov od podmornic. Tudi na nekega angleškega rušilca je bila izstreljena torpeda, ki pa ni napravila posebne škode. Vsega skupaj je bilo napadenih okrog 20 parnikov, angleških, francoskih, ruskih in drugih, in nekaj jih je bilo potopljenih. Ker imajo španski rc-beli samo eno podmornico in ker se ti napadi vršijo po raznih zelo oddaljenih krajih, obstoja splošno mnenje, da to piratsko delo vršijo italijanske podmornice. Anglija in Francija sta vsled tega pcslali 89 vojnih ladij v Sredozemsko morje, da obračunajo s pirati. Tudi Rusija namerava tja poslati močan oddelek vojnih ladij. Splošna evropska vojna se je s tem pomaknila za en korak bližje. Zadnja poročila javljajo, da je Rusija javno obdolžila Italijo potopljenja njenih dveh trgovskih parnikov, ter je v svoji zadevni noti zahtevala odškodnino in kaznovanje napadalcev, Italija je obdolžitev odklonila, Afera lahko privede do preter-ganja diplomatskih odnošajev. Japonski vojaški kliki se ni zdelo varno dalje odlagati zavo-jevanja Kitajske. V ozadju se vedno bolj grozeče dviga Rusija z velikimi, moderno opremljenimi armadami. Evropa je zaposlena z vojno “influenco” v Španiji. V Kitajski sami pa je bilo zadnje čase prišlo do precejšnega notranjega pomir-jenja in osrednja vlada je dobila več moči in ugleda. Tudi v vojaškem oziru se je Kitajska polagoma modernizirala. Doma na Japonskem pa je naraščalo nezadovoljstvo zaradi velikih davkov in splošno mizernih razmer. Vojaška klika je torej prišla do prepričanja, da s svojo vojno pustolovščino ne sme več odlašati. Tako je prišlo do nenapovedane vojne, ki se je razbesnela v vsej svoji grozovitosti. Poleg vojaštva na obeh straneh je bilo pobitih tisoče civilistov, med njimi tudi nekaj inozemcev. Neki japonski letalec je s strojno puško nevarno obstrelil celo angleškega poslanika na Kitajskem, Knatch-Hugessena.' Ironija usode je hotela, da so japonske krogle zadele zastopnika Anglije, tiste Anglije, ki je že dolga desetletja dajala potuho Japonski. Da so Japonci leta 1902 premagali Ruse, je v veliki meri zasluga Anglije. In da so si leta 1931 upali od Kitajske odtrgati Mandžurijo, je tudi zasluga Anglije, ki je molčala, medtem ko je ameriški državni tajnik protestiral. Vojna na Kitajskem je za enkrat samo vojna med Kitajci in Japonci, toda nihče ne ve, če ne bo v svoj vrtinec potegnila tudi drugih narodov. Lahko pride do konflikta med Japonci in Rusi in v takem slučaju bi morda Nejnčijja napadla Rusijo v Evropi. Če bi prišlo do tega pa se zdi splošen evropski vojni ples skoro neizogiben. Vojna je za enkrat primeroma daleč, toda dandanes je svet majhen. Jugoslovanska Katoliška Jednota v At ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. X, Box 153, Creek, Pennsylvania. Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., . Colo. r. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Mlnn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pit® Penna. , Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Ave., Cleveland, Ohio. I b). Nadzorni odsek: JfoJr Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio.,. * 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleve* ai'fl Ohio. e )l)a 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St„ “• Illinois. U1|M' 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. « ftp 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow LanoS^ GLAVNI POROTNI ODBOR: ... (fpv. Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barbery 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Stll 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. ! W 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. < 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, >ren Tl Jednotino uradno glasilo. ^ NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Hefl ----------------------------------------------------; V, Vae stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj so pošiljajo na glavne«* ^ denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln prlelve oj slovi na predsednik« porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih cla" ^ nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj se pošiljaj" hovnega zdravnika. .rf Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln lzpreBJJT^ .yU0 slovov naj »e pošiljajo na naslov: Nova Doba, 623S St. Clair Ave., Cl®"^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslov* f varovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejie podP<>r ^ članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini J j|ii | jip ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega j* . a c pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 «■*" jd ' f) plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodno«' 1()l sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo mladinskem oddelku do 18. leta. pristopnina za oba oddelka Je prost.*. Premoženje znaia nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 115-<>'>'v g NAGRADE V GOTOVINI NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLI MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JED?*0 GRADE V GOTOVINI. > Za vsakega novoprldobl jenega člana mladin* ^ ^ delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka p9 lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine $1-^ j za člana, ki se zavaruje za $.. 500.00 smrtnine $2.0« za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine T ( za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine $5.0" ( za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine , Te nagrade so v veljavi za nove člane, pridoblj februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele pot^ novi član vplačal vsaj tri, asesmente. iSt!_ Hie ! Uld Ct L C Uis mlačna žena je bila v hipnotičnem stanju in šele po nekaj dneh je mogla v nekem beograjskem zdravilišču opisati svoje nenavadne in žalostne doživljaje. Piše se Marija Kratka, njen oče je bogat trgovec v Pragi, ona pa je bila zaposlena v nekem velikem praškem podjetju. Tam jo je menda spoznal indiski fakir, sledil ji je po ulicah in hipnotizirana je izgubila vso oblast nad seboj. Slediti mu je morala v hotel in tam ji je rekel, da se hoče z njo poročiti. Pokazal ji je stekleničico neke zelenkaste tekočine, rekoč: V moji oblasti si, zdaj pa izberi: ali se z menoj poročiš ali pa moraš izpiti ta strup. Hipnotizirano jo je odvedel na magistrat in tam sta se poročila. Takoj po poroki sta se podala na potovanje. To je bilo v prvih dneh junija. Kod vse sta potovala, nesrečna žena ne ve povedati. Med vožnjo je morala nositi črna očala, skozi katera ni ničesar videla. Samo vožnja iz Trsta v Beograd ji je ostala dobro v spominu. Marija Kratka je že odpotovala v Prago in uvedena je razveljava njenega nesrečnega zakona. Zločinski fakir je v policijskem zaporu. V njegovem stanovanju So našli velik kovčeg, v katerem so bili celi skladi fotografij mladih žena iz najrazličnejših evropskih držav. Preiskovalni organi domnevajo, da je nevarni pustolovec že dolga leta s svojo hipnotične močjo zlorabljal žene. O njem poizvedujejo v Pragi, Parizu Londonu in še v nekaterih drugih mestih. BEDA V ČRNI GORI Med vsemi banovinami je zet ska najbolj pasivna. Največ revščine je v pokrajinah nekda nje Črne gore. Po zadnjih sta tističnah podatkih je navezam na javno pomoč nad 48 odstot kov vseh prebivalcev banovine Našteli so 16.341 rodbin, od ka terih ni nihče sposoben za delo Te rodbine imajo okrog 67.00( članov, kar tvori 6 odstotkom vsega prebivalstva. Brezposel / nih kvalificiranih ^ ciranih delavcev je <$' kar tvori 5 odstotk bivalstva banovine pa je število na navezanih poljede so 67.209 zelo rev 364.000 člani, kar stotkov vsega prek kih 15.000 poljedf ima od svojih zem 2 ali 3 mesece na 1 mesecih pa so te < zane na javno port odstotkov revnega prebivalstva ima del zime, a je ve mesecev potrebno rodovitnih letih se cer malo zmanjša; pa je vendarle ved: lovica prebivalstva trebna podpore v narju. Na področj novine se izvršujej javna dela, a vse v zadostni meri u bede. V NEMŠKI Kakor poročajo sti, so avstrijske ob nedavno našle na burga v Menchefl moška. Eden je bij grant iz Južne Ti pa jugoslovenski d tor Ranner. Oba sti bila narodna soci' spomladi zbežala kjer sta upala na. čo. Iz neznanega v postala nemškim ° ljiva in sta bila ai mesec dni so ju dr! ne da bi vedela, č& Iz zagrenjenosti z8 zočaranja je Vjkt ječi pogoltnil žlic( izsilil svoj izpust a v bolnico. Toda nai co k operaciji, so njegovega tovariš mejo na avstrijsk ju tam pustili. Vse ga Ranner j a so iz burško bolnico, smrt j o . PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje s 1. strani) NAJVECJI ZAKLAD Naš največji zaklad, ki ga ne more nadomestiti vse )ogastvo sveta, je zdravje. To vsi vemo in priznavamo, oda včasih kljub temu tako ravnamo z našim zdravjem cot bi nam bilo deveta briga. Večini nam ga je narava laja brez našega truda in vzdržuje nam ga brez naših )osebnih naporov, zato se nam zdi nekaj samoumevnega, lekaj, kar mora trajati večno. Žal, da to ni resnica in! la je le malo ljudi, ki bi preživeli vse svoje dni v trd- j lem zdravju. Leta se kupičijo in z njimi pridejo skoro leizogibno gotove betežnosti. Računati pa moramo tudi z nesrečami, s poškodba- j ni. Zanesljive statistike kažejo, da je bilo samo lani v Zedinjenih državah v raznih nesrečah ubitih okrog 100,000 oseb. Več ko tretjino teh smrtnih nesreč se je sgodilo na domovih, dobro tretjino v avtomobilskih lezgodah, ostale smrtne nesreče pa se razdelijo na druge k7iste transportacije, na nezgode pri delu, pri športu itd.; Poškodovanih pa je bilo pri raznih nezgodah okrog milijona oseb. To so visoke številke tudi vpričo števila! prebivalstva te dežele, ki znaša blizu 130 milijonov. Razume se, da so v raznih nesrečah včasih poško-lovani tudi že prej bolehni ljudje, toda večina teh poškodb zadene zdrave osebe. To je vredno nekoliko premisliti in si k srcu vseti. Nihče ni tako mlad in zdrav, Ja bi ga te ali one. .vrste nesreča ne mogla napraviti pohabljenca za dolge tedne in morda za vselej. Take nesreče včasih vidimo, največkrat pa ne. Zdravi smo in gibljemo se med zdravimi ljudmi, pa pri tem kar pozabimo, da so na svetu bolniki in pohabljenci. Vsi smo taki, da rajši posečamo kraje zabave, kakor bolnišnice. Toda dobro je, da včasih stopimo tudi v bolnišnico, posebno če se tam pokori naš prijatelj ali inanec. Ko bomo tam videli dolge vrste postelj, na katerih trpijo in se dolgočasijo ljudje vseh starosti in stanov, se bomo šele prav zavedli, koliko je vredno naše zdravje. Morda bomo tudi prav tam potihoma storili trdni sklep, da v bodoče ne bomo brez potrebe v nevarnost postavljali zdravje in življenje nas in drugih niti pri delu niti pri zabavi niti pri avtomobilski vožnji. Pri taki priliki se bomo pa tudi zavedli, kako potrebno je, da smo zavarovani pri dobri podporni organizaciji, in kako potrebno je, da so naši asesmenti vedno pravočasno plačani. In zavedli se bomo, da je tako zavarovanje potrebno tudi za naše drage in naše prijatelje. Zavarovanje sicer ne preprečuje nesreč in ne zdravi ran direktno, toda vsak ve, kako nujno potrebna je finančna pomoč v slučajih bolezni in nesreč. Vsak bolnik bi potreboval kar najboljše postrežbe in oskrbe in to stane denar. Dokler je človek zdrav in dokler kolikor toliko zasluži, že nekako pogreši tiste cente društvenega asesmenta. Kako prav pride podpora v bolezni, je odveč poudarjati. Vsi smo že videli tipične vzglede 'v tem oziru, le žal, da jih preradi pozabljamo. Mi, ki smo toliko srečni, da se še nikdar nismo valjali po bolnišnicah, ne vemo, kaj je trpljenje, in ne vemo, kaj je dolgčas in občutek zapuščenosti. Moremo si samo približno predstavljati. Pa že to bi moralo zadostovati, da bi pri vsaki priliki skušali obiskati prijatelja, znanca ali društvenega sobrata, ki je prikovan na bolniško posteljo, bodisi doma, bodisi v bolnišnici. Ako tega ne moremo, pošljimo mu šopek cvetlic ali mu pišimo kartico. To je za nas malenkost, za bolnika pa dostikrat velik .dogodek, ki ga ne bo nikdar pozabil. Bodimo ljudje in bodimo bratje! Dokler smo zdravi, veselimo se našega zdravja in življenja, ker oboje je kratkotrajno. Obenem pa skrbimo, da bodo naši asesmenti pri J.S.K.Jednoti in pri drugih organizacijah, če jim pripadamo, točno plačani. Ako ne bomo nikoli potrebovali podpore od teh organizacij, se smemo smatrati za zelo srečne. Toda sreča je nezanesljiva, zato je potrebno zavarovanje za vsak slučaj. Dobro delo bomo tudi storili, če vpišemo v J.S.K.Jednoto vse naše drage ter vse prijatelje in znance, ki še niso zavarovani. To bo dobro delo na obe strani: zanje in za našo organizacijo-. Kadar pa bolezen ali nesreča položi na posteljo našega sobrata ali sosestro, pokažimo dejansko, da nam bratstvo ni prazna beseda. Storimo svojo človečansko in bratsko dolžnost, kakor nam razmere in prilike dopuščajo. To bo v notranje zadoščenje nam in v uteho tistim, napram katerim se bomo bratsko izkazali, obenem pa bo to pri vseh pametnih in poštenih ljudeh najboljša reklama za J.S.K.Jednoto. Vprašanje: Prišel sem v Ameriko pred 25 leti. Moja žena ni hotela priti za menoj in mi je sporočila, da hoče dobiti razpo-roko in se poročiti z nekim drugim. Pred 15 leti sem se združil z žensko, ki jo smatram za svojo ženo, in imam dva otroka z njo. Rad bi postal ameriški državljan. Ali smem izjaviti, da sem poročen in imam dva otroka, rojena v Ameriki? Odgovor: Prav resno vam svetujemo, da razrešite svoj zmedeni zakonski položaj, predno vložite prošnjo za naturalizacijo. Pišite svoji bivši ženi ali svojim prijateljem, da ugotovite, da-li je ona zares dobila razporoko in priskrbite si dokumentarne dokaze o tem. Potem se posvetujte s kakim odvetnikom ali z društvom za brezplačno pravdno pomoč (Legal Aid Society) v svojem mestu, kako naj uredite vso to zadevo. Kakor stvari sedaj stojijo, je prav verjetno, da bodo odbili vašo prošnjo za državljanstvo. —- FLIS. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) POROKA V HIPNOZI Kakor je bilo že poročano so v nekem beograjskem hotelu aretirali Indijanca Abdula Ha-midkana, angleškega državljana ,ker je hotelski portir policiji naznanil, da strašno pretepa svojo ženo. Aretirani Indijanec je na policiji dokazoval, da je njegova spremljevalka njegova prava žena in dokazal je tudi z dokumenti, da se je z njo civilno poročil v Pragi. Nesrečna \ nif e f( tvo1 e i H * n\)W et>' tii m «t j ‘h v el Id T “C H “S i ,4 'Pec N 4} §>M nc o h te ENGLISH SECTION OF Official Organ of the South Slavonic Catholic Union AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought Gains For SSCU Cupid Busy in Rock Springs, Wyo. JF interesting report submitted by the supreme e ni7 at the semi-annual session of the supreme bears repetition in the English section of Nova ;a- °? Aug. 18 it was published in the Slovene section plaixi reP01’ts presented by other members of the As head of the home office of our SSCU, the 'tcJr, secretary is in a position to enlighten the mem-1 progress attained by our Organization for jC six months. His financial report, audited by the e trustees, truly reflects the trend of the SSCU. ton k6 are some of the figures and comments sub-' ^ by him for the perusal of the members: ft* to ^ assets of the adult department as of June 30, ^ amounted to $2,040,612.54; compared with net Qql 88 of December-31, 1936 which amounted to < ,7«»145.62. In the juvenile department, the net assets ?£ S $142,818.53 as of June 30, 1937 compared with a ; Sft assets of $140,970.74 shown for the period end-“•.f Member 31, 1936. j “Us the total net assets of both the adult and juve-^•nfPartments amounted to $2,183,431.04 for th& ending June 30, 1937. ^ to the change in system of collection of assess^ ril ev which gives the lodge secretaries until the first • fu6ry month to collect assessments, the total income , )0 fe l^onth of June was not included in the six-month nS st QAr/Ur^er> the supreme secretary explains that al-t L A the assessments for June did not reach the pa , office until the first few days in July. Hence, the J, ,sP°rt and expense funds indicate a loss, which . L , not have been the case were all the assessments ni r ^or June incorporated in the report. on certificates have increased only $7,000.00 *i in« Particular interest is the following report on the n ^ade in new members: The adult department as i.00 ecember 31, 1936 numbered 13,505 members, and blj!ln ^ 30> 1937 it numbered 13,994. Which means a 9teXk 489 members. In the juvenile department, the JL er of members on December 31, 1936 totaled 6,865, June 30, 1937 it jumped to 9103 members. This C a gain of 2238 members. The total membership lei departments as of December 31, 1936 numbered FiDan 0n June 30, 1937 the total membership in both ja* 4ej?ents numbered 23,097, or a net gain of 2736 £ i supreme secretary also included in his report tvf r Pa |°Wing list of comparative totals in membership tl6ach year since 1928: 1928 ____________________________ 20,089 1929 II ________________________ 20,577 1930 A________________ 21,016 193 1____________________________ 20,239 1932 _______________________ 18,373 1933 _________________________— 18,111 1934 ____________________________ 18,8,60 1935 I I_________________________ 20,298 1936 ____________________________ 20,348 1937 (June 30)-------------------- 23,097 —— * * * facts speak for themselves. From the table of 'it tV.fP comparisions, the supreme secretary points ore °ur Union as of June 30, 1937 numbered 2,08 ^embers than ever before. D|] oavi in itself is a tribute to the juvenile convenor ^Paign, and to the “father of the juvenile conven-c 10 *s none other than Anton Zbasnik, our su-1 Becretary. Gall ~~ Rock Springs, Wyo. — Last week Miss Mary Taucher, member of Western Stars lodge, No. 202, SSCU became the bride of Captain Austin, F. Gilmartin, who has command of Company I, 20th infantry, at Ft. Warren. The bride is the daughter of Mr. and Mrs. Louis Taucher of Rock Springs. She was graduated from the Rock Springs High school with the class of 1925 and was graduated from the Berkeley Business College in 1926. Since then she has been in Cheyenne with the state board of charities and reform, and recently employed on the staff of the sales tax division. Captain Gilmartin received his appointment to West Point from New Jersey and was grad uated from the institution with the class of 1922. He has been stationed at Ft. Warren for the last few years. The couple will spend their honeymoon in New York anc Philadelphia. Mr. Louis Taucher, father of le bride, is secretary of lodge No. 18, SSCU, also of Rock Springs, Wyo. He has attended several SSCU conventions as of- ^ ficial delegate. c It has been reported that Miss 1 ranees Demshar, daughter of ^ Mr. John Demshar, will become I ;he bride of Mr. John J. Worn- c pey. Both are from Rock s Springs. ‘ ____________________ i Lodge No. 170 Chicago, 111. — Members of odge Zvezda, No. 170, SSCU ajre hereby notified that the next meeting will be held Wednesday, September 15, in the usual quarters. The meeting will begin promptly at 8 p. m. All members are invited to attend. Members are further notified that at the last meeting it was decided to impose a special assessment of one dpllar on each member, the funds to go into the lodge treasury. This is necessary in order to meet current lodge expenses. Those who wish may pay the entire special assessment at one time, or if they pre-“ fer, 25 cents a month during l September, October, November and December. Our dances were poorly attended, and our trea-. sury must secure. funds from . other source. With our dances . only certain and same individuals were affected; not so with the special assessment, as it applies to each and every member. Therefore, members, do not for-” get to pay the $1.00 special assessment. Payment begins in September. Before concluding this article, I wish to call attention to the members that enrollment of new members into our lodge may still be made, even though the three-month campaign has been completed. Awards for new members are still effective. Our .Union pays cash awards for the enrollment of new members, both juvenile and adult. Agnes Jurecic, Cec’y Hoid on Toity-Toid Street: “Papa, what’s a vacuum?” “A vacuum’s a void, Sonny.” “I know, Papa, but vat’s the void mean?” —U. S. Coast Guard. # Smith: “I wear the trousers in my home.” Friend: “Yeah, but right after supper I notice you wear an apron over them.” —Christian Science Monitor Supreme secretary Anton Zbasnik stopped at the Nova Doba office last week when he was in Cleveland on official business. As reported in last week’s issue of Nova Doba, our supreme secretary will not return to the lome Office in Ely until Sep-;ember 10, when it is expected ;hat he shall have transacted all the necessary official business that included stops en route in Chicago, Springfield, Pittsburgh and Cleveland. biva1 le** leto- drf* flOC' ;a ’ i\A •e#, o t >e ij°> in o ab#t 0 Sjtt 'i° e SBRIEFS Second National Juvenile Convention By LITTLE STAN, Juvenile Convention Campaign Director Another out-of-town supreme official of the SSCU to visit the Nova Doba office last week was Matt Anzelc, third supreme trustee, of Gilbert, Minn. Trustee Anzelc attended the National Fraternal Congress Convention held in Columbus, O., the week of August 30th, and on his return trip decided to visit Cleveland. Pre-natal group instruction classes sponsored by the Cleveland Child Health Association opened 1937-1938 season on September 7. Several dispensaries throughout the city will conduct classes on different week days: Monday: Buckeye Dispensary, starting Sept. 13; Tuesdays and Thursdays, Broadway Dispensary. Saturday mornings, Goodrich Dispensary. St. Luke's Hospital, Mt. Sinai and City Hospital also will conduct classes. Lodge No. 37, SSCU of Cleveland, O. will observe its thirty-fifth anniversary with a big dance t,o take place on Saturday evening, Sept. 11, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. to j* '» 3 a Jp “do v Said ^is extravagant )b^eT^ a s.;!°u think they will ever ceSJ "they , sl‘tute for gasoline?” ' d'fl '''ish v ave one now, son, and *4''oS£“»asiveitaWal.” Queried the son incre-ArVnf i«’Ve never heard of it, ’-aiifj eather.” a '.I a ajti I ^ nt Maria Cooks a negro cook tifm H OUp *n Molasses cookies, . y asked to give her ;r5|, “it’s takesGaSy °ne’” she rePlied> ktoflfcf 6sVav, i& Cup of flour, more ico. J ^lassp adds two £ulluPs .s‘ an] J lyr> ’ interrupted the ques- 0 A ‘%y ,at are gullups?” dlh, ^• toi. °lleJr. don’t you „GU1you has a jug of S '11 turns it; UP’ the mJa,s •Ortl.p,” runs a KJe 1 |tr' say ‘Gullup’ ’ ah takes those two.” “h H.” °»S vs. Feet Dead Image My brother and I were twins. We looked so much alike that no one could tell us apart. One day in school my brother threw spit-balls and I was punished. My brother was arrested for speeding and I spent three days in jail and paid a fine for it. I had a girl and my brother ran off with her. But last week I got even with him. I died and they buried him! —Annapolis Log * Income Figures and How! “I understand his weekly income Tuns to four figures.” “Do you mean a thousand dollars?” ‘No, a brunette and three blondes.” —Screen Fun Slovene Aces from station WHJB of Greensburg will furnish the music for the dance sponsored by lodge No. 227, SSCU of Greensboro, Pa. The lodge will hold the dance on Saturday, Sept. 11 in White Rose Gardens, situated one mile from Bobtown. Dance will start at 8 p. m. (Third Installment) Ely, Minn. While every delegate who attended the Second National Juvenile Convention at Ely, Aug. 6 to 8, is get-ting ready for school, Little Stan is still reporting the conclave. Now, going into the third installment, and the convention almost a month old, this tall young chap from the Northwoods wonders momentarily whether most juveniles feel that this entire affair was a dream, or if it was an actuality. At the Ely Shopper, where the advertising guide is coming out weekly, Little Stan still receives letters and post-cards from his many fine young friends, and it seems that the convention was a dream—one that will never be forgotten. But let’s continue with this convention story. It was near six o’clock in the evening, Friday August 6, and juveniles had just returned from a wonderful trip over Lake Vermilion to the Indian reservation. You’ve read all about that, and if you ask some of the delegates they will be glad to show you snapshots taken of the affair. They scurried off the buses and cars and into the Hotel, where they appeased hunger and thirst. But they were not through yet. Another program, one.that was slated to be better than even local people anticipated, was scheduled at the Washingtori school auditorium. There Boy Scouts of Troop 174 —under the direction of Matty Kapsch and Stephen Smreker, brilliant leaders, presented their sixth annual show to the delegates and other people. It was about the eighth time the show was presented in Ely this year, but dressed up with more popular song and dance, plus the added wise-cracks, and featuring “Our Own,” Dr. F. J. Arch impersonated in the role of master of ceremonies, it was a sure-fire hit in every respect. In groups, delegates and the public streamed into the spacious auditorium, all anxiously awaiting the curtain. Soon it was almost filled to capacity. Lights out... stage 1 kleigs on, and On With I he Show! The opening chorus, and the boys in black face go to i town. Introductions follow as ■ the scouts impersonate dele-> gates with Dr. F. J. Arch as in-E terlocutor. ; Stealing the show, however, with clever antics, plus the added incentive to “outdo each other” in . performance were, Frankie Kalan and Joseph r (Grampa) Kuzma. They swung, e it, and swept the audience into^ the aisles with their antics. One of the jokes was a dandy h “There was a church. On the p church there was a sign, Do it You Know What Hell Is ? Right below it read: “Come and Hear 5f Little Stan Sing!” When the -0 curtain went down for the first (1. act, a roar of applause ensued from this wondei’ful appreciative audience. Between acts—Prof. Robert r, Zbasnik, son of our supreme le Secretary, answered any ques-ot tions flung at him from the au-■ dience concerning populations of cities, capitols of states, and even the larger cities in Europe. Sensationally accurate were his answers! People wondered how he could remember the correct figures, almost to the last digit! “I take after my dad,” says young Bobby. Another “between-acts” skit featured a trio, composed of Bernard Hutar, Joseph Senta, and John Skule... They sang selections in both Slovene and English tongue, and were more than a decided hit with the audience which clamored for more with repeated encores. But the curtain is rising for the second act. Before this, however, young Johnny Fink, dressed in cowboy regalio scores a three-verse knockout with the audience when he sings “Moja dekla je se mlada.” Grand run! Curtain up, and on with the Second Act! Bursts of songs, dances, and the continued antics of Kuzma and Kalan! Then the climax of this great show! Mrs. Katherine Merhar, accompanist for these young vocalists, strikes up the chords for “The Merry - Go - Round Broke Down,” and Grandpa Kuzma went to town! The current popular catchy tune caugh with everyone. The more applause. .. the more “ugh” from young grandpappy. . . After every encore, he changed his style, and the crowd literally went wild. Tired, his blackface make-up glistening with perspiration, Grandpa continued on. Finally he gestured with his hands, and said, “Come on, everybody sing!” The huge auditorium reverberated with the sound of hundreds of voices chiming in their share to tell the world that the “merry - go - round Broke Down.”