"PROLETAREC' je delavski list Biislsis čitaUlje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. V—NO. 1168. katere^ a« Mton^-cllii at Chicago. 'Ml., under matter fccaoilMr «. h/oî. »t tí»« po«t o fičr II» Art .( I .,.,».... of M.rch l,734 Jetnikov, je bilo pod 21 seveda je, če bo illinoiski odbor let star,h- 4>881 jetnikov je vreden zmage, kajti tudi njego- bilo v starosti med 21 in 30 let, vi rekordi niso čisti in Lewis 3,205 med 31 in 40, in 1,509 mu je marsikaj po pravici oči- med 41 in 50 leti. 685 jetnikov tal I je bilo v starosti nad 50 let. V borbi med Lewisom in1 Kriminologi po pravici nagla-illinoisKim odborom se je zelo *ajo, da družba ustvarja raz-razširil tednik "Illinois Miner", mere, ki vabijo ljudi v zločine, ki je glasilo rudarjev tega di- Potem pa jih zapira. Socialisti strikta. Urejuje ga Oscar A- pravimo, da je treba za odpra-meringdr in njemu gre največ vo zločinov odpraviti vzroke, pa zasluge za moralni in tudi sod- ne bo treba toliko ječ in človek ni poraz Lewisa v teh bitkah, bo varnejši na ulici, doma in Ameringersi prizadeva združi- kjerkoli, kakor pa je sedaj. ti okrog tega lista vse progre-1 - aivne rudarje, ki naj bi prevze- OKROG 90 MILIJONOV ZA li nalogo reorganizirati UMW ter ji dali življenje in voljo, kakor jo je imela nekoč. Če ŠOLSTVO V CHICAGU. Proračun za ljudske in višje šole v Chicagu za to fiskalno se mu to posreči, bo izvršil ve-|leto znaša okrog 90 milijonov, liko delo. Beograd raste Po zadnjih podatkih ima Beograd sedaj 226,000 prebivalcev in sicer 1226,539 moških in 99,730 žensk. Nepismenih prebivalcev ima 25,737. 100,000 prepovedanih točilnic v New Yorku i. Demokratski kongresnik W. Sirovich iz New Yorka je dejal v kongresu, da je v New Yorku butlegarstvo razpaseno do skrajnosti in da je v mestu 100,000 točilnic (speakeasies), ki imajo policijsko, in mnoge tudi sodno protekcijo. Zahte- ŠTIRI KNJIGE ZA EN DOLAR vso močjo usesati v illinoiško ¡ val je kongresno preiskavo. Ako še niste, naročite si čimprej knjige "Cankarjeve družbe". Vsako leto izda itiri knjige. Letoinje sedaj razpošilja knjigarna "Proletarca". Vse štiri stanejo • poitnino vred $1.10. Glejte oglas na 7. strani. Prečitajte tudi cenik knjig v tej številki. Knjige to kladnice znanja. za* i - Koliko je Jugoslovanov v Argentini V Argentini je, kolikor se je moglo ugotoviti po raznih sestavkih, okrog 95,000 Jugoslovanov, med temi približno 15,000 iz Julijske krajine (slo-venskega-hrvatskega primor-ja, ki je sedaj pod Italijo). Hrvatov je okroglo 67,000, Slovencev 7,000, Srbov 5,500. Hr-V čikaški okrajni ječi je v vatje so večinoma iz Dalmaci-prošlem letu bilo vsega skupaj je. Slovencev je največ iz Pri- morja, ljubljanskega okrožja in Prekmurja. Srbi so iz Črne Gore in Hercegovine. Prvi Ju-goslovani so se priselili v Argentino leta 1860. Leta 1865 je bilo v nji približno 1000 Dalmatincev, ki so bili po veČini pomorščaki. Danes imajo Jugoslovani v Argentini svoje liste (med njimi en slovenski tednik), kulturna in samostojna podporna društva. Največja jugoslovanska naselbina je v glavnem mestu Buenos Airesu, ki je prena-trpano s priseljenci. Brezposelnih je mnogo in beda med njimi velika. d§® DII IZ asegia IZ H. FORDOVEGA KRMJES1VA Detroit, Mich. — V listih mnogo pišejo o Henry ju Fordu ter njegovih tovarnah, o njegovi "človekoljubnosti" in pravičnejši listi poročajo tudi o delavcih, kateri garajo sanj. Poročila o Fordu se mešajo. Medtem, ko vidite v enih listih, kako človekoljubne odredbe u-vaja, čitate v drugih, da sistematično odstavlja starejše delavce in jih nadomešča z novimi za nižjo plačo. Nato pa vidite hipoma po vsem časopisju raztrešeno vest, da je Henry Ford svojim delavcem povišal plačo. Znano dejstvo je, da Fordova kompanija ni še nobenkrat trpela škode radi povišanja plač, pač pa ji je vsako "povišanje" mezde prineslo še več dobička. Ford obratuje po načelu masne produkcije. Tehnične izboljšave se dnevnö u-vaja. Od jeseni dalje je odslovil lavcav, kajti glavno je, da se človek priuči biti kolesce, ki je potrebno železnemu stroju, in v tem je zapopadeno današnje načelo strokovne izurjenosti. V teku tedna ali dva se naučiš, ako ne, te odslove. Pri Fordu delajo tudi pohabljeni, ki so pri njemu izgubili vid, roko ali nogo. Pravijo, da je dober človek, ker nudi tem revežem zaslužek celo potem, ko so mu pustili svoje najdražje — zdravo telo — dasi neprostovoljno, na pritisk priga-njaške mašinerije. Največ ljudi pri Fordu, pri General Motors in pri vseh drugih kompanijah je takih, ki so pohabljeni na umu. Vržeš jim drobtine, pa mislijo, da morajo biti hvaležni zanje, čeprav so jih stokrat zaslužili. Velikokrat čujemo, kako potrebna bi bila nam organizacija. Potrebna, da! Ali kako započeti to ogromno delo? S nad trideset tisoč delavcev. Le tekmovanjem unij delavcev ene ^ gprejeti neirativno ¿tališče novim. Katoliška veraka občina malo teh je bilo pozvanih na- 8troke v enem mestu ne bi pr.-| p ^!^e^imena' Je kupila kos zemlje, da bi svo-zaj, da bi bUi.deležni pov*a- i nikamor • Detroit Jc;prjSSS^ Je mrtve pokopavala v blago- 5fc ^i* ^ druge podrobnosti uredi FRANK MANNING GOVORIL NA SEJI KLUBA ST. 1 J. S. Z. Prihodnja predavanja. — Vabilo na debato »prejeto. Chicago, III. —- V petek 24. jan. je govoril v klubu Št. 1 novi direktor socialistične mladinske lige in tajnik socialistične stranke čikaškega okraja sodrug Frank Manning. Izvajal je, kako nujno potrebna bi bila v Chicagu stranka, ki bi napravila v mestu red ter uvedla poštenje v občinsko upravo. Govoril je o 80c. mladinski ligi (YPSL), o stavkah v New Bedfordu, o južnih državah in drugje. bila ograja nepotrebna?" je vpraševal nabiralec. "Zato, ker tisti, ki so tam pokopani, ne morejo ven, mi pa tja nočemo, torej čemu zagra-nizacije, ali pa pri Chas. Po- je vati, če nihče ne sili ven ne gorelcu v uradu "Proletarca". notri?" Paul Green. On je priznan dramatik in je prejel Pulitzer-jevo nagrado. Sedeži so pO $2 in $1.50. Rezervirajte si jih čimprej v uradu okrajne orga- P. O. PRISPODOBA O POKOP A-USČNI OGRAJI. Milwaukee, Wi». — Motiv za sledeči dopis sem dobil v "Pro-letarcu" z dne 16. januarja pod rubriko "Resnim in pametnim v presojo in zabavo". Vprašanje je, kako naš narod v tej deželi boljše združiti in izobraziti, da si bo pomagal k boljšemu kruhu, ni pa vprašanje, da se bi zedinjevali zato, da bi klicali živio kake-Na navzoče je napra- mu kralju. Gledati moramo v vil zelo dober vtis. Klub je sprejel vabilo na debato, ki ga je poslal angleški bodočnost, ne se navduševati za prošlost, ali za tisto, kar je od nas daleč stran in nam ne bi socialistični klub, kateri ima moglo koristiti, svoj urad v glavnem stanu ^e precej časa nazaj sem či-stranke. Predmet debate bo: tal» ne vem več v katerem listu "Ali naj socialistična stranka zgodbico o nekem pokopališču spremeni ime?" Klub je skle- v New Yorku, ki vam jo tu po- loči, da plača svojim ljudem ljudi. V tem milijonu so za „efcai več dnevno, preie vedno Tpani de.avci raznih narod- neti. k. J.h n> lahko idrui£ 0 ^^ u£it«ljica gem svetu bolje, seveda za de- na Ran(Jov. ^ y New lavce, na Tem pa naj se ima ao- poskrbi, da bo tudi profit večji, nego pa povišanje plač. Nove mašine navadno zredčijo vrste delavcev, ti, ki ostanejo, pa morajo izdelati toliko več. Težko je opisati položaj v Fordovih tovarnah radi lahko umljivih razlogov. Prvič, de- bro Ford in njegov sin ter sploh vsi veliki kompanisti v avtomobilski industriji. lavec, zaposljen pri Fordu, ne Takih delavcev, ki se boje, sme vedeti, kaj se godi v dru- da bi jim priznana unija ško-gih oddelkih. Ni mudovolje- dovala, je tudi veliko. Prepri-10, da bi šel v poset iz enega ¿ani so, da bi potem manj za-v drugega in jih študiral. De- siužili. Za strokovno organi- V Chicagu bo predavala v raznih organizacijah. Klubovemu odseku za aran-žiranje predavanj je bilo na slovljeni grudi. Grobovi so se množili, zemlja je dobivala bolj in bolj značaj mirodvora. Ampak ograje še ni bilo, začeli so razpravljati o tem in pri raziskovanju zemljiščnih listin dognali, da niti ne vedo, kje je točna meja temu pokopališču. Lahko se bi pripetilo, da bi koga zakopali preko meje in s tem v neblagoslovljeni zemlji. prošli seji naročeno, da dobi. In nastale bi lahko še druge neprimeren datum in dvorano za prilike, npr. tožbe za odškod-njen nastop v našem klubu. Ko nino. Treba je zemljemerca, hitro se to zgodi, bomo sporo- da dožene točno mejo. To so - - . .... . ,, v -------- , . , .... ... čili v listu. ' storili. Potem pa so sklenili laj:JV z,ac!j0 fiJ!.8; ^ ' !!?!f/n;| Na februarski seji po kon- postaviti okrog in okrog zidano ne vnem redu bo preda- ograjo. Prva zapreka je bila denar. Kdor ga je čul na njego- "Kje bomo dobili denar?" E-prošlem predavanju, bo den starejših odbornikov cer- Ravno tako je s tistim ofici-jelnim jugoslovanstvom, ki trdi, da bi morali mi kar nas je tukaj ostati v duhu tam in pozabljati na drugo. Kar je nas Jugoslovanov tukaj, nočemo tja, kar jih je pa tam, sem ne morejo. Najboljše jugoslovanstvo, kar se izseljencev tiče, je medsebojno negovanje kulturnega dela ter organiziranje za izboljšanje našega življenskega stanja. Nimamo vzroka, da se bi navduševali za režim kakršnega imajo tam, in to bi morali pied vsem razumeti tisti, ki so študirali in laglje zapo-padejo tako resnico kakor mi Vr.aj sklepal bi lahko tako. Mi smo lukaj, in brigati se moramo za razmere v tej deželi ne samo v njenem nego pač tudi v svojem interesu. V korist vsakega je, da postane državljan te dežele kadar se mu ponudi prilika. Živimo tukaj, delamo tukaj, boriti se moramo za obstanek tukaj, zato je naša dolžnost, da se zanimamo za tukajšnje politično, kulturno in gospodarsko življenje. Onim, ki so onokraj, dajmo nuditi bratsko roko in jim recimo: Organizirajte se ne za medsebojne boje, pač pa zato, da si pomagate, da demokratizirate svojo državo, da dvignete njeno ljudstvo iz analfabetstva in lgnorance na log, da ostanejo odseki konsti- IZ PUEBLA, COLO. tuirani kakor doslej. 1 Rojak John Stonich, ki več- Pri točki "volitve' 'so bili iz- krat dopisuje v "Proletarca", voljeni v odbor klubovega pev- ima žaltovo srečo. Dne • 31. skega zbora "Sava" sledeči: dec. je konj udaril njtgovo 16-Frank Alesh, predsednik, An- letno hčerko tako zelo, ds je ton Garden, tajnik in John Rak bila tri dni v nezavesti. HoU-arhivar. jla ga je osedlati in pri tem se Edina sprememba v tem od- je žival razdražila. Poklicani boru je oseba arhivarja. Pre-; zdravnik jo ja poslal v bolnift- je je imel ta urad Andrew Miško, ki na tej seji ni več kandidiral. V dramski odsek so bili izvoljeni John Olip, Peter Ber-nik in Louis Beniger, ki so bili v tem odseku tudi v proilem terminu. V angleški dramski in agi-tacijski odsek so bili izvoljeni Donald J. Lotrich, Izidor Zupančič in Frank Buric. V klub sta na tej seji pristopila dva nova člana, namreč Matt Videgar ml. in Fr. Buric, oba rojena v tej deželi. — P. O. MILITARIZEM IN DELAVSTVO. Cleveland, O. — V Londonu se posvetujejo državniki petih velesil o predlogu za reduciranje vojnih mornaric. Angleška delavska, vlada, ki ima iskren mirovni program, se trudi za uspeh te konference. nico St. Mary, v kateri ima on svoje bolnike. Z x-žarki so u-go to vili da lobanja ni počena, ima pa pretresene možgane in obstoji nevarnost slabih posledic za mlado dekle. Nesreča se je zgodila na njegovi farmi v bližini Puebla. Oče dela od jeseni v premogovniku v Fredericku, Colo. Poročevalec. V koliko ji bodo sledili držav- Dre;g*ljiu niki kapitalističnih vlad, bo OBČINSTVU V CLEVELAN-DU NA ZNANJE. Cleveland, O. — Klub št. 27 JSZ. se je pripravljal, da vpri-zori v nedeljo 9. februarja v Slovenskem narodnem domu Cankarjevo dramo "Za narodov blagor". Medtem je nekaj oseb, ki so imele vloge, zbolelo, in ker je čas do predstave kratek, smo morali radi te neprilike predstavo odložiti, ker nam je bilo nemogoče dobiti primerne igralce namesto pokazal potek zborovanja. Ako se hočemo izogniti razočaranju, je boljše, da prav malo pričakujemo. Iz statističnih podatkov je razvidno da so Zed. države potrošile od leta 1789 do konca fiskalnega leta 1928 blizu stopnjo prave! enajst milijard ali $10,699,- pojdi ven in proti domu, je pra- ¿asi so bili storjeni že razli*ni!¿anem d • 1 _ T ___W./VM« /Ifiln . . j _1___ "/Inono" ljudske izobrazbe. Pri takem! 099,939.10. Samo v letu 1928 delu smo z vami. Pri navduše- je ta dežela potrošila za oboro-vanju za ohromelosti, ki jih na-j ževanje na morju $336,441,-predni svet zametava, pa nismo 214.10. Sklenili smo nadalje, da si datum ohranimo, in tako bomo imeli v nedeljo 9. februarja prosto in plesno zabavo v spodnji dvorani Slov. nar. doma. Zagotavljamo, da boste imeli prvovrstno zabavo. Veselica se prične ob 8. zvečer. Igral bo Sovereign orkester. Občinstvo je vabljeno, da nas mnogobroj-no poseti. — Odbor, i r vilo. Le v kolikor more dela- pogkusi od skrajno "desne';j ^^ '^ vec izvedeti iz pogovorov z (AFL) in skrajno leve strani ^ , * ,_ ___, drugimi, se deloma pouči o sli-f (komunistov). zu. vem ... - . . »tlll piuaiCMI ^icuatailju. t»u u^» O»M» VJUHI vv . k. celote, toda pogovarjanja. Spijonaža je v cvetju uiai v gotoVQ prigoten tudi na prihod- kvene občine je dejal: "Tam, ihniii zimi. Delavec ne ve,• .__ .. .________ _____. . .__„„ „A-i,A.f so v takih obratih prepoveda- najhujši zimi. Delav jia, četudi jih še ne oznanjajo s jma opravka, kadar ga njem. Vstop vsem prost. V petek 7. februarja Naši agitatorji v akciji njaki oglašajo bazarje v cer- či za malo plačo, zato da lah- Drugi seznam poslanih na-kvenih kletih ali kakršnekoli ko militarizem žre milijarde, ročnin tekom jubilejne kampa-riredbe, ki služijo klerikalne- Peščica parasitov se masti in nje ob priliki 25-letnirp "Prn. z vami. Tudi se mi ne zdi narodu ko-rostno, če takozvani napred- Vsak. dolar, ki se ga potroši za militarizem, je iztisnjen iz dela. Milijone delavcev se mu- kakor smo ga dobili za cerkev _________________ ^ - . . . - ------ -- . i^rv ,. lcu,ua,Jrt bo in šolo: pri ljudeh!" Imeno- mu poneumnjevanju. Boljše bo- grabi milijone tudi na račun letarca""ni dosegel prejšnjega z električnimi napisi v tabli- radovednež vprašuje o organi- predstava v Goodmanovem gle- vali so kolektorje in začela se ste koristili svojim ljudem, če pripravljanja za ubijanje na Izkazuje le 76 polletnih na- • J , . . zaciji, ali pa mu zagotavlja, di$£U na Miehigan Ave. tik Art .................... " ... P Šikaniranje delavcev pri da se mu gode krivice. Ce bi delavcev Fordu, posebno v livarni, mu pritrdil, bi to lahko pome-je neznosno kjer so tu- nji0 di jako napama dela. Pri- jn ganjaški sistem je po vojaško kaj0 organiziran. Na vsakih 21 de- instituta avspicijo soc t je kolekta. Ljudje so navad- osvojite pota, po katerih učita debelo, ko pa pride vojna, bo- ročnin. Ako ne bo četa zastop-. no dali, ali pa obljubili dati naše delavsko ljudstvo 4,Pro- do ti parasiti razobesili zvezd- nikov in drugih agitatorjev - nozneie. Eden nabiralcev na letarec" in "Prosveta". Bo-! nato zastavo in nas pozvali v "Proletarr.V nostnl« pozvali lavcev imamo priganjača, ki so zeJo izurjeni v tem poslu. Ali naganjanja od strani bos-sov ni mnogo treba, kajti delavec je po večini plačan od kosa storjenega dela pa se mora sam gnati, da kaj zasluži. Detroit je mesto avtomobilske industrije. Prebrati v njemu povprečen delavec ne more veliko. Je vseeno, če garaš za Forda ali pa za General Motors. Kdor si hoče delo o-hraniti, se mora gnati na vso moč—drugače ga nadomestijo z drugim, kajti delavcev je na izbero. Armada brezposelnih £aka in čaka, dan za dnem, in bossi ti jo vsak čas pokažejo, ako slučajno delaš in misliš, da si vreden svojega plačila . . . Odslavljati 40 let stare in še starejše delavce je danes igrača. Pri Fordu ne rabijo več mnogo tehnično izvežbanih de- se zelo strinjam s starim pre-mogarjem iz Auburna in izjavljam, da je razmere vestno in pošteno opisal. Bivši rudar Joe Korsich. KONFERENCA ILLINOLSK1H SOCIALISTOV. V nedeljo 9. februarja ob 2. popoldne se bo vršila v Chicagu v Carmens avditoriju, South Hali, Ashland Ave. in Van Buren SW konferenca illinoiskih socialistov. Vsi člani stranke so vabljeni, da se je udeleže. Članom JSZ. priporgčamo, da naj bodo prisotni. Namen konference je nominirati kandidate v državne urade za volitve to leto, razpravljati o agitaciji in drugem. Konferenco sklicuje Wm. R. Snow, tajnik državne organizacije. — P. O. . _ _____svojo Gad ', katero je spisal i njo čisto nepotrebni. "Zakaj bi | premajhen in nobeden preve- dilo marsikaj velikega, in kar žnost", nam piše agitator iz lik, da ji ne bi mogel ali ne je glavno, s tem denarjem bi Pennsylvanije. smel pripadati. Taka organi- se lahko omogočilo razmere, v Jo«eph Snoy je bil na S.vga-zacija je edina pot iz sedanje- katerih ne bi bilo bede kakor nu in tam okrog ter poslal 36 ga bednega položaja, ki ima jo imamo danes. naročnin. V tem izkazu je na KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" ALI STE 2E SPREJELI SLEDEČI PROGRAM? 1.) Sodelovanje skozi vse leto v agitaciji za razširjenje "Proletarca". 2.) Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more uspešno izvesti. Ce ne vec, naj ima vsaj dve na leto. 3.) Na. 8. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom. 4.) Kjerkoli mogoče, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zastopnika. 5.) Vsak «odrug naj deluje za pridobivanje novih članov svoji stranki. 6.) Ustanovitev klubov JSZ. v vseh naselbinah, kjer iive zavedni jugoslovanski delavci. 7.) Pridobitev naprednih podpornih in kulturnih dru- štev za pristop v Izobraževalno akcijo JSZ. Cil^t Tri tisoč celoletnih naročnin. Iti ga imajo doaoči agitatorji "Proletarca" v letu 1930 do 31. decembra. To je "Prolotarčevo" jubilejno leto. Loto« bo dopolnil svoje prvo četrtsto letje svojega dela na polju dolavtke vzgoje in v borbi sa delavska prava. Vse naročnine v iskasu so polletne. To je, vsaka celoletna naročnina je izkazan« za dve polletni. Dočtevajo se od izkaza do izkaza posameznim agitatorjem in skupno. Prva vrsta Številk znači naročnine, ki smo jih prejeli od agitatorjev v prošlih dveh tednih, druga vrsta znači naročnine prejinjega izkaza, in tretja pa skupno število. « Smémj poslanih PrcjinJI lika« v Skupaj oba Izkaza Joseph Snoy, Bridgeport, 0.............36'/» .................... 13....................49V» Anton Jankovich, Cleveland, 0......... 2 ...................... 24....................26 Jacob Rožič, Milwaukee, Wig.............— ...................... 24....................24 John Teran, Ely, Minn..................... 2 ...................... 8....................10 Oha-s. Pofçarelec, Chicago, 111........... 5 ...................... 2.................... 7 France« ZakovSek, No. Chicago, 111.....— ...................... 6.................... 6 John Sular, Gross, Kans.....................— ...................... 6.................... 6 Geo. Smrekar, Aliquippa, Pa.........— ...................... 6.................... 6 Louis Uhemik, Ambridge, Pa. ........— ...................... 4.................... 4 K. Erxnoinik, Red Lodge, Mont ....—. ...................... 4.................... 4 F. M. TomSič Walsenburg, Colo. ...................... 4.................... 4 John Turk, Chicago 111..................... 4 .......................—.................... 4 Rose Jereb, Rock Spring», Wyow ...... 4 ...................... —.................... 4 Joseph Britz, Export, Pa................... 4 ...................... —------------------ 4 Frank Zaitz Chicago, 111. ...»............... 1 ...................... 2.................... 4 Lovrence Kavčič, McDonald, Pa. .... — ...................... 3.................... 3 Joseph Golob, Indianapolis, Ind. ....— ..................... 3.................... 3 Frank Boltezar Pueblo, Colo............. 1 ...................... 2.................... 3 Tony Zupančič, Point Marion Pa.....3 ...................... —.................... 3 Jože Jereb, Homer City, Pa................................... 2.................... 2 Angeline Tich, Chicago, III.....*......— ...................... 2.................... 2 John Rayer, Chicago, III....................- ..................... 2.................... 2 John Goriek, Springfield, 111.............— ...................... 2................:... 2 John Kosin, Girard, O.....................— ...................... 2.................... 2 Anton Zomik, Herminie, Pa.............— ...................... 2.................... 2 Ilija Hubalo, Johnstown, Pa.............— ...................... 2.................... 2 John Terčelj, Strabane, Pa.............- ...................... 2.................... 2 Peter Bernik, Chicago, 111.................— ...................... 2.................... 2 Andy Berti, Darrah, Pa....................— ...................... 2.................... 2 John K rebel, Cleveland, 0................. 2 ...................... —.................;.. 2 Frank Miksha, Cleveland 0............. 2 ...................... —.................... 2 Anton Medved, Chicago, 111............. 2 ......................—.................... 2 Ant. Zidanftek, Farrell, Pa................. 2 ...................... —.................... 2 Leo Bregar, Akron, 0..................... 2 ......................—.................... 2 Vin. Yaksetioh Mclntyre, Pa......... I ...................... —.................... 2 Janko Zomik, Detroit, Mich............. 1 .................... —v................... 1 Pet*r Benedict, Detroit, Mich......... 1 ......................—................... 1 Mary Pierce, Glencoe, O.................— ...................... 1.................... 1 Joseph Lever, Cleveland, O...........— ..........:........... 1.................... 1 _ Skupaj ..........................................7«Vs .................... 133.................210V^ Skupaj celoletnih ............................................................................ 106V4 Se manjka do kvot« ...............................................................?.... 2885% svoje vzroke v gnili kapitalistični uredbi, edina pot, ki vodi ljudske množice iz neznanja k spoznanju resnice, da mora biti človek človeku brat, kar more postati le v uredbi medsebojne pomoči in kolektivnosti. Sedaj je eden izkoriščevalec, drugi zavajalec, tretji je birič, ali priganjač, ti pa delaj in delaj in ostani na dnu v neznanju in suženjstvu. Mi hočemo tako uredbo odpraviti in odpravljena bo. Naročnik sem "Proletarca" od kar izhaja in kar je dnevnik. Militarizem ni edino zlo da- prvem mestu, Jankovich na našnje družbe. Delavstvo je drugem in Rožič na tretjem, zgodovinsko pozvano, da te hi- Na četrtem je John Teran, na be odpravi in zgradi nov social- petem pa Chas. Pogorelec. ni red. V ta namen imamo Agitatorji so v seznamu raz- mednarodno delavsko gibanje, ki je že mogočna sila. Del tega gibanja je klub št. 27 JSZ., ki aktivno deluje za program socializma. Ima razne priredbe, predavanja, poseduje knjižnico in ima najete stalne prostore za vaje in zbirališče svojih članov. vrščeni po redu od najvišjega števila navzdol. Vseh agitatorjev je v tem seznamu 38, a njihovo število se bo tekom kampanje nedvomno zelo pomnožilo. Sodrugi in somišljeniki, bodite zastopani v vsakem izkazu. Kdor ne more več, naj poskusi dobiti vsaj eno naročnino vsakih 14 dni. Gotovo bo šlo! Koliko bo zastopanih v iz- V nedeljo 9. feb. zvečer pri-Prosvete" od redi klub št. 27 veselico v spod-Ves čas sta nji dvorani Slov. nar. doma. oba ta lista zvesta svojemu Občinstvo je vljudno vabljeno! kazu prihodnjič? Ali boste vi programu. Učita delavce, da obilen poset. Igral bo iz-1 med njimi? Potrebno je, če je njihova bodočnost v delavski boren orkester ,ki bo ustrezal hočemo, da cilj tri tisoč celo-organizaciji, katere cilj je stari m. in mladim. — X. letnih naročnin res dosežemo, zgraditi družbo socialne pravičnosti. Zato imata oba ta lista bodočnost toliko časa, dokler bo obstajala potreba za slovenske liste, in te bodočnosti jima ne more nihče ukrasti. J otep h Ule. VOLITVE V ODBORE ODSEKOV V KLUBU 5T. 1 J. S. Z. Chicago, III. — Na seji kluba št. 1 dne 24. jan. je skupni odbor odsekov poročal o svojem posvetovanju z ozirom na sklepe prejšnje seje, ki je določal, da naj se najde boljša metoda za sodelovanje odborov vseh odsekov pri klubovih kulturnih priredbah. Seji je bilo poročano, da je skupni odbor po razmotrivanju o obstoječem statutu prišel do zaključka, da ne priporoča nobenih sprememb. Sprejet je bil pred- k Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J.S.Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad] v "PROLETARCU" A VSCIPCI DOPISI PoMjtVABj« Andrej Križmančič je sledil Vidmarjevemu vzgledu in posodil svoje ime politiki svobodne inc. — Tone Pc. Ceoui se jemo? Ali veste, zakaj so hudi,--- čemu se jezi Kobal, pa Berger, ¿emu se je Pečnik razvnel, Pa Brus, Victor, Lovrenc? Nič ne ikoduje, le naj bodo hudi! Pa zakaj so hudi ?! Živko Pintar. Zarote vsepovsod. • Zarote vsekriiem: V Jugoslaviji jih odkrivajo, v Italiji, Rusiji in Mehiki, v Chicagu pa mečejo bombe. Hopkina ne poti navadol. Hopkins, city manager v Clevelanjdu, velik prijatelj slovenskih volilcev, je bil odstavljen. On v teoriji ni bil političen uradnik, nego mestni ravnatelj. Odvzeli so mu službo, "because he played too-much politics".—Jerry Pengov. Prijazen nasvet. Odboru druš. št. 131 SNPJ. svetujem, naj se o zgodovini svojega društva boljše pouči, predno pise o nji.—Arhivar. Ni proatora za dva. V Italiji tekmujeta za vlado dva—Mussolini in papež. Za oba ni prostora. Sedaj še vedno vlada Mussolini, in ko ga več ne bo, ga papež bržkone ne bo nasledil, P« tudi tisti princ ne, ki se je zadnjič tako slovesno oženil.—A. K. Napadanje od vseh strani. Filozof Andrej se je pritožil, da je napadan od vseh strani, m se tolaži, da je imel take ne-prilike tudi Ivan Cankar. Kaj pa ubogi socialisti, se vam nič ne smilijo? Andrej spušča bombe vanje, klerikalci jih bombardirajo, komunisti mečejo vanje granate, narodnjaki jih zalivajo s solzami, po-lovičarji jim grene ure— torej se tudi njim spodobi, da gredo v senci tistih velikanov, ki so bili napajdani ~ od-vseh strani, ne le od dveh. Ampak smo skromni in se ne primerjamo nikomur.—Janez Spoznavalec. Pretiranost v poročilih. "Udeležba je bila tako o-gromna, da je prekosila vse prejšnje priredbe v dvorani SNPJ.", piše veselični odbor druš. št. 131 v Prosveti z dne 15. jan. Pravi, da so imeli na zabavi 600 ljudi. Prva trditev ne odgovarja resnici. Celo na Miklavževih zabavah je bilo že več ljudi kot 600, in te niso bile edine. Pretiravati je dovoljeno. Potvarjati dejstva ni dovoljeno.—Pika. VESELICA NOVEGA KLUBA. Cleveland, (Newburg), O.— Klub št. 28 JSZ v Newburgu priredi svojo prvo plesno veselico v soboto 8. marca zvečer v Slov. delavski dvorani na Prince A ve. in 109. cesti. Tukajšnje organizacije so prošene, da bi na omenjeni dan ne prirejale zabav. Ob enem pričakujemo, da občinstvo izkaže svojo naklonjenost z veliko udeležbo. Namen kluba je delovati na polju delavske vzgoje in se boriti za delavske pravice. Čimveč bo imel članov in čimbolj mu bo občinstvo naklonjeno, toliko več dela bo lahko izvršil v prid napredka. Joeeph Lever. Bo treba bolj odkrite besede. Kadar skupina, katera napeljuje vodo na mlin svojega biznisa, tako drzno zatrjuje svojo čistočo in "nesebičnost", ji bo ob priliki treba posvetiti bolj odprto besedo, kaj v resnici dela in čemu.—Tone Pc. Nove vrste socialiati. so sedaj tisti, ki so se organizirali za boj proti JSZ.—A. K. Kdo je bil tisti . • . ? Kdo je bil tisti delegat progresivnega bloka na wauke-ganski konvenciji, ki je plačal gospodinji za stanovanje in hrano s čekom, za katerega ni imel pokritja v banki?—Rado-vedo. Župnik, ki se razume na dipkfc-macijo. Pri nas smo imeli veliko slavje v prid Slov. narodnega doma. Navzoč je bil tudi novi; župnik in imel govor ,v katerem se je izrekel, da je naj-prvo za dom, potem pa takoj na delo vsa naselbina, da postavi še katoliško šolo. Ali smo "nevtralni", ali nismo?—Mil-waučan. Kako se menjajo letnice. Letnik lista preteče vsakih 62 tednov, kar naj bi vpoštevali tudi pri sosedovem listu. Ce izhaja šele nekaj tednov, ne more iti že v drugU^tnik.— Pika. N Živio, komur že. Živel Franc Jožef, slava mu! Nato pa: 2ivio Peter, slava ti I In potem: Živela svobodna Jugoslavija! Pašič: Ne Jugoslavija, pač pa kraljevina SHS. Narod: Torej dobro, živela kraljevina SHS. Ministri: Ne vpijte več SHS. Narod: Pa ne bomo. Ministri: Od sedaj je to kraljevina Jugoslavija. Narod: Zelo lepo. Torej živela kraljevina Jugoslavija! Oficielni patriotje: Vsi vpijte: Živio njegovo veličanstvo kralj! (Narod navdušeno vpije, da odmeva celo iz hotela Morrison v Chicagu, kakor smo čitali v poluradnem glasilu.)—Repor-ter. Lewis izgubil sodno bitko. Lewis je v Springfieldu izgubil že drugo bitko. Pritožil se je na prizivno sodišče, med tem morala v UMW pada. Žalostna igra je to, ki so si jo rudarji vsled svoje brezbrižnosti sami zakrivili.—J. E., Springfield. Ne bodite smešni l , Organizacija, katere edini smoter so podpore in pa plesne zabave, se vendar ne more imenovati kulturno, pa četudi napredno ime.—RK. Ime in ime. Ida Kravanja si jo na Dunaju dobila sloves filmske zvezde. Igra pod imenom Ita Kina. Revija "ScherFs Magazin" v Berlinu jo v decembrski številki opisuje za Italijanko. "Jutro" citira iz omenjenega magazi-na: "Italijanka Ita Rina baš opazuje Valentinovo sliko. Zato sanjavi blesk v njenih očeh . . "Jutro" dodaja: "Prepričani smo, da bo gdč. Ita Rina omenjeni reviji sama pojasnila zmoto in zahtevala popravek. Ali ne bi bilo morda umestno, če bi si Ita Rina spremenila svoj romansko zveneči umetniški priimek v bolj slovanske- __ o»» ga? Ni ravno potrebno. Pola Ne-gri ni poljsko ime, pa je vendar ves svet vedel, da je Poljakinja. Naj se še Ito razglasi za Slovenko. Morda pa je zanjo boljše, če jo ima «vet za Italijanko? Hrvatski pevec Dra-gun je pel po hrvatskih naselbinah pod svojim imenom. Ko je dobil angažmo nekje na Pacifiku, si je ime spremenil v Dragoni. Narodni Hrvatje so mu to zamerili. "Italijane imajo povsod za pevce in igralce in lahko dobe več denarja, kakor drugi. Sicer pa je kompa-nija hotela, da imam ime, ki bo 'vleklo'," je pojasnil Dragun— Dragoni.. V filmskem svetu vYk>s An-gelesu je nekje Slovenka, ki igra pod imenom Zora Zorana ,ali je morda Zala Zorana. Ime je slovensko, ampak Zala mi je znana samo toliko, kolikor je pisal o nji Subelj.—P. PRIHODNJA KONFERENCA BO 4. MAJA. Newbury, O. — Klubom in društvom Izobraževalne akcije JSZ. v clevelandskem-girard-skem okrožju sporočam, da se prihodnje zborovanje vrši v nedeljo 4. maja in ne 27. aprila, kakor je v zapisniku zadnje konference. Ta sprememba je prišla vsled tega, ker je bila dvorana za datum 27. aprila oddana za koncert pevskemu društvu "Cvet". Tajnike klubov in društev prosim, da to u-poštevajo. Pomota se je dogodila, ker nisem pravočasno obvestil zapisnikarja prošle konference o spremembi datuma za prihodnje zborovanje. Upam, da se mi to oprosti. Dne 4. maja bomo na zborovanju praznovali tudi pomen mednarodnega delavskega pra-znika. Seja bo popoldne, zvečer pa bomo imeli veselico v prid konference. Joa. Lever. Zadružni delavski domovi e na Slovenskem Kako se razširi list. če list nima naročnikov, si lahko pomaga na ta način, da ga uprava pošilja na ogled po dva iztisa, vsakega separatno, raznim posameznikom. Potem pa se lahko pobaha: "Naš list tiskamo in razpošiljamo v toliko in toliko izvodih." Po mojem mnenju je taka metoda zelo neekonomična tudi za list "korporirane družbe", posebno še, če je pošiljanje na ogled brezplodonosno.—n.-k. Kdo je potreben izobrazbe? Tisti, ki si domišljajo, da jih je sama učenost. Ufanka. Zakaj je K. jezen na Z.? SEZNAM PRIREDB KLUBA ST. 1 J. S. Z. V SEZONI 1930-31. V sezoni 1930-31 ima klub št. 1 JSZ v načrtu osem rednih prireditev, in sicer štiri predstave, dva koncerta in pa Sil-vestrovo zabavo ter prvomajsko slavnost. Določeni so sledeči datumi: V nedeljo 26. oktobra dramska predstava v dvorani CSPS. V nedeljo 30. novembra koncertna predstava "Save" v dvorani CSPS. V sredo 31. decembra Silve-strova zabava v dvorani SNPJ. V nedeljo 25. januarja 1931 dramska predstava v dvorani CSPS. V nedeljo 22. februarja dramska predstava v dvorani SNPJ. V nedeljo 22. marca dramska predstava v dvorani CSPS. V nedeljo 26. aprila koncert "Save" v dvorani SNPJ. Dne 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ. Priredbe bomo imeli štiri v dvorani CSPS. in štiri v SNPJ. Odbor kluba. Ljubljanska "Delavska Politika" piše o velikem pomenu delavskih domov v raznih krajih dežele, ki so jih zgradile sadruge. V njih so dvorane, zadružne prodajalne, telovadnice, čitalnice, igrišča itd. 0-menjeni list piše med drugim: "Razen palače ljubljanske Delavske zbornice in hiše celjske ekspozitura Delavske zbornice so vse delavske domove v Sloveniji postavile zadružne oiY*nizacije 1 Kdor ima kaj soli v glavi in plemenitega v srcu, mora sneti klobuk pred tem dejstvom. Naj mu ¿bo še tako Jt srcu prirastel katerikoli del pokreta, toda zadružnemu mora izkazati globoko spoštovanje. Pa ne samo tiho spoštovanje ,temveč glasno tako, da *bodo vsi videli v zadružništvu svojega zaveznika in prijatelja. Kakšen bi bil delavski po^ kret v Sloveniji, če bi delavskih domov ne bilo? Ali bi bilo mogoče organizirati in voditi take trume kovinarjev na Jesenicah in prirejati tako v masah obiskane gledališke predstave v Trbovljah, če bi ne bilo v obeh krajih tako krasnih domov? Kaj je dom, vemo najbolj Ljubljančani, ki ga do otvoritve palače Delavske zbornice nismo imeli. Ves čas smo imeli lepe strokovne organizacije, toda kako naj bi bile te dobro funkcijonirale v kleteh v Gradišču. O kulturnem pokretu pa v tistih časih skoro ni mogoče govoriti. Krasno idoča knjižnica prosvetnega odseka, na A ponos, "Cankarjeva družba", vele-obrat Ljudske kuhinje, ogromen napredek strokovnih organizacij v Ljubljani, vse to je bilo omogočeno šele z zidavo palače na Miklošičevi cesti. Ce nekateri delavski domovi v drugih krajih še niso prinesli tako razveseljivih rezultatov, s tem še ni rečeno, da jih ne bodo. Toda ti domovi so tukaj in namenjeni socijalne-mu napredku našega delavstva." Listu y podporo II. iskaz. South Fork, Po. Jacob Rupert, 50c. West All is. Wis. Anton Demshar, 50c. Kenosha, Wis. Dr. št. 38 SNPJ., $1.24. No .Chicago, 111. Anton F. Žagar, $1.16. Rock Springs, Wyo. Frank G rum, 50c. Chicago, 111. Nabrano na izredni seji eksekutive JSZ., $14.25. Export. Pa. Joseph Britz, $2.20. Brownton, W. Va. Frank Klemene,, 26c. Dotroit, Mich. P. Ocepek, $1.00. Chicago, 111. Chas. Pogorelec, $5.00, Peter Swolšak, 25c, skupaj $5.25. Skupaj v tem izkazu $26.84, prejšnji izkaz $26.25, skupaj $52.0'9. Podržavljenje "Sokola" v Jugoslaviji Tisti, ki se zanimajo za so-kolstvo, to je, ne le za telovadbo nego tudi za takozvane ideje aokolatva, so z zanimanjem čitali poročila o dekretu jugoslovanskega kralja Alek-aandra, s katerim odloča, da bo morala jugoslovanska mladina v bodoče telovaditi v "Sokolu kraljevine Jugoslavije". Dekret je dal vsem telovadnim organizacijam na razpolago, da se ali reorganizirajo v novem sokolu, ali pa razpuste. Jugoslovanski Sokolski savez se je takoj lojalno izrekel za pridruženje, Hrvatski Sokol pa je sklenil, da se rajie razpusti, iatotako telovadna organizacija "Orel", ki deluje na Slovenskem. Vlada je pričakovala od vseh, da se bodo soglasno izrekli za taktiko jugoslovanskega ujedinjevanja tudi na polju telovadbe. "Sokol kraljevine Jugoslavije" bo v bodoče nekako napol državna telovadna organizacija, in popolnoma pod državno kontrolo. Njegov načelnik bo vsakokratni prestolonaslednik. V prejšnjem Jugoslovanskem sokolskem savezu je bilo približno 47,000 članov, o-krog 10.000 naraščaja, 18,000 šolske dece, vseh skupaj okroglo 75,000 oseb. Vseh sokol-skih društev je bilo 450, kar je za tako veliko slovansko deželo zelo malo. Gostota sokol-skih društev je bila največja na Slovenskem. Vseh članov Sokola na Slovenskem skupaj z naraščajem je bilo okrog 24,000. Po novi uredbi pričakujejo, da se bo število članov Soko-la zelo pomnožilo, posebno še zato, ker je vojaška obveznost članom Sokola kraljevine Jugoslavije znižana tri mesece. ~ Složna dvojica. "Moj mož in jaz imava skupen račun pri banki." "In ne nastanejo zaradi tega nikoli pomote?" "Kaj še! On vlaga denar, jaz pa ga dvigam." a Praktična uporaba. "Sobo bi že najel... Ampak tu zgoraj v stropu je luknja..." "O, to nič ne de... Vaš prednik je v deževnem vremenu vedno podstavljal kopalno kad, da je nalovil vode . . Seznam priredb čl kaških društev In klubov FEBRUAR. "Nada" št. 102 SNPJ. — Maška rada v soboto 8. feb., dvorana SNPJ. "Suaglares" št. S32 SNPJ. — Plesna zabava v soboto 15. februarja, dvorana SNPJ. Kl«b št. 1 JSZ. — Predavanje v petek 28. fsbruarja v dvorani SNPJ. Predaval bo Joško Oven o Parizu. MAREC. "Sooodjo" it. 44» SNPJ. — Plesna aabeva v soboto 1. marca v Ms sarykovi šoli v Ciceru. Zbor "Prošoroa". — Dramska predelava v nedeljo 2. marca, dvorana SNPJ. "Ploaoor" it. SSe SNPJ. — V torek 4. marca pustna zabava v dvorani SNPJ. Klub it. 1 JSZ. — V nedeljo 30. marca dramska predstava v dvorani ČSPS. APRIL. Zbe* "Sava". — V nedeljo 27. a-prila operetna predstava v dvorani ČSPS. MAJ. Klub it. 1 JSZ. — V četrtek 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ. Svotouar Banoroc bo imel koncert v Orcheetra Hali v nedeljo 18. maja. Ako priredba vaše organizacije Še ni v tem seznamu, nam sporočite podrobnosti, da jo uvrstimo. MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po vaii meri. Ul vam isdolamo obloko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. CISTA $25'°° VOLNA SAMO— Naročita si obloko ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo T Slovenskem, Hrvaškem, Slovaikom, Čoikom, Poljakom, kakor tudi v Angloikom in Nomikom josiku. Naša posebnost »o tiskovino sa druitva in trgovce. ALI RABITE PEVJEZA BLAZINE? iiit« p« vior-cm kater« vsakomur polijemo ZASTONJ. Imamo tudi ft« s*a-tovljene blazin«. Za popolno sa« Jovoljatvo Jam ¿imo. ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J. Anton Zornik .................♦.♦♦»♦♦ John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Are., CLEVELAND, O. ************************** Frank Mivfek ;\ Coal, Coko and Wood.—Gravel. | WAUKEGAN, ILL. Phono 2726. 4************************; Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA V8E GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) »p rajema donar sa hranilno vlogo ali sa tok oči račun proti najfcoljiemu obrestovan ju. 2.) p os rodu jo najconejio dostavo donarnih poiil jk Is Amoriko v domovino in obratno* 3.) posreduje v veoh gospodarskih sadovah hkro in po eon i. - Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakafte na račun Zadruin« banke na Amalgamated Bank off Now York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tam obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko j« Joseph Menton, 15824 Normandy Ave., Detroit Mich. Obračajte se nanj. A • s Obračajte se v vseh'bančnih poslih sa stari kraj na Za999$....................» ; Dr. Andrew Furfam I; ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) I; Uradne uie: Od 9. do 12. dop., ; od 1. do 6. popoldne In od 6. do < t. zvečer. Ob sredah od 9. do ! ;; 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. ; Tel. Crawford 2693. Tel. na dem« Rockwell 2616. mM»MMMMMM»MM»» FENCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Postrežba točna. VV 'The Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročninai $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 628 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. "New Leader" 11 angleški socialistični tednik. i! Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". *************************$ aaeeeeeeaeeeeaeeeeeeeesee» I HERMINIE, PA. m Trgovina s mešanim blagom. Peči in pralni stroji nada ■ posebnost. Tel. Herminie 2221. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD < 324 Broad Street ; Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. 1 oooooooooooeooteooettiM»? Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Victor Navinshek 331 Greove Street, CONEMAUGH, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $260 in slovenskih ter hrvatskih plošč. Zmerne cene in točna poetreiba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam širom Amerike. Se priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! H MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, III. .... . ... j1Mr«alavHo brzojavno brez posebnih stroskor sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih ^lii iona pitnem uradu v 8. do 5. dneh, In to brez odbitka. u ^ili mrTogo č^a ta denarJaVda smo uvedli ta izmlni način pošiljanja denarja popolno«. • ~ ga^n nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. NaL t^oja^e^cene To običajno nilje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene. URADNE URE» V pondeljek in četrtek od 9. sjutraj do 6. «večer, v ter* srede hi potek od 9. sjutraj do 6. popoldne, v soboto od 9. sjutraj do 1. popoldne. ..................... . M . !.. ŽIVIO NAROD! ŽIVELA MONARHIJA!" < «JHtftfcjf JKÎjl^' » M* * 'jfr^ " ' " Dr. Paul in Marija Krische: ŽENA Y ZGODOVINI ROJSTVA V ODSTOTKIH Število rojstev je v prošlem letu padlo najbolj v Angliji—pač znak velike industrialne depresije, ki se vleče že vsa leta po vojni. Pred vojno je bila Francija glede rojstev na najnižji stopnji, Italija, Rusija, Španija in Avstrija pa na najvišji. Še nikoli ni bilo v Angliji rojenih tako malo otrok kakor lani, namreč 16.3 na tisoč prebivalcev. Leta 1920 je prišlo 25.5 novorojencev na vsakih tisoč prebivalcev, in 1. 1918, ki je bilo zadnje v vojni, pa 17.7. Smrtnih slučajev je bilo lani v Angliji 13,7 na tisoč prebivalcev, tako da je število rojstev in smrti že skoro izenačeno. Izmed vseh večjih dežel je imela Anglija lani* najnižje število rojstev na vsakih tisoč ljudi. Španija jih je imela največ, namreč 29 na vsakih tisoč prebivalcev, Italija 27, Kanada 24, Nizozemska 23, Avstrija 22, Danska 21, Avstralija 20 in Zedinjene države, ki so v tem merilu na osmem mestu, 19. Takoj za Anglijo je Francija, ki beleži 18 rojstev na vsakih tisoč prebivalcev. Izmed manjših dežel imajo Poljska, Jugoslavija in Rumunija vse velik odstotek rojstev. Kontrola porodov je v njih le malo poznana in ob enem nedovoljena. Prepoveduje jo povsod poleg oblasti tudi vera, najbolj katoliška, ki ji je najbolj nasprotna in jo smatra za smrten greh. VZGLEDI MIČEJO . Šest okrajev (counties) v Wisconsinu je sprejelo starostno zavarovanje, med njimi seveda milwauški, ki je na čelu gibanja za socialno zavarovanje delavcev v Wisconsinu. Kjer ni socialistov in drugih resničnih bor* cev za ljudske pravice in socialno zakonodajo, tam imajo politični uradniki ljubezen do ljudstva samo na jeziku. Treba je pritiska, socialistov, da se vsaj nekoliko zganejo. Koliko več in boljše socialne zakonodaje bi imelo ameriško ljudstvo, če fie bi znalo otresti sladkozvočnih prijateljev ter se pridružilo v večjem številu onim, ki mu govore z dejanji. Glasile J«go«lova»*o SocialUttt»o Zvo»o NAROČNINA sa Zedinjene države hi Kanado sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: ra četo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti r našem uradu najpozneje de pondeljka popoldne sa priobčitev _ V IteVilki tekočina tedna ______ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906._______ Editor___________________Frank Zaits Business Manager______Charles Pogorelee Ko je leta 1861. baselski pravnik J. J. Ba-chofen obelodanil svoje genijalno delo "Materinsko pravo", se je pozornost znanstvenih krogov prvikrat - ustavila na dejstvu, da je pred današnji^ .družabnim redom, kateri povsod postavlja moškega^ v center vsega, a ženi predpisuje čin druge kategorije, obstojala vladavina žene, ko se je otrok imenoval po materi in je imela žena vodilno nalogo v, družabnem življenju. V tisti dobi, ko se je knjiga pojavila, ji niso pripisovali takega pomena, kakor ga ima danes. Na vsak način je sociologija prevzela mišljenje v smislu Bachofena, kateri, poleg očite prednosti, ki jo pripisuje matrimonijatu, vsekakor zastopa stališče, da je pravo očetovstvo nekoliko superiornejše, ker, mesto instinktivnega, ki je vladalo v dobi matrimonijata, mesto mistične povezanosti tedanjih ljudi, postavlja mirno jasnost razuma. Po Marxu in Engelsu, posebno po Engelsovem delu "O izvoru družine", je prevzel socijalizem pojem o materinskem pravu ali v docela različnem pojmovanju. Engels se je naslanjal na delo ame-rikanskega učenjaka Morgana, "Prazgodovinska družba", ki je izšlo 1877, kateri je, kakor Bachofen, zastopal stališče, da so v hordah prvobitno vladali svobodni spolni od-nošaji (promiskuiteta) in da je vsled tega, ker je poreklo po očetu bilo nesigurno, po materi pa očigledno, izgradila kot prva ožja zveza, rodbina, ki ji je načelovala mati. Ni pa bil soglasen z Bachofenom v presoji periode matrimonijata, ker je bil ta urejen komunistično : plen, ki se je skupno lovil, se je tudi skupno delil — in tudi zato, ker žena ni bila potlačena. Kakor v periodi matrimonijata ni bilo razredov v današnjem smislu, je bil v nasprotju svirepe periode očetovskega prava — patriarhata — z denarno produkcijo in potlačenostjo žene, matrimonijat doba tople skupnosti. Mislilo se je na neko blaženo prazgodovino na sličen način, kakor jo podajajo religiozne legende. novejšem času sta se pojavila Matilda in Matias Vaerting z novo teorijo o materinskem pravu. Zastopata zakon nihanja, po katerem sledi po neki periodi predpostavljanja enega spola perioda vladavine drugega spola. Koliko period izmenjavanja vladavine moškega in ženske je bilo v dolgi dobi prazgodovine, je skrito v prazgodovinski temi. Po njuni trditvi se o periodi matrimonijata lahko trdi, da je vladala v celosti ženska, torej v isti meri, kakor danes moški; nato je prišlo do preobrazitve spolnih značajev, ker je ženska v periodi svoje vladavine kazala iste nagibe in sposobnosti kakor danes moški. Nasprotno temu stališču zastopajo znani socijalisti, kakor Henrik Nemilovv in Muller-Lyer mišljenje, da je materinsko pravo ozko zvezano z-gotovo razvojno periodo. Preiskave pri primitivnih narodih, ki stoje še na popolnoma nizki stopnji razvoja, pri primitivnih lovskih narodih, ki še ničesar ne vedo za materinsko pravo, kjer nosi otrok ime horde, kažejo dejstva, da je velika verjetnost, da se je perioda materinskega prava pojavila v času, ko je človek pustil lov in se začel pečati s poljedelstvom in da je zopet naglo izginila, ko je poljedelstvo postalo najvažnejša oblika produkcije. (Dalje prihodnjič.) Istiaja vsak èotrtok. Isdaja Aigoelovaatka Dolavska Tiskovaa Družba, Chicago, 111. SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. AddraM. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. ToUpboao: Rockwall 2864. PROLETAREC List sa ia toroso delavskega Ijtidatva. Za podaljšanje delavnika ■ 546 "Producirajte več", je neštetokrat klic ka-. pitalističue propagande. "Pridnost je pot v blagostanje", nam oznanjujejo besedniki po-sedujočega razreda. Pozabljajo pa na drugo stran slike. Mar ni stotisoče onih, ki bi bili radi pridni in moledujejo za priložnost, brez dela? Odriva se jih od tovarne do tovarne, od rudnika do rudnika, in vse njihovo prizadevanje, da bi bili pridni in producirali več, kakor zahtevajo gospodarji, je zamanj. Ni prostora za vse. Dela ni, in pravijo, da ga bo vedno manj, Če se kaj ne izpremeni, toda produkcija vendarle veča. Kaj naj se spremeni? Ekonomi, ki Člani socialistične stranke, prerokujejo, da se bo število brezposelnih neizogibno večalo —ako ako—ako se ne skrajša delavnik, ako ameriški kapitalisti ne prenehajo vlagati svoje profite v gradnje tovaren v tujih deželah itd. Vzlic rastoči brezposelnosti pa je tendenca kapitalizma podaljševati delavnik. Kompa-nije v ameriških južnih državah »premogovniške družbe v Angliji, industrialci v Nemčiji, in pa kramarji in obrtniki v Jugoslaviji zahtevajo, da naj se delavni čas zviša. V Jugoslaviji so delodajalci podprli svojo zahtevo z argumentom, da osemurnik ovira narodno gospodarstvo in zapira pot v blagostanje. Temu je treba torej odpomoči, način pa je podaljšanje delavnika recimo na deset ur ali več. Jasno je, da je v tistih deželah, v katerih je delavnik najdaljši, največ mizerije, največ nazadnjaštva in največ primitivnosti. Industrija v njih slabo prospeva. Če bi bili delodajalci pametni, bi razumeli, da je to argument, ki pobije vse njihove. Dvojna mera za preganjanje butlegarjev * i " Frank Ross v Elm Grovu, W. Va., je prodal dva kozarčka žganja, kar mu je prineslo 50c in pozneje dve leti zaporne kazni ob težkem delu. Zakon ni imel proti njemu ničesar drugega, kakor dokaz, da je prodal dva kozarčka žgane pijače. "Dva ali tisoč," je rekel sodni zbor, "kršil je zakon in zasluži kazen." Eden sodnikov je temu načelu ugovorjal z argumentiranjem, da je Jonesova postava za poostrenje kazni predvsem namenjena velikim kršilcem prohibicije, ne proti malim, kakor je npr. Frank Ross, kateremu je kršitev prinesla pol dolarja skupička. Veliki butlegerji so navadno prominentni in imajo "zveze". Dajejo velike podkupnine, zalagajo visoke gospode z dobro pijačo in pečajo se s "politiko". Le malokomu izmed višjih trgovcev s prepovedanimi pijačami delajo oblasti sitnosti. Ce temu ali onemu za-pro lokal, ali mu zapro distilerijo, je to največ za "javno konsumcijo", da se potolaži auhače. Kadar pa se oblast loti malega kr-iilca, ga kmalu zaduši v prepovedanem bizni-au, poleg tega pa ga kaj rada potlači tudi za omrežje. Za rešetko pa lahko premišljuje, čemu Mr. ao and so lahko trži naprej, dasi vsakdo na prohibicijskem in policijskem uradu ve o njegovem kršenju zakona, njega pa so zgrabili ko se je komaj lotil prodaje pijače. "Pred postavo smo vsi enaki", se lahko napiše na papir, a v življenju ne vemo nič o tem pravilu. Vemo pa, da velike ribe žro male, in da velike kršilce protektirajo, male pa preganjajo. 30,000 novih članov Socialistična strankri je lani dobila več članov kakor v prejšnjih petih letih skupaj. Letos je podvzela kampanjo, da pridobi 30,000 novih članov. Začetni uspehi so razveseljivi. J. S. Z. mora v tej agitaciji izvršiti svoj del, ki odpade nanjo. Tisoč več članov ni nemogoč cilj, ako se zavzamejo zanj klubi v Penn-svlvaniji, Ohiju, Illinoisu in drugje. KAKŠNO JE BILO LETO 1929 PRI NAS (Dopis iz Ljubljano.) i je bil dr. Trumbič kot emigrant Kakšno je bilo leto 1929?iv znanem Jugoslovanskem od-Nič prida, in veseli smo lahko, boru, ki je pripravljal ustano-da je pri kraju z njim. vitev Jugoslavije, danes pa je Leto 1929 se prav za prav ni baje iz iste države emigrtral. pričelo s 1. januarjem, po kole- Nahaja se zdaj menda v Ber-darju. To leto se je za Jugo- linu. Pravaša dr. Pavelič in slavijo začelo prav za prav s Perčec sta enako emigrirala ter 6 januarjem, to je z dnevom, sta obiskala tudi Sofijo, kjer ko praznujejo pravoslavni svoj sta obljubljala makedonstvu-božič, mi pa svete tri kralje, juščim svojo zvezo v borbi za Na ta dan svetih treh kraljev -osvoboditev Hrvatov in Make-je izpregovoril kralj Aleksan- doncev der preko svoje poslanice na- Meseca oktobra je izšel nov rodu, na dan svojega božiča je zakon 0 spremenitvi imena SHS general Pera Zivkovič v kra- y jug08iavijo, ki ga je vse po-ljevem imenu sporočil držav- zdravji0. zdaj se država ime-ljanom SHS, da je kralj usta- nuje «Kraljevina Jugoslavija", vo razveljavil, da je zavrgel s ¿imer naj že na zunaj priča o vse posredovalce med seboj in zedinjenem jugoslovenskem na-državljani, razpustil parla-, mdu Da bi se zatrlo vsak se-ment, poslal poslance kot ne- paratizem in da bi se zatrla več-poslance domov povedat mjse| da je treba govoriti o ju-volilcem, da je kralj sam pre- g0Si0vanskih narodih, je izšel vzel v svoje roke vso oblast in tudi zakon> ki dovoljuje izo-postavil za predsednika vlade bešanje samo državnih zastav, in notranjega ministra genera- prep0veduje pa izobešanje na-la Pero Zivkoviča. Preko noči rodniht t. j. slovenskih, hrvat-so bili po vseh mestih Jugosla- skih za8tav. Da bi se uprava vije nalepljeni letaki s to po- čim bolj poenostavila, so raz-slanico — preko noči se je s deli}i državo na devet banovin tem proglasom povsem tiho iz- in država je dobila devet ba-vršila temeljita preuredba v državi, ki ni bila nesimpatično sprejeta. S 6. januarjem smo torej začeli leto 1929, ker se je tega dne spremenila oblika SHS-vlade. Kaj vse se je izvršilo s to proklamacijo, smo kmalu občutili. Vlada genera nov, ki so kraljevi namestniki v banovinah. Med bani sta tudi dva generala. Namesto bivših ljubljanskih in mariborskih oblasti smo dobili eno dravsko banovino, ki ji naČe-Ijuje ban inž. Dušan Sernec. V dravski banovini je ozemlje vse Slovenije ,razen Bele Kra- ----------------- ------ „ jjne> pripada savski, zagreb- la 2ivkovičaJe razpustila vse ski banovini. Ta razdelitev na plemenske stranke sploh, raz- banovine je vojaška iznajdba, pustila demokratsko, klerikal-' no in socialistično stranko, "politični" listi so postali preko noči le še "informativni" listi, Za Miklavža v decembru smo dobili zakon o enotnosti telovadnih organizacij, o enot- noci le se miunns« » , in moralne ki morajo in smejok tiskati le Tr ^^ ustanavIja n0_ uradna poročila, ki jih daje yega Sokolft kraijevine Jugo- novo ustanovljena državna ča- glavije> v katerega naj vstopijo sopisna agencija 14 A vala . Po- yge dogedanje privatne telo- ostrili so zakon o tisku ter z yadne orRanizacije9 kakor Ju- njegovim pritiskom ustavili vse goglovangkl Sokol, 0rel, Hr-opozicijske liste, zlasti na Hr-|yaUki Sokoli Srbaki gokol jtd vatskem. Poostrili so zakon o Ce pa ne vgtopijo, ge morajo v zaščiti države, ustanovili po- treh tednjh razpugtiti< Novi sebno sodišče v Beogradu, ki Sokol je državna organizacija, edino sme razpravljati in sodi- .. načeljuje