—as it went round and round! From every nook and corner, people’s voices came, and it seemed that this was one grand national community song! Then more songs, and soon, the grand finale! (P.S. —The merry-go-round didn’t break down, but the engineers certainly had to do lot of oiling to keep it in shape!) Bed-time as 86 tired, but happy young delegates trek toward the hotel for a good nights rest. k You know, Heh, Heh. with all the excitement and everything! ^ around, and tired as everyone Lj was—why... sleep just would-1 I n’t come. But soon, Little Stan felt certain, that if they weren’ all in bed, they were in their rooms... getting ready anyway! | About an hour later, Little^ Stan came out of the hotel ... j , that is from the downstairs ■ part, where a cold glass of beer j ‘ I was consumed... and a parched throat relieved somewhat. Com- ^ jing up the stairs, unto the, i street, he heard a splash! Not _ !! two feet away from him, a sud- ‘ '.den deluge of water had come »| from nowhere. He looked up I ); towards the windows of occu-t! pied rooms... Only a high shrill r | soprano was heard—a myslleri-e ous giggle. Resolved Little t Stan:— “I’ll find that giggle: d!before this convention is over! i- Heh Heh! 1 i But enough for now. The fi-■t nal Convention session opens on .e the morrow, and Little Stan 3- must be on time... so Good i- Night!” is' Everybody up bright and ••ill Good Sport Navy Bill: “What sports do you like best?” Hollywood Katie: “Those who are free with their money and know when to say good night and go home.” —U. S. S. Penn. Keystone. English-conducted lodge No 229, SSCU of Struthers, O. will hold a dance on Saturday Sept. 25, in the Croatian Hall situated on Lowellville Rd. 150th anniversary of the Constitution of the United States will be observed during “Constitution Week” beginning Sunday, Sept. 12. President Roosevelt issued a proclamation designating the period from Sept. 17, 1937 to April 30, 193S as one of commemoration of the 150th anniversary of the signing and the ratification oi the Constitution and of th( inauguration of the first Pre sident under that Constitution Two Slovene fraternal socie-, ties held athletic meets over Labor Day in Cleveland. The SSPZ (Slovene Progressive Benefit Society), with headquarters in Chicago, held its fifth national atheletic meet, while SDZ, (Slovene Mutual Benefit Association) held its inter-fraternal Olympiad. Programs of entertainment were fitted into both meets, with the SSPZ in eluding a conference of English-speaking members. “Stand behind your lover, false woman, thundered the Scotsman, “I’m going to shoot you both.” early on a sunny Saturday morning. To the convention hall, where Chairman Anthony Prime raises the gavel and calls the meeting to order. Much business is to be transacted on this day. Telegrams are read, and the resolutions committee reports. Highlight of this report was a resolution which proclaimed Bro. Anton Zbasnik, supreme secretary, the “Father of the Juvenile Convention.” It was a fitting tribute to a man who originated the idea for our SSCU. At the same time, it was a fitting tribute to every member of the Supreme board for racking it, and cooperating unselfishly to carry the idea through, and thus promote a conclave which today is by far the best in any fraternal organization in these United States. Our supreme secretary was almost overcome when Sister Victoria Kumse, secretary of the convention, read the resolution. Then Bro. Frank E. Vranichar, who worked far into the night, helping the committee members, with work to be ready on the morrow, read the same resolution in Slovene. For a moment it seemed that wosrds almost failed Bro. Zbasnik as he rallied to show his appreciation and gratitude for, the honor bestowed him. He added, “If it wasn’t for the splendid cooperation shown by, the supreme officers, the idea could not have been realized.” You’ve read the minutes as published... you should cut that out and save it in your scrapbook. .. It will be of everlasting memory to you—and you should scan those resolutions... and remember to keep those promises ! Recess declared, and the convention orchestra entertains..« more fun... called to order a-gain, and -v^hat is this? The Social functions ... I mean... activities committee, has a report ! Bro. Matt Anzelc and Dr. F. J. Arch have a knowing smile on their faces! The resolution read, the delegates learn that a “surprise juvenile convention dance will be conducted privately for the delegates in the Forest Hotel on Saturday night! Why, that’s tonight! Little Stan knew it was coming, and had mentioned the surprise, but still keeping it a secret... All day, the delegates tried to find out what the surprise was... but it? was a dandy... and Little Stan will tell you all about it in due time! ! It is also announced that the delegates can do what they wish during the afternoon. Two buses awaited anyone who wished to ! ride around Shagawa lake. Rou<< j tine matter was disposed of..« Little Stan gave a talk (blush* blush)—and the meeting was adjourned until two more year^ 1 from now! \ ’ j But the convention isn’t over, ' yet! No, no! There are many, I social events yet to take place, and the big picnic on the mor-g row '• Ei Saturday afternoon J i i ‘ j Delegates ate their dinners, . and scurried around. Many, snapshots were taken in front n of the Forest Hotel..« Yet through it all, Monday wasn’t i very far away, and the delegates dl Continued on page 6 Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREIIEK •- (Continuation) d£ On the evening of December 12th, te 1916 at about nine o’clock, an order ec comes from the Supreme Army and cc Navy Command over the phone, “Your sc Most Eminent and Exalted Lord, Em- a' peror and King Karol of Austria has 01 graciously decreed that enough men ''j have suffered, thanks to the diabolical schemes of the enemy. With this mo-!el tivating his intention he has sued to the jn Allies for peace. The armies may gaze al into the future with joy, and may they.a: ever preserve their limitless loyalty and js( love for the Austrian nation and its 11 peace-loving ruler to whom the vicissi- Cl tudes and fortunes of the monarchy are e' ever and most to heart . . . The Su- ^ preme Command.” This is indeed a happy turn and one c' we had not anticipated. For the first 1 time in the long weary month a ray of n light shimmers on the dark horizon. We " wil actually live then to see the end of | P this frightful epoch to exchange this t: horrible existence for that which we had been forced to relinquish. The officers “ event are stirred out of their supercilious P reserve and are as radiant about the 11 a news as we. “Peace is a certainty now,” goes the ; talk, "and everything is already setlled. f For three months thp army’s agents g have been keeping in touch with the (. Entente and even today this resolution a has been made: ‘All further disputes r and misunderstandings will be decided t formally and in an open court. Our £ young Emperor in adopting this step ( will enlist the sympathies of all civilized j nations’.” r In Kosovje Captain Sporer assembles c his battalion and pompously reads the e above edict to the men. At the end he | i adds, “The day is not far distant when ’ t our regiment will return to its garri- J \ son invested in garlands and glory, j ‘ Then Ljubljana will be witness to a ] sight it has never seen. All its streets e will be strewn with flowers and maidens t draped in white will scatter blossoms t before us and we will march proudly ... i gloriously . . .” the poor fellow is quite i overcome with the picture he has c evoked. 1 Adjutant Polde listens to and ponders t all the stray bits of news and gossip and < shaking his head , he declares with fi- > nality, “Nope, there’ll be no bread from 1 that flour!” The whole idea is too sud- < den and immature. By my reckoning i the war will continue for two years 1 more at least, for only then will the forces of the warring powers be spent. > I don’t think I’m far out in my reckon- 1 ing either.” , And as things go the cagy fox tyjpp , not err in the least: two days later we ( are off for the front. , CHAPTER VIII \ Fajti Hrib It is black night ... a high wind 1 scuds over desolated Lipa and Skrbin. 1 We are resting in a wood near Železnih 1 Vrat. A gale whirls an icy spray that discourages our every attempt to build a cheerihg fire. How dreary Is this night and how spiritless the murky dawn that is ushered in. This day too runs its round and as evening creeps upon Us we are off for the front stalking deep through the oozing roads. The Italian lines and ours stretch on opposite sides of a lowly run of land and perched high on the side of the facing bluffs. Into the swale separating them thousands of shells have fallen and thousands of men lie rotting on its floor. There is no way of recovering their bodies and the resultant smell stinks to high heaven. The night watch-1 es are a torment: phantasmagoria is there and death, a howling insattlable ; beast, rears her abortive head. Fajti Hrib . . . flogged fourteen months on end it is a battered pulp.. For fourteen months waves of living men have buffeted against it, insignificant worms that expired where they fell. Its bowels torn out are replaced by the battalions of men to whom the light of another day may never be vouchsaved and to whom the grisly ( threat of living burial is ever imminent. And then the dragging hours laden with' a million fears, the rumbling quaking earth, the tremor of supports and groan of inorganic matter in thei face of countless tons of pressure. From! the valley floor drenched with the blood of men flowers now spring up and long j luxurious grasses shroud the fallen. The first five days of our stay are Second National Juvenile Convention days of continuous rain and all our attention is given to baling out our flooded trenches. With the rain’s end a sharp cold wind sets in that dries the muddy soil hard. Then we are set to clear away the disorder and filth left us by our predecessors. In the course of time we manage that fairly well except that the lice elude our most heroic efforts to exterminate them. All through the nights they keep us owl-eyed rolling and scratching, and in the daytime we are busied picking them off our person. We flick them into the fires and listen to them “click.” They are of every color: white, gray, black, brown and even red. The black we have dubbed Roumanian, the gray Hungarian and Galician, the white as ourselves of course and the red we attribute to the Italians. These last by the way are the most Vicious and it is heyday whenever we capture one. Seriously though these j parasites at times are a greater affliction than the attacks of men. But there is a story told by one Weibl that redeems even these pests: “It happened in the trenches of Doberdobe during an hour of heavy firing. The Italians had been sharpnelling a series oi blind trenches far to our side all morning. We did not return a single shot foi fear of breaking the illusion, but ranged along the firing step we waited foi them to rise out of their trenches tc advance upon our positions. This was not long in happening and soon we sa^ the lines of olive approaching from £ considerable distance in front of us Our two front line trenches ran obliquely and met to form a wide angle. Th( rifles bristling from these gullies woulc create a cross-fire and when the Italian: entered the area where this fire woulc j interweave then we were to open oi them.” We tell him impatiently tha we know all that and he continues “Well for some unaccountable reasor I straightened myself, probably t< stretch, for I was in a shallow part of the trench and necessarily war forced to crouch. At that instant I felt the itch of a flea at work under my left armpit. This irritated me and I bent over to reach my hand into my tight fitting coat. Almost immediately my thumb and forefinger closed on the offender. Just then a bullet thudded into the earth wall behind me and turning to see where it. struck I discovered that it would have gone through my head had I remained standing upright. What did I do with the flea? Take my word for it, she went right back where I found her and I said to her, ‘Go to it Lucy!’ ” Infantry attacks have dwindled down and even the artillery is silent through the mornings; Afternoons the Italians do a bit of desultory shotting more for appearance's sake than anything else. But at night both sides blaze away. We soldiers during this time have set a routine from which we hardly swerve. Mornings we spend in sleep or card-playing and chew on the hard tasteless crusts grudgingly thrown us. The hours from then to mess-call are an impatient wait during which we tighten our belts to the starvation point and belie the empty feeling in our bellies. Mess comes late in the evening and by then we are almost famished. The ring of kettles and the mail’s arrival, these constitute our happiest moments. Following our meal we are driven to our picks and shovels to widen or extend the trenches. After this we set up stakes for barbed wires or haul the lumber that will go to support our dugouts. With dawn we slink back into our holes and sleep, and not a man stirs abroad. We linemen are harnessed to the telephones day and night. Eighteen wires are allowed a battalion and these radiate in all directions, reaching into every hole that shelters men. This network of wire must be kept in perfect shape at all hours and the patrols are driven frantic with their repair. If grenades do not break them the men in erecting the posts for barbed wires do. Now it is even worse since telephone lines hang suspended in the air and the storms churn them to pieces. Often I almost cry with mortification as break after break occurs in the wires as fast as I mend them. If daylight catches us outside the trenches we cannot return to them until it becomes dark again. I try it once and an officer almost shoots me. He upbraids me and accuses me of designs to betray his position. (To be continued.) (Continued from page 5) dreaded the thought of having to leave. Little Stan parked his “Ahs-tin,” on the main street, and was picked up by the school bus, enroute around the lake. Bro. Frank Tomsich, Jr. assistant supreme secretary, and Bro. John Zivetz of lodge 66, Joliet, 111., were also on board. The group included Lillian Rudolf, Albena Nosee, the inimitable Doc Zgonc, Driver John Lobe, and several others whose names Little Stan can’t recall at the moment (You’ll have to pardon that, because Little Stan is writing this story from complete memory—which is a little short. Heh Heh!) Burntside lodge is our first stop... then around the lake, to the Winton Power Dam and back to Ely—a fine excursion, and a swell time... especially when we started to harmonize on the road. What fun. Back to Ely and the hotel to get ready for the big surprise of the evening... It’s going to be good, and it will be the prize of the affair—at least the sponsors of the floor show think it was! (don’t we?) But we’ll have to wait until next week to continue on with the next installment of this real, yet dream adventure ! From the mail bag:— Rose Paulovich, Trinidad, Colorado writes: “Dear Little Stan: The clock has struck! I feel as Cinderella must have felt when she came home from the ball! My days in Ely are just like a dream... I have never spent a more enjoyable vacation as I have this summer... The only regret I have is: I’ll be too old to attend the next convention, but I can tell you this—I’ll be a booster here at home... Here’s hoping the next juvenile convention will be a greater success than this last one.” From Lillian Rudolf, Cleveland— “Dear Little Stan: How are you (I’m fine, Heh Heh!) How’s Ely when we’re out of it? (Quiet—very quiet)... Stan, you should know how I miss good old Ely... What a life we had out there! Love, Lillian Rudolph.” (Just had to get that closing four-letter word in there) Heh! R.— Broke another window in the Ahs-tin! Can you imagine that! Well, folks, until next week then, when Little Stan writes the fourth installment— Be on hand for one big fun-fest... After all, the business part of the convention is over... now for the climax! Press Photographer Shammy Somrock, Ray Hoefler, secretary of the Ely Commercial club, and Patrolman Joseph Markovich, whom all juvenile delegates will remember were on board. The fun was already beginning. The water sprayed as the boat sped onward. Pictures were snapped, and everyone felt 100 per-cent. Nearer and nearer in view came the shoreline of Sucker Point, home of Chief Gooday and his band of 125 Chippewa Indians. On the shores awaited delegation to welcome the visitors. To the landing! On dry land towards the “council room”. The beat of the tom-tom reached the ears of delegates and stirred up inquisitive excitement. Little Stan also had picked out a handsome warrior for Sis. Helen Bavetz—but she said “nix!” to that—especially when she saw him. Into the Council room filed the gang—approximately 110 strong. Chief Gooday and his Squaw stood on the sidelines— stolid and dignified, as the braves and Indian maidens started the pow-wow. Seated in a circle with their feet crossed Indian fashion were six young braves beating the tom-tom in rhythm. The war-cry sounded, and into the circle danced the Indians. Round and round. Big Annie, weighing at least 200 pounds, danced with more gusto than some of the younger men. Officer Joe Markovich sincerely believed that the delegates should get a good laugh, and he, a good sport all the way, joined in the tribal dance, much to the merriment of the group. Could he swing it! It was getting warm in the council hall. A parley followed, and the group went outside to wind up the affair. In open sunlight, the delegates snapped pictures galore. Little Stan got his movie shots too, and by the way the films turned out excellent. Community Service Roster English Conducted Lodges SSC® Building “Community Service Building” will be the name of the Smythe Building, 1001 Huron road, in the future, David E. Green, President of the Huntington Associations Inc., which controls the property that will house 20 welfare organizations, has announced. “The name was selected because we believe it will be representative of the spirit of the organizations that will occupy the building,” Mr. Green said. “The name will reflect also the spirit of Marietta L. Huntington, by whose will the building will become eventually the joint property of the Welfare Federation of Cleveland, the Associated Charities and Huron Road Hos pital.” The Huntington Association Inc., with which the Welfare Federation signed a ten year lease earlier this year is a nonprofit organization and is comprised of two representatives from each of the three joint successors to the building. Officials of the Welfare Federation feel that the new location will offer many advantages to themselves and to the agencies. It will mean 100 per cent occupancy of the building which will work to the advantages of the agencies who will ultimately own the building. Welfare agencies now under the Welfare Federation lease at 1900 Euclid Avenue are: Cleveland Community Fund, Cleveland Health Council, Cleveland Child Health ’Association, Cleveland Hospital Council, Cleveland Children’s Bureau, Cleveland Humane Society, Catholic Big Sisters, Jewish Welfare Federation, Travelers Aid Society, Catholic Charities Bureau, Welfare Association for Jewish Children, Girls’ Bureau, Social Service Clearing House, Associated Charities. Many already have indicated their desire to move to the new location and negotiations are pending with the others. Occupancy in the Smythe Building will mark the fourth home of the Welfare Federation since 1920 when it was located in the Electric Building. It moved in 1929 to the Federal Reserve Bank Building. The Welfare Federation has been located in the 1900 Euclid Building since 1932, where its present five-year lease expires on October 1st of this year. ATTRACTIVE REWARDS Cash awards! That’s what our SSCU offers to active members who enroll successful prospects for mem-bership. The following cash awards are payable after the new member has paid three assessments: Is Cash Award $1.25---------- 2.00--------- 4.0 0-------- 5.0 0-------- 6.0 0-------- 8.00 -— 'Amount of Insurance - $ 250.00 ~ - 500.00 - 1000.00 - 1500.00 - 2000.00 - 3000.00 The amount of insurance refers to the death benefit certificate taken out for any of the three plans, “A A”, “B” or “C”. Fifty cents is awarded for each new juvenile member enrolled. (Continued from last week) Arriving in Tower, horns and sirens announced that the delegates were in town. They didn’t stop however, until they arrived at Aronson’s Boat Li very—starting point to beautiful Lake Vermillion. The sun cast warm rays, and many a bead of perspiration was seen trickling down faces. Piling into the boat... pictures were snapped, and Little Stan’s movie camera hummed— it heard Olga Vogrich who said, “Hiya Roses!” and Marie Russ, who smiled prettily. Bro. Albert Poklar and Anthony Prime posed for pictures as Little Stan’s movie camera took it all in. Pilot Aronson took the controls, and with a lively shout the big launch started to move. Up East Two Rivers into the wide open spaces of the lake which has over 1,000 miles of shoreline! On the shorelines, Martin Stepan, secretary of St. Barbara lodge of Soudan, was waving his hand with a shiny smile on his face. The boat purred with even rhythm. On board were the delegates who talked, laughed and enjoyed the passing scenery. Many were dry—so to the water pump, and thirst was quenched. Call from the skipper; and people boarded the boat to complete the last lap of this fine trip. Under ideal conditions the boat skimmed along. Bro. Matt Anzelc took off his shoes, and let his feet cool off in the invigorating waters of the lake. Occasionally a huge wave would skim over the side of the boat, wetting many a seat—but if you gotta go, you gotta go! Heh! Heh! Somebody started something, and before you knew it, Little Stan autographed a half a dozen slippers or so! A great time The boat was winding its way around the islands — a picturesque sight. Soon the huge sawmill was sighted — back into East Two Rivers. Meantime Sport Dolenshak and Johnny Klobuchar entertained the gang with merry, quaint melodies! More fun! Back towards the dock . . . and you should have seen everybody go into the buses—but not before their thirst was quenched Into the cars—Little Stan was drier than last year’s drought. Into Tower and Helm’s Cafe, where our little group had soda pop, and appeared sillier than ever ... into the Ahs-Tin, and back towards Ely. Bro. Louis Champa’s car was in front. “Let’s take another road and beat them,” said Little Stan. Another road, and back on the main highway . • • Far, far a-head could be seen the back of Champa’s car . • • Little Stan was chagrined! But the car waited, and Little Stan finally passed it with the Ahs-tin—on the way back to Ely— Thursday night was one of more fun . . . The Merry-Go-B°und B r o ke Down, and Gr8®Ps Kuzma almost broke down to—but we’ll the month at 2:30 F. M., at the Slo«"1 Center, Pa. PATHFINDERS, NO. 222, GOWAN^-> President: Mrs. Jennie Anderson, Zp N. Y.; secretary: Philip J. Falcic, St.; treasurer: Martin Vončina, JJ;* N. T.; medical examiners: Dr. H. prf Dr. Paul Lahvls, Cowanda, N. every 3rd Tuesday of the month at ••*. jj,! at the Slovene Hall, Palmer St., Gowa ^ OUR FRIENDS, NO. 227, GREENSBjJ*'j President: Steve Bezjak, GreenjD tr»** ^68 \1 secretary: John Nickler, Sr., B°* , i«# - or: Frank Nickler, Box 227 ; raedlc a! Dr. A. L. Eddy, Greensboro, j .jo P ’ every 2nd Sunday of the month at *^ (v at the home of the secretary. Green8"" ELECTRONS, NO. 228, CHESWICK. ^1 President: Anthony D. Rosatl,^ Springdale, Pa.; secretary: \.• 'ountaln St., Blawnox, Pa.; i r, Jr., Cheswic*, Pa.; medical c ^ ui\ H. S. D. Mock, Cheswick, meets every 4th Sunday of the monwj ^ t A. M., at the residence of bro. Anto POQp clc, Cheswlck, Pa. ^ ^ ^ CARDINAL.S. NO. 229, STRUTTERS’ lr (' ’ President: Joseph A. Zloga r, 1*3 * j} *11, ^ Youngstown, Ohio; secretary: Eow**. Li vie, 2ti Prospect St.; treasurer: An£e l'«K0 < 22 John St.; medical examiner: ]»• cmF III,,. . Yauman, Bridge St., Tenner Bide-' . j ■ Kf^t Ohio.—Lodge meets every 2nd Fn". „ |» ... month at 7:00 P. M„ at the home o'" 1 Srtlf Pogačnik, 32 Grace St., Struthers, ^ ST. ROCH, LODGE, NO. 231, pf., , INDIANA it >e “ • 1 President: John kobe,“ 2526 ScWM , erctary: Michael Kobe, Jr., 2526 8 ‘•yiill ! > treasurer: John Progar, Jr., 24j« "jjjlj {<<>. i, Ave.; medical examiner: Dr. Owen *• .. !)• Al, I)., 1421—119th St.—Lodge meets „ Sunday of the month at 2:30 P. M» *;,l# * 0^| of brother John Progar, 2606 ScB‘ ' Whiting, Ind. *• In THE MUTUAL LODGE, NO. 23!’ "20 jn MKADOW LANDS, ^ rff )h dent: C. J. Simms, Meadow ‘ % secretary: Matthew Zofchak, >leaa° t^ n. Pa.; treasurer: Frances A. Blaz>c' .r;> ( Meadow Lands, Pa.; medical James Wilson, Canonsburg, Pa. — ♦ iQ*0®j. every first Sunday of every month at • JUj ^ at Bears Hall. , ™ v|; RADIATOR COVER H*1 8 ki CREASE HEATING ^e, • POWER , o We*a] Radiator covers hide ' z^ba ly radiators, and, contra^ , l šelf popular notion, they ( i^0 cut down the heating it°tr' if they are properly ^eS .f J In some cases they will act11 rotj increase the heating PoV/er'c.< \ One of the most POP^8^ 6|1aj ers has an opening about ^ or four inches high at the ^fvo. ^ tom of the front plate 8 ({jiaiS| floor level and has a grill °n Jlji v or else has the top entirely0 Such a cover acts as a fl®* creates an updraft throul? radiator which blows the * ed air out into the roofl1 quickened speed. t However, covers of this ' are apt to soil the draPe above it quickly. To avoid W cover having a solid top bu . a grille at the top of the ^ plate instead may be su» ted. For greater effic^ curved deflector should serted behind the top 0 radiator to give the air ^ flow to the opening and ® < nate the pocket that otherwise exist. Asphalt Sale. Would 1* Roof New York During the first five ^ of 1937, 13,243,810 squary asphalt shingle roofing, J shipped, according to compiled by the Bureau 0 Census of the United Sta*e partment of Commerce. ^1 Approximately 15 sqUflr -J required for the averaf?® Therefore, about 882,920,A including new dwelling older ones, have been fit*® ^1 this type of roofing durinyl period. This five-month 0 J\ would cover twice the * x Manhattan Island, New * ^ The Department of J merce reported that the & ^ ly shipments for this yeftf, $ January 2,368,228 square*■> ^ ruary, 3,588,887 squares*. 