prestolonasled- ti o primerih pregrešitve zoper nik y gtAreSingtv u pa bodi več a.l.A. /^rfoirn l rt Vrl .. . M . . . . . zakon o zaščiti države in ki deli velike kazni obtožencem. Hrvatski opozijonalci menda so v glavnem — kolikor generalov. Novi Sokol bo imel pravilnik, ki ga bo izdelalo vojno ministrstvo. Zanj agiti-rajo s tem, da bodo člani So- so mogli — emigrirali v tujino,, kola imeli skrajšani rok voja-tako vodje radičevcev, prava- ške službe. — Orel, ki mu je šev in celo federalist dr. Ante bil najhujši tekmec in celo so-Trumbič. Med svetovno vojno vražnik baš Sokol, ne mara vstopiti v novega Sokola niti s svojim članstvom niti s svojim premoženjem. Škof sam je naslovil preko "Slovenca" na Orle pismo, kjer pravi, naj vztrajajo Orli v vseh okolno-stih, v katerekoli pridejo. (Ta "Slovenec" je bil zaplenjen.) Baš pred dnevi so imeli Orli v Ljubljani kongres, kjer so sklenili, da ne' vstopijo v novega Sokola, .dokler ta ne spremeni svojega imena in se zakon o telesni vzgoji ne preuredi na način, ki bo zadovoljeval re-ligijozne in demokratične principe orlovstva.. Za katoliški božič je izšel podpisan tudi zakon o zaščiti avtorskih pravic. Spričo vsega tega položaja je posebno živahno živel Zagreb. Kmalu po nastopu novega režima so se začeli v Zagrebu skrivne borbe. Zagreb se je malone spremenil v komit-sko gnezdo — tako so vsaj prestrašeno pisali meščanski listi. Na direktorja časopisnega koncema Tonija Schlegla je bil izvršen atentat. Schlegel je bil ob vstopanju v svoje stanovanje napaden in ustreljen iz revolverja. Policija je iskala krivce, notranje ministrstvo je razpisalo visoko nagrado za izsleditev zločincev — vse je ostalo zaman. Sele po mesecih je policija na nekako ovadbo izsledila atentatorje, ki so bili člani teroristične skupine pravačev. Ko so hoteli detektivi aretirati atentatorje, sta bila dva detektiva ustreljena, dva pa težko obstreljena. Eden atentatorjev je bil prijet, drugi pa je z nekaterimi tovariši pobegnil preko meje s Sušaka na Reko. Kaj je zdaj z aretiranim atentatorjem, ne poročajo niti besede. — S tem atentatom je bil v zvezi tudi mladi sin dr. Lor-koviča, pokojnega politika. Sin je pobegnil v pravem času preko meje v Gradec, kjer pa so ga aretirali in ga menda predali naši državi, naši policiji. Zadnje čase je baje zagrebška policija odkrila drugo teroristično skupino", organizirano iz članov bivše radičev-ske stranke. Ta bi bila morala s peklenskimi stroji spustiti v zrak vlak, s katerim so se vozili Hrvatje-delegati v Beograd, da se poklonijo vladi in kralju za rojstni dan, spustiti. v zrak katedralo, ko se je brala maša v slavo kraljevega rojstnega dne, ter hotel Esplanade, kjer so imeli oficirji istega dne veselico. Skupino so aretirali, našli peklenske stroje. Policija je obdolžila tudi dr. Mačka sodelovanja v tej akciji ter ga aretirala. Zagreb torej še vedno živahno živi . . . Kaj je drugega novega ? Kaj posebnega novega skoro ne sme biti . . . —XYZ.— NERAZVESELJIVA SLIKA RAZMER V NASELBINAH (Nadaljevanje s 1. strani), izobčenci na delo ure daleč. V domači naselbini ga več ne dobe. Le kje v oddaljenih krajih si ta ali oni še najde nekoliko zaslužka. Pesimistična slika. To ni slika, kakor jo vidijo črnogledi, pač pa taka, kot je v resnici. Je žalostna, takore-koč obupna za tisoče naših ljudi, in ker se tega zavedamo, je tudi naša dolžnost, da pomagamo drug drugemu kjer in kakorkoli mogoče. Organizacija, shodi in šola. Vsi vemo, da se bossom delavci in njihove družine prav nič ne smilijo. Prav nič jih ne peče vest radi krivic, ki jih uganjajo nad svojimi sužnji. Vemo pa, da so bossi popustljivi le tedaj, če imajo opravka s samozavestnimi, organiziranimi in o položaju dobro poučenimi delavci. JSZ. bo delovala v organiza-torični kampanji soc. stranke in pri reorganizaciji unij z vso svojo močjo. Mogočna politična organizacija, ki bo služila ljudstvu, je tisto, kar delavec sedaj najbolj potrebuje, kajti to je danes edino sredstvo, s katerim si bo v stanju pridobiti respekt pred delodajalci in njihovimi lakaji. Bodimo v boju optimisti. Dasi so razmere skoro obupne, moramo biti v boju optimisti. Zaupati moramo vase in se zavedati svoje moči ter pomena. Če danes nimamo ne moči in če se delavskih organizacij ne smatra važnim, je to zato, ker so še šibke, ker delavci ne zaupajo vase. Na tem sestanku naših so-drugov iz raznih držav je bilo sklenjeno, da se oprimemo borbenega organizatoričnega dela v čimvečjem obsegu takoj, o metodah in sredstyih, ki nam bi pripomogla do čimboljših rezultatov, pa bomo razpravljali in sklepali na osmem rednem zboru JSZ. dne 30.—31. maja in 1. junija to leto. Poročni slavnosti italijanskega prestolonaslednika, ki je vzel za ženo in bodočo kraljico italijanskemu ljudstvu belgijsko princezinjo Mario Jose, je prisostvovalo ljudstvo v "ogromnem številu". Pričujoča slika to potrjuje. Ljudstvo se pač ravna po starih običajih. In eden teh je, da pomeni dvorna poroka za ves narod nekako "žegnanje". Sicer dvorne ceremonije izgubljajo magnetizem, a v Italiji ga je imela ta poroka še tohko kakor nekoč. Pa vendar—kaj je prestolonaslednik—bodoči vladar—v primeri s pravim vladarjem Italije, Mussolinijem? Vladarček je samo še okrasek, običaj, celo v diktaturah, kakršni sta Italija in Španija. Vladajo drugi mogotci, kraljički pa so pečat. Jolko Oven: ZA SOLNCEM Sledovi ledenikov. Ledeniški vrt je nekaj silno zanimivega. Tu ao leta 1872 slučajno našli največje sledove, ki so jih pustili ledeniki v prazgodovinski dobi. Na tem malem precej strmem bregu je zapisala narava v neizbrisnih črkah cele dobe časa. Tu vidiš formacije okamenelih (Nadaljevanje.) je bilo vmes. Razstava se je nama zelo dopadla. Ronak« tura. Drugi dan sva bila na vozu že ob Šestih zjutraj. Napravila Qva znamenito Ronsko turo. Pot te pelje skozi KUssnacht mimo Rigija, nato po svetovno znani Axenstrasse, Tellovo ka-škeljk, znak iz dobe, ko je Svi-1 pelo Fliielen Altdorf. Do tu co zalivalo še morje. Na levi gremo vedno ob jezeru. Postrani vrta je velika zlomljena tem jo zavijemo navkreber pro-skala, kjer se vidi vtise palmo- ti Amstegu, kjer so velikanske vih listov iz vrste, ki spada v elektrarniške naprave, in ma-srednjo tercijalno perijodo. In lo naprej se začne Gotharski sredi tega so pa globoki tako predor. Kmalu smo v soteski zvani ledeni mlini; globoke Schfillenen, tu je spomenik ge- votline izdolbene v kamen, katere so izvrtali vrteči kamni, ki jih je krožila vada tajajočih se ledenikov. Tu je kak ducat tako izdolbljenih kotlin. Pred teboj leže milijoni let zgodovi- je se 'Hudičev most', nato skozi ne. Celo reč so našli na čuden železna vrata, ki so samo za-način. Leta 1872 je dal me- časno odprta — tu se začenja ščan Troller v bližini levovega st- Gothard Pass, z ogromnimi spomenika kopati klet. Ko so Ifortifikacijami, podzemskimi odvozili zemljo, katere je bilo par čevljev debelo ter nekaj peska, so zadeli delavci na ži-l vo skalo. Ko so pri izkopavanju zapazili globoke kotline z debelim kamnom na dnu, so poklicali gospodarja in ta. pa profesorja geologije Alberta Heim-a. Začeli so skrbno odkopavati in leta 1876 je bil cel vrt odkrit. Danes je to ena glavnih točk, ki jih obišče tujec v Lucernu. "Junaštvo in zvestoba." Na vrhu hriba je velik natu-rologični muzej. Spodaj pod glacijalnim vrtom je sloveči levov spomenik. Izsekan je iz žive skale ter meri z votlino 13 metrov, sam lev pa 9 metrov. Načrt je naredil Danec Thor-waldsen, izsekal pa ga Ahorn iz Constance leta 1819-21. Spomenik predstavlja zvestobo švicarske telesne straže Ljudovi-ka XVI. Padli so skoro vsi do zadnjega moža, braneči francoskega kralja pri Tuilerejih v Parizu leta 1792. Ko sem pred nekako dvajsetimi leti prvič videl ta spomenik, je napravil name silen vtis. Ko sem pa pre-čital zgodovino in izvedel komu na čast je postavljen, sem razsvetljenim od električne lu-mislil drugače. Lep spomenik či. Stene ledu, ki so stotine ali ti plačani vojaki, braneči čevljev debele, se ti zde viš-ničvrednega kralja pred revo- njeve v luči, tudi ljudje in o-lucijonarji v tuji deželi, ga ni- brazi imajo čudno vijoličasto so vredni. Ko sem ga gledal, barvo. V hotelu kosimo in po sem se spomnil drugega sporne- kosilu jo odrinemo v dolino in mazana s sivo, globoko, kalno vodo, ki drvi kot prmvi gorski hudournik med umazanim skalo vjem.i * Ustavimo se v mestu Meirin-gen, od koder pelje direktna pot na lnterlaken ter Berner Oberland. Meiringen je lepo letoviško mesto z nebroj hoteli. Ko smo popili naš five o'clock tea, smo jo obrnili iz glavne poti v Briinig prelaz, od tam pa po strmih bregovih in dolinah mimo Alpnach-a, gore Pilatus k Stirikantonskemu jezeru in nazaj v Lucern, kamor smo prišli ob desetih zvečer. Bila je krasna tura, kateri morem pri- nerala Suvarova v. spomin avstro-ruske zmage nad Francozi leta 1799. Preidemo reko Reuss, pred nami je ogromna skala v podobi mosta — imenu- turo 58 fr. za osebo. Po seda- " nji valuti dobiš nekako pet švicarskih frankov in nekaj centi- V ARU ETNI SPORED PRIREDBE KLUBA ST. 49 J. s. Z. V COLLINVVOODU. Collinwood, O. — V nedeljo 2. februarja ob 7. zvečer bo imel klub št. 49 JSZ. v Slovenskem delavskem domu priredbo s bogatim varijeinim sporedom. Brata Mihajlovič, ki sta zastopnika Cunard Anchor pa-robrodne družbe, bosta kazala premične slike raznih krajev Jugoslavije, Francije in Švice. Nato je 10 minut odmora. Slike bodo zanimale tiste, ki so prišli sem iz starega kraja, in nedvomno tudi tu rojeno našo mladino. Po odmoru bo izvajan bogat spored koncertnih in šaljivih točk, ki so trikrat vredne male vstopnine 50c. Naj navedemo spored -na kratko: Louis Kavšek nastopi s harmoniko, Ida Modic bo Vožnja je nas stala 40 iran dunc bo izUgkava, , zvoke kov za osebo, 90 za dva. A- jz naš narod instru. !n!rl?on, PreS8.rla Un«.Za„1f„° menta, Vodnal-piano, banjo, violin trio, Olga Godec—piano solo, in Peter Turkovič, harmonike. Najboljši nastopi do- simov za en dolar. Baael. Drugi dan zjutraj sva jo od- magazini, in vojaškim ozem- rinila v Bazelj, tam sva ostala ljem kamor je vstop prepovedan. Tu na tej vožnji šele o-paziš, kako je Švica utrjena in zavarovana in to napram dobrim sosedom — Italijanom. Srečali smo tisoče vojakov, bili so namreč manevri, v polni vojaški opremi v teh prelazih. Od Andermat-a, ki je lepo letoviško mesto, gremo naravnost v Furka prelaz (7990 čevljev). Povsod vidiš sneg in ledenike, še malo, pa smo pri Rhonskem ledeniku, kjer se ustavimo. Rkonaki ledenik. Teh nekdanjih ostankov ledenih dob je še precej v Alpah. Švica jih ima nemalo število. Eden najlepših in najdostop-nejših je Rhonski ledenik. Zamisli si, da si v višini več kot 7000 čevljev, pred teboj se dviga ogromna gora ledu, spodaj v dolini pod ledenikom pa izvira reka Rhona. Blizu ledenika so podjetni Švicarji zgradili par hotelov. Zlezli smo z avtomobilov ter šli peš do ledenika, kjer te proti mali U ■ v Pitts- burghu predzadnjo nedeljo je bil lep moralen uspeh, a ude-zahteva od njih mnogo vaje in1 ^žba bi bila lahko precej bo-truda. Uša. Kako je uspel prošlo ne- BANOVČEVI KONCERTI Priredbe klubov J. Banovčev koncert v M*. §# £ ^^ ^ organizacij Brata Mihajlovič prideta na to prireditev s filmskimi slikami iz prijaznosti in mi jima bomo, kakor vsem, - ki sodelujejo, vračali s prijaznostjo. Za plesalce smo preskrbeli fino godbo, postrežba bo dobra in vstopnina je le 50c. Na svidenje 2. februarja.—Odbor. PRIPRAVE ZA KONCERT V WARRENU. Warren ,0. — Dan, katere- „ ga si je izbrala naša naselbina ' marca. deljo koncert v naselbini Cla-ridge, še nimamo poročila. Njegovi koncerti so aranžirani še v sledečih krajih: Durant City, Pa., 29. januarja. Moon Run, Pa., v nedeljo 2. februarja. S. Euclid, O., 16. februarja v Notredame College. Cleveland-Newburg ,0., v nedeljo 23. februarja. Springfield, III., v nedeljo be tri nagrade, katere se izbere nazadnje s ploskanjem. Le počakajte, spored se še nadaljuje! Sopranistka Miss Jennette Sterle zapoje v solu "Snjegul-čico", "Senoro" in "Gypsy Love". Sestri Petrovich zai- par ur in nato odšla proti Parizu. Bazelj je staro bogato mesto. Imenujejo ga mesto milijonarjev radi številnih bogatašev, ki žive v njemu. Ima grAti na klavir v duetu "Con-dovolj zanimivosti, ki jih naš cert p0lonaise", zatem poje alt človek navadno prezre ko hiti ^^ ^ary ivanush, tej točki čezenj. Bazelj leži ob reki Re- 8iedj tenorist Louis Belle s solo-nu. Tu je centralizirane mno- 8pevom in nastopil bo tudi zna-go industrije. Mesto ima par ¡n kvartet Belle-Plut-Jančič-La-finih muzejev in dovolj starih zar> jn nazadnje pride tudi cerkva, od katerih se odlikuje na§ komik Anton Eppich— katedrala iz dvanajstega sto- "Dimnikar" in Frank Mahne, letja. V muzeju se posebno učitelj, bistra glava, odlikuje slikarska galerija, j p0 programu bo plesna in kjer je shranjenih triindvajset prosta zabava v spodnji dvora-Holbeinov, potem dovolj risb ni. od obeh Holbeinov, mlajšega Vabimo na to prireditev za koncert gdč. Zore Ropasove je sobota 1. februarja zvečer. Koncert bo v Jugoslovanskem domu. Nestrpno pričakujemo te priložnosti, ko nastopi med nami tudi ta odlična umetnica. Naselbina VVarren je imela že več priredb, na katerih so izvajali program bodisi staro-krajski umetniki ali pa naši slovensko-ameriški. Na vseh je bila udeležba zelo dobra in nedvomno bo tudi v soboto 1. feb. poset koncerta obilen. Pričakujemo, da se ga udeleže vsi tukajšnji Jugoslovani in da dobimo mnogo gostov tudi iz naselbin Niles, Girard, Young-stown, Bessemer, Farell in drugih. Vabljeni ste vsi. Naj še omenim, da je pečlar-ski klub iz Farrella obljubil, da se udeleži koncerta stoodstotno. Frank Modic. BANOVEC V MOON RUNU. Moon Run, Pa. — V nedeljo 2. februarja ob 3. popoldne bo imel v naši naselbini koncert Chicago, III., v nedeljo 18. maja Orchestra Hall. Milwaukee, Wis., v nedeljo 25. maja. Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija koncert v Opera House. Traunik, Mich., v soboto 7. junija. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopise v svrho dogovora na Sveto-zar Banovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. Unije v Butte ustanovile delavsko stranko Unije v Butte, Mont., kjer so veliki bakreni rudniki, u-stanavljajo delavsko stranko. Do jeseni 1. 1914 je imelo mesto Butte socialističnega župana in administracijo, katero pa je sodišče odstavilo, češ, da v času izgredov istega lista leta v bojih med frakcijami tedanje rudarske unije njena policija ni nastopila proti demon- sloveci slovenski operni pevec ¡strantom, kakor bi morala. V tenorist Svetozar Banovec. Vr- vojni histeriji in v frakcijskih šil se bo v Slovenskem domu. bojih so rudarji prišli ob unijo, Ne zamudite te prilike! Moon- oziroma so se razprtili na več FEBRUAR. COLLlNWOOD O. — Priredb« klub« fc. «S JSZ. s velikim rmrijH nim «porodom v nodoljo 2. f«trnmrim. CLEVELAND, O. — V—iic. kluba it. 27 JSZ. v nodoljo 9. fobmorj« V »podnji dvorani Slov. nor. dom o. CON EMAUGH-FRAN KLIN PA.— Puotno veselica kluba it S JSZ. v •oboto vočor 18. feb. w IsobraiovaJ-nom domu na Franklinu. MAREC. STRABANE, PA. -1 PU.na vooo-lico kluba it. 111 JSZ. * »oboto eor 1. marca v dvorani dr. it. 131 SNPJ. NEWBURGH, O. — Plocna vocoli-ca kluba k. 28 JSZ. v «oboto votor 8. marca v Slov. dol. dvorani na Princo A v o. m 109. co«tL BARBERTON, O. — Maikaradna veselica kluba it. 232 JSZ. na Pustni vočor 4. marca. CH1CAGO. 1L1__Prod«t«va dram- »koga od«oka it. 1 v nodoljo 39. marca v dvorani ČSPS. APRIL. DETROIT, M1CH. — Prvomajaha »lavno.t kluba it. 114 JSZ. v «oboto vočor 26. aprila v Hrvatskem domu na Kirby Avo. CH1CAGO. 1LL.—Koncert "Savo" v nedeljo 27. aprUa v dvoran i ČSPS. PINEY FORK, O. — Zborovanje vzhodnoohijsk« Konferenco JSZ. . v nedeljo 27. aprila. MAJ. CHICAGO, 1LL. — Dno 1. maja majska slavnost kluba it. 1 v dvorani $NPJ. NEWBURGH, O. — Obijska konferenca JSZ. v Slov. delavski dvoea-ni v nedeljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., i večer veselica. OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dno 30.—31. maja ter 1. junija v mestu ki ga članstvo določi meseca januarja s splošnim glasovanjem. (Tajnik« klubov prosimo, d« nam sporoča datum« svojih priredb, 4m jih uvrstimo v ta seznem.) cej (Rathaus), ki je zunaj in znotraj pokrit s slikami. Od tu greš naprej mimo par krasnih starih vodnjakov do Spalentor — stara mestna vrata. 2e samo ta vrata so vredna obiska mesta. Jaz šem se že nika, tudi postavljenega mrtvim, na pokopališču Pere-La-chaise v Parizu: stene, kjer so relifni vtisi komunardov, 'padlih v boju za komuno leta 1871 . . . Od tu se lahko obrneš proti starim mestnim fortifikacijam, kamor pa ni dovoljen vstop. Z vrha imaš krasen razgled po mestu, jezeru in okolici. Spodaj ob jezeru je krasna promenada z modernimi hote- vstopnini puste v dolg tunel ki velikokrat ljal skozi Bazel je vsekan v goro. Malo čudno , se m{ n{ zdelo vredn0> je prve dneve avgusta pa ho- da ge w ugtavil in 0jfledal me_ diš po dolgem ledenem tunelu, ^ kar je bfla velika napaka. Že samo ta vrata brez muzejev in drugih starin so vredna obiska. Ohranjena so popolnoma kot so bila nekdaj v utrjenih mestih, nekaj, kar ne boš nikjer drugje videl v takih detajlih. Ustavil sem se še pri franco- nato zopet kvišku proti Grim-sel prelazu 7130 čevljev. Od tu gremo zopet v dolino, skozi krasne soteske, mimo vo-dopadov, jezerc in hudournikov. Tu in tam vidiš male gorske vasice, povsod pa sledove plazov, ki v zimi drve v dolino. Pogled na gorovja in ledenike je veličasten še posebno v solncu s kontrastom z zelenimi gozdovi in dolinami. Dan smo imeli čudovito lep, pravi li in izložbami. Ce misliš kaj alpski dan, kar je naravnost kupiti, ni treba v Lucernu, še posebno ne v sezoni. Ko prideš v Lucem, prideš z namero, da si ogledaš okolico in gorovja. Drugi dan sem imel smolo, deževalo je cel dan. Lucem je lep kadar je solnce, ali v dežju ne veš kam bi se djal. Mesto in muzeje sem si že prejšnji dan ogledal. Spomnil sem se, da je v umetniškem muzeju razstava. Sla sva tja in ostala skoro ves dan. Razstavili so umetniki cele Švice in tudi nekaj tujezemcev sreča za turista. Kdor je kdaj rajžal po kakšni gori mi bo rad pritrdil. Precej daleč v dolini se u-stavimo in gremo peš skozi sotesko Are (Aareschlucht). Divja soteska, skozi katero drvi reka Ara. Je daljša kot naš Vintgar, še globokeja in tako ozka na vrhu, da solnce sploh nima dostopa. Meni se je naš Vintgar bolj dopadel, prvič radi čistega sivega skalovja in drugič vsled čiste prozorne vode. Ta soteska je divja in u- WM. B. PUTZ Cicero's /"SSS&r } Ftori«t [ OLDEST J Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Sodrugom v Clevelandu. S«j« klub« it. 27 JSZ. s« vri« vsak prvi potok ob 7:30 sv«č«r hi vsako runčanomTn drugim" v tej o-'različnih unij sodne oblasti, I 'sL^TT^TJ kolici se nudi sedaj lepa pri-'kapitalistični dnevniki m a- dotnu Sodrufi, Pnb«j«jt« redno »« ložnost, katera je kar se tega gentje provokatorji pa so do „j, ¡B pridobiv«jt« mu novih či«nov, npvru tiČA raHnifl. konca 1. 