2,328,656 squares; APr**’ 'g/l'li 178 squares; and May» [ scares. Nothing to Brag An American was try^^ impress on his British W $ vast area of his native c° ^ “Why,” he exclaimed', pj many futile attempts to It' friends to understand ^ meant, “I can get on af j^l Pennsylvania at seven °c ^ night and at seven morning I can still be i*1 sylvania.” g The other seemed to St&*{ t>; I friend’s meaning at l®9*' smiled and answered: , Ji^ “H’m! Well, we’ve tr»y | that on our railways, too» don’t boast of ’em.” s ; na N01 kjer li It is getting to be so that a man cannot indulge in burglary, murder or high treason without being indicted for making an incorrect income tax return. —New York Times * Indifferent “\s the horn on your car broken?” “No. It’s just indifferent.” “What do you mean?” “It just don’t give a hoot.” ♦ They Do Nowadays Mother: “I’m afraid Robert is burning the candle at both ends.” Father: “Huh! That boy has cut the candle in two and lit it up all four ends.” * They Always Are “Last night I was kissed twenty times in twenty minutes.” “By the same man?” “No. He was a changed man after the first kiss.” * Gillette Go? Barber: “What’s the matter? Ain’t the razor takin’ holt?” Victim: “Yeah, it’s taking holt all right, but it ain’t lettin’ go again.” —Punch Bowl all have to wait until next week to hear all about it... Gonna be on hand??? You’d better! Heh! Heh! ST. JERNEJ, NO. 81, AURORA. ILLINOIS President: John Zakosek, RPI) No. 1, Box 348; secretary: Joseph Kayfar, Jr., 800 North Broadway; treasurer: Gasper Ahaclc, RPD No. 1, Box 385; medical examiner: Dr. B. J. Pul-fer, «02 Liberty St.—Lodge meets every third Thursday of the month at 8:00 1'. M. at their own hail, corner of Aurora Ave. and Hankes Are., Aurora, 111. LIBERTY LODGE, NO. 107, DULUTH, MINN. President: John Morern, 412-12th Ave., East Duluth, Minn.; secretary: Jacob Muhvic, 2115 E. 5th St., Duluth, Minn.; treasurer: Mary Carr, 410-12th Ave., East Duluth, Minn.; medical examiner: Dr. E. J. Lepak, 808 Medical Arts Bide.—Lodge meets every 2nd Sunday of the month at 2:30 P. M. at Foresters Hall, 325 W. 1st St., Duluth, Minnesota. ST. ANE, NO. 119, AURORA, ILLINOIS President: Mildred Zakosek, Box 348, Aurora Ave.; secretary: Anna Hansen, 818 High St. ; treasurer: Antonia Aister, 77 Aurora Ave., Aurora, III.; medical examiner: Dr. B. J. Pulfer, 602 Liberty St.—Lodge meets every 2nd Sunday of the month at 2 1*. M. in the Slovene Hall, on Hankes and Aurora Ave., Aurora, 111. ST. STEPHEN, NO. 153, RICH, MINN. President: John Slivnik, II. No. 2, Box 99,; secretary: Anna Slivnik, R. No. 2, Box 98 ; treasurer: Agnes Supan, B. No. 2, Box 92; medical examiner: Dr. Frlsleban, Sauk Rapids.— Lodge meets every 20th day of the month at 8:00 P. M., at the home of Herman Slivnik, R. No. 2, Box 99, Rice, Minn. GEORGE WASHINGTON, NO. 180, CLEVELAND, OHIO President: John F. Kardell, 6011 Bonna Ave.; secretary: Agnes M. Kardell, 6011 Bonna Ave.; treasurer: Anne M. Hoenig, 7511 Decker Ave.; medical examiners: Dr. Peter Palsls, 5605 Detroit Ave.; Dr. Kern, 6233 St. C’lalr Ave.; Dr. Skur, 785, E. 185tli St.; Dr. Oman, 6411 St. Clair Ave.—Lodge meets every fourth Tuesday of the month at 8:01) P. M., at the Slovene Nat. Home, Room 2, 6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ARROWHEAD, NO. 184, ELY, MINNESOTA President: Frank Jenko, 345 K. Conan St.; secretary: Jennie Kolenz, 445 E. Harvey St.; treasurer: Ann Vesel, Ely, Minn.; medical examiners: Drs. Ayres, Parker, Sutherland snd McCarty, Ely, Minn.—Lodge meets every 3rd Thursday of the month at 7:30 P. M. in the National Home Bldg., Ely, Minn. BETSY ROSS, NO. 186, CLEVELAND, OHIO President: Frank Zalar, 366 E. 161st St.; secretary : John 1’. Lunka, 1266 E. 173rd St.; treasurer: Louis Tolar, Jr., 441 E. 157th St medical examiners: Dr. Anthony Skur, 185th St.; Dr. Samuel Siegel, 15335 Waterloo Rd.— Lodge meets every 2nd Thursday of the month at 7 :30 P. M„ at Slovene Workingmen's Home, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. COLLINWOOD BOOSTERS, NO. 188, CLEVELAND, OHIO President: Anton Laurlch, Jr., 15702 Saranac Kd.; secretary: Alice Struna, 14719 Saranac Rd.; treasurer: Alice Struna, 14719 Saranac Rd.; medical examiner: Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd.—Lodge meets every 3rd Monday of the month at 7:30 P. M„ at St. Mary’s Hall (Basement), E. 156th and Holmes Ave., Cleveland, Ohio. WESTERN SISTERS, NO. 190, BUTTE, MONT. President: Mary Potkonjak, 2255 Hickory St.; secretary: Katie Pezdark, 2249 Grape St.; treasurer : Anna Spehar, 2305 Hazel St.; medical examiner: Dr. V. O. Ungherlnl, Metals Bank Bldg.—Lodge meets every third Thursday of the month at 7 :30 P. M., at Narodni Dom, 300 Cherry St., East Butt«, Mont. GIL-MIN, NO. 192, GILBERT, MINN. President: Geo. Kobe, Jr., Gilbert, Minn.; secretary: Frank A. Erchul, Box 555; treasurer: William Vessel, Gilbert, Minn.; medical examiners : Dr. Addy and Dr. Strathera, Gilbert, Minn.—Lodge meets every 3rd Thursday of the month at 7 :30 P. M„ at Mrs. Mary Kern's residence, Gilbert, Minn. WAUKEE-WAUGANS. NO. 193, WAUKEGAN, ILLINOIS President: Frank Zupec, 925 Lincoln St., Waukegan, 111.; secretary: Louise Dolence, 1019 Jackson St., North Chicago, 111.; treasurer: John Furlan, 1309 Jackson St., North Chicago, 111.; medical examiner: Dr. Louis Kompare, 602-10th tit., Waukegan, 111.—Lodge meets every 3rd Suuday of the month at 10 A. M., at Slovenlc National Home, Corner of 10th and McAllister Are., Waukegan, IU. GOOD SAMARITANS. NO. 194, INDIANAPOLIS, INDIANA President: Mary Turk. 742 N. Klne At«.; secretary: Joseph A. Zore, 1110 N. Holmes Are.2 treasurer: Amelia Bozlch, 1242 N. Holmes Are.; medical examiner: Dr. H. M. Cox, Warman and 10th St.—Lodge meets every third Sunday of the month at 1:30 P. M. at the Holy Trinity School Hall, 905 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. HAPPY GO LUCKY, NO. 195, BARBERTON. OHIO President: Rudolph Ujclc, 570 Brady Are.; secretury: John Ujclc, 570 Brady Ave.; treasurer: Frank Doles, 124-17th St.—Lodge meets every 1st Monday of the month at 8:00 P. M„ at various members homes, Barberton, Ohio. PITTSBURGHER, NO. 196, PITTSBURGH, PA. President: Lawrence Boberg, 5421 Carnegie Ave.; secretary: John J. Furar, 225-57th St.; treasurer: Julia T. Ulchtar, 209-57th St.; medical examiner: Dr. A. G. Fabian, 5200 Butler St.—Lodge meets every second Friday of the month at 8:00 P. M., at Slovene Auditorium, 57th St., Pittsburgh, Pa. NORTH STAR, NO. 197, DULUTH, MINN. President: Matt Staudohar, 1012 E. 2nd St.; secretary: Frank Lorshln, 310% W. 4th St.; treasurer: Anton Susnlk, 702 W. 2nd St.; medical examiner: Dr. P. S. Budy, Medical Arts Bldg.—Lodge meets every 3rd Sunday of the month at 3 :00 1*. M„ Foresters Hall, 4th Are, West and First St.; Duluth, Minn. COLORADO SUNSHINE, NO. 201, DENVER, COLO. President: George Hranchak, 4650 Franklin St.; secretary: Joseph Cessar, 4988 Pearl St.; treasurer: Margaret Smole, 4683 Franklin St.; medical examiner: Dr. E. A. imbro, 4670 Brighton Blvd.—Lodge meots every 3rd Thursday of the month at 7:30 P. M. at the Hom« of Slovene Societies, 4464 Washington St., Denver, Colo. WESTERN STARS, NO. 202, BOCK SPRINGS, WYO. President: Cecelia S. Gallclcli, 843, 6th St., Rock Springs, Wyo.; secretary: Fannie Jenko, 1118 Clark St.; treasurer: Fannie Fortuna, 823 Center St.; medical examiner; Dr. Frank Bertoncelj, Elks Home.—Lodga meets every 3rd Tuesday of the month at 7:30 P. M, at the Slovenski Dom, Bock Springs, Wyo. JEFFERSON COLLEGIANS, NO. 205, CANONSBUBG, PENNA. President: Henry Sustrlch, 711 Glffln At«., Box 62; secretary: Louis Polaski, Jr., 504 Glffln Ave.; treasurer: Josephine Sustrlch, Til Glffln Ave., Box 62; medical examiner: Dr. A. A. Hudacek, Jefferson Are.—Lodge meets erery third Sunday or the month at 11:00 A. M„ at the home of the secretary, 501 Glffln At«., Cunonsburg, Pa. ILL1NI STARS, NO. 211, CHICAGO, ILL. President: Joseph J. Tabor, 4154 W. 31st St.; secretary: John M. Zvezlch, 4049-51 W. 31st St.; treasurer: Frank S. Schwab, 7349 W. Grand Ave., Elmwood Park, Chicago, Illinois; medical examine/: Dr. John J. Zavertnlk. Chicago, 111.—Lodge meets every 3ni Sunday of the month at 3 P. M., at 4051 W. 31st St., Apt. 1, Chicago, 111. YOUNG AMERICAN BOOSTERS, NO. 216, WALSENBURG, COLO. President: Prudenclo Fernandez, Box 686 J secretary: Mary Bose Dolenc, 215 Pennsylvania Ave.; treasurer: Segundo Ibanez, Box 606, Wal-senburg, Colo.; medical examiner: Dr. J. Lamine, East 6th St.—Lodge meets every 3rd Sunday of the month at 6:30 P. M.. at Kapuiln's Hall, West 7th St., Walsenburg, Colo. EXPORT MAJESTIC8, NO. 218.' EXPORT. PENNA. President: William Korach, Box 504; »ecre-tary: Bert J. Marcello, Box 425; treasurer: Nick Grubich, Box 628; medical examiner: Dr. C. W. Dixon, Export, Penna.—Lodge meets every 3rd Thursday of the month at 7 P. M., at Marcello's residence, Saltsburgh St., Export, Pa. INDIAN, NO. 220, CHICAGO, ILL. President: Albert Spolar, 1613 Blue Island Ave.; secretary: Edmund jr. Kublk, 1426 W. 18th St.; treasurer: Otto Spolar. 1921 Blue Island Av«.; medical examiner: Dr. Joseph Serllk, 1804 Blue Island At«.—Lodge meets every 3rd Thursday of the month at t :30 P. M., at the New Market Hotel, 1613 Blue Island Ave., Chicago, III. CENTER RAMBLERS, NO. 221, CENTER, PA. President: Paul Oblock, R. D. No. I, Box 153, Turtle Creek, Pa.; secretary: Josephine Oblock, B. D. No. 1, Turtle Creek, Pa.; treasurer: Joseph Sobr, R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa.; medical examiner; Dr. Anderson, Unlrer-sal. Pa.—Lodge meets ever; 2nd Sunday of (Nad naši d Fred 620 mi- «nt 'itn, [“Hi i pi is Ipl t oren« 'A I«vanj«' s 3, sir.) ®8gj (JrujrK; , j' % p! j Mr> in 6ceS Mnv f rickson- Mrs' Rusa i* * Mr- ^ Mrs. ži>‘ »a N J1 Sln Albert. Prišli ,.kier!°0dRd-> to je na št. H0 c- Spro vMrs. ^em ,-Je' sm° bil* 2 velikim M ‘«%Tr st$ bralci .am na vse načine id*r% , 'atek čas »fW* ef8mn )hio. ^ Se rini; v budili Je casa v me-Jr’ Smo obiskali tudi Hitt j.1’, in Mrs. Charles r. »rti l*r M,, '.m Mrs. Louis Slap-»VtwjJ na 62oV c ^rs‘ Frank Zad-^ in. L ir Ave.; da- • 2S!’ 620 in M James slaPnik 'V*b ^ 'Mk;^in .Mrs. E. Slap-fVi ! St, pj . anpie Slapnik na >stiHrinAve- Povsod 80 sHio nas zabavali. ,< 'lika, tC na ^armo Mr. ‘ ^kiiparn Smo imeli tudi ^ ^e> da 1,gra^ *"ake Pobočne d ^e«al J6 ^r' Slapnik kar unsr 'Zabavi ° .travniku- Bilo je ary*°, Šele ln v mesto smo se vili * «m0 d J ^eh zjutraj. Ko-fici^ ®o tj,, v° oči zatisnili, pa esiž"! ^ na f e Vstati in se odletu® ^roti j 0 0vanje in sicer to u°mu yer< , 8e^ smo se sesta-M' L^reJk'6 Zahval.iujemo za Ne k °’ naklonjenost in 8 tti 8ftin k-1?10 nikdar pozabi-v^n i med našimi pri-ly J ""'da relandu- Na-i še o-*U!j Prijatelji na ti* iz spremljali 10 >■K < tai'končno smo le ■rt ti, I(o ali nazaj proti Min- %trai'ern Prišla domov, Pota/1 Za umestno, da se 'fjjgi Zahvalim vsem dor S'"1 ^Otevels, ' , n?vs<4 lfepe časB{ ki |ja 111 imeli. Prav lepo Vse'Prijatelje, po-|W-1^'Mrs. Starc. Ako-M i ^de ‘Prij atel j ev w y’ bomo skušali 8t- Povrniti. ; ,, Mrs. Joe Russ. l ""—" ’ ^a 1?"' člane društva ij ■#Sris rstnika, št. 37 JS- W Ste if’ da naj. ne poza- . 0 natVl ‘ svePtembra. Tega ;.0valo ‘eč naše društvo at i J* 2 vPi-, 'letnico svojega V i/^iju s °NPl®sno veselicc 'rtif 0 V. fii ' Doma na St. / zave(j'!ni ln Prijatelji sr t it Vw10' d** “ >ot •!> lKVsi na | ’ Zat° bodo gotove (j^ljali .° Prireditev in bo-Cn mladino s se- o i°^bil ^ Se spomin j a- di % ° v Prejšnjih letih, C i?‘ sv0iSSlka-i p°vedali to >brh izkuše«j. t0:Stvo ?etlmi 'let fo’Hr0 PrfCG.]šnjo bla-v-teh letih If0 Wist ^a'izčrpalo član- 00 t)W?.3e pravi> da je uNa« izrabilo za potreb- '“Cf. SiCnl1^ upoš.teva-L n s Proslavo 35-^itiha !eiava. delati do- *f^droinopro- l*Hj Clanov ° navzočno- 'auU^iniri>kega oddelka kNej0v,brezplačno. Za- v J’mla^i in odra- ’’H ^ ftnlv, dovolj po- v!ti >h(?emben dan ozi- 1 Veftr?° namreč pro- Svj!aJn0 v S,e °’ da nam bo spominu. N n septembra ‘ u°mu! , ___ John Petrič. 7J« ^eka.i o vese- Srt ^ ici^lleZa Krstnika, ik , let’^ d5'letnice,; IiSo! ie seaff^^o odča- 1 »j 0(1 ' ° npkaj it) 07 ■ »ki ,V\’ in Iv,*’'1 -iib še zdaj da 1)0 Posvetova- L i rs;lluku ®J0‘me po sv ’ ■*•0 društvo jt ICK, & tes ,tei> H »'5 <> , nf / / pod okriljem Jugoslovanske katoliške jednote in pod št. 37 u- : spešno delovalo polnih 35 let. Dosti dobrega je storilo, dosti solz je posušilo našim slovenskim materam, vdova min sirotam. To društvo, ki je ena glavnih korenin J. S. K. Jednote, bo proslavilo 35-letnico svojega koristnega delovanja med članstvom z veliko veselico v soboto 11. septembra zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Gotovo je, da je društvo zaslužilo večjo slavnost za petintrideseti jubilej, ampak sklep društva je bil, da proslavi ta dan z veselico, to je s plesom ter z o-kusnim prigrizkom in dobro pijačo. Ker društvo sv. Janeza Krstnika šteje približno 500 članov in članic, je pričakovati o-bilne udeležbe. V to društvo spadamo očetje, matere, sinovi in hčere, to se pravi, da društvo sestoji iz članov vseh starosti. Poleg tega imamo v mladinskem oddelku nad 100 članov in članic, ki bodo sčasoma postali polnopravni društveni člani in članice. Dolžnost naša je in bratska dolžnost nas veže, da se omenjenega večera vsi pokažemo in vsi pridemo v S. N. Dom, da proslavimo ta jubilej v čast društvu in v čast našim ustanoviteljem Teh sicer ni več dosti med živimi, mnogi so se umaknili in legli k večnemu počitku, toda nekaj jih je .še med nami, ki bodo navzoči in nam bodo predstavljeni Ti bodo nedvomno cenili našo navzočnost in naše priznanje njim, ki so se trudili, da nam postavijo in ohranijo temelj, na katerega se mi člani in članice sedaj lahko opiramo in zanesemo . Torej napolnimo dvorano S. N. Doma v soboto 11. sep tem bra ^večer v proslavo 35-letnicr našega društva, v čast riaši dobri' rJ. S. K. Jednoti, v priznaiVfe HA'-' šim'zavednim Ustanovitelj em in v korist blagajne našega društva, ker ne vemo, kdaj nas spe' zadene šiba krize in brezposelnosti, da bomo lahko z mirno vestjo stopili pred blagajno in pričakovali pomoči od nje. Storimo našo dolžnost kot zavedni člani in članice našega društva št. 37 JSKJ! Vljudno vabimo ,tudi članstvo drugih društev JSKJ in splošno slovensko občinstvo v Clevelandu, da se nam pridruži ta večer v S. N. Domu na St. Clair Ave. in nam pomaga čim lepše in dostojnejše proslaviti naš jubilej. In seveda navzoči naj bi bili vsi člani in članice našega društva. Na svidenje! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ : Lawrence Bandi, član nadzornega odbora. Strabanc, Pa. — Pozivam vse člane in članice društva Bratska sloga, št. 149 JSK-J, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 12. septembra. Na tej seji bo poročala delegatinja druge mladinske konvencije o svojih vtisih in doživljajih. Druga važna zadeva ki bo prišla na razpravo na o-menjeni seji, bo vinska trgatev, katero naše društvo priredi v soboto 25. septembra v dvorani društva Postojnska jama. Treba bo tudi izvoliti veselični odbor. Ker bo to prva prireditev sezone v naši naselbini, upam, da bo dobro obiskana, tako od 3trani članov in članic, kakor od ' strani ostalega slovenskega ob-' činstva od blizu in daleč. Odbor • bo poskrbel, da bo za vse udele-1 žence dovolj postrežbe in zabave. Ker se člani našega društva radi udeležujejo prireditev drugih društev, je upati, da se tudi . člani in članice drugih tukajšnjih in okoliških društev v o-j bilem številu udeležijo naše vinske trgatve na večer 25. septem-. bra. 1 I Naj še omenim, da se bodo 14 j septembra tukaj vršile lokalne -inominacijske volitve. Kandidin - tudi pet Slovencev v razne ura .jde. Slovenski volilci naj pri te. 2 priliki store svoje pošteno slo- vensko dolžnost. Bratski pozdrav! Frank Mikec. Strabane, Pa. — V soboto 25. septembra priredi društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ vinsko trgatev v dvorani društva Postojnska jama. Odbor je vneto na delu, da bo vse kar najboljše urejeno. Postrežba bo prvovrstna. Sobrati in rojaki od blizu in daleč so prijazno vabljeni na poset te prireditve, kjer jim je zajamčeno nekaj ur veselega in zdravega užitka. V soboto 11. septembra pa priredi naš dramski klub “Soča” I veliko plesno veselico v dvorani društva Postojnska jama. Pričakujemo velike udeležbe iz naše kakor tudi iz zunanjih naselbin. Torej, ne pozabite si rezervirati večer 11. septembra za poset plesne veselice dramskega kluba “Soča”, večer 25. septembra pa za poset vinske trgatve društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ ! Bratski pozdrav in na veselo svidenje! John žigman. Chisholm, Minn. — V severni Minnesoti se že približuje jesen. Ko to pišem, že dva dni zaporedoma dežuje in z dreves je že začelo polagoma odpadati listje. Ee par tednov, pa bo narava morda že dobila belo obleko. V teh krajih je skoro tako, kot pravi tista prislovica, da je po 13 mesecev zime na 'eto. Letošnje poletje je bilo v teh krajih precej zadovoljivo; polja in vrtovi so dobro obro-lili. S pikniki pa smo pri koncu in zdaj bodo seveda prišle polagoma. na vrsto druge prireditve. Na večer 21. avgusta sta prija v našo hišo Mr. Frank Ru-parcich in njegova soproga tei ita naju, podpisana povabila da greva % z,. ^jima ^ .CJpmmuiiit) Bldg. Ne Ipova trdila* da nisv; znala, za kaj se. gre, ker svt bila opozorjena na. to (dolg jeziki!), ali prišedša v velike Ivorano sva bila vendar ve selo presenečena, ker si prej ni sva predstavljala, da imava to 'iko prijateljev in prijateljic Dvorana je bila natlačeno pofm n mize so bile okusno okrašen« in vabljivo obložene. Ko snu iasedli pripravljene prostore o koli vabljivih miz, je vstala ma la hčerka Tekavčeva in nam: je v lepih besedah častitala 1 25-let.nici zakonskega življenja lakar nsju je obdarila s šop 'vom cvetlic. Prav lepa ji hvala Dalje naj bo izražena lepa hva la Mr. F. Tekavcu za lepe be sede, ki jih je izpregovoril o! isti priliki. Hvala naj bo iz ražena Mr. in Mrs. Koščak n: Slyu, ter Mr. in Mrs. Lesar i: Mr. in Mrs. Ceglar iz Aurore Minn., za poslana darila; iste tako Mr. in Mrs. Resman n 3velel.hu, Minn. Hvala lepa Mi in Mrs. Jos. Cimperman iz Clc velanda, O., za obisk in soude ležbo na surprise party, in veer dragim prijateljem in prijateljicam, ki so se prireditve udeležili. Dalje naj bo izražena hvala za ve3 trud in naklonjenost prirediteljicam: Mrs. M. Stark, Mrs. F. Ruparcich, Mrs. J. Korbar, Mrs. A. Okorn, Mrs. F. Shega, Mrs. F. Centa, Sr.; Mrs. F. Janezicli in Mrs. L. Koche-var. Ako je katero ime pomotoma izpuščeno, naj se nama o-prosti. Hvala tudi vsem, ki so se trudile s postrežbo na en ali drugi način. Če bo kdaj prilika, da bova mogla naklonjenost in prijaznost vrniti, bova ';o drage volje storila. Pozdrav VTSeni \ Mr. in Mrs. Frank Tomsich. . — ’ : \ ' OBISK GLEDALIŠČ Filmska gledališča v Zedinjenih državah poseča zdaj povprečno 90 milicnov oseb na teden. V letu 1930 je bil poset teh gledališč še večji, namreč 110 milijonov tedensko. Tekom depresije, v letih 1933 in 1934 pa je poset gledališč padel na 65 milijonov oseb tedensko. — Spremembe vsled iznajdb Amerika je na pragu nove dobe tehnologičnih napredkov, ki bodo imeli globok vpliv na življenjske in delavske razmere v tej deželi. S pogledom obrnjenim v bližnjo bodočnost so inženirji, kemičarji, biologi in sociologi, zaposleni z raziskovalnim delom za National Resources Committee, pripravili poročilo kakih 450,000 besed, v katerem priporočajo federalni vladi, da se prizadeva preprečiti, kolikor je mogoče, socijalno trpljenje in izgubo, ki izvira iz tehnologičnih sprememb. Poročilo sega v jedro vprašanja, ko razpravlja o mogočih posledicah predvidjenih iznajdb na moderno življenje'in o obsegu “tehnologične nezaposlenosti” (nezaposlenosti, ki nastaja vsled novih strojev), ki jo utegne povzročiti vpeljava novih iznajdb. Odbor je ugotovil, da veliko število iznajdb, napravljenih vsako leto, ne pokazuje nikake tendence, da bi se zmanjšalo. Narobe, smer kaže na nadaljni porastek. že ta čas smemo pričakovati v bližnji bodočnosti vpeljavo mehaničnega obiralca bombaža, umetni bombaž in volni podobnih prediv oziroma bombažu podobnih tkanin, napravljenih iz celuloze, nadalje umetno za-,hlajevanje in prezračevanje hiš v mnogo širšem obsegu, vporabo ■ foto-električne Staniče v industriji, hise izgotovljene ynaprej, umetni kavčuk, hitro ^dozorevanje živežnih rastlin potom kemičnega polivanja korenin, televizijo, izdelovanje gasolina iz premoga in navpični vzlet aero-planov. Vsaka izmed teh iznajdb bo na j svoj način iizreyolvlci^pniijala 1 moderno živi j en j e. Vnemimo na primer zadnje omenjeno iznajdbo, ono navpičnega vzleta zrakoplovov. Eksperimentalno je bila stvar že dosežena, dasi utegne biti mnogo let, predno se rešijo vse tehnične težkoče. Narodne in državne mejet-bodo- ta-korekoč izginile, ako bodo letal-' ci v stanu vzletati in pristajati 1 kjerkoli se jim zljubi. Skoraj vsa zemeljska krogla 'bo odprta zračnemu prometu, vstevši vse u one kraje, ki so nepristopne pro- ■ metu po zemlji in po zraku, kot ’; so prostori v divjini, gore, ladije ' in mestna središča. • • i Kinematograf, novine, oglaše-' j vanje in obs.loječi sistemi brzo-java, telefona in radia bodo ob-] - čutili vpliv televizije, čim se ista ‘ vpelje do dobra, kar utegne na-1 stati za par let. Druga iznajdba. 1 ki se sedaj razvija, omogočuje >[takojšnje prepošiljanje stalnih i rekordov, fotografij, tiskanih stranic in drugih znakov. Inci-dentalno televezija ustvari jako resno vprašanje kontroliranja javnosti. “Kako yelik je vpliv take kontrole,” poudarja poročilo, “je jasno razvidno v onih deželah, ki so doživele v zadnjem času socijalnfe revolucije in kjer je taka kontrola v kratkem času povzročila izvan-redne spremembe v izraženem naziranju in obnašanju širokih mas prebivalstva.” Umetno zahlajevanje in prezračevanje ali foto-električna stanica utegnejo biti povod novih industrij; ali ni težko predstavljati si, kake posledice utegne imeti mehanični obiralec bombaža ali umetni bombaž na razmere našega juga. Odbor izpodbija naziranje, da nove iznajdbe zmanjšujejo število zaposlitev. Tehnalogična nezaposlenost je ena izmed najbolj tragičnih posledic takojšnje vpeljave mnogih novih iznajdb, ali iznajdbe ne odpravljajo samo, marveč ustvarjajo nove zaposlitve. Dočim so nekatere tehnologične spremembe imele za posledico popolno odpravo zaposlitev in celo odpravo celih industrij, iste ali drugačne spremembe so dali povod za nove zaposlitve, službe in industrije. Odbor je tudi našel, da vsaj del cene za to neprestano spremembo v industriji plačujejo delavci, kajti mnogo novih mašin in nove tehnike napravlja stare stroke zastarele. Nove iznajdbe ne vplivajo le na zaposlenost, marveč tudi na socijalne ustanove, družinsko življenje, javnost, državo in prizadete industrije. Da se pomaga pri prilagoditvi, ki postane potrebna vzled novih strojev in procesov, odbor priporoča, da se ustvari National Resources Board, ki naj služi kot stalna, vse nadzirajoča organizacija, ki bi izvrševala neprestane študije o tehnologičnih spremembah. — FLIS. Fran Milčinski: Fosfor Namreč ga jemljem. Tako rekoč uživam ga. Uživam fosfor. Pa ne iz razkošja ali požrešnosti ali, ker da sem naklonjen sladkosnedju. Nego ga uživam iz stvarnih razlogov, ki jim ni odrekati odobravanja niti ne ? vidika etike in sploh. Uživam ga dve žlički na dan, pol ure pred zajtrkom prvo žličko, pol ure pred večerjo drugo žličko jn sem izračunal: Vsaka žlička me stane pol dinarja. Seveda brez žličke. Pol dinarja me stane to, kar mi žena vlije v žličko in potem po-srebljem. Naravnost čudežne so te kapljice, žena jim pravi “mi-rakel” in so grenkega okusa, menda je vmes kaj tinkture a-mare. Poglavitna reč pa je fosfor. S prostim očesom ga sicer ne ločiš, toda je notri v receptu. Zapisal mi ga je zdravnik, doktor, no, kako se že piše—jako odličen je gospod in imam vanj polno zaupanje. Na jeziku mi je, prav dobro sva si znana, sploh ga pozna ves svet — za vodo stanuje v oni ulici, v tis JT — no, kako se ji že pravi? Pa se lahko verjame, da mi tako ugleden zdravnik ne bi napisal žličk in mirakla zaradi golega razkošja in požrešnosti. Nego so mu ob pisanju recepta očitno vodili pero zgolj higieni-1 čili nagibi. , Kako se že piše, neštetokrat 3em že izpregovoril to ime, s “K” se pričenja, “Ko-štrun” ali “Koder” ali “Konte” ali tako nekako. Zdi se mi, “o” !e tudi v besedi. Neprijetno je, je ti kar na lepem zmanjka izraz, kakor bi s tistim one, z 'etalom. z aeroplanom zašel v brezzračni prostor. Zglasil sem se bil v njegovi ordinaciji in mu razložil svoj položaj. Jed da mi gre v slast. Tudi spanja imam zadovoljivo mero; ob desetih zvečer legam k počitku, malo čitam kako laliko prebavljivo stvar, kak “šund” ali kaj takega, pa hitro zaspim in nepretrgano spim do treh ali štirih in potem še dve uri in tri z manjšimi presledki. Niti se ne morem pritožiti zastran ostalih, tako rekoč telesnih funkcij. Zdravnik me je poslušal jako pozorno in me res jezi, da se mu v tem trenutku ne spominjam se imena. Oziroma ne morem reči: ne spominjam se imena; ime poznam prav dobro. Le včasih se mi pojavi tisti brezzračni prostor v možganih. Zadovoljno je torej pokimal zdravnik in brez kakršnihkoli agovorov odobril, kakor sem mu razložil, da mi teče vsakdanje življenje. Potem sem si sleči moral še srajco in mi je potrkal na prsi. Vljudno sem se odzval: “Prosto!” Pa se je zasmejal, ho ho, in dejal da sem tič in trka po prsih in trebuh samo zato, da mi preišče srce in obisti in ostalo komedijo. Nastavil mi je slušalo in po-| tem dejal, da je prav zadovo-1 ljen in da ne tičim v slabi ko- plemenskih sporov, zgolj s harmoniko in plesom. Halo, plesom! Plesnik se piše moj zdravnik, dr. Plesnik! Pa se nisem mogel spomniti vsakdanjega tega imena! Zdaj sem se ga vendarle spomnil! Zdi se mi, mirakel že učinkuje! Fran Milčinski: Vznemirljiv pojav Zdaj je položaj tak, da mi možgani pešajo. Oziroma ni prav, da rečem, da mi pešajo — ta izraz ni povsem točen. Le — ne gredo mi prav. Tudi uri se ne bi smelo očitati, da peša, recimo, če bi opustila redno svojo hojo, Bogu ljubo in ljudem, tik tak od sekunde do sekunde, od minute do minute, ampak če bi jo nagnala ne vem kakšna notranja sila, da pozabi svoj katekizem in vse in nenadoma skoči od treh na pet, zraven bije polnoči in potem bezlja naokoli kakor žival na paši in je ne mine nebrzdanost navzlic o-pominom in grožnjam. Pohvaliti seveda ni take ure. Ali ne peša ne. Moči ji ne pojemajo, še preveč jih ima in sploh bi imel o urah povedati še marsikaj . Moj svak je tovarniški ravnatelj in ima pet in sedemdeset ur in pol, starih in mladih, in še jih j zbira. Imel je n. pr. pred sabo kupček rjaste rejne, jaz nisem veščak za tako reč, meni se je zdelo, da je bil vmes polomljen glavnik in par skrivljenih žreb-ljev in zraven je ležal potrt mlinček za kavo. Svak pa je rekel, da sta rejna in mlinček polovico ure in če še dobi, česar mu manjka, ne vem, ali podkev ali žlico ali kali, pa bo ura cela in bo celo dragocena starinska ura, taka na vreteno. Njegovemu psu pa js i|ne Hekca! Toda sem prišel malo iz tira, to je baš tista moja hiba v možganih, ki me vznemirja. Dasi bi bil nezaslužen očitek možganom, da mi pešajo. Raje je res nasprotno, še preveliko mi razodevajo silo, nagačeni so gradiva in delavne volje in samo to je napak, da gradivo preveč nedo-čakano sili na dan: to bi rad povedal, a hkratu tudi to in to, vse se gnete venkaj kakor občinstvo iz koncerta, v gneči pa trpe misli in njih jasnost in preglednost. Toda ne pešajo mi ne možgani. Nego tako je, kakor sem dejal, da je pri uri, ki je skočila iz-pravega tira, in bi o svojem svaku rad povedal še to, da so mu 'vse stene v stanovanju že pokrite z urami in si zdaj prizidava še eno sobo, ker mu je zmanjkalo zanje prostora. Kadar bi pa gospa rada vedela zaradi kuhe ali kosila in sploh, koliko je na uri, mora vsakikrat po telefonu vprašati vratarja v tovarni, kajti ni običajno nobena navita od vseh pet in sedemdesetih ur in ne teka nobena. Ako ima človek eno uro, jo navije; pet in sedemdesetim uram pa seveda ni kos, da bi stregel vsem, in ne streže nobeni. Kar pa se tiče mojih možganov, tekali in kazali so do zadnjih dni čisto pravilno. Mislim, uverjen sem celo, da mi ni počilo notri pero, to bi bil čutil, niti nisem izgubil iz glave kolesca. Preudarjal sem čudno prikazen, pa • ji ne najdem drugega vira in druge korenine nego naše dnevno leposlovje. človek je infeligent in rodoljub, ima narodne in kulturno dolžnosti in čita domače dnevnike. Vsak dnevnik priobčuje v svojem listku znamenit roman iz svetovnega slovstva, roman je roman in je dolg in se mu vlečejo v listku nadaljevanja pol leta in dalj. čitaš roman dan za dnevom, vsak dan ga je trideset vrstic ali štirideset, potem pa moraš čakati štiriindvajset ur na nadaljevanje. V tem listku junak zine, da bi i »pregovoril odločilno besedo, holaj! pn se tik za dvopičjem preneha slivo. In drži (Dalje na 8. str.) ži nikakor ne. Čestita da mi in p naj živim kar naprej v tej sme- n ri, se mi ni treba bati kakršnekoli katastrofe. Zelo izpodbudno je govoril, d kar odleglo mi je in me draži, s da ta trenutek ne morem po- r vedati, kako se piše — Košir, s Kotnik, Kotar... Ne potrebujem sicer njegovega imena, saj ga 1 poznam in vem, kje stanuje. Toda me draži tisti one — brez- F zračni prostor. Izrazil sem mu še pomisleke zastran svojih let. Tako rekoč loteva se me starost. V leta prihajam, ki jih manj vljudni ° radi imenujejo častitljiva. In me bo slej ali prej povozil avto. ^ Vse stare ljudi povozi avto, ako jih že prej ne pokosi smrtna ^ kosa. Vsaj takšen občutek da r gojim. “Boste videli, gospod j doktor, “sem dejal, “povozil me|^ bo avto!” in da se skoraj več|a ne upam preko ceste. ^ Pa me je zdravnik potrepljal s' po rami, h6 ho ho! in naj se d nič ne bojim in kakor rečeno, v v jako dobri da sem koži. Moja n ura da mi še davno ni prišla, n Pacijenta da ima, 92 let je star P in mu meri krvni pritisk le še 60. Ta je drugače zrel za avto! / Toda se mu takisto ni bati avta, r dokler se bo držal njegovih na-jb vodil in receptov in bo ostajal s doma. 11 Zahvalil sem se zdravniku za 1. prepričljive besede. Saj se v z istini ne počutim slabo ne za- y stran teka ne zastran spanja i % ne zastran ostalih, tako rekoč z : telesnih funkcij. Prav za prav ' j edini neugodni občutek mi je ta, j da ne morem več delati toliko in t tako kakor prej. j Je dejal zdravnik — na nje- ' govo ime se bom že še 3pom- 1 nil: “Ho ho,” je dejal, “sedaj : je kriza, milijon brezposelnih ! enako toži, da ne morejo delati tako kakor prej, ho ho ho!” Ne, sem dejal, prilike za delo mi ne bi nedostajalo. Ampak ' osebno da sem manj sposoben ] za delo. Se mi zdi. Duševne — I ali se pravilneje reče “duhov- 1 ne” sile? — te imajo podobo, f da mi ne služijo več tako kakor sicer.' Iznajdljivost mi pojema in — in — in — in asocia-11 cije ni več v prejšnji meri in 1 sploh tudi uredništva pravijo tako in založniki in se včasih najnavadnejših besed več ne morem spomniti — to me jako drži. Pa ne le beseda mi ne teče več, tudi pisava mi postaja bolj okorna in kadar kaj napišem, moram vsakikrat pripisa-; ti, kaj pomenijo zapisane bese- • de, drugače jim sploh nisem več kos, da jih uganem. l “O,” je rekel zdravnik—(pre i bedasto je, da mu ne morem . povedati imena, pa vem, da ga » bom takoj imel, kadar nanj ne i bom mislil). “O,” je dejal, “zato ) hibo imamo zanesljiv recept. : i “Zapisal da mi bo preparat, no-) tri je fosfor čudežno okrepi in ) obnovi celice ali stanice ali kar-5 koli v možganih ali kadarkoli • in se bom čudil učinku, pravi -! mirakel da je, in se naj pokazat -1 pridem zopet po dveh mesecih. I Poleg tega recepta mi je za-) pisal še drugo reč, neke tablete, 3 j in jih je zapisal samo iz pre-- vidnosti in namena, da učinek 3) ne bo preučinkovit in katastro-s; falen. -j Sedaj uživam fosfor, dvakrat ijna dan, “mirakel” mu pravi . žena. In uživam tudi še tablete, .1 da zavirajo fosfor, imenovan i “mirakel”. a In čakam, e Nestrpno čakam. Kajti se mi mudi in nimam 1 preobilno več časa, da slednjič a še jaz napišem “Celjske grofe”, tri ali Štiri in uvod k “Celj-i- skim grofom” in kritiko in polemiko in vse, kar spada k u “Celjskim grofom”, h In preden me povozi avto, še s- “Hlapca Jerneja” bi rad drama-i- tiziral — bojim se greha, ako ga ne bi — “Hlapca Jerneja in >- njegove ubožne pravice” in bi i- ga priredil brez taks in sleherne >- azbuke in abecede in drugih OaOEaOX==aOESOE==3QE3Q M KNUT HAMSUN; ^ H BLAGOSLOV ZEMLJE j q (Prevedel Rudolf Kresal) SBOCl_JOmOC=3000EC Mali gozdiček pred hišo je po naši sodbi zelo lep, breze in vrbe so, in če utegnem, zasadim na drugem kraju, hiše še več dreves. Kar čudovito je, kako se je barje že osušilo odkar sem spomladi izkopal jarke. Zdaj pa bomo videli, ka, letos na njem zraste! če nam ugaja? O da, če pa imava vendar žena in jaz hišo in zemljo! — No, kaj mislita zmerom samo dva ostati? je prekanjeno vprašal Sivert. — Ne, veš, utegne s< pripetiti, da nas bo več, je Fredrik veselo odvrnil. In če že c tem govorimo, ali je nam tukaj všeč, tedaj žene še nikoli nisem videl tako cvctoče, kakor je zclaj. Delali so do večera. Kdaj pa kdaj so si zravnali hrbte in pokramljali. Torej nisi dobi tobaka? je vprašal Sivert. Ne, pa zaradi tega mi tudi ni nič hudo. Jaz ne kadim, jc odvrnil Fredrik. — Ne kadiš? — Ne. šel sem k Aronsenu le kar tako, da bi slišal, kako kaj misli. Tedaj sta se oba navihanca zasmejala in sta se prav po tatinsko veselila. Na potu domov sta bila oče in sin molčeča kakor običajno. Toda Izak se je moral nečesa domisliti, kajti dejal je: Ti, Sivert? — Da, je odvrnil Sivert. — Ah, nič posebnega, je dejal Izak. šla sta lep kos poti dalje, potem je oče spet spregovoril: Kaj more Aronsen trgovati, če nima več blaga?'— Ne, je dejal Sivert. Ampak zdaj ni tukaj več toliko ljudi, za katere bi potreboval blago. — Tako misliš? Da, utegneš imeti prav. — Sivert se je zaradi teh očetovih besed malo čudil, in oče je nadaljeval: Zdaj je tukaj res samo osem naselbin, pa utegne jih biti zmerom več in več. Kdo ve! — Sivert se je še bolj čudil, na kaj neki oče misli? O, na nič? Spet sta šla kos poti dalje in sta bila že skoro pri hiši. Tedaj je stari vprašal: Hm. Kaj se ti zdi, koliko bi hotel Aronsen imeti za posestvo? — Da, kakor že pride, je odgovoril Sivert. Kaj ga hočeš kupiti? je dejal v šali. A zdajci se mu je posvetilo, kam je oče meril: Na Elizeja misli stari. Oho, on ga pač nikoli ni bil pozabil, prav tako zvesto je mislil nanj kakor mati, le na svoj način, bliže zemlji in tudi bliže Sellanrai. Tedaj je Sivert dejal: Cena bo pač dosegljiva. In ko je Sivert toliko dejal, tedaj je oče opazil, da ga je bil razumel, in kakor bi se bal, da govoril preodkrito, je hitro dejal nekaj besed o popravljanju poti in da je dobro, ker imata delo že za seboj. V naslednjih dneh sta Sivert in njegova mati stikala glavi, se posvetovala in si imela veliko šepetati; tudi pismo sta pisala, in ko je prišla sobota, je Siverta prijelo, da bi šel v vas. — Kaj pa hočeš že spet v vasi? Samo čevlje trgaš po nepotrebnem! je vprašal oče zelo jezno, o, precej bolj nasajeno kakor je bilo običajno; on je dobro vedel, da hoče Sivert na pošto. — V cerkev grem, je dejal Sivert. — Kakega boljšega razloga ni našel in oče je dejal: No, če ne more biti drugače. Toda če se je Siverf ze namenil, da pojde v cerkev, potem je lahko tudi zapregel in vzel s seboj malo Rebeko. Mali Rebeki je prvič v njenem življenju res lahko napravil to veselje, saj je tako vneto pazila na peso in bila je cvet in biser vsega posestva; da, res je bila. Torej so napregli in kot spremstvo je dobila Rebeka deklo Jenzino, — čemur Sivert ni prav nič nasprotoval. Ta čas, ko so bili proč, se je zgodilo, da je dospel trgovski sluga s Storborga. Kaj pa zdaj ? Eh, nič posebnega, samo to, da je prišel nekak trgovski sluga, mož, ki se je pisal Andresen; hotel je v hribe, njegov gospodar ga je poslal. To, pa nič več. In ta dogodek na Sellanrai tudi ni povzročil kakega velikega razburjanja, zdaj ni bilo nič več tako kakor v starih časih, ko je bil tujec redek gost na naselbini in se je Inger zaradi tega bolj ali manj razburjala. Ne, Inger se je spet zatopila vase in je bila tiha in mirna. Čudežna stvar, ta molitvena knjižica, vodnica, kar nekak objem okrog vratu! Ko je Inger bila izgubila samo sebe in v jago-dičju zašla, se je spet našla ob misli na svojo izbo in na molitveno knjižico in ta čas je bila spet vsa vase zatopljena in bogaboječa. Spominjala se? je davno minulih let, ko je rekala: hudič vendar! kadar se je pri šivanju zbodla v prst. Tega se je naučila od tovarišic pri veliki mizi v šivalni sobi. Zdaj se zbode s šivanko, da krvavi, in molče izsesa kri. Za tolikšno izpreobrnjenje ni treba malo premagovanja! Toda Inger je šla še dalj. Ko je bil kameni-ti hlev dograjen in so vsi delavci odšli, je vsa Sellanraa'ležala samotna in zapuščena, tedaj je Inger imela krizo in je veJiko jokala in trpela hudo stisko. Na nikogar drugega ni prtila krivde kakor na samo sebe in bila je globoko ponižna. Samo če bi le z Izakom mogla govoriti in si olajšati srce; toda na Sellanrai ni nihče govoril o svojih čuvstvih; nihče ni priznaval svojih napak. Tako je moža z veliko .skrbnostjo klicala k južinam; zato je hodila prav do njega in ga vabila, namesto da bi klicala s hišnega praga, in zvečer je pregledovala njegova oblačila in šivala gumbe. Da, Inger je šla celo še dalje. Neke noči se je oprla na laket in dejala: Ti, Izak. — Kaj je? je vprašal Izajk. — Tako, tli bediš? — Da. — Ah, nič posebnega, je dejala Inger. Ampak jaz nisem bila taka, kakršna bi morala biti. — Kaj? je vprašal Izak. Beseda mu je ušla in se je dvignil na laket. Potem sta se dalje pogovarjala med seboj, ona je prav za prav res sijajna ženska in ima srce, ki ji prekipeva. Jaz nisem bila taka s teboj, kakršna bi morala biti, je dejala. Hudo mi je. — Te preproste besede so ga ganile, ganile so duha iz mlina in rad bi bil Inger tolažil; sicer (ni o stvari prav nič razumel, razumel je samo to, da ni nobene več, kakor je ona. — Zato ti ni treba jokati, je dejal Izak. Mi vsi nismo taki, kakršni bi morali biti. — Ah ne, je dejala hvaležno. O, Izak je imel tako zdrav način ravnanja s stvarmi, vselej jih jo postavil nazaj, kadar so hotele pasti. Kdo je, ki bi bil, kakor bi moral biti! On je imel prav; še Bog sam, ki je vendar Bog, gre na pustolovščine, in človek lahko vidi, kako mu je, razposajencu: danes se vtaplja v bogastvo rož in se udobno ziblje in si v njem liže ustnice, jutri sc mu trn zadere v peto in ga bo vlekel iz nje z obupanim obrazom. Kaj umre zato? O, še malo ne. Tako zdrav je kakor poprej. To bi bilo nekaj lepega, da bi umrl! Tudi pri Ingri je vse to spet prišlo na vrsto, premagala se je, a ostala je pri svojih Bogu posvečenih urah in je našla utehe v njih. Inger je bila vsak dan pridna in potrpežljiva in od srca dobra. Izaka je cenila nad vse može in si ni želela nikogar drugega kakor le njega. Po svoji vnanjosti, seveda ni bil kak junak in pevec, a on je bil že pravi, hoho, to si je mislila! In spet se je izkazalo, da je to velik dobiček, če je človek skromen in bogaboječ. Pa je prišel s Storborga tisti mali prodajalec, tisti Andresen. prišel v nedeljo na Sellanrao in Inger ni bila zaradi tega nič vznemirjena, nikakor ne, še latvice mleka mu ni hotela sama nesti v izbo, in ker ni bilo dekle doma je Leopoldino poslala z mlekom. In Leopoldina je nesla mleko res kar imenitno in je rekla prosim! in zardela, čeprav je nosila nedeljsko obleko in ni imela vzroka, sramovati se. — Hvala, to je kar preveč, je dejal Andresen. Ali je oče doma? je vprašal. — Da, nekje zunaj mora biti. Andresen je pil, si z robcem obrisal usta in pogledal na uro. Ali je daleč do rudnika? je vprašal. Ne, komaj uro hoda. — Tja moram, da si ga ogledam za Aronsena, pri katerem sem v službi. — Tako. — Da, pa saj me menda poznaš. Prodajalec pri Aronsenu sem; ti si že bila pri nas in si nakupovala. — Da. — Jaz se te še prav dobro spominjam, dvakrat si pri nas nakupovala. — To je več, kakor sem mogla pričakovati, da se me še spominjate, je dejala Leopoldina, potem pa je bila z njenimi močmi pri kraju in se je morala opreti ob stol. Andresen pa je imel še precej moči in je nadaljeval : Kako da bi se te nič več ne spominjal? In potem je še dejal: Ali bi ne mogla iti z menoj k rudniku? Počasi je Leopoldini postalo popolnoma rdeče in čudno pred očmi, pod njenimi nogami so se majala tla in prodajalec je govoril kakor iz sinje daljave: Ali ne utegneš? — Ne, je dejala. Bog ve, kako je prišla spet v kuhinjo. Mati jo je pogledala in vprašala: Kaj pa ti je? — Nič. Nič, o ne! A, vidite, zdaj je bila Leopoldina na vrsti, da je bila razdražena, zdaj se je ples pričel pri njej. Bila je kot nalašč zato, okrogla in zala in pravkar obhajana, lepa žrtev. V njenih prsih je žvrgolela ptica, njene dolge roke so bile kakor materine polne nežnosti, polne ženskosti. Kaj ni znala plesati? O, da. Bil je čudež, kje so se učili, toda naučili so se plesati, tudi na Sellanrai; Sivert je znal, Leopoldina je znala, bil je ples, ki je nastal v puščobi, podomače so se vrteli in obračali, se na vso moč trudili, plesali škotski ples, mazurko, renskega in valček. In zdaj se ne bi tudi Leopoldina lepotičila in bila zaljubljena in sanjala z odprtimi očmi? Prav kakor druge! Ko je prejela obhajilo, ji je mati posodila zlati prstan, pri tem ni bilo nikake grešne misli, samo lepo je bilo in prihodnjega dne, ko je šla k obhajilu, je nataknila prstan šele tedaj, ko je bilo že vse končano. Ona bi bila pač lahko stala pred oltarjem z zlatim prstanom na roki, bila je hči mogočnega moža, mejnega grofa. Ko se je