1914 uničili močno SO- d« bo mog«l napraviti čim v«č n« cialistično Stranko. polju socialistične vzgoje in v boifci Delavci so pozneje izprevi- " naia prava-pornih in drugih društev, in metnik, in imeli boste užitek, deli, da so napravili mnogo članstvo vseh klubov JSZ. v na- ki ga ne pozabite kmalu. Na taktičnih napak y borbi^ p^roU ^^ |ezlfc pOVC tO, pevca tiče, zadnja, na to prireditev Culi boste lepoto slovenske in starejšega. Imajo tudi de-| članstvo vseh kulturnih, pod- pesmi, kakor jo predvaja u-la Granacha, Dtirer-ja itd. Zelo zanimiv je trg, ki je ob jutrih vedno napolnjen. Pre-zadaj je stari rotovž šem mestu. Kraj: Slovenski svidenje 2. februarja, delavski dom, 15335 Waterloo' Jacob Ambrozich. Rd. Čas: Nedelja 2. feb. ob 7. zvečer. Iz navedena sporeda vidite, da se vam bo nudilo mnogo užitka. Je res nekaj posebnega, izrednega. Pri posečanju kulturnih prireditev naj nas ne ločijo nika-ki predsodki, ne "politika", ne osebni spori posameznikov. Pojdimo drug k drugemu na prireditve prosvetnega značaja, pa naj jih priredi "Jadran", "Verovšek", "Vilhar", "Zarja", "Cankar", ali naši tukajšnji in starokrajski umetniki, in pojdimo tudi na prireditve klubov JSZ. Star pregovor pravi, da roka roko umiva. V skem konzulu, kjer so mi dali tem slučaju ga apliciram v po-vizo, ter se popoldne odpeljal menu, da s prijateljskim sode-v Pariz. Že pri vstopu v fran- lovanjem in poseti bodo vse na-coski oddelek ti pogledajo prt- še kulturne prireditve uspešne, ljago in potni list. Prtljage Za izvajanje takega spore-sploh ne gledajo veliko. Use- da je treba mnogo moči in pri-dli smo se v kupej, pa smo jo prav. Ljudje, ki sodelujejo v odrinili proti Alzaciji. (Dalje prihodnjič.) programu, se potrudijo, da dajo najboljše kar zmorejo, kar 'THE MACHINE'. Chicago, 111. — Dramski od-'fa~vs"£0"^"politično akcijo, sek kluba št. 1 je po sedmem rednem zboru JSZ. sklenil vprizoriti vsako leto tudi eno angleško predstavo. Prva leta je vprizoril na eni priredbi .v sezoni angleško enodejanko, lani pa je dal prvič na oder Molierjevo "Le Bourgeois Gen- ohromelemu vodstvu unije (W. F. of M.), pa so se začeli organizirati z nova in se- da ako vaš ielodec ni v redu, ae podaj SO dospeli Že tako daleč, kaže to na jeziku, na okusu in zdrav-da SO tudi njihove unije za de- ju in U kliče po odpo«no*i ki bo odpravila nevarnost. trinerjevo grenko vino tilhomme" v angl. prevodu. je tisto zdravilo, ki ga potrebujete. V redi vaš želodec, slab apetit, ne-prebavnost, glavobol, zabasanost, nervoznost, zgubo spanca in občutek splošne oslabelosti. Njega vsebina . (cascara in druga zdravilna zelišča, Vsled vedno večje nesigur-;^ caijfornij8ko rdeče vino), govori nosti za osebno varnost V ame- j sama zase. V vseh lekarnah. Vzo-riških mestih naraščajo stro- rec dobite od Jos. Triner Co., 1333 Stroški s policijo naraščajo ►revoau. fiskalnem , S- Ashland Ave., Chicago, 111. zahteva SK1 S poučijo, v vem j , kupon za brezplačni vzorec POTOVANJEVSTARIKRAJ boste imeli najugodnejše ako si preskrbite potni laet pri našem potniškem oddelku, kateri je od prem i I in dopremil na tisoče ljudi v njih popolno zadovoljstvo. Pomagamo vam dobiti potni list, dovoljenje za povratek ter preskrbimo dokumente o dohodninskem davku. Napravimo vam svedočbe ter prošnje za zakoniti prihod v to deželo kakor tudi za izvenkvotni vizum za tiste ki spadajo v to grupo. POŠILJAMO DENAR v staro domovino in druge dele sveta potom brzojava ali čefca, najhitrejše. ,. v Ta največja slovanska banka je poznana po celem svetu kot ena od najbolj zanesljivih bank. V potrebi se vedno obrnite na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. ILL. IKra ima pet dejanj in ^ - Detroit potrošilo mnogo oseb. Udeležba na tej lelu .. I prvi naši angleški predstavi ni » P°hclJ0 Iz- bila tolikšna kakor na «loven- f« m.hjona dolarjev več^hc. skih, pa tudi poset od strani | kakor v prošlem letu. mladine ni bil velik. V nedeljo 26. januarja pa je klub vprizoril v angleščini Upton Sinclairjevo*dramo "The Machine" v treh dejanjih, ki je bila dobro igrana, pa tudi udeležba je bila večja kot lani. Posebno mladina je bila dobro zastopana. Več o tej predstavi prihodnjič. — P. Dept. 21. Mesto in država KNJIGA. M VZBUJA SPLOSNO PRIZNANJE. JE Ce tega koledarja še nimate, ga naročite čimprej. Stane $1 vezan v platno. Bogata vsebina, u-metniiko ilustriran. Ljubitelji delavske literature, sodelujte, da pride Ameriiki družinski koledar v vsako slovensko družino. SKlip» EDAÍI LETNIK 1930 TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. T*l. LandaU 2012 A. H. Skubic, pred«. — J. F. Korecky taj. V nali lUkami M tUka "ProUt.iW ANGELO CERKVEN I K.- DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH Socialna povtit (Pona ti« U knjige "Cankarjeva družbe".) PISAVA NE LAŽE Doživljaji Rafaela Shermanna (Dalje.) Recimo, da se to noč smisli potres in nas poseti z močnim sunkom? Palače se zrušijo, tovarne zginejo v žrela, vse gre v nič — kaj potem? Naposled pa vam ne morem priza-nesti z očitkom, da niste poslušali našega časopisa, ki vas je svaril pred to sleparsko banko! Sošič je bil ves potrt. Vsi njegovi upi, vsi lepi načrti so se zrušili v prazen nič. Iz razočaranja se je v njem izobličil strupen srd, kajti Sošič je videl v vlogi — kar svojo lastnino, ki jo je po neumnosti Marte in Martina izgubil. Vso strupeno jezo, ki se je nakopičila v njem, je izbruhal na Marto s sadizmom, ki je bil naravnost zverinski* Marta ni mogla tolikšne zlobe razumeti; sploh ni nikdar doumela, zakaj jo je oče tako sovražil, zakaj je vse, karkoli je v svojem življenju naredila, bilo narobe storjeno, zakaj je za vsako neprijetnost, ki je prišla nad družino, morala samo ona nositi vso težo kazni in jeze vseh. Ta ura je bila ena izmed najbridkejših ur ničnega življenja, ki je po bridkosti prav malo zaostajala za tisto uro, ki ji je prinesla strašno žalostno vest o Martinovi smrti. Zdaj je morala zopet zvedeti, da je vsej tej nesreči z denarjem kriva baš ona sama, kajti ona sama je bila, ki je Martina napotila, da je denar vložil v Triglavsko banko. — Zakaj mora na vse, česar se moja roka dotakne, položiti svojo pest usoda? Ali moram res verjeti, da je usoda tista temna sila, ki s kruto doslednostjo zalezuje baš enega samega človeka, ki si izbere enega edinega, da nad njim izživi vse svoje strahotne domi-sleke, vse svoje inkvizitorske poskuse, do katere skrajne meje je moči človeka moriti, ne da bi se mrtev zgrudil? — Ali ne bom morala naposled verjeti, da sem Martinu bila — usoda? Da Martin ni vzljubil mene ... morebiti bi bil še danes živ, da nisem položila svoje od usode zaznamovane roke na njegov denar, bi si bil nemara Martin zgradil svojo srečo .. . Stala je ob visoki, beli brezi na Cvetnem griču in zrla v pokojno mesto pod gričem. V daljavi je mrgolelo na tisoče luči. Razsvetljene ceste so se videle kakor goreči geometrični liki . . . — Koliko jih je, ki stojijo kakor jaz pred zagonetnim, tajinstvenim zloduhom življenja in ga zaman prosijo, naj jim prizanese s svojo zločinsko, uničujočo silo. v Vse življenje ji je bilo otožno kakor zimska noč polarnih prostranosti in ko je zašel v deželo ledu po čudežnem naključju mesec maj in jo pobožal s svojo mehko roko, jo je že v tistem hipu doletela neizbežna kazen usode . . . Noč polarnih prostornin se je spremenila v peklo, ki je bilo nekdaj živelo le v njeni otroški fantaziji. Naj se zasmeje? Naj zavriska? Naj se cinično zaroga usodi? Naj vzame v roko kupo življenja, naj iz-sesa iz te kupe poslednjo sladko kapljo prav do dna? — Martin je padel od ostro kolo . . . Kri, trpljenje ,smrt . . . Iz srca ji je vznikla tiha, preprosta, a iskrena jnolitev: — Oprosti, dragi, da sem te samo za kratek hip zatajila, da sem onečastila plod najine ljubezni. Naj bo življenje še tako peklensko, naj se zgrne name še tako žalostna tema, nikdar ne bom šla z ravne poti, ki vodi k tisti svetli točki . . . l Bilo ji je laže. Teman mir je razširil svoje žametaste pe-roti nad srečne in bedne.' Iz grma je hušk-nil zajec in ji z velikim skokom prestrigel pot . . . Tam daleč v dolini se je oster žvižg lokomotive rezko in brezobzirno zagnal v mehkosvilen mir in ga prerezal ... Po cesti je proti griču drvel kakor ogromna dvooka pošast avto in z grdim disonančnim glasom eaiečaščal pokoj počivajoče narave . . . Marta se je počasi vračala v pekel . . . i III. V zapuščeni predmestni hiši je živel starec, ki je bil ves siv. Nihče ni vedel, koliko let mu je bilo, nihče ni vedel, kdaj se je vselil v tisto bajto in nihče ni vedel, kod vse ga je bila vodila njegova življenska pot. V vsej hiši je stanoval sam. Na policiji in na sodniji so ga dobro poznali. Nič, kar je bilo napisano v registrih policije, ni bilo nenapisano v njegovih registrih s hieroglifsko stenografijo, ki jo je umel razgonetniti on sam. Mnogo pa je bilo zapisanega v njegovih knjigah, kar ni bilo nikjer drugod zapisano. V šestih sobah, ogromnih dvoranah, so ob vseh štirih stenah stale velikanske omare. Vsako omaro je označevala po ena abecedna črka . . . Bilo je malo stvari, ki jih starec ni vedel ... V njegovih registrih so bili jezgro-vito in vendar točno popisani vsi družabni Škandali mesta in dežele . . . Imel je povsod svoje zaupnike . . . Imel je celo svoj aparat. V spalnici je nad njegovo posteljo visel en edini okvir in v okvirju napis: "Človeška neumnost je bolj brezmejna, nego vsemir!" S čim se je bavil? Bil je zdravnik telesni in duševni . . . Njegova blagajna je rasla, zlato se je stekalo kar samo v njegove rezervoarje. Vsak dan je zabeležil zvečer številko poslednjega posetnika . .. Marta je imela štev. 75.797. čakala je v elegantni predsobi, dokler ni prišla na vrsto. Pred njo je bila dolga vrsta gospodov in gospa. Opazila je med njimi ljudi iz takozvane najboljše družbe . . . Dame so po navadi zakrivale svoj obraz s paj-čolanom ... V sobi, ki je bila nekam čudno mistična, je bilo tiho kakor v grobnici« Kakor da so se drug drugega bali, vsi skupaj pa tistega tajinstvenega, ki se jim bo razkrilo za vrati — njegove sobe . • • Poklical jo je. Vstopila je z oklevajočim korakom. Starec je bil zelo ljubezniv; nasmehnil se je in jo s prisrčno besedo ojunačil: — Sedite, ljubo dete. Marta je sedla. — Poglejte, pred vami sem imel 75,796 po-setnikov, vaša Številka je 75,797 . . . Vsaka druga številka je 7. Zelo pomebno! Sed-mica v tej kombinaciji bi pri mnogoterih zamorskih plemenih mrtvega oživela . . . Tako trdno verujejo vanjo . . . Utrujeni ste in žalostni! Zakaj? Saj ste tako dražestni, mladi, polni življenja! Opazila je, da so okna nalašč napol priprta, da je vse v sobi temnejše. Na mizi je sredi ogromnega kupa knjig stala mrtvaška glava. — Radi bi izvedeli, kaj je zagrnjeno v temi vaše bodočnosti, mar ne? — Ne, ne; bodočnost me ne zanima . . . Rada bi videla svojo preteklost, tisto davno preteklost, ki mi je skrita v megli. Starec je postal pozoren. Pogledal ji je v oči in misel, ki so jo bili v njej zanetili ženski jeziki v predmestju, kjer je stanovala, je vzbudila odmev starčeve misli, kakor sproži struna na kitari hrepenenje sosedne strune, da bi zapela . . . — Da bi vam razkril skrivnost preteklosti ... — Skrivnost mojega spočetja ..." — Ta mi bo kar vse sama povedala, si je mislil. — Kdaj ste se rodili, jo je vprašal. — 21. februarja 190 .. . — Kako se pišete? ~~~— Marta Sošičeva. — Pokažite levo roko. Dolgo jo je držal za roko in s povečalnim steklom analiziral do podrobnosti vsako zarezo dlani. Vse črte je skrbno prerisal na papir in jih spajal v geometrične like in čudne oblike. — Dogodki, zapomnite si, ljubo dete, vtisnejo svoj pečat v spomin, v možgane slehernega človeka in spomin ima svojo fotografsko ploščo na človeški dlani, jaz pa imam v skladišču svojih knjig papir, na katerem se more odraziti vsak negativ človeške dlani. Kakor ni vsakdo dober fotograf, ker si ne zna izbrati primernih objektov, ker preveč ali premalo eksponira, tako je tudi delo hiro-manta večletno trdo učenje in ubijanje duha, izgorevanje najsubtilnejših energij volje, uma in srca . . . Vaše črte so korenito zamotane . . . Črta spočetja je zakrita ... to je podedovana črta ... Na roki vaše matere bi se pokazala jasneje, ker je tam originalna ... Oprostite, samo nekoliko trenutkov, pa se vrnem. _\ Starec je stopil v dvorano in se ustavil pred črko S . . . — Sošič . . . Aha! Tukaj . . . Knjiga XVI., poglavje 33., stran 62, kartoteka štev. S-1967 . . . Sošič Lovro ... V zvezi s kartoteko štev. M-3716 ... Mašič Marija .. . Legenda? Omara 65., predal 15., list 116 .. . Vidiš ga, vidiš! Nisem zastonj delal! Tudi ti se boš obrestoval! Kdo bi si mislil? Po triindvajsetih letih!! Starec je nataknil očala in natanko preštudiral vsebino lista. — Hm, podatki so me stali eno krono 60 vinarjev . . . Gostilničar je dobil eno krono, pozneje še enkrat 60 vinarjev; delo eno krono . . . obresti . . . recimo eno krono ... Tri krone šestdeset vinarjev. Približno petdeset dinarjev . . . Ce ji zaračunam sedemdeset dinarjev, ni oderuško . .. Revna je .. . Sicer pa ni nobena druga neumnost tako po ceni! Marta je sedela v mehkem fotelju in se zatopila v temne oči mrtvaške glave . . . — Vem, kaj ste mislili v tem trenutku: Zakaj nisem tudi jaz samo še spomin na človeka, kakor ta glava? — Uganili ste! — Nisem uganil. Jaz vem, jaz ne ugibam ... In zdaj vaša preteklost. Ali jo hočete spoznati pod vsakim pogojem, ali bi ne bilo morebiti bolje, da ne zveste resnice o svojem . . . spočetju? — Ali niste mogli odgonetniti črte mojega spočetja? — Včasih res ne morem razkriti kakšne zabrisane pisave na človeški dlani ... To vselej posetniku odkrito priznam. V vašem primeru mi se ta nevšečnost ni pripetila. — Povejte, vse povejte! — Tisti, komur pravite oče, ni vaš oče. — Skoraj nemogoče, gospod . . . "Ne bo vam uspelo, da bi si vzeli življenje, da bi storili samomor. Ce se boste hoteli u-streliti, bo strel zgrešil; če boste vzeli strup, ne bo učinkoval; če boste skočili z okna, si boste samo nogo nalomi-li. Zategadelj vam nujno svetujem: Opustite to misel na samomor, nikdar ne boste dosegli svojega cilja." To je pač precej smela trditev, če jo mečemo v obraz ženski, ne da bi vedeli o njej kaj več kakor da poznamo le kos njene pisave. Rafael mann si je drznil izreči to^T-ditev, ki se je tudi izpolnila. Nekaj let zatem je šla ženska v hotel, se zaprla v svojo sobo in izpila veronal. Jedva pa je legla, da bi pričakala smrti, ko je nekdo potrkal na vrata. Policijska kontrola. Vdrli so v sobo, prepeljali žensko v bolnico in ji rešili življenje. Rafael Schermann ni, kakor je sam često dejal, nikak gra-folog (človek, ki bere usodo človeka iz njegove pisave), da-si se poslužuje pisave, da presoja človeka. To nam bo postalo jasno, če zasledujemo kopico doživljajev* ki jih je imel Schermann doslej. Preteklo leto jih je Schermann sam zbral v knjigo, ki je izšla v BerHnu, in v kateri pripoveduje, kako je s svojim znanjem razpletel marsikatero kriminalno afero, marsikoga rešil in spet marsikoga pokopal. V knjigi priobčuje predvsem protokole — zapisnike vseh teh slučajev. Piuna dveh grfeavcev — prvi poizkusi. Že kot otrok je Schermann stikal po očetovi košari za papir in odpadke ter predvsem zbiral pisma. V ljudski jtoli mu je padla v oči pisava nekega grbavega fanta-sošolca. Posebne črte njegove pisave so se mu vtisnile v spomin. Kasneje je zapazil podobne znake in črte v pisavi nekega drugega grbavca, ki je bil njegov sošolec. To ni dalo fantu ni-kakega miru več in to je bil pravi povod novim odkritjem in študijam. Danes se Schermann trudi, da najprej razloži pisavo povsem grafološko, a on sam priznava, da so to prav za prav le domneve, poizkusi, da pa je vse njegovo delo povsem intuitivno, izvirajoče iz neke posebne zmožnosti. Tako je bilo že v šoli, ko je zapazil pisavo očeta nekega svojega sošolca. Črte v tej pisavi so mu predočile nekako sliko jezdeca ,ki jaha v divjem galopu. Sošolec mu je takoj pritrdil, da je njegov oče strasten jezdec in da vedno podi svojega konja na vso moč, tako da si on nikoli ne upa jezditi z njim. Takšno "občutenje" je pomagalo tom Schermannu, ko je bil pr^ič na Dunaju poklican k nelJi preiskavi. Podžupan Heirhammer je prejel 1. 1914. pretilno pismo s pusto-lovnim podpisom "Črna roka". (To seveda gotovo ni bila organizacija srbskih oficirjev, ki so se in se menda še delijo v "črnorokce" in "belorokce".) V pismu je nekdo zahteval, da neko vsoto denarja položi pod neki kamen Votivne cerkve. Policija je aretirala nekaj sumljivih oseb v bližini Votivne cerkve ter primerjala njihovo pisavo s pisavo v pismu. Schermann si je ogledal pisavo, podal opis dotičnega pisca in imenoval kot bistveno točko, da se pisec v prostem Času peča tudi z rezljanjem (šnicla-njem). Kriminalni uradnik, ki je bil izvršil hišne preiskave pri posameznih aretirancih, se je spominjal, da je v stanovanju nekoga opazil rezljarije. In tako so našli storilca, ki je kesneje delo tudi priznal. Značaj pomembnih mož. Zelo pogostoma so izročali Schermannu pisave pomembnejših mož na svetu. Nekaj teh svojih razsodb na podlagi pisave priobčuje v svoji knjigi. "To je človek, mož", je dejal Schermann, ko je nekoč prebral neko pisavo in si jo do- dobra ogledal, "ki je vajen za-po ved o v ¿iti p rt k o mere. A silno se trudi, vidim ga, kako silno dela, giblje z rokami. A dolgo ne bo zdrial. Bolan je. To je kandidat smrti. V ostalem ima nekaj posebnega v svoji hoji." Bila je to pisava Gustava Mahlerja iz leta 1908. Bil je tedaj v New Yorku, težko bolan,, in je podlegel svoji bolezni tri leta kesneje. Iz par vrstic je sodil Schermann nekoč v New Yorku ta-ko-le o piscu: "Ta mož je pretrpel silne borbe, tudi je v marsikateri pod'egel, a nič ga ni zioniilo. Cesto je zelo žalosten. Njegova glavna poteza pa je, da izide iz vsega neupogljiv." — Tako je govoril na nekem zborovanju in vsa publika je navdušeno ploskala v zna'c, da je Schermann zadel. Bila je to pisava Theodor-j a Roosevefta. Razmeroma lažje je bilo iz pisave sklepati o poklicu pis-cevem. V dopisu Johanna Straussa je opazil Schermann vnetega diri/enia in poteze violine. V pisavi Jeritze (o-perne pevke, ki poje v operi tudi v New Yorku) je opazil oris violinskega ključa, v Zep-pelinovi pisavi — podpisu pa ni opaiil le po.eze navzgor, marveč celo konture zrakoplova samega. V podpisu Cham-berlina ni našel ničesar, kar bi kazalo oceanskega letalca, do-čim v podpisu Lev? ne j a vidi naravnost j>iopeler;e aeropla-na. Rzkrinkanl zločinci. Schermann mora čestokrat uporabljati svoje znanje tudi praktično. On deluje namreč pri neki zavarovalni družbi. Imel je n. pr. nekega dne nalogo, da oceni škodo po poža- ru. Nekdo je poročal, da je moral radi nevarnosti požara, ki je besnel v sosednem poslopju, prenesti svoje pohištvo na cesto, pri čemur se mu je znatno poškodovalo. Posebno neka "pendelura". Ta beseda in ispisanje iste je zbudilo v Schermannu sum, da nekaj ni v redu pri vsemu temu. Tudi ni v vsej pisavi opazil nikake preživete razburjenosti. In prav s "pendeluro" se je kesneje izkazalo, da je mož hotel oslepariti zavarovalno družbo. Krog debelega žeblja, na katerem je visela ta ura, je bila nabrana pajčevina, ki je bila po sodbi Schermanna stara že okrog deset let najmanj. (Do-tični je namreč dejal, da je uro moral dati popraviti in da zdaj spet visi na zidu popravljena. A za popravo je zahteval odškodnino.) In Schermann je ponudil človeku desetkratno vsoto odškodnine, ako zna jne-ti uro z žeblja ,ne da bi pri tem razdrl pajčevino. Uspelo mu seveda ni. In kratko malo je moral priznati, da je vsa prijava bila*zlagana. Neko denarno nakazilno pismo neke bančne centrale je bilo ponarejeno in poslano fi-lialki. Ponarejena je bila le pisava na stroju in podpisi direktorja. Schermann je opazil nekje v pismu neki znak, ki je bil izpisan z roko. Na podlagi tega je osumil nekega uradnika v banki. Preizkusijo ga po navodilih Schermanna. Ravnatelj ga pokliče, mu diktira dvoje pisem. Prvo navadno službeno pismo, drugo pa pismo z isto vsebino, kot je bilo v ponarejenem pismu. Ko je ravnatelj sredi narekovanja za hip zastal, je ta u-radnik kar sam nadaljeval pismo. S tem se je izdal. Domneva Schermanna na podlagi enega samega znaka, da je ta uradnik storilec, se je potrdila. Neprijetne izkušnje. Svoje dni je Schermann često predaval, si pustil predložiti listke ter je na temelju teh sodil o značaju ljudi. Po nekem takem predavanju mu je pisal nekdo: "Kakor hitro ste prišli do moje pisave, sem postal tako razburjen, da sta mi enostavno odpovedala sluh in vid. Ztegadelj nisem mogel ves čas razumeti niti besede, dasi sem hotel krotiti svojo voljo." V Zurichu je nekoč nekdo izročil Schermannu na takem večeru listek ,na katerem sta napisala en moški in neka ženska vsak par besed. Scher-man je na podlagi tega sklepal: "Izgleda, da ste pobegnili od svoje žene. In sicer z-damo, katero pisavo vidim tu na listku. Svetujem vam, da se rešite te pustolovščine, ker vas bo ta dama izrabila in iztisnila iz vas vse, nakar vas bo zavrgla." To je bilo seveda ostro, a v dvorani je neki par zakričal, vstal in se odstranil iz dvorane. Nekdo ju je spoznal in dejal :"No, ta ni prvič pobegnil od svoje žene." Danes se Schermann izogib-lje javnim nastopom. A s svojim delom nadaljuje, dasi včasi v svojih besedah zgreši. A ne popolnoma. N. pr. je dejal o neki pisavi: "Pisec je ljubimec v obleki, ki ga kot takega zelo razodeva." Ljudje so mu rekli, da je pisec tistih besed povsem dostojen človek. A kesneje se je dognalo, da je bil pisec igralec in da vsak večer igra v teatru ljubimca v kostumu. Vsi ti dogodki, ki jih pripoveduje Schermann v svoji knjigi, kažejo, da pisava res precej razodeva človeka. Saj ne bomo prisegali na vse, kar nam Schermann pripoveduje, a vsekakor bo imel vsaj v naslovu svoje knjige precej prav, namreč: Pisava ne laie. X. X., Ljubljana. UDOBNOST mehki sedeži, topli In dobro prezračeni vozovi, dobro zavarovani proti dežja in snega... nobenih nevarnosti in zamad na potovanja v zimskih dneh. Dospeli boste hitrejše po električni železnici! Peljite 70 milj na aro! Poaluiite te natege Outing and Recration biroja, 72 W Adama St. — Randolph 8200. Prosta pojasnil« o krajih primarnih ie izlete, pes hojo in druge sabevne in potisno svrho v okrožju cikaikega oeemlje. Za voinji red, cene in druge infi CHICAGO SOUTH SHORE CHICAGO NORTH SHORE A SOUTH BEND RAILROAD A MILWAUKEE RAILROAD VZHOD SEVER ih poklicita RANDOLPH 8200 CHICAGO AURORA A ELGIN RAILROAD (The Sunset Lines) ZAPAD __chicago AURORA and ELGIN " PAIl ROAP , in si knjig«. poveati, ¿rtic« in opâaî- KNJIGARNA "PROLET ARC A" M MM West 16th Street, Chicago, Iii. • l/ï ' Potmi, poezije, igro. A »g laike knjige socialne in C. H. BERANEK Alb«.« elovenskih kajftievaikov, (uredil dr. J. Siebinger), vsebuje opise in «like slov. knjüevnikov od Trubarja dalj«. Fina veoba .................... Am Kareaiaa, (L. N. Tolstoj), roman ▼ dveh delih, fina ve aba ............... Badli i. bacillus, (Damir Fsi- { gel), humoreske, Wo«.------- »edakava knti< (Strind- beig), broA. $1, vas.__ »H »« tarna. (Ruski pisatelji), fcroi. 76e resaaa.________________ Bey, (L. Goloma) roman, ve- v prosi, (Charles Dickens), broL............... Boat, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani ves._______________________ Bsls »©¿i—Mali jeaak, (F. M. Dostojevski), povesti, bro*..... Bilka, (Marija Kmet), povesti in ¿rtiče, bro*. _________________ Bras aarja, (Milan Pugelj), bro*. -----------------.... Cerkvena mW (L. Calco), povest h sedaj nosti, bro*. ______ Caakarjsv zbornik spomin Ivana Cankarja, ve«______________ Četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, ve*......... Cvetke, (Majar H.), Šopek pravljic za stare in mlade, bro*. Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in ¿rtiče bro*. _______ Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del bro*. $1.50, vex. II. del. bro*. $1.50, vez _______ HI. del bro*. $1.50, vex...... Deteljica, ali iivljenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janes Cigler), bro*. _________________________ Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman, ve*_______________________ Domače Hvali, (Damir Feigel ve*.____________________1_______ Deveti januar, (M. Gorki), it-tica is ruske revolucije, bro*. Do« Corsa, (G. Keller), roman, bro*.------------------------ Dv« alike, (Ks. Me*ko) bro*. Drsbii, (Fr. Milčinski), ve*..... D von ožeč, (Kari Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, ve*. ________________________ Elizabete, hči sibirskega jetnika, bro*. _________________ Filosofska zgodba, (Alojz Jira- sek), ve*.___________________ Francka in drago, (E. Kristan), bro* _______1..........:____________.. Glad, (Knut Hamsun) roman, bro*. _________________________ Gadja gnezdo, (VL Levstik), broS. 76c, vez. ______________________ Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v dveh delih, bro*................. Golem, (G. Meyring), roman bro*. 50c, ve*................ Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin- ski, ve*. ............................. Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, bro*... Hadži Murat (L. N. Tolstoj), roman, bro*......................... Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broš_______________________ Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, bro*............. Humoraeko, grotoske in satira, (VI. Azov in Teffi), bro*..... Idi jot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. zv. bro*. (a) 80c, vez. (S) ........................ Vsi itirje broširani $3.00, ve*. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), iz spominov mladeniča, roman, bro*. ................................... Izgubljeni svat, (Conan Doyle), roman, bro*. ........................ Is modornaga svata, (F. S. Fin- žgar), roman, ve*. ____________ Is naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,ve*........~....... Igračka, (Fr. Milčinski), črtice, ve*. ............................. Jug, (P. Chocholou*ek), zgo-dovinski roman, bro*. 75c, ve*------------------------------------ Jubilejni zbornik Onta Zupančiča, vez................................. Junak naiaga ¿asa, (M. J. Ler- montov), povest bro*......... Jari junaki, (Rado Murnik), humoreske, ve*. —......-..... Juries Agtfeva, (Ks. Sandor- Gjalski), bro*. 60c, ve*......... Kmečki pun t, (A. Senoa), zgodovinska povest Iz upora slov. kmetov ve«............— Kraljica mučanica, (Coloma-Poljanec) agodovinski roman, bro*. ................—............... Kuhinja pri kraljici «oaji noži-d,, (Anatole France), bro*. 76c ,ve*. .............................- Konfasija literals, (J. S. Ma- char), zbirka spisov, ve*..... Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ftka povest bro*..................... Kraljevi vitas, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, bro*........-....... Knas Sarabarnjan», (A. K. Tolstoj), roman i* časov Ivana Grocnega. bro*. —...... Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tolstoj, roman bro*. —-----— Ljudske povssti, (Franc Jak- Sič), bro*....................... Ljudske pripovedke, (L. N. Tolstoj), bro*.....—.............. La Bokome, (Henry Murger), roman, bro*. ....................... Leteče senca, (S. H. V a jan - ski), roman, bro*. ............... Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, bro*. ......................... Milan la Milana, (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, bro*. ...;..................—. «6.00 y 6.00 .46 1.60 1.26 .40 .40 2.50 .50 .45 .66 .75 1.10 .60 .20 .65 2.00 2.00 2.00 .45 .65 .46 .25 .25 .50 .65 .90 .25 .50 .35 .85 1.00 .76 .75 .35 .75 .50 .40 .75 .60 1.10 .75 .85 1.50 .85 .75 1.00 1.50 .76 .80 .75 1.00 .75 1.00 .65 .75 1.60 1.50 .50 .76 .76 1.00 .60 .75 .80 Marjetica, (Anton Koder), idila, bro*. ...................... Moja *ivljeaj«, (Ivan Cankar), ve«. .............. .... Mame.ti, is spisOy A. R ¿¿-¡»va, (Ivan Prijatelj). bro*. 86c, ve«. ........... Meraki vrag. (Jack London), ve«. ................................ Mukoborci. (Fr. Milčinski), črtice, ve*. _____________^______________ Mlada I ju besan, (Aloj* Kraigher), roman, ve*. Miljeaar brea denarja, (C. P. Oppenheim) ve*._____ Medvladja, (Joie Pahor), socialen roman, bro*. ____________ Maliklat.* Ta. Sawyer, (Mark Twain), ve*. ----------------- Na Bled«, (Rado Murnik), povest ve*............................ Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in «trabóte * bojnih pohodov - bi viera slovenskega planinskega polka, ves............ Naia. vaz, (Anton Novačan), bro*. 75c, ve*.----------- Na krivih potih, (Žaljski), bro*. ............................. Ogsaj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, ve*____________________ Obiski pri slovanskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar. ve*---------------------------- Obsojenci, (VI. Levstik), po- veeti bro*. ----- _____ Občinsko data, (Branislav Nu-*ič), roman dojenčka, bro*. Ob 50-letnici dr. Janaaa Ev. Kraka, bro*.......................... Oglanica, (Fr. Zakrajiek), povest, bro*. ________________________ Papas»» ja Fausta. (M. Zevaco), roman bro*. $1.60, ve*..... Patria, (H. Federer), povest i* irske juna*ke dobe, broš..... Partinčarjavo pom I a jonja (E. Kristan), sanjska povest. bro*. 75c, vez_________________ Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, vez_____________________ Povest o sadmik obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez. ______________ Povesti, {Fran Erjavec), ve*. Po strani klobuk, (Damir Feigel), humoreske, bro*. _______ Pol litra vipavca, (Damir Feigel), ve*........................... Pingvinski otok, (Anatole France), ve*. __________________.. Prelepa Vasiljica in druga ruske pravljica, (Cvetko Golar), bro*. ___________________________________ Povesti, (Maksim Gorki), bro*. Pustolovščina dobrega vojaka âvejka v svetovni vojni, (J. Ha*ek), I. in II. del. ve*. _ Pasti in sanka, (L. S. Orel), kriminalen roman, broé____ Pikov« dama, (A. S. Puškin), povest, broš......................... Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00,. oba dela skupaj, 1093 strani Povestice, ( Kabindranath Tago- re), broš............................... Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broš. $1.50, vez........................................ Podobe is sanj, (Ivan Cankar), vez......................................... Požigalec, (K. S.), bro*......... Povesti, (Lovro Kuhar)> bro*... Predor, ( B. Kellermann), socialen roman, bro*............. Roman treh src, (Jack London), vez........................................ Razna povesti, bro*................. Rim, (J. S. Machar), broš. $1.00, vez........................... Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, bro*. «.......... Samosilnik, (Anton Novačan), deset pOvesti, bro*. ............ Sanin, (H. Arcibaáev), vez..... Salo Stepančikovo in njegovi probivalci, (F. M. Dosto- ■ jevski), humorističen roman bro*............................. Srca, (Ivan Albrecht) novele, vez. .....................-............... Slika Doriana Grajra (Oscar Wilde), roman, bro*......... Svatobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, bro*....................................... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, bro*................. .Sosedje in druga novela (A. P. Čehov), broš......................... Sisto a Saato, ( Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, bro*. Srca, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«....... Spomini na Prešerna, (Ernestina Jelov*ek), bro*........... Srečolovec (H. Majar), povest, b ro*. ........................... Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, bro*................... Staroindijsks pripovedka, (JOS. Suchy), s slikami, broš......... Spoved, (L. N. Tolstoj), bro*. Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broš..................................... Tarsan sin opica (Edgar R. Burrough), bro*. 75c, vez. Tarsan in svet, (Edgar R. Bur- rough), vez. .................... Tarzanove Živali, (Edgar R. Burrough), bro*. 76c, ve«. Tarsanov sin, (Edgar R. Burrough), ve«..............----;; Tarzanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 5 knjig $4.60.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, bro*. 75c, ve s.........-.....—**;:* Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkaxu, Starca, Koliko «emlje potrebuje človek), broš................-........... .66 .86 1.25 .SO .T6 .75 .60 .75 .60 .76 1.60 1.25 .40 1.00 1.25 .75 .60 .25 .40 2.00 .40 1.26 .45 .50 .SO .75 .50 1.00 .40 .75 2.75 .40 .40 6.00 .40 2.00 .75 .25 .50 .75 1.30 .50 1.50 .75 .85 1.50 1.25 .60 .90 .50 .75 .50 .65 1.50 .75 .35 .76 .36 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 Tri povesti. (G. Flaubert), bro*. ................................. Tik sa fronto, (Damir Feigel), Udovica, (I. E. Tomic), povest, bro*. 50c, ve*.___________ Uusiraj«*e duša, (lika Va*te-B urge rje va), sgodovinski roman is baročne LJubljane, bro*. $1.25, ves. .... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez. MMWM V Amerike in po Ameriki, (A. Kristan), bro*. _______________ Višnjeva repatica. (VI. Levstik), satiričen roman ? dveh delih, bro*. $2.00, ves._____ Vites i« rdeče hiše, (A. Duma«), roman is časov francoske revolucij«, bro*. 75c, ves. Vladka i« Mitka, (Zoika Kve-der), vez. —...____..._________ V «oči i« ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije aa severni tečaj, s slikami, bro*. V okLopnjaku «koli svata, (R. Kraft), v dveh delih, bro*. V robs t v u, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, ves. .... V zablodah, (France Bevk), roman, bro*. ........................ Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, bro*. ___________ Zadnja kmečka vojska (A. Senoa), zgodovina kmetskih • uporov v 14. in 15. stoletju, ves__________________________ Zadnji val, (Ivo Šorli), roman, bro*. --------------------------------- Zločin in kasan, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. -----------------------,.... Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez................................. Za miljoni, (A. K. Green) roman, bro*. __________________________ Žal as na pata, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, bro*............................... Zmota in konec goapodična Pavla, (Ivan Zoreč), bro*. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, bro*. _____........... Zvonar j«va hči, (Miller-Ster- iaj) povest, bro*................ Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, ves. __________________ Ženini naša Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broŠ..................................... Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest is davnih let, 681 strani, vez..................... Zlatarjevo zlato, (Avgust Še-noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, bro*............. Zgodba o nevidnem človeku, (H. O. Wells), bro*. ............ Zgodbe is doline šentflorjanska, (Ivan Cankar, broš............. Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev lastni životopis, vez............. Zeleni kader, (I. Zoreč), po-- vest, broš............................. Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broš......................... Zbrani spisi, Val. Vodnika, broš....................................... ' .66 .76 .76 1.60 .76 .40 2.60 1.00 .60 1.00 1.50 1.25 1.25 1.00 1.26 1.00 2.25 2.26 .65 1.00 .40 .40 .50 .85 .35 3.25 .75 .35 1.00 .85 .45 .50 .35 Tiberiu« Pannocius, Kusov-ci„ Vita vKae mesae, Jane* Solnce, bro*. $2.10, veaana ...»........................ IV. «ve*ek: Cvetje v Jeseni in VUotka kronika ................ V. zvezek, lasa kongresa ....... VL avesek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, ves. Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: L «v.: Bahavi huzarji in Iliri ter verake bajke stare in H «v.: Bajke in povesti o Gorjancih.................... III. sv.. Bajke in povesti_____ IV. sv.. Bajke in povesti........ V. sv. I sprehod v Bslo Kra- Jurčič Jaeipi Zbrani spisi (nova izdaja, fina veeba): I. svesek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prašna vera, Ubo*tvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kosjak in Do- , men .............................. II. svezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev in Grad Rojipje __________________ III. zvesek: Kloštreki iolnir in Deseti brat —--------—____ IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nem*ki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori Črta is življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in . Sosedov sin ____________________~ V. svezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Županova-nje v Globokem dolu., v roj ni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober.............— Kersnik Janko. Zbrani spisi, bro*irani I. svezek: Agitator ................ II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...................... III. zvezek: Ro*lin Vrjanko, J ara gospoda in Očetov g reh «......—.................. IV. zvezek: Gospod Jane«, Kmetske slike, Humorske, Povesti za ljudstvo ............ V. zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... VI. zvezek: Njegovo deio in doba, I. sešite k: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik 2.60 2.60 2.60 — 2.60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.50 1.50 1.50 2.00 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika ,izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Črtice ln povesti ter Kritični in polemični spis ivezana ...................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ IV. zvesek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci Vez. V. zvezek: Kralj na Betajpo-vi, Na klancu in Črtice, vezana ........./...................... VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novliana in Hiša Marije pomočnice, vezana ............................. VII. zvezek. Mimo življenja, Črtice io novele ter Kritični spisi, vezana ................ VIII. zvezek: (lospa Judit, Kril na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana EX. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Is Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ................................ Flfcižgar F. S. Zbrani spisi: IV. zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ...... V. zvezek: Boji. Kronika - gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana ......................• VI. zvezek: Sama. Kakor Pelikan. Boltetar. Naš vsakdanji kruli in Tri črne žene, vezana ........................ (Vse tri knjige skupaj $3.50.) Masalj Fran-Podlimbarskit » Zbrani spisi, fina vezba. I. zvesek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovari* Dam lan bro*. $1.50 vez..... II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, bro*. $1.60, vez..................... Oba skupaj, bro*. $2.76, ve« Pragalj Ivan, zbrani spisi: I. svezek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, bro*. $1.85, fina vezba .... II. svesek: Bogovec tfernej. Balade v prosi, bro*. $1.85, fina vesba ................... Tavčar Ivani Zbrani spisk III. svesek: Otok in struga, 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.25 1.50 2.00 2.00 3.75 1.75 1.76 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana —....................... Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ................— Čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve šalo- igri enodejanke, broš......... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ...................... Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanji+i, broš.... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom .............................. Julij Cezar (Wm. Shakespeare), vezana............................ Mac bet h (Wm. Shakespeare), vezana ------------------........... Otkello (Wm. Shakespeare), vezana.....................r-............. Očiščenja (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah — Romantične duše (Ivan Cankar), drama ▼ treh dejanjih, * vezana .............................. San Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana .................— Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota «ase. Broš. 76c., vezana ................................ _____2.50 .75 .85 1.25 1.25 1.50 2.50 .50 .75 .26 .00 .60 .25 .75 .75 .76 .50 .85 .75 1.00 Politika in zgodovin« (Dr. Drag Lončar), bro*. .................... Praktični socialise», bro*. .... Priča avalucija in Adami pred Adamom (Ivan Molek), bro*. 60c, vezana ----------.--t».,.. j PraJatarska stika in morala (Ivan Molek), broé. __________ Psihična motnje na alkekelski podlagi, bro*. $1, ve*. ______ Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Rasvaj Socializma ad utopije de znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ___________ Roparska trojica (Claeosens- ) a** ••eeeeeeeeeeeeaooooeeeeeaooee Slovanska kuharica (8. Félicita Kalinžek), vsa., 666 strani, ilustrirana ________________ Smernica novega življenja (Dr. K. Osvald), bro*. ____________ Spol, ljubasan — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vesba Spretna kuharica, vezana ........ Strokovna organizacije v Sloveniji, bro*. -------------------- Svetovna vojna in odgovoraoet socializma (E. K.) bro*. .... Uvod v Buddhisem (Jo«. Suchy) _________________________ Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ____________________ V novo de*elo (E. K.), bro*. .... Zadružna prodajalna ali kon- sum ----------------------------------- Zadružni kolodar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ------------------------------ Za staro pravdo (Fran Erjavec ______________________________________ • Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) __________ Zdravja in bolasan v domači hiši Dr. J ust Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega člove*kega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana ___________ Zgodovina slovanskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani »ilustrirana .............. Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ................. Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slov a«cav (Ant. Melik), dva zvezka brožirana, L zv. 86c; II. sv. 75c; oba zvezka aku- . P*J -.....-............................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, ves..... .60 .10 .76 .10 l.*0 .75 .86 .85 6.00 .60 .40 1.40 .26 .50 .25 1.40 .26 .10 .60 .60 .80 Charles H. Beranek, Secretary of the Marxian Federation and one of the meet active Bohemian comrade« was buried in Chicago, Thursday, January 16th. Comrade Beranek was the first secretary of thet Academy of Labor in Prague. His success in thi* position lead the Socialist movement in Vienna to call him to edit several papers being published there. He came to America in 1905 to work on the daily Socialist paper "Spravedl-nost" and has been with it ever «ince. He was active in many line«, educa tional, fraternal, literary and political. Tribute was paid him by thousands of persons at Sokol Hall where talks were made by Comrades Rodriguez, Minniberger, Ko*umplik, and Senior. ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ............ RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan............... letnik 1917, vezan _____________ letnik 1919, vezan ............... letnik 1920 vezan .............. letnik 1921, broš............... letnik 1922, vezan ................ letnik 1922, broš................. letnik 1923, vezan................ letnik 1924, vezan ................ letnik 1925, vezan ................ letnik 1926, vezan ................ letnik 1927, vtsan ................ letnik 1928, vezan ................ letnik 1929 vezan ................ letnik 1930 vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo sliko........................................ Kres, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ........ O zdravstvsnih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- weis-Trsteni*ki) .................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .............................. 1.25 4.00 .26 1.60 3.50 .50 .40 .60 .50 .65 .50 .75 .50 .75 .75 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 .05 .10 1.50 .40 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali ja religija prenehala funkcionirati? Debata .................25 čuda in tajna življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno živ- Ijenjeslovje ........................85 Elementi moderne izobrazba (I. Molek), broš. 60c, ves........ .76 Idejni predhodniki današnjega eocialisma in komunizma (Abditus), bro*........-........60 llistrirana lapa maska, navodila za *minkanje ve«. ............ 1.60 Materinska pomoč zdravemu ln bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant Melik) I. in II. del. broš. $2.50, ves..... 3.50 Kari Mara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).....60 Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) .....................25 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) .....................................40 Mistarij duša (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................................... 1.25 Naš sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Ragadin) _______ .75 Narodnogospodarski eseji.........86 O delavskem in socialističnem gibanju na Slovanskem do U- stanovitve jugoslovanske «o-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), bro*. $1.00 ve««na __________ O konsumnik društvih ............ Osmutok slov. nar. gospodar* 1.26 .10 .60 : ANGLEŠKE KNJIGE. American Communism (James Oneal ) vezana .................... Anarchism and Socialism (Geo. Plechonoff), vez................. Ancient Lowly (C. - Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane .......................... Ancient Sooietjr (Lewis H. Morgan, vezana ........................ Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ............................ Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez. "Debs, His Authorissd Life and Letters" (David Kalsner), vezana v platno ..:................. Debs and the War, njegov govor v Carvtonu, O. in pred poroto na sodišču ............................ Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ End of the World (Dr. M. Wil- •helm Bolsche), vez............. God snd My Nsighbor (Robert Blatchford), vez................. Goose-S t ep (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. Goslings (Upton Sinclair)', vez. Hundred Per Cant (Upton Sinclair). Povest patri jota .... Jungle (Upton Sinclair), povest i* čikaških klavnic ................ Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno............ Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana.................................... King Coal (Upton Sinclair), povest i* Itrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vez. 2.00 2.00 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), ve*ana ________________ Life and Death (Dr. E. Tedch- mann), vezana ________________ Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne kri*e L 1907. Zanimiva v«e «kozi, vezana .... Oil (Upton Sinclair), novela, vezana-------------------------------- Outline ' of History (H. G. _ Wells), vez., 1171 strani Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana........................... Republic of Plato ve*............ Right to bo Lazy (Paul Lafar- gue), vezana ........................ Roberts Rules of Order, vez..... Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez. ...........— Sex Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez. ------- Social Revolution (Karl Kaut-sky), vezana ...................... Spies in Steal (F. L. Palmer), ekspoce spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne-sote, bro*.........--------- Struggle Botween Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana ---------------------------------- Thay Call Ma Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana ................ The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana............................ The Profits of Religion (Ùpton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ...................— The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana .:.....—.... Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... Vital Problams in Socisl Evolution (A. M. Lewis), vez..... Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno .....................50 Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................... 1.50 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proštnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust. PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. .60 .60 r.50 2.50 6.00 2.00 2.00 .60 1.50 1.25 .60 1.00 .60 .50 .60 1.00 2.00 .50 .60 1.25, .60 Our Desire Fulfilled Latrobe, Pa. — Our desire to have a Y. P. S. L. Circle in our community was finally fulfilled on Jan. 18th 1930, when five of the girls assembled at my home and signed an Application for a charter. After we wrote down the name« of all prospective members, each girl was assigned to see at least one ef the possible member«. It i« our intention to fully cooperate with the Westmoreland County local of the Socialist party by «ending one or more reprsssntsttves to their meeting every month. We shall also co-operate with branch No. 19* JOF. by holding joint affair«. We have in mind dances and picnic« Comrade Frank Croaswaith in his speech last summer at Bowsers Grove «aid: "The slave«, before slavery was abolished, were fed and clothed decently so that they could perfoim their work more efficiently for their masters, while under the present system it is just the reverse; the slave has to run after the master for a Job. This is one of the many evils that must be abolished, and we have organized our circle to help carry on an educational campaign in order that the wage system maybe done away witft and so that all may live in peace and plenty.—Jane Fradel. Announcer A theater party on February 7th, is planned by the Cook County comrades. The play is "The Field God" by Paul Green, winner of the Pulitzer price for plays last year. It will be produced in the Godman Theater. Reservations should be made at Seeley 2555. The Independent Labor Party of Great Britain will be discussed from three angles at the nest meeting of the National Headquarters Branch, 2653 Washington Blvd., Wednesday, February 5th. The beginnings of the I. L. P. and its relations with the British Labor Party will be outlined by Clarence Senior, the political program of the party by M. F. Ettinger of the University of Chicago Socialist Club and the industrial program by Frank J. Manning. Members of other branches as well as sympathizers are invited. The public speaking class of Cook County held its first meeting Thursday evening, with twelve persons present. Meetings will be held every Thursday evening for the nest twelve weeks. There is no fee attached to the course. The instructors are Frank Manning and Clarence Senior. New YPSL Circle in Latrobe, Pa. On Saturday Jan. 18th 1930 a new Y. P. S. L. Circle was organized. The get-together meeting was held at the home of Mr. and Mrs. John Fradel. The five Charter Members, all high school students, are: Vanda Len-coski, Agnes Lencoski, Laura Zbiec, Jennie Fradel and Wanda Zbiec. The following officers were elected to take charge of the circle: Agnes Lencoski, secretary, Wanda Zbiec, rec. secretary Jane FradeJ, organizer. After the business meeting wafi disposed of, a short social hour was enjoyed. Our objective is to increase the membership and to uphold the principles of the Socialist party. —Wanda Zbiec, Rec. Sec'y. Knjige Cankarjeve dražbe za leto 1930 razpoiilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca" erVSE ŠTIRI KNJIGE £ in lOc za pošiljalne «troske, skupaj $1.10. POŠLJITE NAROČILO TAKOJ! Knjige "Cankarjeve družbe" za 1. 1930 ao sledeče: 1.) Koledar; 2.) "Daj nam danes na5 vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkvenik; 3.) "Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter "Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) "Mož. z brazgotino" (Jack London, poslovenil Tone Seliškar). "Cankarjeva druzfaa" je živ spomenik, ki nadaljuje Cankarjevo delo. Širite njene knjigo) w «V/«t'y âw" âW è\i, »ê\k »)*' i^i êiV A Jugoslav Weokly Devoted to the Interest of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. fmlrtarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH A WORD FROM "SILENT ■ CALM At last the big word has been spoken. And as one would expect, it has come from "silent Car. Wise Calvin Coolidge, in ex-president-ial retirement, seems to be decidedly annoyed by the activity of his successor and friend Hoover in the present industrial situation. This, perhaps, might not matter so very much, if Mr. Coolidge had not been groomed by some of his expectant admirers of a senatorial candidacy. So it is interesting, indeed, to learn Cal's stand on the present crisis and here is it: "I am convinced that one of the best things that could be done for the business of the country would be to let it alone." Mr. Coolidge knows that what is good for the business leaders is good for everybody, for they are the only "every-bodys" who matter. This wisdom the gentleman was putting into effect seven years long in the White House.—Advance. FOUR HUNDRED NEW LABOR LAWS Over four hundred new labor laws were placed on the statute books of our various states during the last year, according to a compilation by the American Association for Labor Legislation. California has led all other states with thirty-six laws, Pennsylvania followed with thirty. On the other hand, South Carolina and Tennessee were distinguished by the adoption of the minimum of new laws, the first state—one, and the second state—two. It seems, however, that whether many laws are placed on the statue books, or only a few laws, it really makes little difference with many states as to how they treat their labor. Leading in the volume of its labor legislation, California still has to find a way of freeing Tom' Mooney from prison even though the prosecuting attorney, the judge, the jurors, and the witnesses, have united in claiming that Mooney was convicted on trumped-up charges, on perjured testimony and in the midst of inflated war hysteria. In South Carolina and in Tennessee, on the other hand, administration has been doing all the mischief that the traffic could bear and crushing labor and thwarting its organizations, just as comfortably. Labor legislation is a thing that labor needs, provided, however, it has the power of organization coupled with intelligence behind it, to make legislation a factor to the good. — Advance. COUNT KAROLYI We welcome Count Karolyi to America both because he has made great sacrifices for freedom and justice and because by our welcome we may partially stone for the stupid tyranny of your own government which for so many years excluded him from America. . The Count, we observe, proclaims that he is not a Communist, not a Social Democrat, but 100% Marxian Socialist. Well, maybe. We do not at present know enough of his quarrel with Hungarian Socialists to judge its merits. But this business of belonging neither to the Oommunist nor the Socialist party but yet being 100% Socialist while possible is both difficult and dubious. It reminds us a little bit of the old story which ends "Everybody is out of step but Jim. Norman Thomas. TIRED RADICALS In America we run across a good many folks who in various accents and with varying emphasis tell us that they are radicals but not Socialists or Communists. Socialism will never succeed say they. "We've got to have a smash-up. The Communists are right." But are they Communists? Oh, no. That would be hard work. They're just tired radicals who often pick up a couple of dollars or a little job by voting Republican or Democrat, and justify themselves by being wise cynics. They area nuisance as a rule with-L out much nerve or intelligence. But some of them would see great light if we would get busy. _ A FIVE-DAY WEEK A toUl of 237,674 organized workers have secured thp five-day week, according to report* tabulated in the November Wwue of the Labor Review, issued by the U. S. Bureau of Labor 8tatistk*. Nearly all of them are In the building trade« and the majority of them are located in New York Cky. About "The Machine" By Augusta Mertz The English Dramatical Section of Club No: 1, J. S. F. of Chicago offered us a very interesting and well enacted drama by the widely known author, Upton Sinclair, on Sunday afternoon at the C. S. P. S. hall, 1126 W. 18th St. After the hall was filled with a well sued and eager audience, Mr. Oscar Godina gave a short introductory address informing the public of the nature of the play and the personality of its author. He stressed the fact that "The Machine" was not a comedy but a serious drama of the sordid aspects of life, of money greed, corruption of morals and politics, of the misery and exploitation of the workers and of numerous frank and noble character wao, onct convinced of what was right, siuck to it even at the risk of losin^ hi lady-love. Less Impressive was the portrayel of the role of the traction king, played by Anton Cardan. lie was evidently misplaced in this pan and could have done better in sonu» other role. This part required alertness in speech and movements—he was so to say "hi a hole" and should have acted accordingly. He was too slow and phlegmatic for this part but I am sure that he could do splendidly in a part more suited to him. Robert (Grimes, given by John Rak was in appearance and acting the true to life type of a corrupt political boss as uncouth as Andrews. other shady qualities of our present the secretary, played by Isadora social conditions which make for Zupancic was discreet and refined in universal unhappiness and result in e*terior as well as in dire consequences. , manners. The girl of the slums, There are very few authors so Dorothy Compare, acted her part well qualified to write about these >*Ty realistically, as I mentioned be- conditions as Upton Sinclair who *ore a"d Frank Buric did his small delved deeply into these cancer Part growth of human life and gyt his in- The managers, SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich formations practically by ' his own investigations. We owe it to these same fearless investigations of capitalistic corruptness to open the eyes of the great masses through his books of which "The Jungle", pu- Donald J. Lotrich and John Kak can be well satisfied with the result of their We tried to exemplify the present machine; the grip it holds upon the people, its operators and its co-directors. But the machine hasn't been «topped. It hasn't been able to stop. Whatever answer you may have "The Machine" on the C. S. P. S. stage by club No. 1 J. S. Z. kept the attention of the audience. It was very quiet thruout the three acts in the hall and this signifies that the listeners did care for it. • • • Who is going to get the most publicity out of the present Naval Disarmament Conference in Lofidon? The press of the U. S. wants to have the most to say but England's leaders kntyy that the same news that doom- " n "IT" | ed previous disarmament conferences speecn and wou,d bortation project. Jim Hegan is the father of a lovely daughter, I ¿aura, who is the exact opposite of her money grabbing and materialistic father as she is an idealistic young girl, full of enthusiasm to better the conditions of the slums which she came to know personally. She tries her best to prevail upon her father to change his mode of living and piling the money at the expense of the poor, but her father is so deeply caught in his own net of speculation, greed and corruptness that the pleading of his daughter fail to counteract the malevolent influence ofOthe political boas, Grimes. The girl finally resolves to leave her home of ease and luxury and in her resolve to devote her future life to the betterment and the welfare of the poor she is helped and supported by a young but poor lawyer Allen Montague, who loves her devotedly and in whom also dawns the consciousness of the great injustice in the present social conditions. To give this otherwise dry subject a more dramatical and impressing effect a scene is introduced in which a young girl, a victim of the white slave traffic, looses her reason oi account of her harrowing experiences and her shrikes, executed most realistically, made one shudder with horror and brought it home to everyone in the audience what terrible consequences are faced by these unfortunate girls who are made the victims of those white slavers to whom even a human soul does not mean more than a few dirty dollars. Mentioning the characters of the play as they appeared, Mise Catha-rino Bank, as the young and succes«-ful magazine writer did her small part remarkably well. * With true feminie ingenuity she weaves the plot that brings together^ the rich girl with the golden heart and the young and earnest lawyer and the equally busy parlor socialist. Jack Bullen, acted by John Kocfcavar Jr., who acted with vfcrve and pep. Laura Hegan, played by Alice Artach, was just the type for the part. She was very convincing in her sorrow at the existing conditions and in heT endeavor to help the poor and finally in her pleadings to make her father quit his mode of living at the expense of the poor. Much praise deserves also Donald J. Lotrich, who impersonated the lawyer, Allen Montague. He acted throughout the effect on the youth than all the lectures and sermons, especially if the young people act the parts themselves. I would advise that the example of our Slovene brothers should be followed by other Jugoslav organizations which have at heart the education of the next generation. We all want plays that show us life as it really is and we are getting a little tired of the sing-song love plays with their imbecile plots that are often fostered upon us. I speak, of course, in the name of the more intelligent and serious group of drama fans. Our Slovene brothers have in the past shown their good taste in selecting proper plays and I am sure that they will continue to do so in the future for which we wish them every success! Navies we will consider the task well done since they must contend with some of the greateet "Sea Dogs" of the country. Surely you can', expect these "Strong Navy" gentlemen to cut their building program. Its their livelihood, and their game. They grew up in it. They know no other game. We don't expect any significant reduction. Far be it We will satisfy ourselves curtailment of greater from that, with the building. More English Articles on Page 7 Why They Waited Caller — Won't you walk as far as the street car with me, Tommy? Tommy — I can't. Caller — Why not? Tommy — Cause we're gonna have dinner as soon as you go. Slight small injuries become none at all. and they'll Club No. 1, J. S. Z. held its regular meeting last Friday. A very good attendance was on hand and two young applicants were accepted. Many important questions were settled, after which Comrade Frank Manning Cook County's New Socialist Secretary made an address. He spoke quite at length on the job of Cook County's Comrades and the possibilities. He gave a vivid description of the New Bedford strike and the organization of their labor party. • • * ~ Manning is not large in size but he has some very big ideals. He may not be the forceful speaker that others may speak about but he presented his message clearly and our comrades listened attentively and took it all in. The job is a tremendous one. We all agree. Manning can't do it alone. He needs the help of every one in the movement. He is energetic. To keep that energy continuously at work you must help to kindle the fire. On Friday evening Feb. 7, a theatre party will be held for Cook County's Socialist and sympathizers. Goodman'« Teatre has been taken over for that night so that it is hoped to be able to fill the Theatre with our * folks. Shall you go and see "The Field God", which was written by Paul Green, winner of a Pulltxer prize. Partlcally all of the playen that took part in "The Machine" expect to go. Proletarec has tickets at $1.00 and $2.00. • • * At a meeting of Chicago's Socialists last Saturday the question of a weekly newspaper was discussed. Further thought and consideration will be given to this very important means of bringing our stoiy and educating the people of this section to our cause. With the young folks at the office« of the party giving their best towards this purpose and with a little assistance from the outside world, a newspaper is not impossible. 0 0 0 Fifty two delegates from various sections of the country gathered at the Rand School in New York City, for the Y. P. S. L. Convention. Much was said and done to strengthen the circles and strong promises for the coming year were pledged. They want a Y. P. S. L. circle everywhere there is a regular club. • » • John L. Lewis, International President of the miners union, has lost his case in Illinois. He no longer rules the "poor suckers" that had to dance to his tunes until the mo-¿¿. —— «, rRE ...............P'frrrrff^ r r r irr //jjjj.a FREE YOUTH j Social Cooperation George B. Shaw, the well-known English play, wright and author, uses the example of a man who tried to move a large stone but was unable to do A neighbor, however, happened to be passing by and together they were able to move the stone. This homely example proves conchisively that two men working together, in cooperating, are able to accomplish infinitely more than any number of men who may be striving for the same end but who work individually and aimlessly. This spi/it of cooperation transferred to the social and political field, is the essence of Socialism. In fact the word "Socialism" means exactly this: having been coined as late as 1835 to be used especially as an antithesis to 'individualism" which waa theñ rampant. One has but to look into any standard dictionary to find a definition of Socialism which runs something like this — "A political and economic theory of social reorganization the essential feature of which is that competition shall give way to cooperation and that ' the opportunities of life and the rewards of labor shall be aquitably (not equally) apportioned." More concretely, we can see what Socialism means when we look at the two essential factors upon which the very existence of modern society depends_ the water supply and fire protection. Despite the many arguments for private ownership, as a general principle that we hear or read about, none of the advocates of private ownership has as yet dared to suggest that we should be better off if the Moigans or Rockefellers owned and controlled the water supply or the fire departments and charged us exorbitant rates whenever we turned the water faucet or rang in a fire alarm. No society depends on these two services for its very existence and so society owns these itself. Socialists go a step further. They say that society may axis* with the natural resources and the wealth of the land in a few hands, but raal life, the opportunity to live broadly, to enjoy literature, music, to travel, can come only when society owns those instruments of production and distribution which are socially necessary; the land and everything in it, railroads factories, mills, and mines. Under Socialism all these are to be owned by society, just a« now the postoffice, public schools, roads, and the police force are owned by society, and will be run for the welfare of all and not for the profit of a few. In brief then, Socialism is a system of social cooperation intended to replace the present system of individualism so that the resources of this world, now in most cases under the control of a few, giving to them affluence but to the many a precarious existence at best, may be turned to the benefit of all giving them an opportunity for a better and fuller life. A. H. K. Dead Miners Are Cheaper Than Safety Operator in Pitt Area Figures Death Beats Machine Replacement "We used to do all the mining by hand," says a veteran pick miner from the Pittsburgh coal area, nursing a foot on which 150 pounds of slate had fallen in a mine entry. "Then the machines began to come in, but they were expensive and not always efficient. We still had them on even terms. But the machine cutters constantly got better and faster. We began to lose out "Now the machine does almost all the work in the pit where I work. We pick miners still get a small share, but it doesn't cheer us up much to know why. Anywhere that a machine can safely go we have no chance. But if is dangerous for the machine, the boss sends us. "In some places a fall of rock might smash the machine and that would be a loss oí $4000 to $5000. But if we get killed the maximum compensation under Pennsylvania law is only $3000. So the company saves at least $1000 by taking a chance on a miner's life instead of on its expensive machinery. "But we're glad to have even that chance of earning a little money/' ON PERCENT? The "one hundred per cent Americans" are bum mathematicians. By all the rule« of arithmetic, algebra, geometry and trigonometry, they are one-half of one per cent Americans. A real one- hundred per cent American is tolerant of other people's views. Instead of wanting to suppress them, or keep them from speaking or otherwise making their views known, he welcomes their views whether he believes in them or not In short, he believes in the freedom of speech, freedom of the press and freedom of* assembly which are guaranteed by the constitution of the United State«. The "hundred percenters" always assume that they are highly patriotic themselves, and they boast of undying allegiance to the constitution; but they are the first to violate the spirit of it We who believe in the freedom guaranteed by the constituion are not worshipers of that document — we often criticize It — but we live up to it, and we thoroughly believe In the guarantees. They constitute the real American part of it The percentage of Americanism in any citizen might easily be calculated upon the basis of his belief or disbelief in the«e guarantees of liberty. WAITRESS O tired dancer In aisles of hunger. Rest you now at twilight! Forty mile« away sea gulls spin The mists into softly woven night (Pale jonquils rest upon a bed o>f wind.) Rost is a stranger you never met Her «oft full arm« of sleep are hid In amber folds of twilight . . . and yet You laugh and go your way ^ O tired dancer in aisles of hunger. Laura Tanne. in the New Leader.