trgovski sluga Andresen spet vrnil s hriba, je srečal Izaka, ki ga je povabil v hišo. Dobil je kosilo in kavo. V izbi so bili zbrani zdaj vsi prebivalqi hiše in so kramljali drug z drugim. Prodajalec je dejal, da ga je gor poslal Aronsen, češ da naj mta-lo pogleda, kako je z rudnikom, ali je kaj znamenj, da bodo spet začeli z obratom in najeli delavce. Bog ve, prodajalec je nemara /prav pošteno zvitorepil, če je dejal, da so ga poslali. Morda je napravil pot na lastno pest, vsekakor pa v tem kratkem času, kar je bil odsoten, ni mogel priti do rudnika. — Tako od zunaj ni mogoče videti, ali namerava družba spet pričeti, je dejal Izak. — Ne, to je prodajalec pritrdil, a Aronsen ga je le poslal, pa saj da je tudi res, da četvero oči več vidi kakor dvoje. Toda zdaj se ni Inger mogla nič več premagovati. Vprašala je: Kaj je res, kar govore ljudje, da misli Aronsen prodati? Prodajalec je odgovoril: Nekaj govori o tem. In mož, kakršen je on, lahko stori, kar hoče, denarja ima na mernike. —■ E, kaj ima res toliko denarja? — Da, je odvrnil prodajalec in pokimal, tega mu ne zmanjka. — Inger spet ni mogla molčati, vprašala je: Koliko neki hoče za posestvo? — Zdaj je pa Izak posegel vmes, on je bil nemara še bolj radoveden kakor ona, toda nikakor ni hotel, da bi misel o nakupu Storborga izhajala od njega, in tako se je naredil, kakor da ga ni prav nič brigalo. Dejal je: Zakaj pa vprašuješ, Inger? — Ah, kar tako, je odgovorila. Oba sta v napetem pričakovanju gledala prodajalca. Nazadnje.ije spregovoril. Govoril je zelo previdno, o ceni da nič ne ve, to pa ve, kar je povedal sam Aronsen, koliko ga je veljal Storborg. — In koliko je to? je vprašala Inger, ki ni mogla držati jezika za zobmi. — Šestnajst sto kron, je odvrnil prodajalec. — Ah tako! Inger je takoj sklenila roke, kajti če ženske česa nimajo, potem je to, da glede na cene posestev nimajo prav nič pameti. Toda šestnajst sto kron ni bila kar tako majhna vsota tukaj v puščobi in Inger je le to skrbelo, da se bo Izak zaradi tega morda prestrašil. Ali Izak je bil neomajen kakor skala in je samo dejal: To bo zaradi velikih hiš. — Da, je dejal tudi prodajalec Andresen, to je zaradi mogočno velikih hiš. Tik preden je prodajalec odšel, se je Leopoldina izmuznila skozi vrata. Bilo je kar prečudno, a zdelo se ji je povsem nemogoče, da bi mu bila dala roko. Zato pa si je našla dobro mesto, stala je v novem hlevu in gledala skozi okno. Okrog vratu je imela svilen moder trak, tega poprej ni imela in najbolj čudno je bilo, da si ga je utegnila oviti. A, mimo je šel, bolj majhen je bil in okrogel urnih nog, imel je polno plavo brado in osem do deset let je bil starejši kakor ona. Prav zastaven je, to je menila. Pozno ponoči od nedelje na ponedeljek so se vrnili iz cerkve Sivert, Jenzina in mala Rebeka. Vse se je dobro izteklo, mala Rebeka je na povratku zadnje ure spala, spečo so jo dvignili tudi z voza in jo nesli v hišo. Sivert je izvedel veliko novega, toda ko je mati vprašala: Kaj pa je novega? je samo dejal: O, nič posebnega. Aksel ima kosilni stroj in plug za oranje ledine. — česa ne poveš? je vzkliknil oče z velikim zanimanjem. Kaj si ju videl? — Da videl sem ju, stala sta v pristanu. — Tako, zato torej je bil v mestu! je dejal oče. Sivert pa je sedel tam mogočno našopirjen, ker je imel še boljših novic, a zinil ni niti besede. Naj je oče le kar verjel, da se je Aksel peljal v mesto zato, da bi kupil kosilni stroj in plug; tudi mati naj je to kar verjela. Ah, toda ne oče ne mati nista tega res verjela. Oba sta že slišala šušljanje, da je šlo v kraju spet za neki nov detomor. Zdaj pa kar lezi! je dejal nazadnje oče. Sivert, ves napihnjen od novic, je šel in legel. Aksel je bil povabljen na razpravo ,bila je velika stvar, pristav se je tja peljal ž njim. Bila je velika stvar, da je še gospa pristavova, ki je spet imela malega, otroka pustila in šla v mesto. Dejala je, da bo sodišču rekla kako besedo. Zdaj pa je od žlobudranja in vseh mogočih govoric brenčalo skozi vas in Sivert je dobro slišal, da so spet šepetali še o nekem starejšem detomoru. Ko se je približal, je pred cerkvijo vse potihnilo, in če bi ne bil to, kar je bil, bi mu bili nemara ljudje obrnili hrbte. Bilo je prav dobro, biti Sivert, prvič biti z velikega posestva, sin bogatega moža, in potem še sam biti imeniten dečko, znan kot, odličen delavec. Bil je cenjen in spoštovan in tudi vsak čas je užival naklonjenost ljudstva, če zdaj le Jenzina ne bi preveč slišala, preden bi se odpeljali domov. Sicer je imel Sivert svoje posebne vzroke, da se je bal, tudi ljudje v puščobi so utegnili zardeti in prebledeti. Videl je, kako je Jenzina z malo Rebeko stopila iz cerkve, tudi ona je videla njega, Pa J'e šla kar mimo. Tako je nekaj časa čakal in se potem po obe odpeljal h kovaču. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV ZANIMIV GOST V Karlovac je prispel upokojeni kolonijalni polkovnik angleške vojske in milijonar Manners Wood. Prej je bil v Oguli-nu, kjer je lovil postrvi. Na karlovškem kopališču je angleški gost povzročil veliko senzacijo. Prvič ga je sama kost in koža in tehta komaj 35 kg, drugič pa s svojim obnašanjem odločno pobija mnenje, da so Angleži “hladni in suhoparni.” Mož je velik veseljak ima zelo rad družbo in na kopališču je mladini razdelil cele kupe sladkarij. Po raznih lokalih je kupoval igračke in sladkarije in so mu uslužbenci prinesli v hotel 45 paketov. Vse to je potem razdelil. Mož je strasten ribič in ima najrazličnejše dragocene priprave za ribolov. Ulovljene ribe hitro stehta, zabeleži v svojo beležnico in jih potem spet spusti v vodo. Ko je bil drugi dan v Karlovcu, je praznoval svoj 60. rojstni dan. V hotel “Central” je povabil več meščanov ter jih pogostil z najboljšim vinom. Za kosilo so mu morali pripraviti 16 jedi, od vsake pa je le nekaj malega pokusil. Poizkusil je po vrsti vsa vina, pa ni bil z njimi posebno zadovoljen. Naročil je, naj mu od kod drugod poskrbijo najboljše vino. V Karlovcu ga spremlja neki hotelir iz Ogu-lina, ki je tudi njegov tolmač. Sicer pa govori ugledni Anglež precej dobro nemški in že nekaj jugoslovanskih besed se je naučil. VSE SE ZDRUŽUJE Združenje izumiteljev je bilo ustanovljeno leta 1933 v Zagrebu in ima zdaj nad 100 članov. Večina članov stanuje v Zagrebu, ostali pa so iz province. Združenje izumiteljev je imelo nedavno svojo glavno skupščino, katero je vodil predsednik Ivan Lončar. V svojem govoru je naglasil, da pri nas izumitelji niso deležni potrebne pozornosti. Smatra se jih za nekakšne fantaste in mnogi izumi naših ljudi so se dali uveljaviti šele v tujini. Denarni krogi, velepod-jetniki in tudi oblastva ne kažejo zanimanja in zaupanja za iznajdbe domačih ljudi. Društvo izumiteljev v Berlinu ima v naj-lepši ulici svoje prostore, ki jih je dala država brezplačno na razpolago, in nemški zakoni ščitijo izumitelje v največji meri. Vse podpore so izumitelji deležni tudi v Franciji in Angliji. Posamezni naši izumitelji so brez uspeha ponujali svoje izume ministrstvu za trgovino in industrijo, raznim zbornicam in podjetnikom, a povsod so bili odbiti z izgovorom, da ni kredita. Tudi zdaj, ko imumitelje zastopa odbor združenja, ni v tem pogledu bolje. Naši izumitelji so se lani udeležili mednarodne razstave v Milanu, letos pa razstavljajo v Parizu. Razstavljeni so izumi, ki vzbujajo v tujem svetu veliko pozornost, dočim se prej za nje doma ni nihče zmenil. član združenja Josip Križanec je razstavil dežnik, ki se lahko nosi v žepu, ter zložljiv čoln, ki se da nositi v nahrbtniku. Knjižničar Higienskega zavoda v Zagrebu Ivan Jilka je izumil vijak, s katerim se da tako pritrditi železniška tračnica, da je ne more nihče odtrgati. S skupščine združenja izumiteljev je bil poslan apel na zagrebško mestno občino, naj bi vsaj ona naklonila društvu primerno podporo. čera istega dne. Večkrat se je že zgodilo, da so ladje španskih nacionalistov ustavljale jugoslovanske parnike ter jih šele potem izpustile, ko so jih natančno pregledale. To se je dogajalo pod pretvezo suma vtiho-tapljenja orožja za španske republikance, parnik ‘Plavnik’ pa ni navadna tovorna ladja, marveč je urejena tudi za potniški promet in zasluži zaradi tega dejanje španskih nacionalistov naj strožjo sodbo. Na parniku je bilo več potnikov iz Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Med njimi sta bila tudi Nada in Vojislav Djinovski iz Ljubljane. Parnik “Plavnik” je bil zgrajen leta 1922 v Hamburgu in je od lani v posesti družbe Oceanie kot eden izmed naj lepših potni/Tio-tovor-nih parnikov jugoslovanske trgovske mornarice. VZNEMIRLJIV POJAV Nadaljevanje s 7. str. junak štiri in dvajset ur usta odprta do sledečega listka, če je pa zinil zadnji dan tedna, ostane nebogljen v mučnem svojem stanju osem in štirideset ur. Ne vem, ali je to kulturno. In je roman jako zanimiv in bi človek lahko skoprnel, ko je sredi najbolj nepetega položaja istorija prekinjena in ti ostanejo možgani brez utehe razburjeni do drugega ali tretjega dne in ne moreš vmes ne jesti ne piti ne spati in delati tudi ne in če vendarle delaš, ti višji delo zvržejo in reko, da je škarta. Mislim, da štivo v taki obliki živcem ne de dobro. Pa so v naših treh ali štirih dnevnikih kar trije ali štirje romani, drug je razburljivejši od drugega: “Krvaveči kvadrat,” “Maziljena copata,” “Trije mušketirji” in ne vem ta hip, kako se imenuje četrti, in jih vse berem sproti, vsakega romana vsak dan trideset vrstic ali štirideset. Potem pa štiristroko razburjen Čakam nadaljevanja in se mi v napetosti mešajo dogodki: “Maziljena copata” posegava v “Krvaveči kvadrat” in trepetam, ali se ne izcimi iz zapletenega položaja še viteški dvoboj mod prizadetima urednikoma ali skrivnosten zločin o polnoči. Ne vem, ali se drugemu rodoljubnemu čitatelju godi tudi tako, ali sem le jaz tak, da mi ne tekne leposlovje v lekarniških obrokih in na karate. Poizkusil sem telesno hrano, kako bi mi šla tako porazdeljena. Vzel sem žlico juhe in imam juho jako rad in se mi je še hotelo juhe, toda sem užil le eno žlico, in potem koj meso, pa ne več kakor za pol zoba, potem samcat grižljaj sladke jedi in potem zopet od kraja juho, meso, sladko jed, juho, meso, sladko jed, vsake jedi ne več nego za naprstnik, in zraven sem srkal pivo, vino in malinovec, vsaki-krat majhen požirek, toliko, da sem si zmočil usta. Pa se mi je res od telesne hrane take tudi zmešalo, vse je imelo na zadnje enak okus, pivo in f. meso in sladka jed dec ogorčen, kakor zi*8 čen le želodec, odp0'^ bonma in je vrnil prej vratno pošto in je bil čin še najboljša str*® kosila. Možgani pa ne bolje bi jim bilo, da pa vse vrvi v njih glavi kolobocija, ^ hiši pri svaku, kadar navije vseh pet in sed®111 in pol, da gredo. Nek®^ z muziko, nekatere br$' pot od ur nič manjši J> Rl(j varni od strojev in ^ a^a svakov pes, mlade do1 Na pota. In prav za Pra'. Ki zakaj toliko pišem °‘s. blVajc urah, ki mi niso kaj11181 °pet me le skrbe možgani' fne k. Imam družino in ^^ ^ da si poiščem sveta 1,1' ja pri doktorju. ^ osta) Poslušal me je inJe j. He Ill( je'zmaga gotova in ® ^ vse tri ali štiri dnevni*^ šok, za prestane du°® ,, ne, za stroške zdravil’8^ ^ hod zaslužka in za d°9% ja prj sečno rento — kar P° pooblastilo in .prinese' spričevalo. _ „ Zmotil sem se bilfnilc0, je noga zanesla k doktorju namesto k z ^ ft, Pa so me potolažili P _ da je spričo odlične s ^ dobne vede za mojo 1>° , ^ cej enako, ali sem P doktor j u ali pri take’11' , ^ In sem še vesel, da11 . k 1 „1 k U* ^ jih možganov nesei*^ ^ Važno za vs^Tlja KADAR pošiljate denar v KADAR ste namenjeni t utr/ KADAR želite koga Iz stnreSJ fo« P KARI c prodajamo za vse .-Ved* najnižji ceni In 8 _ izlete. oHoV® 1 Potniki so z nallm P®*1? j zadovoljni, Denarne pošiljke l^vrštt^ zanesljivo po dneWe V JUGOSLAVIJO tV Za $ 2.55 100 Din Zli » j 5.00 200 Din | 7.20 300 Din 2“ 9 11.70 500 Din *» 11 23.00 1,000 Din __ 45.00 2,000 Din Ker se cene sedaj hitro ft ne cene podvržene apren-^' e 1’ošlljamo tudi denar brzoj" .jj. Izplačila v dol»niJ V Vašem lastnem interesu J ’ f> predno se drugje poslu«1 ’ pojasnila- . Slovenic Publi*^ (Glas Naroda—Trave* ^ 216 West 18 St. URE, PRSTANI, ^2 ZLATNINA, SRE", IN DRVG°Jf Zenith in Sparton ^ refrigerator ^ y Svilnate društvene 1 regalije-Popravimo ali Vreri stare zasta r|( IVAN PA j _ 24 Main St., Conet^yj udobne^ POTOVAL Evropo pojenjal, bo J v stari kraj, ml čim prej ^ , parnikov, cene kart ln dru£e llljM « *-1 Ceno za denarno P" 4 50 y Din. 200 za $5,— )»« ’* 'Mj 350 za 8.40 J0f> ’t 500 za 11.05 5(1« 7 51m 1000 zn 23.— jo#11 ' < , 2000 za 45.— ' '0 Pri večjih zneskih Pošiljamo tudi v L 0» ^J 1 Sorodnik« li st,r# ^ y je sedaj mogoče dobiti, nudi zadostno garancijo* i p®*11 Notarski In 4rUt , K-,, po*'1’/, ^ Kadar Imate kak notar« ^ K ^ kako drugo zadevo s stn |,rn^e V a Sem Interesu, da l.aslov: H KR*!' JUGOSLOVENSKI PARNIK ZAPLENJEN Nedavno so javile francoske in italijanske radijske postaje, da se je jugoslovenski parnik “Plavnik,” ki je štiri dni prej krenil iz Alžira v Oran, nekje izgubil. Pozneje se je doznalo, da so ‘parnik ustavili španski nacionalisti ter ga odvedli v Melijo, kjer je bil zadržan do ve- GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine: mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Naročnina za celo leto je $6.00, za pol leta $3.00; za New York City in Evropo pa za celo leto $7.00. GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N. Y. Ente 2110 h dob Ztr«st’ s n Ha to ni Sedaj LEO ZA GENERAL TRAVEL 8 302 E. 72nd Str., Ne* y o'1 NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIN ^ ameriki JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven clevelanda jc * ^ Društvom in posameznikom se priporoča#0 ^ tiskovina. Unijsko delo—zmern« c 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland,