ljubljanska banka XXV. — številka 23 j^0v,teljl: ob«, konference SZDL tTjfo?' KranJ. Radovljica, Sk. Loka t^, ' — Izdaja CP Gorenjski tisk * 0j Glavni urednik Anton Mlklavčlč zgovorni urednik Albin Učakar ^ A s LOVNEGA nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE KRANJ, sreda, 22. 3. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah ln sobotah. LJUDSTVA ZA GORENJSKO ,9*pGrMN NORČIČ, rojen *aDoTtembra 1953 v Kranju, s,cti v kranjski Iskri: Vsuj: _ treningov in tekmo- ^ko o1' grcdo v Podjetju na Ho D' tr'eningom za svetov-Vna^.Venstvo sem zadovoljen. Upan-' Ua bom upravičil žabo^ Q' ^e bom ujel odriv, da bo a,eč letel. Verjamem, flov J? Prvenstvu dosežen ,kow, Ž3Vrii iri svetovni re- PETER ŠTEFANČIĆ. rojen 3. marca 1947 v Kranju, zaposlen v turističnem prometnem podjetju Creina Kranj: Njegov največji uspeh je bilo deseto mesto na srednji skakalnici na olimpijskih igrah v Sapporu. Na nedeljskem državnem prvenstvu v Planici mu je za las ušel naslov državnega prvaka. Bil je drugi in za 3 desetinke točke za prvakom Danilom Pudgar-j.em. ..." DANILO PUDGAR, rojen 3. maja 1952 v Črni, študent visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani: »Skakati sem začel 1962. leta. Takrat sem bil tretji na slovenskem prvenstvu, Največ sem dosegel v Sapporu, kjer sem bil osmi na veliki skakalnici. Po moje je trenutno naš najboljši skakalec Peter Štefančič. Mislim, da bo v Planici postavljen nov državni rekord, za svetovnega pa dvomim.« ^aAiLMElEC' r°jen R .Jen v i! v Kranju, zapo- «USU: Kranjskcm Tekstilin-*SkaV !etimi i H sem začel pred de-■**ro S Trenutno se zelo *«»n doK Utim in mislim, da '!.PodJe»[° Popravljen/Tudi '^ani ♦ v zaradi odsotnosti »ivijo nZav- Kako bo z uvr- ^Vu n"a svetovnem prvenci.« pa raJe ne bi komenti- JANEZ JURMAN, rojen 10. junija 1946 v Ljubljani, predmetni učitelj telesne vzgoje na gimnaziji v Škofji Loki: »Šele prvo leto sem v službi in ker me pri pouku nihče ne more zamenjati, je nekaj težav. Skačem že od 1959. leta in bom najbrž še. Želim si, da bi preskočil svoj osebni rekord — 126 metrov, da bi bil uvrščen v prvo ekipo in da bi dobro skakal.« DRAGO PUDGAR, rojen 27. septembra 1949 v črni, strojni ključavničar v tovarni Mežica: »Deset let že skačem in tudi v prihodnje se od skakalnic še ne mislim posloviti. Rad bi skakal čim dlje. Upam tudi, da se bo na prvenstvu vsaj eden od nas dobro uvrstil.« A. t. — J. K. Naša reprezentanca V nedeljo je vodstvo naše skakalne reprezentance dokončno določil šesterico, ki bo nastopila na prvem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih od petka do nedelje v Planici. Jugoslovanske barve bodo zastopali: Danilo in Drago Pudgar, Peter Štefančič, Marjan Mssec, Bogdan Norčlč in Janez Juriuan. A. žalar Srečno, fantje! Dolina Planice bo od 24. do 26. marca doživljala svoj največji praznik — prvo svetovno prvenstvo v poletih. Hkrati bo poteklo natanko 38 let, odkar je Bloudkova dolina pod Poncami odprla v svetu novo ero v smučarskih skokih in dala prve osnove smučarskim poletom. Naša Planica je lahko ponosna na to, da je bila prva zibelka nove smučarske panoge — poletov, ki zahtevajo od slehernega tekmovalca najvišje tehnično znanje, hrabrost in borbenost. Najboljši ln najpogumnejši skakalci sveta bodo v teh planiških dneh s svojim pogumom ponovno utrdili sloves Planice, številni ljubitelji — prijatelji Planice pa bodo z navdušenjem spremljali dogodke na največji velikanki sveta. Planica bo za tri dni spet postala simbol poguma in mladostne moči. Naši smučarski skakalci brata Pudgar, štefančič. Mesec, Norčlč in Jurman so te dni pred svojo letošnjo največjo nalogo. Na domačih tleh bo treba pokazati vse, kar znajo. To pomeni, pokazati svojo borbenost, nezlomljivo voljo, vztrajnost in tudi junaštvo. Težko je reči vnaprej, kakšne rezultate oziroma daljave bodo dosegli, kajti pri smučarskih poletih mora imeti tekmovalec razen znanja tudi športno srečo. Naši fantje, kot smo jih videli te dni na treningu na stari velikanki, imajo solidno znanje in smo zato danes toliko bolj optimistično razpoloženi. Tokrat pa gre tudi prvič v zgodovini za kolajne na jugoslovanski skakalnici. Našim skakalcem in seveda tudi ostalim iz 16 držav želimo na tej veliki prireditvi vso srečo, želimo jim takšnih uspe* hov, kot si jih želijo sami in kot jih pričakuje vsa naša športna Javnost. Zatorej še enkrat, srečno! J.Javornlk To je šele začetek Predsednik organizacijskega komiteja Niko Belopavlovič pravi: »Zdaj si želim le to, da bi bilo lepo vreme in da bi bili normalni pogoji za vse tekmovalce. Prepričan sem tudi, da je sedanja Planica šele začetek tiste, ko bo postala zimski turistični center. Zame je Planica nekaj enkratnega, nekaj, kar pomlajuje, človek tukaj pozabi na službeni vsakdan. In če bo v prihodnjih dneh organizacija uspela, če ne bo kakšnih nesreč in zakasnitev, potem bom zares zelo srečen.« A. 2. JESENICE £ V sredo je bila seja občinske konference ZMS Jesenice, na kateri so člani konference razpravljali o občinskem proračunu, smernicah razvoja gospodarstva občine in o programu komunalnih del. O tem so pred sredino sejo razpravljali že člani predsedstva občinske konference ZMS. Namen teh razprav je, da bi se mladi bolj zanimali za širšo družbeno problematiko in da bi se v večjem številu kot doslej udeleževali zborov volivcev. KRANJ, £ Krajevna organizacija zveze komunistov Zlato polje bo jutri ob 18.30 v kino dvorani osnovne šole France Prešeren pripravila predavanje o razvoju mednacionalnih odnosov v sedanjem političnem trenutku v Jugoslaviji. Predavanje bo zanimivo, ker se po 21. seji predsedstva ZKJ in drugem zasedanju konference ZKJ kažejo novi elementi mednarodnih odnosov. Predaval bo član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. A. Z. RADOVLJICA A 0 Radovljica, 21. marca — Popoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o uresničevanju stališč o socialnem razlikovanju in o pripravah na drugo sejo občinske konference. % Jutri popoldne bo v Radovljici seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Pogovorili se bodo o javni razpravi o spremembah statuta SZDL Slovenije, podali bodo oceno zborov volivcev, razpravljali o poteku volilnih konferenc krajevnih organizacij SZDL in o ustanovitvi kluba za varstvo oko-lja. A. t. 0 Sekretariat krajevne organizacije zveze komunistov Poljanske doline sklicuje za petek, 24. marca, sestanek s predstavniki podjetij, ki imajo obrate v Poljanski dolini. Sestanek bo ob 16. uri v osnovni šoli v Gorenji vasi. Razpravljali bodo o možnostih razvoja posameznih obratov. Na sejo vabijo .tudi poslanca republiškega zbora slovenske skupščine Jaka Bogataja. - lb O Na zadnji seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so obravnavali smernice za razvoj tržiškega gospodarstva. Člani plenuma so najdlje obravnavali stanovanjsko problematiko v občini ter menili, da je treba čim prej ugotoviti, če bodo sredstva, ki jih dajejo zaposleni za stanovanjsko gradnjo, zadostovala tudi v prihodnje. Prav tako so se pogovarjali o trošenju teh sredstev. Plenum občinskega sindikalnega sveta je prav tako podprl prizadevanja delovnih organizacij, ki so letos pripravljene telesno kulturo v občini še bolj podpirati kot pretekla leta. Sindikalni delavci so na svoji zadnji seji prav tako menili, da je treba na Bistrici vzporedno z gradnjo šole graditi tudi vrtec. Bistrica je namreč delavsko naselje s številnimi mladimi družinami. -Jk 0 Na občinskem komiteju ZK v Tržiču smo izvedeli, da so komisije pri komiteju že začele delati. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko trenutno obravnava občinski proračun in razvoj gospodarstva v občini, komisija za družbenopolitične odnose in idejno delo pa se je spoprijela s problematiko idejnosti na šolah. Temu je bil namenjen že tudi sestanek aktiva ZK pedagoških delavcev ter sestanek ravnateljev osnovnih šol. Kadrovska komisija pa je sklenila, da bo namenila največ časa evidentiranju možnih kandidatov za občinske, republiške in zvezne organe zveze komunistov. . -Jk 0 V ponedeljek je bila v Tržiču seja odbora za storitveno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu. Na seji so obravnavali sklepanje delovnih pogodb za delavce, zaposlene pri zasebnikih. Pogovarjali so se tudi o ustanovitvi osnovne sindikalne organizacije za te delavce. -jk 0 Na občinski konferenci ZMS v Tržiču smo izvedeli, da pripravljajo skupaj z lokalno radijsko postajo v počastitev ?25. maja ciklus quiz oddaj na temo 80 let maršala Tita. V tekmovanju naj bi sodelovale ekipe vseh mladinskih aktivov v občini. Oddaje naj bi bile ob sobotah v mladinskem klubu in jih bo neposredno prenašala lokalna radijska postaja. S tem naj bi popestrili tudi dejavnost kluba. Po vsaki oddaji namerava organizator organizirati tudi ples. -jk Delovna konferenca nekdanjih borcev in aktivistov V petek zvečer so se zbrali v delavskem domu Albina in Julke Pibcrnik na Javor-niku člani krajevne organizacije ZB Javornik - Koroška Bela na svoji redni letni konferenci. Pred začetkom delovne konference so člani dramskega odseka javorniške Svobode pripravili krajši kulturni program, ki ga je popestrila tudi folklorna skupina Javornik. Najprej so obravnavali koledar prireditev za leto 1972, v razpravi pa so največ govorili o Kurirskem smuku, ki ga vsako leto zelo uspešno Za 500 V začetku februarja so končno začeli preurejati nekdanjo Peterlinovo hišo. Stavbo je občinska skupščina odkupila že lani, da bi v nekdanji stanovanjski hiši uredili varstvene prostore za okoli 80 otrok. V stavbi bodo napeljali centralno ogrevanje ter uredili kuhinjo, sanitarije in tla. Gradbena dela bodo veljala okoli 78 starih milijonov. Oprema novega vrtca pa bo veljala okoli 45 milijonov din. Skupaj z odkupom bodo stroški za nove vzgojno-var-stvene prostore znašali okoli 155 starih milijonov. Gradbena dela tečejo po programu in vse kaže, da bo s 1. se p- Mednarodni mladinski seminar Od 13. do 18. marca je bil v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem mednarodni mladinski seminar Alpe-Adria, ki ga je organiziral deželni mladinski sekretariat pri koroški deželni vladi z namenom da bi se mladi treh dežel: Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške bolje spoznavali med seboj in navezovali tesnejše prijateljske stike. Udeležili so se ga tudi predstavniki tistih občinskih konferenc ZM Slovenije, ki sicer že stalno sodelujejo z mladimi sosednjih držav. Med našimi predstavniki so bili tudi člani predsedstva republiške konference OZN in študentje. Na seminarju so se menili o nekaterih akcijah, ki bi jih lahko organizirali. Ugotovili so, da je dovolj možnosti za medsebojno sodelovanje. Ustanovili so posebno komisijo ali kontaktni komite, ki bo v prihodnje skrbel za stalne stike med mladimi treh dežel. D. S. organizira krajevna organizacija ZB Javornik-Koroška Bela. Ugotovili so, da se prireditve udeleži vsako leto vedno več ljudi, zlasti mladih, iz vseh osnovnih in drugih šol v občini. Predlagali so, da bi uvedli v prireditev nekaj novosti. Sprejeli so sklep, da bodo ob 80-letnici tovariša Tita organizirali pohod pionirjev po partizanskih poteh na Pristavo v Javorniških rovtih. Zavzeli so se za uspešen potek nekaterih akcij med mladino, ki jih nameravajo organizirati. Le-ti bodo imele letos še večji pomen, saj letos praznujemo 30-letnico pi°°^ ske organizacije. «, Sklenili so tudi, da o°r organizirali posebno nost, na kateri bodo obudj spomin na nekdanje borce v aktiviste, ki so leta 1942 P^J kot talci v Dragi pri Bej" njah. Tedaj so Nemci vs^ lili tudi Franca Mencinge" in Edija Giorgionija z Ja*J mka, katerih spomin Počastili na posebni svečan" sti- d-' Ob koncu so soglasno P° Prh predlog, da bi tovarj* Titu ponovno podelili red n rodnega heroja. P. ni prostor* tembrom vrtec že lahko sprejel predšolske otroke. Z novim vrtcem pa se stiska za varstvene prostore v Kranju ne bo preveč omilila. Na vzgojno-varstvenem zavodu v Kranju vedo povedati, da čaka na sprejem v vrtce okoli 500 predšolskih ° jfft V jeseni bo sicer oko» ^ otrok vključenih v šlo v šolo, približno 20» w ^ pa bo moralo še P°*aK^j j0 prosta mesta v vrtcih, ^ bodo zgradili prihodnje ^ Glavna naloga obujanje tradicij N0& V petek je imela organizacija ZB NOV Skofja Loka redni letni občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu, razpravljali, kaj bi še morali storiti, in se dogovorili za delo v prihodnje. Kakor že prejšnja leta, je bila tudi lani glavna dejavnost organizacije ZB NOV Škofja Loka usmerjena v obujanje tradicij NOB. Člani organizacije so sodelovali na proslavah in manifestacijah v počastitev 30. obletnice vstaje, pripravili pa so tudi tovariško srečanje na Osoj-niku. Povabili so organizacije ZZB NOV Puštal in Godcšič ter organizacijo tabornikov Trata. Srečanje je lepo uspelo. Srečanje so pripravili namesto vsakoletnega izleta, ker so menili, da je čas za obisk bližnjih krajev in da k obujanju tradicij NOB pritegnejo tudi mlade. Organizaciji ZZB Skofja Loka je s^^^lc* di pri organizaciji ve pošte, na šoli" Cvetko ^ lar na Trati pa so PriPr^ predavanje o partizanskoj, gibanju. Skupno z ml^ skim aktivom na Trati V3 pripravili predavanje o deJ skem prazniku 1. maju. ^ Ob dnevu mrtvih je °*L nizacija pripravila kom^ racijo pred spomenikom J' lih pri domu ZB v škofp ^ ki, februarja pa so seJtft ležili komemoracije za ^-jjj nitnikom. Venec so P°{%1 tudi pri spominskem obeie pred Gorenjsko predilnic^. Skrb za upokojene in hjc0 ne člane je organizacija 13 J-jj izkazala le s skromnimi "t^, ob novem letu in obis* ^ Obiskali so 22 članov, srečanj borcev zaradi bol ^ in starosti ne morejo u° p. T- Železarji za mesec mladost Ta teden bo tovarniška konferenca ZM v Železarni Jesenice že začela z razgovori o organizaciji in poteku letošnjega meseca mladosti. Sestali se bodo z vsemi predstavniki jeseniških družbeno-političnih organizacij in se z njimi domenili o akcijah ob mesecu mladosti. Praznovanje se bo za^j-^ aprila zvečer s koncerton likega orkestra jug°s1°v-l0 p* ljudske armade, zaklj^' ^ 24. maja na igrišču P°" p žakljo z baklado, ki D oSt, udarjala bratstvo in en? ^ s podelitvijo nagrad m ^ znanj ter z zabavnim P g, mom. Kamniški milijonarji ^anamniŠ.ki občini je 1135 ^ek J^l so imcli lana Ose|jn /5-000 din skupnega Oseb"^g.a dohodka. Skupni Skorr?1 • ohodek nad tem zne-^aivi«-6 namreč obdavčen. JeDr-J1 lanskoletni zaslužek Prek ie^11 občan, ki je imel Hov;/ 0000 ferek 15 milijo-Nev dinarJcv) dohodka. «e ujf,tcri od 1135 občanov «o nr-.° Pečali davka, ker stan° napr°sili tudi druge l>redveVe in organizacije, sem turistične, ki na- meravajo graditi turistične, športne in druge objekte v Ratečah in okolici. Tako naj bi okoli 45 odstotkov vode iz vodovoda uporabljali prebivalci naselja, 55 odstotkov pa bi bilo namenjene za potrebe turizma, gostinstva itd. Vodo naj bi napeljali iz Tamarja. Zdaj Rateče niso brez vode, vendar bodo tako kot do zdaj tudi v prihodnje pri Vodovodu skrbeli, da bi Rateče čimprej dobile vodovod. Opravljali pa bodo vsa dela, ki so potrebna, da bo voda v Ratečah čimbolj čista in zdrava. D. SedeJ Ob 10-letnici Cestnega podjetja Kranj sta v programu sodelovala pevski zbor DPD Svoboda Stražišče in folklorna skupina iz Save. — Foto: F. Perdan 10 - letnica Cestnega podjetja Kranj Kolektiv Cestnega podjetja Kranj je v soboto na Bledu proslavil 10-letnico obstoja. Slovesnosti so se ob tej priliki udeležili poleg članov kolektiva tudi predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Kranjsko Cestno podjetje je bilo ustanovljeno 1. januarja 1962. Ob ustanovitvi so dobili v upravljanje in vzdr- ževanje 528 kilometrov cest na Gorenjskem, od katerih je bila dobra polovica makadamskih. Ob koncu minulega leta pa je imelo Cestno podjetje Kranj 626 kilometrov cest in od tega nekaj nad 36 odstotkov makadamskih. 324-članski kolektiv je danes za okrog 30 delavcev manjši kot ob ustanovitvi, vendar pa jim je v tem obdobju uspelo zelo modernizi- rati svojo dejavnost. Danes delajo z modernimi stroji za vzdrževanje, zgradili so nove delavnice, garaže in upravne prostore. Imajo svojo asfaltno bazo, s katero naredijo 80 ton asfalta na uro. Na sobotni slovesnosti so poudarili, da bo kolektiv tudi v prihodnje skrbel za modernizacijo in čimboljše vzdrževanje cest na Gorenjskem. A. 2. Zazidalni načrt Blejske Dobrave Po načrtih, ki jih je izdelalo Stanovanjsko podjetje Jesenice, naj bi na Blejski Dobravi na sedanjem smučišču nasproti obrtnega podjetja Cokla zgradili 22 individualnih stanovanjskih hiš. Za to zemljišče na Blejski Dobravi ^roparski problemi so se odločili predvsem zaradi tega, da bi bila gradnja zasebnih stanovanjskih hiš na Blejski Dobravi vsaj deloma organizirana. Vendar pa so kljub temu, da je lastnik pripravljen zemljišče odstopiti, gradnji zelo nasprotovali prebivalci Blejske Dobrave, predvsem krajevne organizacije in športno društvo Partizan Blejska Dobrava. Prebivalci Blejske Dobrave so sami, z udarniškim delom, zgraditi na tem zemljišču smučišče za otroke na Blejski Dobravi in deloma za jeseniško mladino. Po teh ugovorih so najprej predvidevali, da bi zazidali le spodnjo stran zemljišča, zgornja stran pa naj bi bila še vedno namenjena smuči- šču. Vedar pa je tudi ta rešitev sporna, zato so na zadnja seji občinske skupščine na Jesenicah sklenili, da bodo zazidalni načrt Blejske Dobrave obravnavali na eni prihodnjih sej, o zazidavi na smučišču pa se bodo verjet« no menili tudi prebivalci Blejske Dobrave na zboru volivcev. D. S. ,evnf <-°oru volivcev v kra-pj-efcv sfuPnosti Lipnica so «e $k 1 Podlagati, naj bi ^rq.jcvPnost Preimenovala v 'a*o a° skuPnost Kropa in /e Yia bila ime po kraju, ki Ha pr.nienem območju. Glav-k nl(P°mba Pa se je nanaša-*r«/ev .Predvidena sredstva Činsfc M"n skupnostim iz ob-so, da8a proračuna. Meniti Sredst1nerila za razdeljevanje *iq nev Zapostavljajo strnje- *«tnn kot sta Kropa in uPošt gorica, ker preveč cest ,h iu dolžino lokalnih W/0 „ Pot>. premalo pa štetih ^reblvaleev. Zaradi takš-Se morajo nekatere *i pr: ne skupnosti usmer jarani °ie,n delu na re-le cestnih problemov. Kr°P°oZill SO tudi' da >e *» v»dena • Kafnno gorico pred- 8« naxlZdelava urbanistične- **Zo£ta- PreUu vLlet' ko je bila v Kra-Obutv. !*nov,Jena industrija IjJdusLfanlka- Dan«» Je »o t« ^jsk* kombinat, ki ima *druig °st°Jne organizacije t»^ nega dela: tovarno, VaUn*0 »režo in okrepče-demj '. aradi postopne me-Opre|JJciJe in boljše tehnične Premalo spodbude za izvoz enosti so minulo leto H *elo uspešno. Izdela-JOoa J^reč skoraj dva mili-8^5 Jj?roy obutve, kar je za Prej 7?toika več kot leto po- »totin, tega so kar 60 od' » tuiw.t Proizvodnje prodali Uak/*nl- približno polovico »^r^vertibilno področje. Po-hijin? veliko zanimanje je v obu» 2a njihovo športno V jJJJ adidas, ki jo izvažajo *v&trn "° Nemčijo, Kanado, *Ve>n* Švico, Sovjetsko ^Diik'ii. emško demokratično «0VašJoO'sPo,Jsko in Ceško- V°*on7V' a tako vdlkta to °kroB' ^ ki Je lani znašal l( I ° milijonov dolarjev, I«**,P,an'ka uvrstila med Je izvoznike v Slovenl- farn vrh v jugoslovan- v ^Uarski industriji. h treh organizacijah la»oai Cga de,a Je bflo lani cev , nih Prek 1800 delav-,0»n T m° v lovarni z obra-Pfek i^^e m Breznlca pa Tako 86 Je *tevUo Ptejjn,, " v primerjavi » °kitto ,21 lcf0m povečalo za h*Vcel dcIavcev- Povečan So v minulem letu «tVa J!1 tl»di osnovna sred- ^vih «bavUi 80 namrec več »J* °iev in druge opre-ctlj Proizvodnjo. Njihov *»cija ie nadaMnja moderni-*°>tt»'.i_1.bo rrajala predvl-< J*° 1975. leta. Med dru-mL ?red dobrim mese-Hov^^ernlzlraH tudi raču-*?■ ki«.0 knJigovodsko sluzjo ObjePk?v 8edaJ v manj-"Vat,,, jeKtu poleg tovarne ^ehanografsko obde- lavo podatkov. Ob nenehni modernizaciji in povečevanju osnovnih sredstev je zanimiv tudi podatek, da so se od 1966. leta osnovna sredstva podvojila. Tudi letos so po zaključnem računu namenili precejšnja sredstva za investicije. Njihov cilj Je namreč, da bi s postopno modernizacijo 1975. leta izdelali 15 tisoč parov obutve na dan. Tako bi se v primerjavi z minulim letom takrat dnevna proizvodnja obutve podvojila. Celotni dohodek je lani po-rastel v primerjavi z letom 1970 za 44 odstotkov, dohodek za 37 odstotkov, poprečni osebni dohodki pa so se povečali za 18 odstotkov. In kako kaže za letos? Ugotavljajo, da letošnji proizvodnji in drugi rezultati ne bodo tako ugodni kot lani. Čevljarska podjetja pri nas so namreč glede surovin odvisna od usnjarn. Te pa so minulo leto končale brez ostanka dohodka. In ker usnjarne v zadnjih mesecih niso uvažale usnja, napovedujejo konec tega meseca ln v aprilu v čevljarski industriji veliko pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Skratka, zaradi težkega položaja naših usnjarn bodo proizvodni rezultati čevljarskih podjetij ob koncu leta najbrž skromnejši kot lani. Vseeno pa v Planiki upajo, da bodo letos dosegli poprečno dnevno proizvodnjo okrog 8300 parov obutve, izvoz pa povečali za okrog milijon dolarjev. Razen tega pa nameravajo povečati tudi lastno trgovsko mrežo. Lani so imeli 127 prodajaln po vsej Jugoslaviji. Lani je na primer 327 zaposlenih v prodajni mreži povečalo vrednost prodaje z letom poprej za 35 odstotkov. A. ialar Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razpisuje javni natečaj za prodajo gostilne »Pri Kano-nirju«, Sp. Jezersko, št. 5 pogoji: v - \ j*kHcna cena znaša 242.000 din; • varščino v znesku 24.000 din je treba vplačati ob v»ožitvi ponudbe na žiro račun št. 515-1-756. ut? pred,ožltev Pismenih ponudb je 17., april do jja ovojnico napišite — natečaj za gostimo »Pri ^anonirju« — ne odpiraj. ^Piranje ponudb bo v ponedeljek, 17. aprila ob tuda4"1 v »PloSnem sektorju podjetja, kjer dobite obrazec in ostale informacije. Leto 1972 je za pohištveno proizvodnjo Aiplesa iz Železnikov prelomnica. Nova tovarna se je namreč vključila v redno proizvodnjo. Izdeluje ploskovno in kosovno pohištvo in dnevne sobe sistema artur. To pohištvo je na trgu še po sebno iskano zaradi velike odpornosti zunanjih površin in estetskega videza. 2e gradnja nove tovarne je bila tako zastavljena, da se proizvodnja razdeli. V stari tovarni se bo izdelovalo le Ionsko pohištvo. To so glasbene skrinje, gramofoni in ohišja za druge glasbene aparate. V novi tovarni pa bo stekla proizvodnja pohištva. Plan proizvodnje v obratu fonijc predvideva letos bistveno povečanje proizvodnje ob znatno manjšem številu zaposlenih. Načrt bodo izpeljali z uvajanjem nove tehnologije, uporabo PVC folije za vse ploskve fonskega pohištva in z izboljšano pripravo dela. Povečanje proizvodnje je narekovalo povpraševanje. Najbolj se bo povečalo izdelovanje TV kaset za domači trg in fonskega pohištva za izvoz. Planirana je tudi izdelava TV ohišij za barvne televizorje Gorenje Velenje. V skladu s povečanjem proizvodnje so sestavljeni tudi plani. Lani je Alples dosegel 61,917.000 dinarjev celotnega dohodka, za letos pa so ga planirali 105,603.000 dinarjev. Ostanek dohodka za sklade je ob koncu leta 1971 znašal 5,248.000 dinarjev, letos pa ga pričakujejo 11 milijonov 166 tisoč dinarjev. Preteklo leto so izplačali 13 milijonov 623 tisoč dinarjev osebnih dohodkov ah 1259 dinarjev neto v poprečju na zaposlenega. Letos pa so za osebne dohodke planirali 18,630.000 dinarjev ali 1550 dinarjev neto na zaposlenega. Na tujem trgu je lani Alples prodal za 1,129.000 dolarjev izdelkov, kar je precej manj kot so predvidevali v začetku leta. Plana niso dosegli, ker je proizvodnja v novi tovarni stekla s skoraj šestmesečno zamudo. Letos pa planirajo skoraj 30,000.000 dinarjev izvoza. Največ izvažajo fonsko pohištvo in drobno kosovno pohištvo. Tečejo tudi pogovori za izvoz dnevnih sob iz sistema artur. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala na domačem trgu mora Alples tudi precej uvažati. Da bo proizvodnja v redu potekala, bodo morali odšteti za nakup ivernih plošč, PVC folije in furnirja v tujini kar 1,292.000 dolarjev. Po besedah direktorja dipl. eoc. Janeza Stera bi lahko Alples izvozil več, saj se tuji kupci zelo zanimajo za njihove izdelke. Tudi vse izvozne pogodbe za letos so že podpisane. Vendar pa za nadaljnje povečevanje izvoza Alples v sedanjih pogojih gospodarjenja ne more biti zainte- resiran. Banke namreč ne dajejo več kreditov za proizvodnjo blaga za izvoz in zaloge izvoznega blaga. Ni pa še urejeno obljubljeno kreditiranje izvoznih izdelkov prek poslovnih bank. Od službe družbenega knjigovodstva dobijo le denar za kreditiranje že izvoženega blaga. Tega pa lahko kreditirajo največ 120 dni. Izvozna podjetja, prek katerih izvaža tudi Alples, so zelo neredni plačniki z izgovorom, da naše banke nimajo toliko denarja, da bi odkupile iz izvoza pritečene devize. Alples večino pohištva izvaža v Ameriko. 15. marca pa se je pomorski promet podražil za 25 odstotkov. Cene izdelkov na ameriškem trgu pa so ostale nespremenjene. In da je težava še večja, je zelo težko dobiti dovoljenje za uvoz ivernih plošč, ki jih na domačem trgu ne morejo dobiti v zadostnih količinah. L. Bogataj Klobuki tudi za pomlad in poletje Aprila lani je dobil šešir iz Škofje Loke nekdanje prostore obrata Alpine v Gorenji vasi. Stavbo so obnovili, uredili centralno ogrevanje in kupili stroje. To jih je veljalo 1,400.000 dinarjev. V novem obratu so zaposlili 25 delavcev, ki se po preselitvi Krojevega obrata niso hoteli voziti na delo v Škot jo Loko. Obrat naj bi se specializiral za proizvodnjo pokrival v sodelovanju z nemško firmo Kreuzer iz Zahodne Nemčije. 2e letos pa so začeli izdelovati klobuke in kape za pomlad in poletje. Ti izdelki so novost v šeširju. O tem in poslovnih uspehih ter načrtih Šeširja pripoveduje direktor Miro Pintarič. »Šešir jc izdeloval le zimska pokrivala. Prodaja je tekla od oktobra do aprila. Sledili so »sušni« meseci, ko smo bili večkrat odvisni od kratkoročnih kreditov. Naša želja je, da bi se trdno postavili na noge, zato smo se odločili tudi za proizvodnjo letnih pokrival. Z letošnjo kolekcijo modnih klobukov iz frotirja, platna in balonske svile smo se pri trgovcih dobro uveljavili. Lahko bi se še bolje, saj je naša kreatorica Vera Bricelj-Mlakar predlagala še vrsto čudovitih modelov, ki pa jih zaradi zamrznjenih cen žal ne moremo izdelati. Cene klobukov in kap, ki bodo v prodaji, Pa se gibljejo od 18 do 48 dinarjev.« »Bo obrat v Gorenji vasi Izdeloval le ženska pokrivala za poletje?« »V G oren j o vas smo že preselili proizvodnjo moških klobukov iz blaga, kozjega ve-lurja in skaja. Jeseni bomo začeli izdelovati tudi kape in klobuke iz pravega in umetnega krzna.« »Koliko pokrival ste naredili lani in kakšen je bil finančni uspeh?« »Lani smo izdelali 494.000 klobukov in kap ter tulcev za klobuke. 224.900 izdelkov smo izvozili in iztržili 431.500 dolarjev. Vse smo prodali na konvertibilnem trgu. Celotni dohodek podjetja je znašal 23,290.000 dinarjev. Od tega je bilo 9,65 odstotka ostanka dohodka, kar je za skoraj 7 odstotkov več kot leta 1970. Večji ostanek dohodka smo dosegli predvsem zaradi zmanjšanja poslovnih stroškov. Močno so se zmanjšale tudi zaloge izdelkov.« »Kakšni so načrti za letos?« »Planiramo proizvodnjo 610.000 pokrival in polizdelkov v vrednosti 32,000.000 dinarjev. Na tujem trgu jih bomo prodali vsaj za 300.000 dolarjev. Ostanek dohodka naj bi se letos povečal na 11 odstotkov od vrednosti celotnega dohodka. Tudi osebne dohodke bomo skušati do konca leta zvišati v skladu s samoupravnim sporazumom na 1600 dinarjev v poprečju. Lani so znašali 1400 dinarjev.« L. Bogataj Naložbe v kmetijstvo Za uspešnejši razvoj zasebnega kmetijstva bo občinska skupščina Jesenice v letošnjem letu v okviru gospodarskih vlaganj zagotovila sredstva za delno regresiranje obresti pri najemanju kreditov za modernizacijo kmetij in nakup kmetijske opreme ter za investicije v kmečki turizem, nudila dotacije za vzrejo plemenske živine si-mentalske pasme in pitanje mlade govedi (400 dinarjev za kos), nudila regres za prodano konzumno mleko, zagotovila sredstva za kmetijsko pospeševalno službo in sred stva za socialno zavarovanje socialno ogroženih kmetov. Tudi v letošnjem letu bodo ostale v veljavi davčne olajšave za kmete-borec, za kmete z mladoletnimi otroki in za člane, ki so nezmožni za delo ter za kmete v višinskih krajih. Nudili bodo davčne olajšave tudi za vlaganje v kmetijstvo. Obenem pa občinska skupščina Jesenice podpira pobudo Sveta kmetov pri GG Bled, da bi skupaj z občino Radovlj:ca, GG Bled in Kmetijskimi zadrugami sofinancirali izdelavo posebne študije o razvoju kmetijstva. Tako se kuje prijateljstvo Stiki med Tržičem in pobratenim francoskim mestom Ste Marie aux Mineš se bodo letos še okrepili in poglobili V petek, 17. marca, je bila r Tržiču skupščina združenja prijateljev pobratenja med francoskim mestom Ste Marie aux Mineš in Tržičem. Poročilo o lanskem sodelovanju je prebral predsednik združenja Tine Tomazin. Dejal je, da bo letos minilo že 6 let, odkar je bila podpisana listina o pobratenju, ki je temelj sodelovanja med obema mestoma. Tako, kot vsa pretekla leta, je bilo tudi lansko sodelovanje med Tržičem in Ste Marie aux Mine-som neposredno in prisrčno. Ni šlo le za stike med uradnimi delegacijami, temveč je doseglo pobratenje že tako stopnjo, da so se spoprijateljile posamezne družine, spoprijateljili so se gasilci obeh mest, šoferji, kulturniki in športniki. Šoferji in gasilci so bili lani v Franciji, letos pa bodo francoski gasilci obisk vrnili. Prijateljstvo med obema mestoma poglabljajo tudi naši interniranci, ki so bili med zadnjo vojno v Ste Marie aux Minesu. Precej Francozov pa je bilo v taborišču Podljubelj, podružnici zloglasnega Mathausna. Le-ti so združeni v društvo Amicale. Največja čast za Tržičane pa je bil lanski nepredvideni obisk francoske- ga premiera Chabana Delma-sa, ki se je poklonil žrtvam v Podljubelju. Tržičani, člani združenja, so na petkovi skupščini pripovedovali, kako toplo in prisrčno so bih' sprejeti v Fran-oiji. Pripravljeni smo, da ob obisku Francozov vsaj delček tega gostoljublja vrnemo, so dejali. Nekateri Tržičani so dobili za novo leto celo čestitke v slovenščini. S tem se kaže francoska izvirnost. Letošnji program sodelovanja predvideva, da bodo odborniki tržiške občinske skupščine ob koncu mandata obiskali Ste Marie aux Mineš, med 22. in 29. julijem pa bo v Francijo odšla tudi folklorna skupina Karavanke. Razen pobratenega mesta bo obiskala še 10 alzaških občin. Na petkovi skupščini so prav tako menili, da bo treba v sodelovanje med mestoma vključiti tudi izmenjavo mladinskih skupin, izmenjavo študentov ter še več stikov med posameznimi družinami. Zato so v odbor za pobratenje vključili tudi predstavnika mladinske organizacije in predstavnika telesnovzgojnih delavcev. Govorili so tudi o popravilu spomenika v Podljubelju. J. Košnjek Končan tečaj za gasilske podčastnike Pred kratkim se je v Ško-ji Loki končal dvomesečni tečaj za gasilske podčasnike, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza škofja Loka. Predavanja je obiskovalo 66 tečajnikov iz štirih industrijskih in štirinajst prostovoljnih gasilskih društev, končni izpit pa je uspešno opravilo 64 kandidatov. Na tečaju so Kam na stara leta? Ločani bodo svojim upokojencem zgradili nov dom Med 30 tisoč 745 prebivalci občine Škofja Loka, toliko so jih našteli v januarju letos, je menda kar 3047 (ali 10 odstotkov) starejših od 65 let. Svet za zdravstvo in socialno varstvo ugotavlja, da je približno dvajsetina zgoraj omenjene kategorije ljudi v položaju, ki ni niti najmanj zavidanja vreden. Nujno bi potrebovali domsko varstvo, saj spričo bolehnosti ali betež-nosti ne morejo več skrbeti zase. To so posamezniki brez svojcev in prijateljev, ki bi jim nudili pomoč in nego. Ce gledamo nekoliko naprej, lahko brž ugotovimo, da bo do leta 2000 prebivalstvo škofjeloške občine doseglo številko 36 tisoč in da bo med njimi že 220 osamljenih mož in žena s še- stimi, sedmimi in osmimi križi na plečih. Kam z njimi? Skupščina je minulo sredo brez pomisleka potrdila predlog o gradnji novega doma upokojencev s skupno zmogljivostjo 91 postelj, katerega postavitev naj bi veljala okrog 372 milijonov S din. Načrti so gotovi, lokacija izbrana, večina sredstev zagotovljenih, zato bodo konec prihodnjega leta začeli z zemeljskimi deli. Kot smo zvedeli, je danes v raznih domovih po Sloveniji in sosednji Hrvaški na oskrbi 79 Loča-nov, od tega 31 upokojencev. Toda krog družbenega varstva potrebnih oseb je znatno večji in ni se bati, da bi zmogljivosti ustanove ne bile do kraja izkoriščene. I. G. predavali predavatelji iz občinske gasilske zveze po novi predpisani učni snovi za ga-salske podčastnike. Kandidati so poslušali in opravljali izpite iz naslednjih predmetov: organizacija gasilstva, gasilska tehnika, taktika, preventiva, teorija gorenja in gašenja, gradbeništvo in vodogradnja, elektrika, prva pomoč, civilna zaščita in praktične vaje. Skupno je bilo 140 ur predavanj; ob torkih, petkih in nedeljah vsakokrat po pet šolskih ur. Izpiti so pokazali, da so se vsi udeleženci tečaja dobro pripravili nanje. Kandidate je ocenjevala tričlanska komisija. Precej tečajnikov je izpite opravilo z odličnim uspehom, najbolj zgovoren dokaz o dobri pripravljenosti pa je prav gotovo povprečna ocena — kar 3,96. Vse stroške je krila občinska gasilska zveza škofja Loka. Vodja tečaja Rudi Zad-dnik mi je povedal, da bodo v jeseni pripravili še en tečaj. Tokrat se bodo kandidati pripravljali sami in opravili le izpite. Namen tovrstnih tečajev je poživiti delo v gasilskih organizacijah in še zlasti po prostovoljnih gasilskih društvih, ki so oddaljena od središča. Predvsem naj bi zaživelo delo pionirjev. V ta namen bo občinska gasilska zveza že maja pripravila tekmovanje, dogovorili pa so se tudi, da se bodo morali vsi gasilski podčastniki, ki so uspešno zaključili tečaj, udeleževati vseh gasilskih tekmovanj. Tako bodo svoje znanje lahko prenašali tudi na druge. J. Govekar Priznanja za člane AMD Kranj V Kranju je bila v soboto zvečer redna letna skupščina avto-moto društva. Na skupščini, ki so se je udeležili številni člani, so pregledali delo društva in podelili priznanja 25 članom društva. Današnje avto-moto društvo je bilo ustanovljeno kot avto-moto sekcija pri fizkulturnem društvu Storžič 1946. leta. V začetku maja 1967. leta pa se je sekcija preimenovala v samostojno avto-moto društvo. Vsa leta po ustanovitvi je društvo organiziralo različne tečaje v vaseh in podjetjih, prirejalo je predavanja in tekmovanja in druge dejavnosti. Avto Šola pri društvu je ta čas organizirala prek 200 tečajev za voznike motornih vozil. V njih se je izšolalo prek 8900 voznikov amaterjev. Društvo je do lani organiziralo 69 različnih tekmovanj. Za živahno dejavnost pa je prejelo prek 40 priznanj. Na skupščini so ugotovili, da ima društvo trenutno 973 članov in da je lani ^ 0, članov naraslo za prek Vendar pa s tem Poda. sa. niso zadovoljni, saj se J*. v mo v Kranju število vozni* lani povečalo za 694. TaKOJ približno le vsak peti vow postal član avto-moto «j štva. Prav zato bodo sKU v prihodnje število članov v večati. Pri tem pa so po" ^ rili, da bo večje zanirnanje ta- lahko To Pa organizacijo prav gotovo testtf' kater«* krat, ko bo društvo nudilo več ugodnosti, bo po zgraditvi novega nega centra v Kranju, ga gradnja se bo v kratke začela. Za dolgoletno delo v up*"£ nem odboru društva so skupščini dobili zlate zpac avto-moto zveze Slovenije p slednji člani: Janez 2b°*f' Lado Pečenko, Zmago ZuP» čič, Tone Marčan, Ivan »J. renc, Jože Fende, Zoran ner in Janko Košnik. 1' nov pa je dobilo društve plakete. A-* Zbor članov AMD Podnart V soboto, 18. marca, je bil v kulturnem domu v Pod-nartu zbor članov AMD Podnart. Poleg domačinov, ki so napolnili dvorano, so se zbora udeležili tudi: predsednik AMZJ inž. Vekoslav Jakopič, sekretar AMZS Janez Kerma-vner, predsednik skupščine občine Radovljica Stane Kaj-diž, republiški poslanec Franc Jere, predstavniki gorenjskih AMD in še več drugih uglednih gostov. Za uvod so sodelavci AMZS pokazali udeležencem zbora nekaj kratkih filmov o varnosti prometa in avto-moto športu, nato pa so poslušali poročilo o delu AMD Podnart v preteklem letu in načrt de la za leto 1972. AMD Podnart, ki spodnjih prostorih SVOJ .fl doma mehanično, lica^ r6. kleparsko delavnico, Je \^ri-teklem letu dobro g°SIXjav lo. Poleg gospodarske dej nosti je imelo društvo vi' teklem letu tudi dva za voznike A in B ka.teg y in izučilo 112 voznikov j. terjev. Letos želijo orga1^ rat i oziroma obnoviti v ptf 1962 opuščene meddrust^pj hitrostne gorske dirke —Jamnik. Za krajevni P fl0 nik bodo imeli dru** f spretnostno vožnjo m "^di vsako leto, tako se bodo ^ letos množično udeleži'1 p3 nje v neznano. Pr^f^čjo naj bi letos posvetih v skrb vzgoji pionirjev metu. Ob 25-letnici .obstojaj. x\ so na zboru podelil priznanj aktivnim sodelavj in dolgoletnim članom a, šrva. Priznanja so Pre'^\c Častni član društva rr» Jere in člani šilar Artur, dan Ambrožič, inž. Jaka tori, Stane Kajdiž, Ivan ^ gus, Dušan Poljšak, Fer Pintar, Franc Toman, inž-do švab in Maks Lap. . $ Z dolgotrajnim ploška™ j so člani potrdili predlog. J* častni član AMZJ, predse**, Tito za svoj 80. rojstni °r$ prejme drugič red narodi heroja. ljubljanska banka Mladi za vas ^ttiestp: ekipa Verige Lesce ,n,e8to: ekipa BPT Trtic V okviru praznovanja 50. obletnice obstoja največje delovne organizacije v radovljiški občini tovarne verig Lesce je mladinski aktiv tega podjetja v petek, 17. marca, pripravil zanimivo srečanje Mladi za vas. S tem so se pravzaprav začele slovesnosti ob 50-letnici obstoja tovarne, čeravno bo glavni del praznovanja stekel v maju. Prireditev je organiziral mladinski aktiv tovarne, k sodelovanju pa je povabil še šest mlad uskih aktivov, ki so se v posebni oddaji pomerili v znanju zgodovine tovarne verig od ustanovitve do danes. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in dobro zasnova no, mladinci pa so se kar dobro i/.ka/ali, čeprav so bila vprašanj;! dokaj zahtevna in so terjala v odgovorih med drugim tudi obilico dejstev, letnic in podatkov o gibanju proizvodnje v različnih obdobjih. O i •gaivzatorjcm kot tekmovalcem: sedmim mladinskim aktivom velja vse priznanje, ker so prireditev, zlasti njen poučni del, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko dobro pripravili. V znanju so tekmovali mladinci naslednjih aktivov z Gorenjske: Plamen Kropa, Železarna Jesenice, dva aktiva iz Tržiča: Peko in Bombažna predilnica in tkalnica; domači aktiv Tovarne verig, iz drugih krajev pa so nastopali mladinci Cementarne Anhovo ter Konus Slovenske Konjice. V poprečju je bilo znanje mladih na primerni ravni; prvo mesto je zaslužil domači aktiv Tovarne verig. Na drugo mesto so se uvrstili mladinci Plamena iz Krope, na tretje pa Tržičani iz Bombažne predilnice in tkalnice, za njimi so zasedli 4. mesto mladi Jeseničani iz Železarne, 5. in 6. mesto so si delili mladi iz Anhovega ter Peka Tržič, zadnji pa so bili mladinci iz Slovenskih Konjic. Znanje je ocenjevala posebna komisija. Vse tekmovalne skupine so prejele spominska darila, najboljši pa nagrade. Pred nabito polno festivalno dvorano je mladim spregovoril o zgodovini podjetja sekretar mladinske organizacije Jože Smole, predsednik mladinskega aktiva Jože Hoz-jan pa je v imenu mladih iz Verige izročil priznanje glavnemu direktorju Vinku Golen ter s kletarju Jožetu Ješe-tu. Organizatorji srečanja mladih v prireditvi Mladi za vas so znali tudi združiti koristno s prijetnim. V drugem delu srečanja so sodelovali mladi umetniki: pevci in instrumentalisti. Najbolj je navdušil Oto Pesiner iz Celja, s solo točkami in v kvintetu pevcev iz Celja. Vokalni kvintet mladih, ki pojejo duhovne črnske pesmi, je presenetil z izrednim studioznim podajanjem zahtevnih črnskih skladb. V glasbenem programu so nastopali še Majda Jazbec, Franc Rebernik ter ansambel radia Tržič in Dtfr ka Habcrl. Celotno prireditev je spretno in tekoče povezoval Teo Lipicer z Jesenic Blejska prireditev mladinskega aktiva tovarne verig je že tretja po vrsti; doslej so jih organizirali že v Kropi in na Jesenicah. Menimo, da je taka oblika aktivnosti zelo primerna in sprejemljiva za mlade, saj jim daje želeno kulturno razvedrilo in jih obenem spodbuja k vedoželj-nosri, spoznavanju in znanju. Zato je lahko tudi zgled drugim mladinskim aktivom ter družbenopol i t ičnim organizacijam v delovnih skupnostih. Za pobudo in akcijo mladih je izrekla priznanje mladinskem aktivu Verige osnovna organizacija sindikata v tem podjetju. Tako priznanje, ki ga je mladini Verige izrekel predsednik sindikata Janko Kralj, pa mladina \? tega podjetja tudi zasluži. J. Bohinc Vsak četrti voznik član AMZ *>e^h»Snet°van'a g°renjskih predsednikov avto-moto društev v soboto v Podnartu. — Foto: F. V soboto popoldne so se v prostorih avto-moto društva Podnart zbrali predsedniki gorenjskih avto-moto društev ter se s predsednikom avto-moto zveze Jugoslavije Vc-koslavom Jakopičem in sekretarjem avto-moto zveze Slovenije pogovarjali o nekaterih Organizacijskih vprašanjih. Poudarili so, da je v prihodu j« treba stremeti, da 6e članstvo v organizaciji še bolj poveča. Danes je v avto-moto zvezo Slovenije včlanjenih 30 tisoč voznikov motornih vozil, kar pomeni, da je približno vsak četrti voznik član te organizacije. Čeprav imajo že danes člani od organizacije precejšnje koristi in ugodnosti, so se stri- njali, da je to v prihodnje treba še povečati. Tako naj bi avto-moto zveza v prihodnje omogočila svojim članom ugodnejše popuste, bolje organizirano in še bolj izpopolnjeno službo Pomoč informacije, nizlične olajšave itd. Gorenjski predsedniki so se še posebej /av/eli, da bi v Kranju čimprej stekla gradnja testirnega centra. Poleg ljubljanskega centra namreč nameravajo takšne testirne centre urediti tudi v Kopru, Mariboru, Postojni in v Kranju. Posebej pa so na sestanku podprli prizadevanja avto-moto zveze Jugoslavije in avto-moto Zveze Slovenije, da bi se denar od podražitve bencina namenil za ceste. A. /- tiske in skrbi jeseniške knjižnic ni Vsa povojna leta Ima jeseniška matična knjižnica svoje prostore v zgornjih prostorih gledališča Tone čufar. Prostori niso bili nikoli namenjeni za knjižnico, že davno pa so postali pretesni. Knjižničarji delajo v nemogočih razmerah: poleg neprimernih prostorov jih tarejo vsako leto znova finančne težave. Posledica vsega pa je nezanimanje bralca za knjigo. S tem pa knjižnica tudi izgublja svoj prvotni namen: čimbolj približati bralcu dobro knjigo. V podružničnih knjižnicah v jeseniški občini je še slabše: le-te delajo v izredno slabih razmerah. Vida Hudnik, upravnica jeseniške knjižnice in že 17 let zaposlena v jeseniški knjižnici, prvi: »V kjaižnici je okoli 30.000 knjig. Ob tako tesnih in neprimernih razmerah nikakor ne moremo računati na rast naše knjižnice. Vsa prejšnja leta smo imeli finančne težave. Letos bo nekoliko bolje, ker bomo dobili nekaj več denarja od kulturne skupnosti. Dobro se zavedamo, kaj bi danes morala moderna in sodobna knjižnica imeti. Današnji bralec je zahteven in ne prihaja rad v tako knjižnico, kjer so police natrpane s knjigami. Obenem bi morali imeli tudi čitalnico s tujimi in domačimi časopisi in revijami. Na Jesenicah so zapostavljeni predvsem študentje, saj bi jim lahko nabavili katerikoli knjigo, vendar nimamo prostorov, da bi ob tej knjigi tudi lahko študirali.« »Kaj je s knjižnicami po okoliških krajih. Menda je na Javorniku v novem delavskem domu namenjen poseben prostor prav za knjižnico?« »Sedem podružničnih knjižnic životari. V Žirovnici je menda sploh prenehala delati. Svoje prostore so do zdaj imeli v stari prodajalni in plačevali visoko najemnino, dom poleg knjižnice pa je prazen. Na Javorniku se nismo mogli sporazumeti, ker so krajevne organizacije hotele imeti v tej sobi tudi svoje sestanke. Razen tega pa, kakor mi je znano, po zakonu nismo mogli vložiti svojih sredstev za pripravo teh prostorov za knjižnico. Lani so podružnične knjižnice prejele milijon dinarjev, vsa leta poprej pa le po pol milijona S dinarjev. Knjige pa so drage in tako ta denar prav gotovo ni zadostoval. Od honorarno zaposlenih v podružničnih knjižnicah tudi ne moremo zahtevati, da bi intenzivno skrbeli za razvoj svojih knjižnic, sami pa smo z oddelkom za odrasle, oddelkom za pionirsko knjižnico in knjižnico na Koroški Beli prezaposleni. Vse je odvisno od dotacij matični in podružničnim knjižnicam, vendar pa problema jeseniških knjižnic ne moremo rešiti v letu ali dveh, ker smo jih 15 do 20 let preveč zanemarjali.« »Kako nameravate reševati težave knjižničarstva?« »Naš predlog je, da bi temeljito preuredili tiste knjižnice, ki imajo možnost nadaljnjega razvoja, v drugih krajih pa bi postavili le izpo-sojevališča. Spet in spet pa smo odvisni le od financiranja.«- »Kakšno je zanimanje za knjigo?« »8200 vpisanih bralcev imamo in menim, da je zanimanje veliko. Prav gotovo bo precej odziva, če bomo lahko priredili literarne večere ali knjigo na drug način približevali bralcu. Vse pa je odvisno le od denarja, kajti sedanje razmere nam skoraj onemogočajo normalno delo in močno zavirajo razvoj knjižničarstva.« D. Sedej Jeze rja ni v gosfeh v Železni Kap1! V nedeljo je igralska družina kulturnega društva z Jezerskega obiskala Železno Kaplo in se tamkajšnjim rojakom predstavila z dobro naštudirano igro Mišolovka Agathe Cristie. Predstava je bila po ustaljeni navadi ob nekoliko nenavadnem času — ob pol dvanajstih dopol- % Pretekli teden je bil v Šenčurju občni zbor domače Svobode. Predsednik Svobode Jože Mohor je opisal preteklo delo in dejal, da je Svoboda lani spet zaživela. Pripravila je številne prireditve ob otvoritvi novega doma, avgusta pa so prvič zaigrali tudi Desetega brata. Doma in na gostovanjih je igro videlo skoraj 2000 ljudi. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Izjema je bila le akademija ob Prešernovem praziku. Zasedena je bila le prva vrsta. V nov upravni odbor Svobode so izvolili precej mladih. Le-ti so v okviru mladinske dramske sekcije naštudirali pravljično igro Cesarjeva nova oblačila. Prva predstava bo najverjetneje v nedeljo, 26. marca. 0 Mladinski aktiv v Šenčurju je ustanovil svoj literarni krožek. Člani krožka se bodo sestajali vsak torek. Na sestankih bodo ocenjevali svoja dela ter se pogovarjali o pomenu amaterskega literarnega ustvarjanja. Pripravljali bodo tudi literarne večere. (g) V kulturnem domu v Šenčurju so preteklo nedeljo gostovali igralci KUD Ivan Cankar iz Svetega Duha pri škofji Loki. šenčurjanom so zaigrali Jurčičevo igro v petih dejanjih Domeh. Igro je režiral Vinko Rozmane, ki zasluži za opravljeno delo še posebno zahvalo. M. Erzin dne — vendar je bila izredno dobro obiskana. Gledalci, med katerimi je bilo mnogo mladine, so igralce za kulturni užitek, ki so jim ga nudili, nagradili s pogostim spontanim ploskanjem. V nagovoru pred predstavo so predstavniki kulturnega življenja v Železni Kaplji poudarili pomen kulturnega poslanstva, ki ga opravljajo igralci in drugi kulturni delavci z gostovanjem pri njih. Stiki med Jezerskim in Železno Kaplo so nasploh zelo živahni in bodo že to soboto, 25. t. m. obogateni z novim gostovanjem: na Jezerskem bo nastopilo dvanajst parov slovenske folklorne skupine iz Železne Kaple. Skupina deluje že nekaj let in se s svojim delovanjem uspešno kosa s podobno nemško skupino. Njen pomen je še toliko večji, ker v kulturnem delu združuje predvsem mlade ljudi, ki so posebno izpostavljeni raznarodovalnemu pritisku nemško govoreče večine. Gostovanje na Jezerskem bo zanje prav gotovo spodbuda za nadaljnje delo, Jezerjanom pa bo nudilo zanimivo kulturno doživetje. T. M. Proslave ob obletnici kmečkih uporov Letos in prihodnje leto bodo po vsej Sloveniji številne proslave in prireditve v počastitev 400-letnice kmečkih puntov na Slovenskem. Program proslave sta že ob koncu lanskega leta sprejela predsedstvo in izvršilni odbor republiške konference SZDL. Tako bo odbor za proslavo 400-letnice kmečkih puntov neposredno ali v sodelovanju z ustreznimi družbenimi, strokovnimi ni drugimi organizacijami pripravil, spodbudil ali podprl vrsto prireditev, razstav, simpozijev, tekmovanj, kultur-noumetniških ter drugih manifestacij. Aprila bo izdal tudi pregled vseh večjih uporov na Slovenskem. Osrednja proslava bo ob koncu prihodnjega leta v ljubljanski dvorani Tivoli. Na njej bodo sodelovale delegacije vseh slovenskih občin. V izvirnem kulturno-umetniškem programu bodo nastopile najuglednejše slovenske organizacije, na proslavi pa bo govoril član sveta federacije Edvard Kardelj. V Ljubljani bo postavljen tudi osrednji spomenik vsem slovenskim kmečkim puntom. Predstavljal ga bo likovno ustrezno obdelan most prek Gradaščice ali novi most čez Grubarjev kanal. V drugi polovici leta 1973 bo zborovanje in od-kritje spomenika ob 400-lctnici hrvaško-slovenskega kmečkega punta v Uonji Stubici na Hrvaškem. Poleg občanov iz teh krajev se je bodo udeležile tudi delegacije puntarskih središč Slovenije. Osrednja muzejska in arhivska manifestacija ob obletnici kmečkih puntov pa bo zgodovinska razstava, ki Jo pripravljata Narodni muzej in Arhiv Slovenije v Ljubljani. Razstava, ki h° prikazala vse večje kmečke punte v Sloveniji in drugo revolucionarno dejavnost slovenskih kmetov, bo odprt* februarja prihodnjega leta. Poleg naštetih osrednjih bo v Sloveniji tudi več regionalnih prireditev. Tako bo v začetku maja letos proslava za Prekmurje v Vidmu ob ščavnici z zborovanjem* tematsko kiparsko kolonijo in razstavo, septembra« prav tako letos, pa veliko ljudsko zborovanje v Kostanjevici na Dolenjskem. Omeniti Je treba še nekatere simpozije in razstave. Oktobra prihodnje leto bo v Škofji Loki simpozij slovenskih zgodovinarjev na temo kmečkih uporov, spomladi leta 1973 bo skupni jugoslovanski simpozij v Stubičklh toplicah z udeležbo okrog 300 zgodovinarjev iz vse Jugoslavije, prav tako prihodnje leto pa bo tudi mednarodno srečanje zgodovinarjev Avstrije, Madžarske, CSSR in Jugoslavije v Mariboru. Razstave na temo kmečkih uporov bodo letos In prihodnje leto v Novi Gorici, Brežicah, Mariboru, Celju in Tolminu. Poleg vsega tega pa bodo nekatere organizacije razpisale tudi več natečajev za znanstvena in zgodovinska dela ° kmečkih uporih. J. Govekar »Naša beseda 72« OK ZMS Kranj želi zbuditi med mladino čim več zanimanja za gledališko dejavnost. V okviru »Naše besede 72« bo v Prešernovem gledališču srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških skupin od 29. marca, do 1. aprila. Do 15. marca se je prijavilo šest udeležencev: mladinska dramska družina Šenčur: Mačeha in pastorka; osnovna šola Stane Žagar: Ambrozij ubija čas; osnovna šola Cerklje: Hodi de bodi; osnovna šola Simon Jenko: Jurček; osnovna šola Lucijan Seljak: Recital pesmi in mladinska dramska družina Trboje: Kralj na Betajnovi. Vsak dan bosta dve predstavi, prva ob 15. uri in druga, scensko zahtevnejša, ob 17. uri. Cena vstopnic je le 3 dinarje, tako da se bo predstav lahko ud žilo čimveč mladih l)ua Judl proti notranji fasizaciji Jugoslavije, Delo, ^solucija V. konference KPJ, že cit. vir, str. 47) Ali: »Boj za enakopravnost ln samoodločbo črno-J°5*kega naroda, hkrati pa TUDI ODLOČEN J*0-' PROTI VODSTVU FEDERALISTOV, KI * POMOČJO ITALIJANSKIH IMPERIALISTOV PRIPRAVLJAJO NOV JAREM ČRNOGORSKEMU NARODU (isti dokument, str. 48). BOJ ZA SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST ARNAVTSKIH MANJŠIN NA KOSOVU, V METOHIJI IN SANDŽAKU, hkrati pa tudi BOJ PROTI ITALIJANSKIM FAŠISTIČNIM AGENTOM, KI SKUŠAJO V TEH KRAJIH Z RAZNIMI OBLJUBAMI PREMAMITI ZATIRANE ARNAVTE IN IZZVATI VOJNI SPOPAD V TEM DELU JUGOSLAVI-J E (isti vir, str. 48).« Izbral sem samo te citate, ker se bomo k temu še vrnili. Z njimi sem samo nakazal, da KPJ ni bila slepa za italijanski denar, ki so ga prejemale različne sovražne agenture v Jugoslaviji, ki za usodo jugoslovanskih narodov niso bile nič manj nevarne, kakor vedno večja fašizacija Jugoslavije s strani buržoazije vseh jugoslovanskih narodov in ne samo srbske. In prav ta buržoazija je vodila vedno tesnejšo zunanjo politiko s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo, z deželama OSI BERLIN RIM, s čimer je jugoslovanskim narodom pretila nevarnost zapleta v imperialistično vojno. Zato se je KPJ v tem času prizadevala, da bi take načrte 'imperialističnih zavojevalcev iz obeh vojskujočih se taborov 'razkrinkala pred množicami delovnega ljudstva in opozarjala, da je treba 'neutrudno in vztrajno razki inkavati razne vojne provokatorje, razne agente imperialističnih zavojevalcev iz obeh imperialističnih blokov v (jugoslovanski) vladi in izven nje, ki delajo proti koristim ljudstva in ogrožajo neodvisnost narodov Jugoslavije' (cit. vir, str. 45), odločno zahtevala 'naslonitev na ZSSR s podpisom (državne) pogodbe o medsebojni pomoči in s tesnim prijateljskim sodelovanjem' (isti vir, str. 46), kar pa je bilo za ta čas najbolj pomembno, je bila naslednja zahteva KPJ: »ODLOČNO SE BOJEVATI PROTI TEMU, DA BT SE JUGOSLAVIJA S POMOČJO AGENTOV OSI V (JUGOSLOVANSKI) VLADI IN IZVEN NJE SPREMENI .A V KOLONIALNO BAZO OSNIH SIL (NEMČIJE IN ITALIJE) ZA VOJNO DO POPOLNE GOSPODARSKE IZČRPANOSTI IN OBUBOŽANJA NARODOV JUGOSLAVIJE (če cit. vir, res. Proti vojni, str. 46).« In v tako bazo se je Jugoslavija vedno bolj spreminjala. Vseeno pa to, kar smo že večkrat in bomo še zasledili v Cianovemu dnevniku, Italiji ni zadoščalo. To samo mimogrede, saj je bila Jugoslavija takrat na obrobju usodnega dogajanja v Evropi, kjer je Hitler slavil svojo prvo vojno zmago — zmago nad Poljaki in kjer je Sovjetska zveza zasedla ukrajinsko in belorusko ozemlje v okviru nekdanje Poljske in si s tem nakopala žolčne izbruhe in obsodbe buržoaznega tiska in celo zahteve po vojni s Sovjetsko zvezo, medtem ko sta bili obe zahodni velesili z vladnimi 'obsodbami' Sovjetske zveze previdnejši in ŠE VEDNO V TIHEM UPANJU in težnjah, da bo Sovjetska zveza šla zanji 'nekega dne po kostanj v ogenj'. Tak obrat dogodkov je slutil celo Ciano, ki je 24. septembra 1939 zapisal v svoj tajni dnevnik tudi naslednje (str. 106): »Razvoj razmer, ki so nastale zaradi ruskega zavzetja enega dela Poljske, je Duceja napotil k pretresanju svojega optimističnega ocenjevanja nemškega položaja (ki se mu ni — tako misli o tem Ciano — zdaj zdel več tako optimističen — op. M. KI.). Sedaj brez nadaljnega (mišljeno: obotavljanja) priznava, da je HITLER V NEUGODNEM POLOŽAJU IN DA ANGLEŽI IN FRANCOZI ŠE VEDNO LAHKO OBRNEJO RUSIJO PROTI NEMČIJI, CE BODO (POLITIČNO) SPRETNO MANEVRIRALI.« Kasnejši dogodki marsikdaj in marsikje vzbujajo slutnje, da je prav ta manever spodbudil Hitlerja za kasnejši napad na Sovjetsko zvezo in da so Angleži prav s tem manevrom, ki pa ga je Churchill, razumljivo, prikril in ga zahodni zgodovinarji šc vedno prikrivajo in ki ga lahko samo slutimo po nekaterih dejstvih, na katera bom pri nadaljnjem obravnavanju te snovi opozoril, čeprav tega manevra, ki ga je — to lahko trdim — kasneje speljal Churchill — dokumentarno ne bom mogel prikazati, ker so verjetno ti dokumenti, če sploh še obstajajo, skrbno skriti v angleških diplomatskih arhivih in ki bi morda mnogo stvarneje odkrili, kako je 'Morski lev* (Hitlerjeva šifra za napad na Anglijo) odvrnil direktni napad 'nemškega orla' na svoje otočje, kakor nam je to prikazal Churchill v svojih spominih. % S88888 *■ *HI^^m^:* s t? t^fc a rl sedaj je pravi čas... j& ^jpjtdplota j mm l^ae^sPav že sedaj si In - f§§f nafitov|ije ^^^^^ pre|p,g9 in drva za novo sezdno NAJBOLJE TAKOJ — VAM PRIPOROČA Veleželeznina »Merkur« PE KURIVO KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21-192 ^totetJ^rad^odmrC podvin - radovljica Telefoni: 70-350 in 70-162 V grill restavraciji hotela grad Pod-vin pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi kuharskimi specialitetami.__ Vsak dan vas zabava od 10 do 23. ure in ob sobotah od 13. do 15. ure priznani trio »SANI« OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BOSTE POČUTILI. Rezervacija miz po telefonu 75-543 Nc slekel in zabri iovo obleko bi najraje slekel in zabrisal skozi okno na cesto, da je ne bi nikdar več videl. Nobenemu, kolikor jih je sedelo tam zraven, ni bilo za šale. Ko sem se vsaj malo umiril, je mladi natakar le prišel do besede. »Nič se ne jezite! Prav nič se ne bo poznalo. Sam jo bom odnesel v Čiščenje. Poznam človeka, ki jo bo temeljito očistil,« je hitro in prepričljivo govoril. Kaj sem hotel drugega, kakor da sem ga poslušal, kaj pripoveduje, ln res, fant si ni prav nič izmišljal. Po kosilu je bluzo odnesel. Po"ikal sem le dva dni in vse je bilo kot prej. Pre nič ni bilo opariti, da je bila polita z masi o juho. Nobene »ledi ni bilo več videti. Ko se je od nas poslavljal in smo se spomnili, kako me je polil, se je grenko zasmejal in dejal: »Kaj hočete, natakarska smola.« Če bi ne vem kaj napravil človeku, mu ne bi mogel zameriti, tako prijazen, dober in priden fant je bil. Po kosilu smo obsedeli kar precej časa. Nismo bili sami, še drugi so prihajali, največ tovariši s tečaja, in celo neki general je prisedel. Poznali so se z njim. Prijazno in skoraj očetovsko se je pogovarjal z nami. Besede so tekle o tečaju, o dogodkih iz vojnih časov in seveda tudi o nalogah, ki nas vse čakajo v armadi. Ne vem, kdo je sprožil besedo o denarju. Saj ni čudno, da je marsikdaj stekla beseda o tem. Mesto ti prav malo pomeni, če nimaš nič pod prstom, kar smo dostikrat občutili. Ne vem, kako so drugi prišli na kraj v tem tako perečem vprašanju. Na čigava vrata smo zaradi tega potrkali, nismo nobenemu razkladali. Ne samo zaradi tega, ker bi morda kdo pomislil na našo zahtevnost, pač pa bi še drugi krenili na isto pot. To so bili naši edini viri, zato so si tudi drugi na približno enak način preskrbeli kakšen dinar. Pri pogovoru o denarju ni bilo občutiti, da oi tudi generala pri tem stiskalo. Ne vem, ali je bil tako skromen, da je izhajal z malim, ali je Imel boljše zveze kot mi. Najbrž bo držalo zadaje. Na dolgo in široko nam je pripovedoval, da nam bo država kmalu zagotovila redne mesečne plače. Nisem pa mogel razumeti njegovih besed, ko je nekolikokrat povedal, da nam partizanom redno plače ne bodo prinesle nič dobrega. Će ne bi živel v velikem mestu, kjer te marsikaj na vsakem koraku spomni, da se brez denarja ne da živeti, tega skoraj ne bi občutil. Za nami so bila že leta, ko se na denar sploh nisi več spomnil in bi kaj kmalu lahko pozabil nanj. »Boste videli, tovariši, takoj ko se bo med prsti pojavila tista okrogla stvarica, bo naše tovarištvo skopnelo kot sneg na spomladanskem soncu«. Takrat na njegove besede še nisem toliko dal, sem pa kaj kmalu in tudi kasneje začel spoznavati, kako so bile resnične. Dokler ni bilo rednih plač, se ljudje niso dosti razlikovali med seboj. Kadar pa gre za bolj ali manj debelo denarnico, se pokaže do takrat skrita slaba stran, s katero Človeka ocenjujejo le po tem, kolikor premore. V tistih dneh ne bi mogel nobeden med nami verjeti, kaj bo prinesel čas. Kakor vidimo, se človek privadi vsega. NAZAJ V SLOVENIJO Tisti tako težko pričakovani čas, ko bomo odrinili proti domu, smo končno le dočakali. Popoldne smo na železniški postaji zvedeli, kdaj ln kako se bomo peljali nazaj. Menda je vlak odpeljal iz Beograda nekako okoli enajstih zvečer. Noč je bila malo oblačna in soparna. Vlak je bil sestavljen iz voz vseh vrst, od odprtih do zaprtih tovornih in nekaj potniških, ki so takrat veljali za tretji razred. Kako pisana in skoraj smešna je bila videti ta kolona na kolesih. Ljudi je bilo na postaji, da se je vse trlo. Vsak, ki se je vrtil po slabo razsvetljenem peronu, je zatrdno verjel, da se mu bo posrečilo priti na vlak. Potniki so se kar valili v dolge nizke odprte vagone. Tako so se natlačili, da kmalu še s prtom ne bi mogel nobeden migniti. »jpl Sam ne vem, kam je potoval ves ta svet in zakaj ni mogel počakati še nekaj časa, da bi vsaj za silo uredili proge in opremili vlake s primernimi vagoni, da bi se peljali, kot se spodobi. Tako sem razmišljal, drugi pa seveda drugače. 6ele potem, ko smo prišli nekako do Vinkov-cev, sem imel več priložnosti, da sem razumel, " zakaj ga nobeden ni hotel zamuditi. Največ jih je 4 bilo med njimi, ki so se kdove od kod vračali na v svoje domove. Cele družine, ki so vojni čas preživele po raznih krajih Srbije. Dosti je bilo tudi takih, ki so bili poprej v raznih taboriščih in so si šele do takrat toliko opomogli, da so se lahko vrnili na svoje domove. Takoj za lokomotivo so bili trije potniški vagoni. V enem od njih smo se namestili. Vseh oficirjev nas je bilo kakšnih deset. Jaka kot najvišji po činu je bil odrejen za komandanta vlaka. To je pomenilo, da je bila vsa pisana ljudska vojska, ki se je drenjala po vagonih, pod njegovim poveljstvom. Vse skupaj je bilo nekaj posebnega. Za vožnjo so do takrat usposobili le en železniški tir in še tega le za silo. Kadar je vlak potegnil malo hitreje, ga je kar zanašalo, kakor da je zapeljal na kakšno jamasto kmečko pot. Tako je vlak potegnil okrog enajstih, kot je bilo že poprej povedano. Potniki so bili nabasani v vagonih kot sardine v škatlah, vendar so bili veseli in zadovoljni. Smeh in vpitje ljudi sta se mešala z ropotanjem železnih koles, ki so se počasi odmikala v temačno noč. Sele zjutraj, ko se je zdanilo, se je bolj natanko videlo, kako obloženi so bili vagoni. Povsod so sedeli, viseli in čepeli ljudje, na stranicah voz, po stopnicah, na strehah in povsod drugod, samo da je bilo toliko prostora, da so se lahko nekam naslonili. Tudi v potniških vozovih, kjer smo sedeli mi, ni bilo nič bolje. Taka gneča, da si imel srečo, če si se mogel vsaj pretegniti po sedenju na trdih lesenih klopeh. Preden smo zjutraj prisopihali do Vinkovcev, smo se med potjo večkrat ustavili, KARELLESKOVEC tu in tam pobrali nekaj novih potnikov in zaradi majave proge smo stali. Jaka je kot komandant tega pisanega vlaka vedel, da bo prvi postanek v Vinkovcih. Za na-daljno pot nismo vnaprej vedeli, kje se bomo še ustavili. Najbrž se to ni dalo ugotoviti. Morda zaradi proge, slabih telefonskih zvez ali pa zaradi drugih vzrokov, ki jih je bilo več kot dovolj, saj smo se Čudili, da se železničarji sploh upajo voziti po tako majavi in razdejani progi. Kamorkoli si se ozrl, si občutil, da se pelješ skozi fronto in bo zdaj zdaj vlak zletel v zrak. Ob progi so ležali razdejani vagoni in lokomotive. Malokakšna postaja je bila toliko cela, da si lahko dognal čemu so te stavbe' prej služile. Hrastovi pragi in železne tračnice so štrleli v zrak kot strašila. Povsod samo razdejanje in nič drugega. Skozi vse to se je previdno in počasi pomikala naša dolga in pisana železna kača. Zares si človek v današnjem Času težko predstavlja, kako klavrno in brezupno je bilo vse videti. Če je na kakšni postaji čakalo kaj več ljudi, je vlak zavrl in pobral nove potnike. Koliko časa smo stali in kdaj krenemo naprej, sta odločala komandant vlaka in strojevodja. Soparen zrak, pomešan s toplim vetrom, ki je že zvečer pritiskal k tlom, nam ni očetal nič du brega. Kdor se je količkaj razumel na vreme, je lahko pričakoval, da nas utegne na poti presenetiti kakšna ploha. Za nas v vozovih s streho to nc bi bilo kdove kakšna nesreča, ali za tiste, ki jih je bilo največ in so se drenjali v odprtih vagonih, ni bilo tako preprosto. Zjutraj, še preden se je čez prostrano sremsko ravnino razlil nov dan, je te potnike prizadelo. Med vožnjo nisem niti za trenutek zadremal. Čeprav je bila zunaj tema, da nisi mogel nič videti, sem vSt jj| skoraj vso noč buljil skozi umazano okno- ^ sem nestrpen, kaj nam prinese novi dan nam bo uspelo, da se prebijemo vsaj do Zag' ^ Pa tudi premišljevanje, kako bo doma, n s dalo miru, da bi dremal. Kakor da bi ne škafom oblil okno, je iznenada butnila "^^i Zatulil je veter in zaganjal debele curke v ' vlak. Ni si bilo težko predstavljati, kako se ^ čutijo potniki v odkritih vagonih in kako neu ^ ljeno bije mrzla ploha z divjim vetrom P° -)t hovih telesih. Ali tu se ni dalo pomagati. Via ^ peljal naprej, kakor da je vse v redu. T i j« pač bili tisti časi in vsak, ki je takrat žrve, moral potrpeti. . -e V Vinkovcih, kjer je vlak postal malo £,ljC^. bila postaja en sam kup ruševin. Cele 2°ie-£gt& bitih železniških vozil in razkopani in unzraK železniški tiri. Podrta poslopja so zijala v ^ in čakala, kdaj se jih kdo loti. Le kdo o° {0, to popravil? Taka vprašanja so marsikom jila po glavi. ^ Sonce se je že kar precej visoko dvig01 je vlak zapeljal na to postajo. Vreme se J ^ noč umirilo in kazalo je, da bomo imelz s0 in topel dan. Po umazanih blatnih dvoJ1sc jj se lesketale sivkaste luže. Tudi na tej P 0t-je čakalo precej ljudi, prav tako mokri ko je niki, ki so se pripeljali v našim vlakom-.^Ji udarila ploha, se niso imeli kam umakniti- ff če bi se stisnili v kakšno podrtijo, bi jih n vSe-čilo skozi razbite strehe, zato je bilo PraV. ^ eno, ali si stal nekje zunaj ali pa se stiska kako streho. . i Ljudje so kot kobilice skakali in se|je veter sta jih premrazila, da jih je minilo vtj {ra. za razigranost in norčije. Ali ta potrtost n vjl jala dolgo. Kmalu potem, ko se je vlak in jih po mokrih telesih ni več šibal mrzel •! s0n' nji zrak, jih je toplota začela oživljati. 1 ^j^o-ce jih je s svojimi toplimi žarki prijetno ti .jCc Počasi so se razgibali in postali živahni kof p po dežju. tjVO Jaka in strojevodja sta stala pred •o'4onl0ijiji sredi proge. Najbrž sta se pogovarjala ° ^>(jal« in kako bo šlo naprej. Potem je Jaka P° jjtf da bo vlak stal kakšne pol ure, ker ljuc-j bi prej spravili nazaj nanj. Zraven ptogeJc. ^ vodna črpalka. Kot muhe smo se nagnetli o ^ nje. Vsak si je hotel vsaj malo osvežiti 0°"^ j* neprespani noči. Na postaji je bila v kotu. še ostal cel, nekakšna okrepčevalnica. Ne kdo jo je prvi odkril. Odšli smo tja, da se založimo. Ne samo, da so imeli dobro dP^K« žganje, temveč smo presnećeni dobili luUV0 p" Take stvari so bile takrat redke, še poseu razbitih železniških postajali. .^J Jaka se je mogočno postavil pred vlak, ^epi desno roko, kar je bilo znamenje, da bo povedal. Najprej se je prijazno nasmejal, pa dejal: »Odpeljemo takrat, ko se vrnem* jjo smo odšli na malico. Tudi na našega stroje nismo pozabili. Natakar mu je odnesel ve^efie^ bureka, ker vse vodstvo vlaka ni smelo 0 ^e\o, v gostilno. Kar malo smešno se je nam * da tako upravljamo vlak, kakor da bi i"1^ & gado s seboj, in da o vsem, kje bo P°^lVf,o sC kdaj bo odšla, odloča komandant. Tako SI:onc<; počasi odločili, da krenemo. Ljudem Je--vab11* že vrnilo nekaj toplote, da so bili spet *l in veseli. ^0 V Vinkovcih smo zvedeli, kako daleč se g, še peljal z vlakom. Samo do Banove J Tako je bilo rečeno. Vlak je takrat V°?V, ^ do tega kraja. Naprej ni mogel, ker je w vafj* čez Ilovo in Pakovo, ki pritečeta od ^arUie & porušen. Nekaj so nam obljubljali, 0» J +fi iisA ti a, tatu *£j tj." K0 drugi strani proga obnovljena in da w» yp vozi vlak do Zagreba. Nihče pa ni prav na* t)p vedel, kako. je tam v resnici. »Ko P"" hod boste že videli, v kakšnem stanju je pf .^n1 kako boste šli naprej,« so nam Poveda1' pelj^ carji. Strojevodja je vedel samo to, da o do kraja proge, potem pa se bo vrnil. Novica o oviri, ki nas čaka, nas niti j" ci, slavni dolini pod Sila; arni' žc nckaJ casa ne P°' l?Iru- Vse< >>kar lczc in Pravi *an-ko dejali, se pri-l. s Ja na veliki trenutek, na Čareu .°Vno Prvenstvo v smu- rskih Poletih. Oei znanih gnanih ljubiteljev ter obi-Velik .C.cv ^'amcc so uPrte v dokn'^0' k* ''e do°iva svojo skorj Cno Podobo. Snežna ^rt>tu nJencm ogromnem U in.^.'2 dneva v dan debe- fcefc^ Ratečani, vojaki in Slj^311!! ter sedanji alpski tonj J° prekrivajo s sne- J>rav' tePtajo in božajo. Čekaju8? y Primeru z napravo h111 ^n navidezno nemoč-tj&u*^2 njihovih rok, nog in »kau\ n.c §re- Pripravljavcem ki V2t -Ce naga ja tudi sonce, V^Jno pobira sneg, in to Kjer ga potrebujejo naj-tU^ ° Je na boku. Tempera-Planici se sredi dneva KeržtaJ *°Phr rCh dvi-ne tudi na 10 Jc ' Ct,lzija. Razen tega pa • alnica prekrita s se-*e tj0]'.n katranom, kar sneg k, kTJ t0Pi. Vendar so ljudsko . **rbe za skakalnico jCrCS(-'i svojega dela, da V a narave ne bo kos! *° l65dc'1-'0 sm° pod mogočni st m°trsko napravo sre-teljap,^8a Rateeana, Ijubi-*fcga t^niQ0> Prijatelja pokoj-c*. Ja l0udka in Josa Goreli ;za KERSTAJNA. Za tla dJ.e v obraz. Vidno vesel, *aprcdV ,"a skakaI,iici lepo *tfc» JCjo' Je pripovedoval: JHn?8 d°laJo na skakalnici ^oflet ani- 158 vojakov iz kc ter 30 teptaćev, »^skiK in nekdanjih suiu-«-^n asov. Skakalnico ob- ■« na S, snežnil"i bloki, ki i skakaInico nosimo z *°torsk^Sen5ml nosilnicami ter \ su-,1?1 kri,i- Hitimo sevc **«*o * niča mora biti v Hje "P*op urejena. Ta dan !^*8at tro,° ekspert in il :ls gospod NordHe. Vsako ,2redno »»rog ln vidi u tttjmanjso pomanjklji- vost. Mi se trudimo, da teh ne bo in da bomo skakalnico pripravili tako, kakor vedno in kot znamo. 40 let že zahajam v Planico in dobro poznam razmere v njej. Mislim, da bo tudi ta teden vreme držalo. V slabem vremenu bi prireditev zgubila veliko privlačnosti. Snega je v Planici dovolj, vendar je tam, kjer ga najmanj potrebujemo, to je v radiusu. Zato ga moramo precej od daleč nosili na skakalnico . ..« Sonce je prijetno grelo. Vojaki so začeli slačiti bluze. Delali so v samih srajcah. Pod skakalnico sem srečal njihovega komandanta, I talila PRAŠOVIČA, kapetana I. klase iz Škofje Loke. »Vse vam rad povem, kar vas zanima,« mi je z veseljem dejal. »150 vojakov in starešin je v Planici že od 13. marca dalje. Računam, da bomo delali do srede, 23. marca. Vojaki so z veseljem sprejeli odločitev, da pridejo v Planico. Delamo 9 ur dnevno. Vsi vojaki so smučarji, alpinisti ali planinci. Zato je delo na skakalnici in sploh v snegu del njihovega obveznega Izobraževanja. Fantje radi delajo v Planici tudi zato, ker vedo, kaj in koliko pomeni ta beseda za domovino ...« Preselili smo se pod staro častitljivo velikanko, na kateri so naši, avstrijski, sovjetski in češkoslovaški skakalci po končanem državnem prvenstvu izvajali ekshibicij-ske skoke ter se obenem privajali na polete na velikanki. Veliko ljudi, brez katerih Planica ne bi bila Planica in letos ne bi bilo svetovnega prvenstva, smo srečali ob izteku. Vsak je nekaj delal, za nekaj skrbel, debatiral, pozdravljal stare znanec itd. Eden takih, v smučarski opremi in prenosnim radijskim qddajnikom prek ramen, je tudi Janko DERNIČ, po rodu Mojstrančan, sedaj pa stanuje v Ljubljani, »šef za pripravo skakalnice« je njegov uradni naziv. Njegova skrb je, da je sneg na skakalnici v redu, kajti pri tako dolgih poletih je to še presneto važno. Odgovorno in vestno delo je to in le dobri stari strokovnjaki ter planiški »mački« so mu lahko kos. »Na vseh povojnih planiških prireditvah imam to funkcijo, če se ji lahko tako reče. Razen tega moram skrbeti tudi za zastavonoše. Danes vam lahko povem le to, da bo na otvoritveni slovesnosti našo državno zastavo nosil Tinček MuleJ, FIS zastavo pa Blaž Jakopič. Ostale zastave p« bodo nosili Janko štefe, Jože Krivic, Leon Pečar, Peter KTofutar, Marko zidan, Tomaž Bernik, Dušan Gori- šek, Miha Zupan, Jože Mosič, znana alpinista Klavdij Mleku?, in Janez Brojan, Jure Ju-vančJLč, Jaka šporn, Boštjan Kavalar in Stane Rotar. Katero zastavo bo kdo nosil, še ne vem. Med smučarji je namreč velika konkurenca za zastave. Vsak bi najraje nosil simbol tiste države, ki jo Una rajši. Lahko rečem tudi to, da nam priprava skakalnice povzroča tudi precej težav. Sneg moramo nositi precej od daleč. Vendar, treba ga je. Skakalnica mora biti v torek nared. Pride Nordli ln ta ni od muh! Edina sreča, da ponoči zamrzne. Vendar je čez dan tudi 10 stopinj toplote. V taki temperaturi pa se v smučini na zaletišču rada nabere voda. Poglejte, 11 je ura, pa mi je Mesec že dejal, da je peljal po vodi! Sneg posipamo tudi z umetnini gnojilom, ki Je neke vrste snežni beton in to drži vsaj dan ali dva. Toda, ne tarnamo. Obljubljamo, da bo skakalnica v redu in da nas bo v sredo Nordlie lahko samo pohvalil kot že nekajkrat prej. Za Planico pa želim, da bo padel rekord. To daje poletom še poseben čar!« To in toliko so mi povedali ljudje, katerih skrb je priprava velikanke. Lahko rečemo, da je to najodgovornejše delo od vseh. Polet je zanesljiv in lep samo na dobro pripravljeni skakalnici. O tem pa ne dvomimo. Skrbniki Planice so nas že velikokrat razveselili in bili pohvaljeni doma in na tujem. Letos pa še posebno, ker bodo v petek, soboto in nedeljo najsvetlejši planiški dnevi! J. Košnjek Dogodku napro V dolini pod Poncami je že lep čas zelo živahno. Stroji zahodnonemške firme VJnimog, ki jih je preskrbelo podjetje Autocommcrce, so utihni'!. Pripravili so parkirne prostore in poti. Sedaj čakajo, če bo treba morda še kaj posredovati. Vsem, ki so te dni v Planici, je v mislih vreme. Ratečani pod vodstvom veterana Janeza Keršlajna, vojaki, teptalci — vsi se »borijo« z nenadno od jugo in lepim vremenom. Za vsako ceno morajo pripravili skakalnico. Sonce grejjt in nagaja. Zdaj, ko si ga prav zaprav najmanj želijo, ga je čez glavo, čez nekaj dni, ko bo Planica okrašena v zastave, v številne pisane barve, pa bi ga se kako potrebovali. Številne domače in tuje skakalce, ki so zadnje dni pred začetkom prvenstva trenirali na 120-metrski skakalnici, priprave na velikanki niso prav nič motile. Njihove misli in težave so bile v skokih, v nabiranju moči, v drži, odrivu, doskoku ... Tudi televizija mora biti pripravljena. Milijonov in milijonov gledalcev ne sme razočarati. Zapletene aparature so že na mestu. Zagotoviti je treba vse za nemoten prenos. — Ojačevalne naprave oziroma ozvočenje, pod vodstvom Iskrinih strokovnjakov, so v nedeljo uspešno prestali preizkušnjo. Številni obiskovalci bodo sproti obveščeni o dogajanju na prireditvi. Priprave PIT, prometa in drugih služb so pri kraju. Tisti, ki bodo skrbeli za jedačo in pijačo ter dobro razpoloženje, so tudi že v Planici. Veliko majhnih in velikih priprav je povezanih s to enkratno prireditvijo. Vsi, ki se ukvarjajo z njimi, pa se zavedajo, da mora biti od petka do nedelje vse brezhibno. Planica — biser pod Poncami, naj bi doma in širom po svetu izzvenela kot nepozabni dogodek. A. Zalar ljubljanska banka V pripravi velikanke v Planici so sodelovali tudi vojaki škofjeloške snega je bilo treba takole spraviti na »hrbet« velike skakalnice. — garnizije. Nekaj vagonov Foto: I;. Pcrdan -a kalci morejo na velikanko Zdenek Remsa, trener jugoslovanskih skakalcev: »Jugoslovanski skakalci so dobri, vendar jim manjka sistematskega treninga.« Sneg mora biti Zdenek Remsa, trener Jugoslovanskih skakalcev: »Jugoslovanski skakalci so dobri, vendar jim manjka sistematičnega treninga.« Po končani nedeljski plani-ški tekmi in ekshibicijskih skokih se je vsa naša skakalna elita zbrala v znani rateški gostilni Žerjav, kjer imajo skakalci svoj drugi dom. Stisnjeni v smučarski sobi so se pogovarjali o nedeljskem državnem prvenstvu in o poskusnih skokih na stari velikanki. Kot otroci so obkrožili svoja dva trenerja, »glavnega« Zde-neka Remso in njegovega pomočnika Otta Giacomelija ter poslušali nasvete dveh znanih smučarskih strokovnjakov. Neučakani in nervozni so bili zaradi tega, ker še niso dokončno vedeli, kdo bo zastopal jugoslovanske barve na I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Odločitev je padla! Jugoslovanska ekipo bodo sestavljali Danilo Pudgar, Drago Pudgar, Peter Stefančič, Marjan Mesec, Bogdan Norčič ln Janez Jur- ------ Predskakalci pa bodo _____-z Demšar, Vojko Blaznik, Jože Kapušin in kombinato-rec Janez Gorjanc. Trenerja Remso sem žc v Planici prosil za razgovor, vendar sva se dogovorila za sestanek pri Žerjavu. Ko so skakalci odšli, sem prisedel k znanemu strokovnjaku in vzgojitelju cele vrste znanih imen češkoslovaškega skakalnega športa. Remsa sedaj uči naše skakalce. Strokovnjak je v svojem poslu. Od 1960. leta dalje, odkar je bil trener češkoslovaških skakalcev, je vzgojil Raško, Motel j ka, Ma-touša, Hubača, Divilo, Dole-žala itd. Sama znana imena. Pred letom in pol pa je prišel k nam za zveznega trenerja. Zdenek Remsa se je rodil pred 43 leti v Krkonoših blizu znanega češkega smučarskega središča Spindlerov mlin. 1948. leta je začel skakati. Bil je večkratni češkoslovaški državni reprezentant, vzporedno s tem pa se je v smučarskemu športu tudi strokovno izpopolnjeval. Nje- gov pomočnik Oto mi je povedal, da je lani diplomiral na Karlovv univerzi v Pragi, in sicer na fakulteti za šport. Je izredno dober psiholog, vodja, učitelj in prijatelj. Od skakalcev zahteva disciplino in red. Zahteva, da morajo fantje trenirati tudi takrat, ko njega ni v bližini. Na skupnih treningih svojim fantom vceplja občutek za tovarištvo in medsebojno pomoč. Vedno pravi, da na tre-n:ngu posameznik ne more nič. Na treningu je treba delati drug za drugega. Všeč mi je njegova govorica. Ccščina, pomešana s slovenščino in srbohrvaščino. Čeprav je velik in postaven, lahko bi mu dejal orjak, njegova mehka govorica izdaja, da je izredno dober človek. Seveda sva se pogovarjala o skakalcih, o skakalnem športu in Planici. Remsa je pripovedoval: »Točno leto in 4 mesece sem že pri vas trener državne skakalne reprezentance. Vaše fante sem že prej poznal. Všeč so mi bili. Sedaj, ko sem žc nekaj časa pri vas, zanje trdim, da so talentirani skakalci, vendar jim manjka trdega in sistematičnega treninga. To želiva uvesti z Zdenek Remsa Otojem. Izdelala sva natančen program priprav. Od 1. maja lani dalje skakalci trenirajo štirikrat ali petkrat na teden, pred večjimi tekmovanji pa tudi trikrat dnevno. Prav tako so vaši fantje, ki so sedaj tudi moji, fizično izredno dobro grajeni, vendar jim primanjkuje, kot že rečeno, sistematičnega dela. Tako delo pa mora trajati vsaj 4 ali 5 let. Le na tak način se lahko rodi dober skakalec« Tovariš Remsa, pred nami je Planica. Kaj lahko pričakujemo od nje, od tekem in naših tekmovalcev? Na to vprašanje je odgovarjal smeje: »Od Planice pričakujem toliko, kolikor sem pričakoval od zadnjih olimpijskih iger v Saoporu. Vem samo to, da slabi skakalci ne morejo čez velikanko. V Planici bodo skakali tehnično, fizično in psihično izvežbanl skakalci. Te kvalitete pa naši skakalci nedvomno imajo. Tudi to lahko rečem, da v Planici letos tudi mladi niso brez možnosti, čeprav bo na startu vsa stara skakalna garda.« K nam ste prišli iz Češkoslovaške. Kako ste se vživeli v novo okolje? »Lahko rečem, da izredno dobro. Lepo Je pri vas in veliko iskrenih prijateljev sem spoznal. Skratka, počutim se kot doma. Nadvse pa ljubim Planico. Prekrasno je tam!« V Planico bodo prišli tudi Japonci, ki so za marsikoga velika neznanka. Poznamo jih kot mojstre na manjših skakalnicah. Kaj bodo pokazali na naši velikanki? »Res je! Japonce poznamo. Vemo, kako skačejo na manjših skakalnicah. Ni treba ponavljati, da so izredno dobri skakalci. Kaj bodo pokazali v Planici, je pa res uganka.« Počakajmo torej do Planice. Takrat bomo videli, kaj je Zdenek naučil naše skakalce. Želimo in upamo, da bo prav tako zadovoljen, kot je bil po olimpiadi in kot je bil zadovoljen v nedeljo po dobrih skokih na državnem prvenstvu in po dolžinah na treningu! J. Košnjek Prek 200 vojakov, teptalcev in Ratečanov je v nedeljo pripravljalo velikanko. Vojaki so z vedri nanašali sneg, tep-talci pa so sproti utrjevali »hrbet« velike naprave. 38-letnega Urha Zupana, zaposlenega v UKO Kropa, smo za hip zmotili. »Tako vam povem, da zdaj tako vročega sonca prav nič ne potrebujemo. Tisti, ki so danes prišli v Planico na izlet, se seveda dobro počutijo, nam pa gre kar malo za nohte. Od zgoraj sonce, spodaj ogreta zemlja, ponoči pa nobenega pravega mraza. O pa bomo že vzdržali. Skakalnica bo pripravljena, pa naj se zgodi karkoli. Sneg mora biti.« »Kako, da ste prišli v Planico?« »Že 1969. leta sem pripravljal skakalnico. Letos pa so nas spet povabili. Sedem nas je iz Krope in vsem so nam -šli v podjetju na roko. Dobili smo tri dni dopusta, tri dneve pa bomo potem popoldne nadoknadili.« »Ste bili tudi vi včasih skakalec?« »Bil. Pred leti sem skočil na 80-metrski skakalnici 77 metrov. Zdaj nc skačem več, pač pa če le morem, povsod pomagam pri organizacij' ikoj Tiha Da se bo prvi tekmovalec na letošnjem prvem svetovnem prvenstvu v petek spustil po naletu velikanke, bo pravzaprav odvisno od Sandi-ja Kotnika, znanega smučarskega delavca iz Mojstrane, ki je hkrati tajnik občinskega sindikalnega sveta Jesenice. Na prvenstvu bo namreč Sandi Kotnik glavni štarter na vrhu zaleta. »Prvič prevzemam tako pomembno in odgovorno nalogo. Pomembno ln odgovorno pravim zato, ker mora glavni štarter pripravljati tekmovalce na vrhu skakalnice za odločilni trenutek. Njegova dolžnost je, da pomirjevalno vpliva na tekmovalca, da ga bodri, če je potrebno in da pred startom pregleda njegovo opremo (vezi in podobno). Razen tega pa je ves čas v zvezi z vodstvom prireditev, napovedovalcem in z drugimi. Vesel sem, da mi je pripravljalni odbor zaupal to nalogo. Upam, da jo bom prav tako dobro opravil kot na nedeljskem državnem prvenstvu.« »Kaj lahko poveste o pripravah na prvenstvo in o naših tekmovalcih?« »Dela je čez glavo. Tisti, ki pripravljajo skakalnico, se borijo za sneg. Sonce in od-juga jim močno nagajata. Vendar sem prepričan, da bo v petek vse kot Je treba. Pa ko sem bil tudi letos ta*^ pripravljen. Pa tudi če me bi povabili, bi bil tokrat tri tekmovalne dni v Pla"\ »Kaj mislite o Planic »Enkratna je. Boste via kako čudovita bo na P1 stvu. Ce bo le vreme. V ki ne bodo imeli P1"1'1 , hkat ^ 7«-w n 0 v Dorfarjih nas je bilo 9. ^fužent smo bili v drevesni-*rsko zadrugo. Danes goji-?J sadike za Jablane, hruške, i7nJe, slive ln orehe. Pod ^ub'Jano pa sadike za bre- Ve in nwr-"-, Seveda pa je na Štajerskem drevesničar-jev več.« Cegnarjcva drevesnica meri 1 ha, v njej pa raste okrog 3000 sadik. Včasih so imeli »pevcarje« za nizkodcbelno, srednje debelno in visokode-belno sadje, danes pa le za srednjedebelno in nizkodebel-no sadje. Z drevesnico je veliko dela. Ob sajenju divjakov jo pognojijo s hlevskim gnojem, potem pa jo vsako leto dognojujejo z umetnim gnojem. Sadike obrezujejo vsaj petkrat na leto, prav tolikokrat pa tudi škropijo. Ker je škropljenje izredno pomembno, jim- pri tem pomaga inž. Hržič s Kmetijskega instituta. Dober drevesni-čar mora sadike po potrebi tudi stalno obrezovati. Koliko dela je z drevesnico, naj povemo, da posameznik, ki je že vajen takega dela, 3000 drevesc okoplje v štirih dneh! Zanimalo nas je, kako je s prodajo sadik. Katarina Cegnar je o tem pripovedovala: »Za prodajo moramd skrbeti drevesničarji sami. Prodaja sadik se začne v drugi polovici oktobra in traja do zime ter se nadaljuje takoj, ko zemlja odmrzne. Pri nas prodamo letno okrog 2000 sadik. Najboljša sadika stane 15 din, slabša pa 10 din. Ker smo že dolgo časa drevesničarji, hodijo ljudje iskat sadike kar na dom, kdaj pa sa- Odbor za medsebojne odnose TERMOPOL Predelava plastičnih mas Sovodenj razglaša prosta delovna mesta: 1. vodje kontrole 2. tehnologa 3. ši šoferja kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje-Vati Še naslednje: L: imeti mora srednješolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj v kovinski ali lesni stroki; pod 1« imeti mora srednješolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj v kovinski stroki; biti mora voznik C kategorije. 0sebni dohodek po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Pod 3.: dike tudi sami peljemo na različne sejme. Mbž jih je danes na primer peljal na živinski sejem v Črnuče. Včasih smo prodali največ sadik za voščenke, bobovce in starejše sorte jablan, sedaj pa se pojavljajo vedno nove in nove sorte. Med jablanami gre najbolj v promet jonatan, zlati delišez, rdeči delišez, Priolov delišez, zlata parmena, krivo-pecelj, rdeči boskop, šampanjska reneta Itd. Seveda je na prvem mestu jonatan. Med hruškami pa so najbolj iskane viljamska boskovka, kler-žo, pastorijevka, rjavka in ru-menka. Po moštaricah pa najbolj sprašujejo kmetje.« Nobenega dvoma torej ni, da v Dorfarjih in pri Sv. Duhu ne bi dobili dobrih sadik za jablane in hruške. Kmetje-drevesničarji so mojstri pri svojem delu. Zanj imajo veselje, izkušnje in seveda tudi različne tečaje, predvsem za cepljenje. Veliko jim pomagata tudi Kmetijski zavod in Kmetijski institut. J. Košnjek Cegnarjeva drevesnica v Dorfarjih. — Foto: F. Perdan Na divjega petelina Večji del občine Tržič prekrivajo prostrani gozdovi, katere si delita dve lovski družini; kovorska in tržiška. V zeleno bratovščino so včlanjeni predvsem zreli možje vtem ko mlajši nimajo preveč zanimanja za lovski šport. Eden starejših lovcev v lovski družini je Sterov Blaž. Ni najstarejši član zelene bratovščine, je pa gotovo najtežji lovec. Seveda pa so kilogrami skrivnost. Saj ima vsak človek lahko svojo skromno, majhno skrivnost, pa naj jo ima še Blaž. Nedavno je tega, ko sva prav prijetno kramljala o njegovem lovskem stažu, ki se je začel 1945. leta. »Ker sem že od mladih nog ljubil naravo, predvsem gozd in gore, sem sklenil postati lovec, kakor je bil tudi moj oče. Da lahko postaneš lovec, moraš najprej odstreliti divjad. Meni se je to posrečilo po treh letih na Dobrči, ko sem na klic odstrelil srnjaka. Takrat sem doživel tudi lovski krst in postal sem pravi, .krščen' lovec.« Od vseh lovskih pohodov pa se Blaž najbolj dobro spominja, ko je šel leto kasneje s Kralovim Hanzijcm na velikega petelina na Dobr-čo. »Ko sva bila v zasedi, je nenadoma močno završalo in in slišati je bilo lomljenje suhih vej na drevju. Skozi vejevje se je spustil na velik štor, kakih šestdeset metrov od naju, divji petelin. Takrat se me je prvič in tudi zadnjič v življenju polastila lovska trema. Od razburjenja sem se tresel kot šiba na vodi. Trajalo je le nekaj trenutkov, nato sem se zopet umiril. Preden sem ustrelil petelina, sem ga hotel tudi videti od blizu. Približal sem Blaž Ster se mu na par korakov. Bil je čudovit in zelo velik. Nato sem se zopet oddaljil na primerno razdaljo za strel. Pomeril sem in pritisnil. Zadel sem v polno.« Petelina je dal nagačiti in pravi, da je to njegova najlepša lovska trofeja v živ lignju. Enkratni odstrel divjega petelina je za vsakega lovca dovolj. Saj je to tako lepa in plemenita divjad, da se ji težko najde primera. »Udeležil sem se tudi mnogih hrakad na nizko divjačino. Nf.j uspešnejša brakada, ki sem se jo udeležil, jc bila &e pred leti na Brezjah pri Tržiču. Takrat smo odstrelili sedem dolgouhcev.« Sedaj se Blaž ne podaja več tako pogosto na lovske pohode. Tu in tam še zaide včasih v gozd. Dolgčas mu ni nikoli. Ima veliko hobijev, od katerih ga najbolj privlači slikanje. Pri radiu Tržič pa samostojno režira serijo iger, v katerih bo poskušal seznaniti poslušalce predvsem z našimi gozdnimi pticami, ki so mu zelo pri srcu. Večkrat jim rad prisluhne doma z gramofonskih plošč, še rajo pa, kadar gre v naravo sam ali pa s svojo zelemo bratovščino. J. Piškur Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Staretov kmečki rod Sprva sem mislil pisati lc o mengeških izobražencih in kulturnih delavcih, zato sem nekatere prve zapise posvetil slikarju Jelovšku, pisatelju Trdini, pesniku Veselu, pesnici Trojanškovi in glasbeniku Liparju. Ker pa sem s pripovedjo o Gregorju Blažu, gospodarstveniku in mecenu, tok pripovedi že preusmeril, bo prav, če tudi o Staretovih kaj več povem. Četudi sem o tej rodovini že napisal nekaj stavkov, posebno v zvezi s Francko Staretovo-Radosla-vo, Trdinovim mladostnim ljubezenskim idealom. Prav pravično bo, če o tem čvrstem kmečkem rodu še malo pokramljamo. DOSELJENEC IZ STRAHINJA Na Gorenjskem že poznamo nekaj starih kmečkih rodovin, katerih otroci so se z marljivostjo in razumnostjo (pa tudi prebrisanostjo!) uveljavili v slovenskem gospodarstvu. Da omenim le Trpinčcve iz Kranja in Bleivveise s Trstcnika. Iz obeh rodov: n jc izšla cela vrsta izobražencev, trgovcev in gospodarstvenikov. Tak trden in plodovit rod je bil tudi Staretov. Začetnik družine Mihael je bil sicer doma v Strahinju pri Naklem. Tam se je rodil 1. 1790. Že mlad pa se zakoreninil v Mengšu. Moža prav šegavo opisuje pisatelj Janez Trdina v svojih spominih: »Naselnik, trd Gorenjec, Miha Stare, mož posebnih dušnih moči in zmožnosti, more se reči, kmečki ženij, da mu jrih je malo para v naših deželah. Vse, kar je imel m kar ima, si je pridobil s svojo prebrisano glavo, brez vsakega nauka. Pisati ni znal in ne zna, brati in za silo nemški se je naučil sam. Mora se človek čuditi, kolika modrost je nekaterim našim ljudem prirojena; brez pripomočkov, brez priporočil prijateljev in znancev je začel Miha Stare kupčevati. In vendarle se mu je pospešilo prav in zmerom po volji vsako delo, katerega se je lotil. Zdrave pameti ne more mu človek nikdar dosti pohvaliti, mora se reči, da je ideal preprostega, pametnega in pridnega Slovenca, kakršnih bi se našlo malo med Nemci, med Lahi pa celo nič. Prva trgovina mu je bila z malim, drobrrm blagom, katerega je nosil v malem jer-basu s seboj; po cele dni ni jedel nič kuhanega; kruli ali kaka tepka ali kosmač, na cesti najden, mu je zadostil. Ze bogat si je kupil v Mengšu kočo, katero je predelal v lepo hišo; imenuje se še zdaj »pri kramarju« zato, ker je začel ondi najprvi on v Mengšu prodajati kramo. KUPOVAJTE SI GRADOVE Kot da bi bila Prešernova Glosa zapisana na Staretov hrbet: Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino. Na te vrstice uide misel slehernega, ki naleti na podatke o vrtoglavem Stareto-vem gospodarskem vzponu. Seveda ni bilo vse tako čisto, kot je Trdinova pripoved. Rekel bi celo, da je Trdina na očeta svoje milice Rado-slave gledal z močno prijaznimi očmi. Mihael Stare je bil drzen in prebrisan človek, znal je o pravem času špekulirati, poceni kupiti, drago prodati. Menda si je levji delež premoženja pridobil s tihotapstvom avstrijskih bankovcev iz francoske Ilirije na Štajersko. In res je z denarjem, ki si ga je s srečo in spretnostjo pridobil, kupil kar tri gradove: Gasperinvjev in Ravbarjev grad v Mengšu ter Kolovec pri Rovah. Seveda je Staretu denar menda kar dotekal, saj je bil zakupnik užitnin in mit-nin na Kranjskem in Štajerskem, deloma celo v Pragi in Lincu. In še tržnice na Dunaju je imel v zakupu. Seveda pa Stare na denarju ni sedel; zgradil je pivovarno in opekarno, obnavljal svoje gradove, zasajal sadovnjake in vinograde. In še in še bi se dalo naštevati, kaj vse je tudi za Mengeš storil. Bil mu je tudi župan in kot tak utrdil Mengšu tržne pravice. Mihael je bil dvakrat poro? čen in imel deset otrok. Umrl je 1. 1872. Vse svoje otroke je lepo pospremil v življenje: sin Miha je dobil Gasperini-jev grad, sin Anton je postal lastnik Ravbarjevega gradu, sin Feliks pa je postal gra-ščak na Kolovcu. Sin Ferdinand se je izšolal in napredoval do okrajnega sodnika, dr. Josip Stare si je utrdil ime v slovenski kulturni zgodovini kot javni delavec in gledališki organizator. Hčerka Francka je ostala neporočena, gospodinjila je bratu Antonu na Ravbarjevem gradu. O njej je pisatelj Janez Trdina takole pisal: »Staretova Franca je bila moja prva, moja edina ljubica, globoko je vtisnjen njen spomin v moja mlada leta, kaj pravim, še tudi starejša leta je spremljal, spremlja in bode spremljal do hladnega groba. Naklonil mi je spomin na njo mnogo srečnih ur; naj bo pozdravljen in blagoslovljen!« Črtomir Zoreč t ------ Torkov večer z Marjanom Kraljem Kulturno - umetniško društvo Dobrava Naklo je pripravilo v torek, 14. marca v dvorani zadružnega doma v Naklem srečanje z znanim napovedovalcem ljubljanskega radia in televizije Marjanom Kraljem. Za večer je vladalo v Naklem in okolici veliko zanimanje in zato ni čudno, da je bila dvorana skoraj premajhna. Popularnega Marjana sta spremljala tudi režiser Grega Tozon in tehnik Lojze Kožar. Nakelča-ni so svojega gosta pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Marjan je bil tako presenečen, da je ob koncu aplavza dejal, da človek šele sedaj ve, koliko je vreden in da je pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje. Kralj, Tozon in Kožar so nato pripovedovali zanimivosti o najbolj poslušani oddaji ljubljanskega radia V nedeljo zvečer, ki jo vodi Marjan Kralj. Oddaja teče že šesto leto. Idejo zanjo je dal sedanji generalni direktor RTV Milan Merčun. Mik oddaje V nedeljo zvečer je v tem, da v njej prevladuje glasba, ki jc všeč predvsem mladim, pojavljajo pa se tudi melodije, k! so všeč »gospodinjam, zvestim poslušalkam ljubljanskega radia«. Marjan dobi za vsako oddajo več sto pisem in jih lahko le dobrih deset uporabi za oddajo. Tudi iz Naklega so mu že večkrat pisali, z gorenjske pa dobi največ pisem z Jesenic. Marjan Kralj je za oddajo Veseli tobogan, ki jo vodi skupaj z Jano Osojnikovo, dejal: »Delo z otroki je zame vedno najlepše. Tobogan je zato moja najljubša oddaja. Marsikaterega starejšega je pred mikrofonom sram, otroci pa povedo tisto, kar mislijo. Trudimo se, da bi zato s toboganom obiskali čim več krajev m ustregli željam najmlajših.« Nakelski gost je dobival na srečanju različna in zanimiva vprašanja: koliko je star, koliko časa je na RTV, kolikokrat se pri napovedovanju zmoti in če je zato kaj kaznovan, katerega napovedovalca najbolj ceni, katerega pevca ima najrajši itd, Marjan je odgovarjal in seveda tudi spraševal. Gospodinjo v drugi vrsti je med dn*» gim vprašal, zakaj je priŠl* na ta večer. Odgovor: Zato* da vas vidim! Srečanje z Marjanom Kr»* ljem je bilo popestreno tudi z glasbo, ki sta jo preskrbela Grega Tozon in Lojze K<* žar. Marjan Kralj se je Y Jem prvič na tak način srečal s poslušalci. J.KoŠnJek ; Marjan Kralj Vilko Marinšek Kako že poje pesem? Pomlad že prišla bo, ko tebe več ne bo, te bodo djali v to črno zemljo... V dneh, ko prihaja vigred v deželo, si stopil na pot v neznano, drug naših veselih ur. In zdaj smo se prišli, tvoji prijatelji, poslovit. Resda le poslovit, a pozabili te ne bomo, naš stari, tihi — a za vse lepo in dobro tako vnet — tovariš. Če sta skromnost in delavnost res odliki svetlih značajev, potem si se ti smel gotovo šteti mednje. Naj zdaj, tu prisotnim kaj povem, še o tebi in tvojem življenjskem delu, ki nikakor ne sme ostati pozabljeno, če že dovolj priznano ni bilo. Vilko Marinšek, višji gradbeni tehnik, ni živel zaman. Napravil je načrte in vodil gradnjo ne le zadi'uŽ-nih domov na Primskovcm in v žireh, pač pa še za devetnajstero drugih! Spomenik padlim borcem in talcem na Jezerskem j* prav tako Marinškovo delo. Kot sodelavec arhitekta Bitenca je vodil adaptacijo dela v Prešernovem spominskem muzeju, stari Mestni hiši na Titovem trgu št. 2 in v Baročni palači v Tavčarjevi ulici št. 43, kjer ima Gorenjski muzej svoje galerijske in razstavne prostore. S hvaležnostjo se bodo kranjski muzejski delavci spominjali čebelje-marlj'vega gradbenega vodje ki je v vsem svojem delu, govorjenju in nastopu kazal tako žlahtno kultiviranost srca. Le intimnim prijateljem pa je bilo znano tudi Marinškovo veselje do slikarstva. Se kot dijak srednje tehniške šole — gradbenega oddelka — je ob večerih zvesto obiskoval umetniško šoko »Probudo« in si v njej nabiral toliko znanja, da so nekatere Marinškove P°z" nejše oljne podobe močno presegle okvir ljubiteljskega udejstvovanja. V kranjskem hotelu »Evropa« visi ena od njegovih slik »Triglav v jutranji zarji«. Kakih velikih javnih priznanj za svoje res P0*1"*/0/ valno delo pri obnovi Kranja in širše Gorenjske, žal' Marinšek ni dočakal. Tudi kakega posebnega imetja 51 idealist, kakisen je bil Vilko vse življenje ni znal Prid.°" biti. V onostranstvo odhaja praznih — a pošteni«1 rok... Le besede in čustva hvaležnosti pa prijateljske zv* stobe ti, dragi naš tovariš Vilko, lahko položimo v ta v tej rahli, pomladni prsti kranjskega polja — leP *\ temni grob. S tiho, tiho mislijo, da bi ti bil smrten s*1 lehak. C. t. bfljat * J0' 19. marca, je bilo pod pokroviteljstvom jeseniškega občinskega sindikalnega sveta Snih srečanje gorenjskih invalidov, ki so se po razpravi, v kateri so govorili o nekdanjih Mren dneh in oživljali spomine, pomerili tudi v športnih tekmovanjih: kegljanju, šahu in *Jviilnvi<* »•azp^f^nikih so že več let **a. pljali o ureditvi smetišču ^,biva,ci so namreč °lgo 0d!°sali kar v Soro. stor • So iskali primeren pro-Uredi.n se končno odločili, da ,J0 smetišče ob Sori med urejeno Selcami in Dolenjo vasjo. Reka je tu skoraj popolnoma izpodjedla travnik. Vodna skupnost je napravila novo obrežje, jamo za njim pa bodo zasuli s smetmi. Za odvoz smeti je krajevna skupnost Železniki kupila traktor. Da bi bil stroj izkoriščen, so kupili tudi zimski plug za pluženje krajevnih cest, parkirnih prostorov in avtobusnih postaj. —lb Obrtno podjetje Bistra Škofja Loka Stiska s prostori fkcfja 1° i podietJe Bistra Sn0m ka, P°sluje pod tem r S- Prf»H Januarja leta ok il* čistif0™ Pa sta pralni- >jske ,kot servisa Stano-^kate. skupnosti. Prostori, &JetjemcSeJe znašlo novo l>Cetka 't U žc od vseSa 6"Clelanih Sni in neprimerni v>v 2a Je bilo že več na-%Ve . a novo stavbo, vendar h 0,ievaTVe Podražitve niso hp°ktorov Odfr^dnje novih Ji ba ?a , rd,očlti se je bilo slritev n^Časno resitev: raz-ie Pač T?rov ~ kolik°l-žel^L0- 0b tem pa je ^torfh1^ po novih* boljših 'C Se ved"o živa. So tudaZŠiritVe smo se bw Str0Jev Za m°dernizaci- i^^dovaimH JC, Prcd dnevi C Pr*nc sdlrektor Podiet-*h °st'ciia ,Sovmc- »Celotna H fil* nakup strojev je »v. "u^on sto tisoč di- 5ljavok0ilarno s parno na- 5 ?eJja'VonaPe^[i. centralno mo,Pndobili 260 kva" 6 in & k°nstnih po-^?l^o fefij ."ov stroj za So KClščenje Bowe -Desedo tehnike (ob nakupu so bili v Jugoslaviji samo trije taki stroji). S tem strojem so bih v Jugoslaviji strojem se je močno olajšalo delo pri čiščenju, impregnacija in apretura potekata na veliko bolj sodoben način, povečala se je zmogljivost, skrajšal se je čas čiščenja in ne nazadnje — tudi možnosti za delo so boljše, saj delavci zaradi filtra ne vdihavajo več strupenih kemikalij. Cena stroja z dodatki je znašala 340.000 dinarjev.« V obrtnem podjetju Bistra je trenutno zaposlenih 42 delavcev. Lani so ustvarili za 1,940.000 dinarjev prometa, letošnji načrt p* predvideva za 2,400.000 dinarjev prometa. To obrtno podjetje Bistro uvršča med čistilnicami na tretje mesto v Sloveniji, za kemično čistilnico, pralnico in barvarno Maribor in Labodom Ljubljana. Trenutno ima podjetje tri svoje spre-jemnice v Ljubljani, po eno v Medvodah, Gorenji vasi in škofji Loki, opravlja pa tudi vsa dela za Obrtno podjetje Gradišče. »Kljub velikemu številu čistilnic v Ljubljani in hudi konkurenci je zanimanje za naše usluge veliko in nam promet narašča,« pravi direktor Franc Sovine. »Prav tako je tudi v Kranju. Že precej želja smo slišali, da bi odprli vsaj sprejemnico tudi v Gorenjski metropoli. Lahko povem, da že iščemo prostore in upamo, da bomo tej želji lahko kmalu ugodili. V prihodnjih letih bi tudi radi še izpopolnili in modernizirali stroje. Za investicije do leta 1975 imamo namenjenih več kot 700.000 dinarjev, samo letos pa 200.000. Moram tudi pripomniti, da zmogljivosti naše pralnice trenutno še zdaleč niso izkoriščene. Trenutno je vsaj nekoliko bolje, ko smo prevzeli še pranje za hotel. Res pa je, da so zahteve Škofje Loke za pralnico premajhne in bo treba poiskati dodatno delo drugod. Niti pomisliti pa ne smemo, da bi pranje opustili, ker imamo vseeno vezanih preveč strank. Morda bi omenil le še to, da je pri nas rok izdajanja en teden, skušali pa ga bomo še skrajšati.« J. Govckar 120.000 din za nova zajetja Zaradi suše so bili Železniki lani večkrat brez vode. Zato so se pri krajevni skupnosti odločili, da bodo na Rudnem, od tam imajo napeljano vodo, uredili še nekaj zajetij. Vodo bodo nape- ljali tudi v naselje Dašnico, kjer je bilo v zadnjih letih zgrajenih okrog dvajset novih hiš. Po predračunu jih bodo ta dela veljala približno 120.000 dinarjev. —lb Skrb za ribji zarod Člani ribiške družine Bled so na občnem zboru sklenili, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za vode, s katerimi upravljajo. Ugotovili so, da se predvsem tuji gostje vedno bolj zanimajo za ribolov v njihovih vodah. Tako so lani prodali prek 4300 dovolilnic, kar je za približno 500 več kot leto prej. V Savo Bohinjko, Blejsko jezero in v. goji t vene potoke v okolici so vložili lani okrog 100 tisoč mladic, od teh največ jezerk, potočnih postrvi, ščuk, krapov in lipanov. Vrednost vsega zaroda pa je zna- šala prek 116 tisoč dinarjev. Razen tega pa so iz Zbiljske-ga jezera vložili v Blejsko jezero in v Savo Bohinjko še 200 tisoč iglic. Letos pa nameravajo vložiti okrog 50 tisoč mladic lipana in postrvi. Zanimiva je tudi želja članov ribiške družine, da bi nekaj denarja namenili za ureditev struge Save Bohinjke, ker je voda v strugi vedno bolj plitva. Razen tega so na zboru sklenili, da bodo tudi letos priredili tradicionalno mednarodno tekmovanje in pik« nik v Ribnem. A. Z. Svet osnovne šole A. T. LINHART v RADOVLJICI razpisuje prosti delovni mesti: a) učitelja matematike in fizike za določen čas (od 16. maja do 30. junija) s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P; b) hišnika s polnim delovnim časom za nedoločen čas od 1. maja 1972 dalje. Pogoj: KV ključavničar ali električar, sposoben za opravljanje manjših popravil in vzdrževanje zgradbe. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe sprejema svet osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Gasilci tovarne Sava iz Kranja so dobili pretekli teden težko pričakovani gasilski top oziroma kombiniran metalec vode in pene, izdelan pri firmi Rosenbauer v Avstriji. Metalec vode in pene ni pridobitev le za tovarno, temveč za vso bližnjo okolico tovarne, saj je savski top prva tovrstna moderna gasilska priprava na Gorenjskem. ljubljanska banka Tudi na Sovodnju turistično društvo Pred nekaj dnevi je škofjeloška občina dobila novo turistično društvo. Za ustanovitev le-tcga so se odločili na Sovodnju. Priprave na to so potekale približno dve leti. Sovodcnjčani pravijo, da so pobudo za ustanovitev društva dobili v Avstriji, kamor so nekajkrat Hi na ekskurzijo. Tam so ugotovili dobre Straši te gospodarske panoge. Z nič manjšim zanimanjem pa niso poslušali tudi nasvetov, ki so jim jih dali v Mozirju ob priliki obiska preusmerjenih kmetij v Tuhinjski dolini. Pred nekaj meseci so začeli na Sovodnju z zbiranjem članov. v kratkem času so jih dobili 31. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil pred kratkim, so sc že izkristalizi rali nekateri načrti društva. Ti sicer niso nc vem kakšni, a vendar za začetek dovolj smeli. Nimajo namena zbrati prevelikega števila članov, hočejo le, da bi bili vsi aktivni. Najprej bodo poiskali vse tiste, ki bi bili pripravljeni urediti turistične sobe. V poštev pridejo za začetek predvsem Maki, katerim v ureditev sob nc bi bilo -treba vložiti veliko sredstev. Prav tako naj bi na območju društva poiskali vse zgodovinske objekte ter jih obnovili in strokovno uredili. Vsak član društva pa naj tudi vpliva na prebivalce, da nc bi prodajali starinskih predmetov za majhen denar ali jih dajali zastonj. Taki predmeti morajo ostati v kraju, so sklenili udeleženci občnega zbora. Veliko pozornosti bodo na Sovodnju posvetili tudi urejenosti kraja, vasi v okolici, okolja posameznih hiš in cest v sodelovanju s krajevno skupnost jo. Na občnem zboru so se Sovodcnjčani pogovarjali tudi o pri red t vab,-ki naj bi jih pripravili letos. V kratkem bodo sklicali vse organizacije v vasi in sc o tem pogovorili. Radi bi pripravili dve prireditvi letno: eno pozimi in eno poleti. Za poletno jc že skoraj jasno. Lanskoletno zelo uspelo tekmovanje koscev naj bi postalo tradicionalno. Popestrili pa naj bi ga še z nekaterimi točkami. Sicer pa skrivnosti o prireditvah še ni bilo mogoče izvedeti. Kaže le, da bodo obiskovalci prav gotovo z njima zadovoljni. Na Sovodnju znajo pripraviti presenečenje. Kaže torej, da bodo turistični delavci na Sovodnju kmalu pokazali, kaj zmorejo. In prav gotovo se bo pokazalo, da je b;la ustanovitev turističnega društva v kraju upravičena. J. Govckar Sprehajalna pot okrog jezera Prejšnji teden so se v radovljiški občini končali zbori volivcev, na katerih so razpravljali o gospodarskem in družbenem razvoju občine za letos, o predvidenih komunalnih delih in o predlogu proračuna. Na Bledu so občani pred- lagali, da se končno uredi sprehajalna pot okrog jezera. Zahtevali so, naj se uredi sprehajalna steza pod gradom do Male Zake in nato odpre še najlepši predel pod Vilo Bled. Menili so, da bi vse to lahko uredili z minimalnimi sredstvi. A. Z. Za turizem v Zbiljah V ponedeljek, 13. marca, JC bilo v turističnem domu posvetovanje o nadaljnjem razvoju turizma v tem kraju. Poleg članov upravnega odbora turističnega društva sta posvetovanju prisostvovala tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana — Šiška prof. Danilo Sbrizaj in predsednik ljubljanske turistične zveze Sergcj Vošnjak. Uvodoma jc predsednik turističnega društva Milan Starman poročal o delu društva v preteklem letu in načrtih za letos. Društvo, ki je eno naj-dclavnojših v občinskem merilu, se je glede dela v prihodnje /....a.šJo na razpotju. V zadnjih dveh letih so vložili v ureditev obale in,okolice jezera nad 300 tisoč dinarjev, od tega so sami zbrali polovico. Turistični dom zaradi dotrajanosti nc ustreza več ter je potreben obnovitve. Načrti predvidevajo postopno preureditev, ki bi veljala skoraj 4 milijone dinarjev. Turistični delavci v Zbiljah se zavedajo, da takšne investicije ne bodo zmogli, zato iščejo gostinsko oziroma turistično organizacijo, ki bi bila pripravljena vložiti denar za preureditev. Po nalogu sanitarne inšpekcije morajo še do začetka turistične sezone urediti sanitarije, kar bo društvo veljalo nad 200 tisoč dinarjev. Letos pričakujejo večji obisk turistov, zato bodo povečali obstoječi parkirni prostor za nadaljnjih 4000 m2. V načrtu imajo ludi moderno urejen kamping ob jezeru, katerega bodo verjetno uredili še letos. -fr Športni dan na kranjski gimnaziji. — Foto: F. Perdan Občni zbor TD Škofja LoM V četrtek, 16. marca, je bil letni občni zbor Turističnega društva Škofja Loka, na katerem so govorili o minulem dvoletnem razgibanem obdobju iln o nalogah članov v prihodnje. Predsednik upravnega odbora ing. arh. Tone Mlakar je seznanil prisotne z iskanjem nove delovne poti društva, saj se je z ustanovitvijo Občinsko turistične zveze Škofja Loka (OTZ) pojavil nov dejavnik med Republiško turistično zvezo (RTZ), Gorenjsko turistično zvezo (GTZ) in turističnimi društvi. Ugotovil je, da je prišlo med OTZ in TD škofja Loka do dvotirnosti akcij in »da smo govorili vsak svoj jezik«. Posledica je sklep upravnega odbora društva 17. 9. 1970, da zaradi pomanjkanja sredstev ukine s 1. 10. 1970 Informativni biro. Danes je v pisarni društva nekaj ur dnevno honorarni sodelavec, vendar taka rešitev ne sme biti trajna. Društvo je upoštevalo geslo GTZ »s komunalo proč«. Posledica so zanemarjene sprehajalne potii (CrniMob, Kran-cclj, Stari grad itd.), pomanjkanje klopic in drugih nepravilnosti. Opozoril je tudi na veliko potrebo po javnem stranišču, ki naj bo obvezno zglajeno do prihodnjega leta. Potem pa je dejal: »Ugotovljeno porazno stanje brvi in mosličev smo posredovali občini. Dobili smo odgovor, da sc bodo obnavljali le tisti objekti, ki služijo motornemu prometu. Pa še to ni res, gosteški most bo pravkar razpadel, podobna usoda čaka Pamarjcv most v Soteski.« Prav bi bilo, da bi se spomnil tudi mostu, ki jc nekdaj povezoval Vincauje in Staro Loko (pri Podlubniku). Na te probleme neurejenosti mesta, predvsem pa nje- gove bližnje okolice, so opozorili v razpravi tudi Janko Oblak, Silvo Marguč, Stane Jcscnovec, Stane Krapež, Žužek, Vlad imir Polajnar, Peter Pip in drugi. ' Ko je ing. Mlakar poročal o članstvu in o vzrokih za premajhno aktivnost, je nakazal rešitev za prihodnost z besedami: ». . . da bo prej ali slej na važnejših mestih moralo priti do profesionalnih delavcev, amaterji pa bodo krojili smer delovanja. Nihče ne more zahtevati od ljudi, ki smo tako ali drugače zaposleni po 8 in več ur, da se žrtvujemo za javno dobro, pa žanjemo nehvaležnosti.« Navedel je tudi, da ima društvo precejšnje težave s privatnimi sobami, na področju vikendov pa obstaja splošni nered. Novi upravni odbor čakajo v prihodnje naslednje naloge, nakazane v poročilu predsednika. Vključil ev v »Akcijo za lepo, čisto Slovenijo« (RTZ), ki jo bodo izvedli v sod-lo vanju s krajevno skupo y Aktivno sodelovanje v]^o-k,t' vah in prireditvah ob niči mesta. Društvo bo ^ siralo in uredilo TR'^ ic\or park, izdalo pa bo v s^tf* vanju s predstavniki ° qXI za 1000-lein'co in odbora^ .„ nove barvne razgled01 zgradilo mini golf. . , tvjJi Občni zbor jc spreJ^1 nekaj dodatnih sklepo^ ^ diti in označiti je P°1 cit> najpomembnejše točke »^j 6*4. Okrasitev mesta m bO mesta s cvetjem naj Siti skrb vseh občanov, »j- 0 stvo nameravajo vkl.111^^ več prebivalcev, predvse^ mladih po šolah. v K*^ 0 naj pripravijo rB7St30st^r smetiščih l.oke in jo J? *>ti 't jo na v-;dno mesto. ' potrebno vodniško sHI folklorno skupino. juA Občni zbor so Pj£° (ft predstavniki RTZ, Gl*'.fl in AMD škofja L°k^,cK>^ zavzeli za tesnejšo s Uredili bodo okolico plavža Praznovanjem 1000i'eln:ice Škofje Loke se bodo pridružili tudi Železniki. v ta namen bodo uredili okolico plavža. Načrte je žc izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana. Niso pa se še odločili, kako naj bi dela potekala. Nekateri se zavzemajo, da bi izkopali temelje fužin in tako uredili nekakšen mu- zej na prostem, K1 /in»r / taj* polnilo muzeja kov Železnikih. Obstaja, predlog, da bi okolij M tirali in s kamenjem^fi-tu prikazali temelj« W deli bodo začeli že k*° v/ ditev okolice plavža ° la okrog 200.000 dina« fi ljubljanska banj^ PRI IGRAH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE IMAJO ZADNJE ČASE POSEBNO SREČO GORENJCI: 9. marca je bila na Bledu GLAVNA PREMIJA NA SREČKAH 150.000 DIN. Dobil jo Je iaksist Lojze Košir. 7. marca Je bila na Jesenicah PETERKA NA LOTU (edina v Jugoslaviji), vredna preko 53.000 DIN. V Kranju pa je bila prodana srečka EKSPRESNE LOTERIJE, ki Je zadela 10.000 DIN. Sodelujte še vi v igrah JUGOSLOVANSKE LOTERIJE. Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih motornih vozil: 1. tovorni avto TAM 3 t, leto izdelave 1961, moč motorja 55 KS. Začetna cena Je 9000 din. 2. poltovorni avto fiat-zastava 615, 1,51, leto izdelave 1958, moč motorja 46 KS. Začetna cena je 3000 dinarjev. Bražba bo v petek, 24. marca ob 10. uri v prostorih avtoparka Elektro Kranj. Cesta Staneta Žagarja 53/a f^skovo). Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8- do 12. ure. Ponudbe z 10 % pologom začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe, upci so poleg izlicitirane cene zavezani plačati vse roške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek. Komisija za prodajo OS ljubljanska banka Km/A : A. V ŽIVIL. A. MORSKE < ŽIVIL./V Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ J ^^ynlu razpisuje prosto delovno mesto poslovodje gostinskih obratov na Jezerskem *°G0JI: 2* y°£e'ska šola in 3 leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; enakem ali podobnem delovnem mestu; KV g°st?nski delavec in 5 let prakse na z'na • gostinski delavec in 7 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; nJe tujih jezikov za sporazumevanje z gosti. IN RAZGLAŠA NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. vodje kuhinje 2. več natakarjev *ogoji: ^ v mobitel x i|nuYO]oq nsaal on wJ*f»}t din bfi-tgui rfiftb^T/ £ — pod \" i°stin«ki tehnik ali VK kuhar in 3 leta delovnih izkušenj; Zapo r natakar. *ntere C- 80 .stame» stanovanje preskrbljeno. tre iiSenV ^ pošljejo svoje ponudbe na splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov * 11 v 15 dneh od dneva objave. Obvestilo Zavod za turizem Bled organizira tečaj za kroupieje za delo v igralnici in vabi interesente (moške in ženske), da se prijavijo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. najmanj srednješolska izobrazba; 2. starost od 18 do 25 let; 3. aktivno znanje angleškega jezika; 4. od moških imajo prednost tisti, ki so odslužili vojaški rok. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 1. aprila. Zavod za pospeševanje In razvoj turizma Bled Zavod za turizem Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. blagovnega knjigovodje 2. oskrbnika na blejskem otoku Za zasedbo delovnih mest morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: ekonomska srednja šola ali nižja izobrazba s 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: v poštev pride zakonski par, ki nima nedoraslih otrok, obvladati mora vsaj en tuji jezik (po možnosti nemščino ali angleščino), stanovanje je na otoku. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejemamo do zasedbe delovnih mest. GRADIŠ lesno industrijski obrat Škofja Loka potrebuje večje število delavcev za delo na žagi in skladišču lesa Interesenti naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku obrata Škofja Loka, Kidričeva 56. XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto direktorja delavske univerze Tržič Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati poleg splošnih Se naslednje pogoje: — da imajo najmanj srednješolsko strokovno izobrazbo pedagoške smeri in več let ustreznih delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih; — da so aktivni družbenopolitični delavci. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri ALMIRA alpska modna industrija RADOVLJICA razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 cotton pletilca 2. 4 delavke za priučitev na motornih pletllnlh strojih 3. 10 KV šivilj ali pa NK delavke za priučitev v Šivalnici Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Interesenti za zaposlitev naj se javijo v kadrovskem oddelku podjetja. UNIVERSAL trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice, Maršala Tita 1 razpisuje prosta delovna mesta 1. delovodje oddelka za rezanje pločevine 2. dveh avtogenskih rezalcev 3. šoferja osebnega avtomobila POGOJI: pod 1.: kandidati za delovodjo oddelka za rezanje pločevine morajo imeti srednjo tehnično šolo in 2 leti ustrezne prakse; - . pod 2.: kandidati za avtogenskega rezalca morajo imeti opravljen strokovni izPtt za rezalca in po možnosti vsaj 1 leto ustrezne prakse; pod 3.: kandidati za šoferja osebnega avtomobila morajo imeti ustrezno vozniško dovoljenje (B) in po možnosti kvalifikacijo ter vsaj 1 leto ustrezne prakse. Kandidati se sprejemajo v delovno razmerje za nedoločen čas. Osebni dohodki po Pravilniku podjetja. Stanovanj podjetje nima. Rok prijave je do 31. marca. auue baterije Upravni odbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA LESCE razpisuje prosto delovno mesto administratorja in blagajnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti ko**" čano ekonomsko srednjo šolo ali administrativno šolo. Osebni dohodek po samoupravnem sporazum** in dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prijave s kratkim življenjepisom, dokazilom o šolski izobrazbi, podatki o morebitni dosedanji zaposlitvi in potrdilom o nekaznovanju Je treba poslati na Turistično društvo Lesce najkasneje do 31. marca. ljubljanska banka 2. PRAVI murka NARTALAS ILIRIJA ELITNI NARTALAS PLES V SOBOTO, 25. MARCA, OB 20. URI v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah pričeske z lasuljami NARTALAS bodo nagrajene. — 5 vrednih nagrad — potovanje z letalom v Španijo« Za razvedrilo in ples ansambel Mihe DOVŽANA s pevko Ivanko KRAŠEVEC Vstopnice in rezervacije murliB Super market JESENI Kupim rabljeno ŠKODO ali VVARTBURGA. Informacije na telefon 22-770 od 6. do 14. ure 1461 l2Prodam PUNTE od 8 do t:m dolge. Veber Franc, Na-*lo 22 prodam BALKONSKO OG-Vr?° 5 X 5,5 m in ZLOZLJI-zy OTROŠKO POSTELJICO. lOVla T _ ■ _ „.....- Jenko, Zg. Bitnje 115 ^dam SENO. Cerklje 112 1427 ...Jrodam TAUNUS 12 M, let-Jik 1966, plinsko PEC zop-S ' GRAMOFON na baterije te?Vn TRANZISTOR jupi-^- Galetova 5, Kokrica 1428 MptDdam SEMENSKI KRO-s *R »gor. Praprotna Polica 'cerkljc 1429 prodam večjo količino SELŠKEGA KROMPIRJA CSlrC Zalog 28, Cerklje t, 1430 j Prodam delovnega VOLA 1 ^LAMOREZNICO. Zg. Bor-45 1431 ii(fr°dam SEME črne dete-iJe- Vek lesovo 45, Cerklje 1432 bTtr^dam ELEKTRIČNI STE bllS lobi in mali ŠTE" r»va x gorenJc na lrda go" a\w .vcličkovič, Moša Pija-1433 aoiv NlCE — velikocvetno >0r!nV v vrtnariji TUSEK irj ^BREZJE. Mnogocvctnic PoPcnjavk nimamo več p 1434 SLaa,^ dobro nemško Puff^EZNICO sPciser S v n„i kom i" verigo. Naslov glasnem oddelku 1435 t>MR\,vno prodam novo l6 *VNO SOBO. Ogled od *wrc ualje. Naslov v ogla-5?» oddelku 1436 tAr°aam BALKONSKA VRA-r°leto. Celig Franc, ^dvor 37 1437 malo rabljeno snem JE- Naslov v oglati oddelku 1438 $5 v SENO. Prcdoslje p^anj 1439 Me fcam SEME čine dete-Va" !\«stanc Janko, Srednja *ra i Senč"r 1440 G*Wam KRAVO s teletom. • ^od10, Obrežje 65 1441 ^ Ko ?,m šcst mesecev brc-^RAVO. Visoko 71 1442 Prodam novo 200-litrsko CISTERNO za olje, mazut, primerno za manjše stanovanjske hiše. Bukovica 18, Vodice nad Ljubljano 1443 Prodam večjo količino SENA. Zg. Duplje 14 1444 Prodam SEME črne detelje. Voglje 45, Šenčur 1445 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 6 in 9 mm. Rozman Milena, Srednje Bitnje 29, Zabnica 1446 Prodam krmilno REPO. Ol ševek 50 1447 Prodam dve trodclni OKNI z roletami. Zg. Senica 14, Medvode 1448 Poceni prodam PUHALNIK premera 50 cm, dolžine 6 m. Arnež Jože, Sp. Kokra 3, Preddvor 1370 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, igor in cvclnik. Polica 2, Naklo 1470 Prodam SENO, kupim SMREKOVO HLODOVINO, špenko Franc, Vodice 129 1471 Prodam KRAVO, ki bo čez. 14 dni v petič teletila in HLEVSKI GNOJ. Bašclj 20, Preddvor 1472 f«nSa m t»ska CP »Go- Moje *lsk" KranJ' mca ^edL* Jade — Naslov *ran, a in uprave 1!sta: stavi, Trg revolucije 1 ne a občinske skupščl. v kT«. .k' Pri SDK Cn,nJu 515-M35 - Te *l860- redakclJa 21-835, loojji' uPrava lista, ma-s cl«a 32» PoHetna 16 80 Dar *a eno številko »eda l Ma" oglasi: be-10 V. r-T' naročniki imajo ^la^pUsta. Neplačanih ne objavljamo. STEVARDESI iščeta ogrevano SOBO s kopalnico samo za prenočitev s svojo posteljnino, najraje v bližini avtobusne postaje Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 1462 Gospodarske organizacije! DVOSOBNO STANOVANJE na lepem kraju v Kranju naprodaj. Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »odlična priložnost« 1463 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1464 Nujno potrebujem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Gantar Zvone, Skalica 10, Kranj 1464 mm® Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO. Naslov v oglasnem oddelku 1449 Kupim STREŠNO OPEKO bobrovec. Dobre, Kovor 77, Tržič 1450 Kupim do 150 kg težkega PRAŠIČA. Naslov v oglasnem oddelku 1451 Potrebujem za stalno zaposlitev MIZARJE in KLJUČAVNIČARJE, tudi za priučitev v obeh strokah za serijska dela. Markun Franc, mizarstvo, Ribno 53, Bled 1282 Takoj zaposlim kvalificirano ali polkvalificirano KUHARICO. Gostišče TULIPAN Ažman, Gorenjska cesta 8, Lesce 1465 Sprejmem KLEPARSKEGA ali VODOVODNEGA POMOČ NIKA. Kleparstvo in vodovod Vilfan Stane, Zasavska 16, Kranj 1466 Prodam AMI 6, letnik 1969. Šifkovic Franc, Koroška 10, Kranj, telefon 22-760 1452 Prodam FIAT 750 in TROBENTO. Šmartno 1, Cerklje 1453 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968. Informacije v sredo in četrtek med 14. in 17. uro. Škofja Loka, Cesta talcev 21 1454 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1964. Oter Milan. Stara Loka 142, Škofja Loka 1455 Kupim dobro ohranjen BMW. Mrgole Franc, Sp. Dobrava 3, Kropa 1456 Prodam avto PEUGEOT 404, letnik 1967. Ovscnik Jože, Kranj, Jezerska cesta 108 d 1457 Kupim FIAT 750, letnik 1970 ali 1971. Žagar, Pošta Šenčur 1458 Zamenjam FIAT 1300 za FIAT 750. Ogled popoldne. Jelendol 4, Tržič 1459 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Sp. Besnica 19 1460 Nujno potrebujem 4000 din Vrnem v treh mesecih 6000 din. Ponudbe poslati pod »garancija« 1467 Prosim poštenega najdite Ija DENARNICE z večjo vsoto denarja, ki je bila v soboto pozabljena na Pošti v govorilnici, da jo vrne prof nagradi. Markuta, Partizan ska 27, Kranj 21-616 1468 Kranj CENTER 22. marca frane.-dtalij. barv. film ŽENSKA BANDIT ob 16., 18. m 20. uri 23. marca amer. barv. CS film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. CS film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 22. marca angl. barv. film BAROUERO ob 16., 18. in 20. i 23. marca angl. barv. film BAROUERO ob 16., 18. in 20. i 24. marca franc.-italij. barv. ŽENSKA BANDIT ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. marca premiera amer. barv. filma SAM WHISKEY ob 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. film SAM WHISKEY ob 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. CS film TARZANOV IZZIV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. marca angl. barv. film OČIVIDEC — ATENTAT NA MALTI ob 18. in 20. uri 23. marca italij. barv. film ROB IN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC ob 18. in 20. Bled 22. marca amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. in 20. uri 23. marca amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. in 20. uri 24. marca amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. in 20. uri Radovljica 22. marca amer. barv. film POZNO ZA HEROJE ob 18. uri, italij.-špan. barv. film SANDAKANOVI MAŠČEVAL-CI ob 20. uri 24. marca angl. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO ob 20. uri škofja Loka SORA . 22. marca italij. barv. film NASE DOBRE ŽENE ob 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 20. uri 24. marca amer. barv. film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 22. marca franc. barv. film KARTA ZA PEKEL ob 20. uri 24. marca amer. barv. film TIGER ZRE LEPOTICE ob 20. uri Jesenice RADIO 22. marca italij.-špan. barv. CS film JAMAJKA — SMRT NE IZBIRA 23. marca amer. barv. film HIŠA NASE MATERE 24. marca italij. barv. film ALI BABA IN SVETA KRONA Jesenice PLAVŽ 22. marca amer. barv. film HISA NAŠE MATERE 23. marca amer. barv. VV film LJUBIM SVOJO ŽENO 24. marca amer. barv. VV film LJUBIM SVOJO ŽENO Dovje Mojstrana '22. marca amer. barv. film SAMSON IN DALILA Kranjska gora 23. marca italij.-špan. barv. CS film JAMAJKA — SMRT NE IZBIRA Javornik DELAVSKI DOM 22. marca amer. barv. V V, film LJUBIM SVOJO ŽENO Alpinistično predavanje Veliko izbiro SUHEGA MESA — »šunke«, pleče brez kože, vrat lahko dobite za velikonočne praznike v mesariji KALAN STRAZIŠČE 1408 Brezplačno nudim okrog 15.000 kosov OPEKE zidak pod pogojem, da se odstranijo stropi in ena stena gospodarskega poslopja. Sp. Brnik 3 1409 Planinsko društvo škofja Loka je v ponedeljek v škofjeloški kino dvorani Sora pripravilo zanimivo predavanje. Alpinist Peter Ščetinin je gle- dalcem predstavil s številnimi barvnimi diapozitivi pot slovenske alpinistične odprave v Hindukuš. jg Na Kokrici pododbor turističnega društva Kranj ljubljanska banka V začetku meseca je bil na Kokrici ustanovljen pododbor turističnega društva Kranj. Že na ustanovnem sestanku so imenovali štiri sekcije: za olepšavo kraja in propagando, za šport in kulturo, gostinstvo in turistične sobe in sekcijo za organizacijo izletov. Na prvi redni seji se je pododbor sestal 14. marca; Zbral je že večje število članov in tudi interesentov za oddajanje turističnih sob. Do srede prihodnjega meseca bodo izdelali program dela v skladu s programom turističnega društva Kranj. Kot najvažnejšo nalogo so si zadali olepšavo Kokrice in ureditev kopališča in kampa ob jezeru na Bobovku. Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) ln 8. točke Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 43/70 in 47/71) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj OBVEŠČA i da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: ŠENČUR 27. marca ob 16. uri pred Gasilskim domom VISOKO 27. marca ob 17. uri pri Zadružnem domu JEZERSKO 27. marca ob 14. uri na običajnem mestu KOKRA 27. marca ob 15. uri na običajnem mestu PREDDVOR 27. marca ob 16. uri pred gostilno »Majč« BELA 27. marca ob 17. uri na običajnem mestu PREDOSLJE 27. marca ob 15. uri pred krajevnim uradom KOKRICA 27. marca ob 16. uri pred Gasilskim domom NAKLO 28. marca ob 15. uri na običajnem mestu PODBREZJE 28. marca ob 16. uri na običajnem mestu DUPLJE 28. marca ob 17. uri na običajnem mestu GORICE 28. marca ob 15. uri pred gostilno TRSTENIK 28. marca ob 16. uri na običajnem mestu PREBACEVO 28. marca ob 14. uri pri Novaku TRBOJE 28. marca ob 15. uri pri Zadružnem domu VOKLO 28. marca ob 16. uri pri Zadružnem domu VOGLJE 28. marca ob 17. uri pod lipo TRATA 28. marca ob 14. uri pri Godci manu CERKLJE 28. marca ob 15. uri pri Zadružnem domu ZALOG 28. marca ob 17. uri pri Recku STRA2ISČE 29. marca ob 15. uri pri Gasilskem domu PRIMSKOVO 29. marca ob 15. uri pri Vrečku KRANJ 29. marca ob 15. uri na Sejmišču RAKOVICA 30. marca ob 15. uri pred Zimoprejo BESNICA 30. marca ob 16. uri pri Zadružnem domu NEMILJE 30. marca ob 17. uri pred gostilno BITNJE 30. marca ob 15. uri pri Strahincu : ŽABNICA 30. marca ob 16. uri pred krajevnim uradom OREHEK 30. marca ob 15. uri pred trgovino BREG OB SAVI 30. marca ob 15.30 na običajnem mestu MAVČIČE 30. marca ob 16. uri pri Zadružnem domu PODRECA 30. marca ob 17. uri . v mlinu Za zamudnike Iz Cerkljanskega bo cepljenje dne 1. aprila 1972 ob 10. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje dne 1. aprila 1972 ob 16. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od treh mesecev, da se vpišejo v register psov. Tarifa za cepljenje in pasjo značko je 25 din, za zamudnike pa 30 din. Cepljenje je zaradi nevarnosti izbruha bolezni strogo obvezno. Zato bodo vsi necep- ljeni psi pokončani, lastniki psov pa prijavljeni sodniku i za prekrške. Veterinarska inšpekcija SO Kranj PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA sprejme v začasno zaposlitev več delavk za pomoč v kuhinji in pri strežbi, za ostala dela v postojanki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe sprejema: Planinsko društvo, Dovje-Mojstrana, p. 64281 Mojstrana. KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka BO PRODALA NA JAVNI DRAŽBI DVOJNI KOZOLEC V DOBJU lavna dražba bo v petek, 31. marca, ob 12. uri na kraju samem. Tudi sin umrl V jeseniški bolnišnici je v ponedeljek, 20. marca, umrl Jurij Žepič, star 26 let, doma iz Križev. žepič je umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 16. februarja v Krizah pri Tržiču, in v kateri je umrl njegov oče Janez. 728 prijav zoper storilce Občinsko javno tožilstvo v Domžalah, ki opravlja delo na območju občin Domžale in Kamnik, je lani prejelo 728 prijav zoper znane storilce. Poleg tega so evidentirali še 192 neznanih storilcev. 86 upravnih zadev so odstopili pristojnim sodnikom za prekrške zaradi uvedbe upravno kazenskega postopka. Tu je šlo predvsem za prometne prekrške. Občinsko javno tožilstvo v Domžalah ugotavlja, da se je število prijavljenih oseb in kaznivih dejanj povečalo. V znatnem porastu so prometne nesreče in manjši premoženjski delikti. J. V. nesreče TRČIL V TOVORNJAK ces^ V petek, 17. marca, nekaj po sedmi uri zvečer je na v Tupaličah voznik osebnega avtomobila Franc Koželj iz * doselj v blagem levem ovinku zapeljal na levo stran hi trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Sitar z tam Brd* Voznik tovornjaka jc ustavil na svoji skrajni desni strani, je videl, da vozi vanj osebni avtomobil, vendar pa je ta t. vanj. Sopotnik v Kozeljevem avtomobilu Miha Koželj iz je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljans bolnišnico. Škode na vozilih je za 18.000 din. DVOJNO TRČENJE ^f Na cesti drugega reda v Godešiču Je v petek, 17- ^fJ^S ob deveti url zvečer voznik osebnega avtomobila Leon nt£, iz Struževega pri Kranju vozil od škofje Loke proti ^ ^ V križišču na Lipici ni hotel ustaviti, ko ga je ustavl^j^|{»f metna patrulja PPM Kranj in je odpeljal naprej. V Gode* ^ ga je v ostrem ovinku zaneslo v električni drog ob cest, tu pa ga je odbilo nazaj na cesto v osebni avtomobil, ki * vozil Jurij Nered iz Metlike. V trčenju je bila ranjena JjJJ^ niča v Neredovem avtomobilu, škode na avtomobilih i 30.000 din. NEPRAVILNO PREHITEVANJE do- Na cesti prvega reda na Meji je v soboto, 18. ma.rc^'-nb' opoldne voznik osebnega avtomobila Franjo Lesjak iz ljane prehiteval kolono vozil. Iz nasprotne smeri pa Je } ^ pripeljal v osebnem avtomobilu Franc Koklič iz šentJu ^ V trčenju sta bila oba voznika lažje ranjena. Škode Jc 9000 din. OTROK STOPIL PRED AVTOMOBIL ^ Na Cesti talcev na Jesenicah je v soboto, 18. marca, I>^> pred sedmo uro zvečer voznik osebnega avtomobila Janez -perlin z Jesenic zadel devetletnega Igorja Mlakarja z ^ayt(p pri Bledu. Otrok je nenadoma z leve strani stopil Prctl abjjtf mobil. Voznik je močno zaviral, tako da je na avtom0 ^ počila zavorna cev. Zato tudi ni mogel pravočasno ustavi je otroka z levim blatnikom oplazil in zbil, zadnja ko j no-so zapeljala čez otrokove noge. Otroka so z zlomlje»un gami prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PRI SREČANJU • pO Na cesti JLA v Kranju je v soboto, 18. marca, ne ^Icto-sedmi uri zvečer voznik osebnega avtomobila Milan v^cl šetič s Kokrice približno 100 metrov pred vojašnico ^ vojaka Miodraga Antonijeviča, ki je s kolegom hodil P° ^y strani ceste. Nesreča se je pripetila ob srečanju z nekirn w,j mobilom, voznik Dremšetič pa je v kratki razdalji Pred ^ zagledal oba pešca. Vojaka Antonijeviča so ranjenega P ljali v bolnišnico. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Na cesti prvega reda med Lescami in Vrbo je v ne ~ 19. marca, dopoldne voznik osebnega avtomobila Jože Z ^ čič z Jesenic prehiteval neki avtomobil, v tem pa ic yj0t prehitel neznani voznik avtomobila nemške registracije- ^| nik Zupančič je močno zavrl, da bi preprečil trčenje in v desno. Pri tem pa je Izgubil kontrolo nad vozilom 'n .g 0 IJal v desno s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil, škode 3000 din. VOZIL PO SREDINI CESTE rj,0lH Na cesti tretjega reda med Suhim Dolom in Golim 0i>il* je v nedeljo, 19. marca, popoldne voznik osebnega avto Peter Albreht v ostrem levem ovinku vozil po sredini p in zato trčil v nasproti vozeči avtomobil Boža Pustav n^fel** Ljubljane. Pri trčenju jc bila sopotnica Ivanka Puh v ^vo* tovem avtomobilu huje ranjena. Lažje pa so bili ranJev^r ^ nik Pustavrh ter njegova sopotnica Franc in Julka Ta Škofje Loke. Škode na vozilih je za 7000 din. SMRTNA NEZGODA JeflJ P V vasi Zg. Bitnje na cesti drugega reda med K*8™ 0 U** Škofjo Loko je v nedeljo, 19. marca, nekaj pred 8etI^u<^e»•' zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Cemažar ^^^oP pri Železnikih na ravnem delu ceste dohitel Mirka *» ^i~0 dom Anton Rozman s Kokrice. Voznika in sopotnika Z v \o Pogačarja s Kokrice so hudo ranjena prepeljali v ljubU bolnišnico. TRČENJE V OVINKU k0 fti Na cesti drugega reda med Kranjem in škofjo ^°\0iA ponedeljek, 20. marca, nekaj pred sedmo uro zvečer osebnega avtomobila Frido Vidmar iz škofje Loke v ^jr zapeljal v levo. Iz nasprotne smeri je tedaj pripelj«' v yjP nem avtomobilu Zmago Benčan iz Kranja. V trčenj«* t^P? huje ranjena voznik Benčan in sopotnica Hedvlka v jjj, T Prepeljali so Ju v ljubljansko bolnišnico. Škode na v°r#, za 20.000 din. *" ljubljanska banka ,j. .5a trojica od leve proti desni Marjan Mesec (Triglav), fW~° Pudgar (Crna) ter Peter štefančlč (Jesenice) si je raz-ita Prve tri kolajne na letošnjem 27. državnem prvenstvu ""■»»etrski skakalnici v Planici. — Foto: F* Perdan Najboljši olimpijci ^VnV111^* b°rDi za naslov dr-8kokiua cIanskega prvaka v toviž Je Dani(o Pudgar ga Drv>u!?oriI naslov članske- fanč;x tr* naše olimpijce Ste-fcarja ljMesca in Draga Pud-^tn ^e8ova zmaga je po-*ai na?asIužena» saj je poka-ajbolj zanesljive skoke. ^Odobnik občinski prvak Vrstni red: 1. Danilo Pudgar (Crna), 2. Stefančič (Jesenice), 3. Mesec (Triglav), 4. Demšar (Jesenice), 5. Drago Pudgar (Crna)... 7. Norčič (Triglav), 10. Gorjanc (Triglav), 11. Kobal (Triglav), 13. Grosar (Triglav), 14. Dovžan (Jesenice) itd. J. J. v°misi lia za smučanje pri Tr»glav sta *Uib*^ ^ranj in smučarski . soboto or-Kr4n. ala občinsko prvenstvo la s.]a v smučarskih skokih areiSe mladince na 30- Krvavcu ^kmovanje ni?? m do1«' veleslalom-^like°.gl s 300 m višinske » Jllčarci • , vrNala ču1"1. dek'^ih pa je nsturS?n,Ca škofjeloškega Ta Hafnerjeva. metrski skakalnici v Kranjski gori. Vrstni red: 1. Podobnik (Triglav), 2. Hafner (Triglav), 3. Očko (Triglav), 4. Jeglič (Podbrezje), 5. Osterman (Ol-ševek) itd. J. J. mednarodno v veleslalomu Rezultati — člani: 1. Rant (Novinar), 2. Gazvoda (Branik), 3. Cencelj (Medvcščak), 4. Leben (Triglav); članice: 1. Hafner (Transturist), 2. Verd-nik (Olimpija), 3. Bem (Radovljica), 4. Adamič (Novinar), 5. Kavčič (Triglav); starejši mladinci: 1. Lovšin (Olimpi-ia), 2. Bernik, 3. Hafner, (oba Alples), 4. Skok (Triglav); mladinke: 1. Luznar (Olimpija), 2. Mikeš (Radovljica), 3. Vebcr, 4. Markelj (obe Alples). -dh Triglav peti v Beogradu V beograjskem zimskem bazenu sc je končalo letošnje 14. državno ekipno zim- Pionirji Triglava v vodstvu V zimskem bazenu v Kranju se je nadaljevalo v soboto in nedeljo letošnje zimsko vaterpolsko prvenstvo Gorenjske. V 4. kolu so pionirji Triglava le z golom prednosti premagali Vodovodni stolp, v 5. kolu pa so največje presenečenje napravili vaterpolisti Iskre, ki so odpravili favorizirano gimnazijo. V derbiju z dna lestvice sta si Radovljica in Kamnik razdelili točki. Rezultati — 4. kolo: Iskra : Borec 5:5, Radovljica : Kamnik 2:2, Triglav : Vodovodni stolp 6:5; 5. kolo: Vodovodni stolp : Radovljica 15:0, Borec : Triglav 8:15, Gimnazija : Iskra 2:4. Po 5. kolu je v vodstvu Triglav pred Iskro, Gimnazijo in Vodovodnim stolpom. Filip Kalan državni prvak Na Pokljuki se je po enotedenskem premoru končalo letošnje državno prvenstvo za člane na 30 km v smučarskih tekih. V odsotnosti Ratečana Janeza Mlinarja in Gorjana Mata šimica je bil najhitrejši Gorjan Filip Kalan, ki je kljub hudemu padcu uspel premagati vse tekače. Vrsti red: 1. Kalan, 2. Kobilica (oba Gorje), 3. Lotrič, 4. Jelene (oba Triglav), 5. Ker-štajn (Jesenice) ... 7. Zupan (Partizan Gorje), 8. Reš (Radovljica). Zaradi nemogočih snežnih razmer pretekli teden v Planici jc bil ta tek ponovljen na Pokljuki. Menimo pa, da je Ratečan Janez Mlinar, ki je obesil »smučarske čevlje na klin«, še vedno moralni zmagovalec prvega teka. -dh Prvenstvo SRS v veleslalomu Smučarski klub Triglav je v soboto na Krvavcu organiziral letošnje republiško prvenstvo v veleslalomu za starejše pionirke in pionirje. Na 1000 m dolgi progi z 200 m višinske razlike in 32 vratica-mi je nastopilo 130 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 smučarskih kolektivov. Pri starejših pionirjih si je naslov najboljšega zagotovil Tržičan Zibler, pri starejših pionirkah pa je bila to pot najboljša Radovijieanka Urh. Vrstni red — starejši pionirji: 1. Zibler (Tržič), 2. Strel (Transturist), 3. Popenko (Branik); starejše pionirke: l.Urh (Radovljica), 2. PcČarič (Branik), 3. Zupan (Radovljica). -dh sko prvenstvo v plavanju. Kranjčani so tokrat osvojili odlično peto mesto, izkazale pa so se mlade plavalke, saj je Rcbeka Porenta na 200 m hrbtno postavila nov republiški članski rekord ter rekord SFRJ za mladinke. V glavnem pa so na tem tekmovanju kranjski plavalci in plavalke postavili kar dvanajst letošnjih najboljših plavalnih znamk za zimske bazene. Rezultati — moški — 100 m prsno: 1. Kurbanović (Crvena zvezda), 5. Grošelj (Triglav); ženske — 100 m prsno: 1. Man-deljc, 2. švarc, 3. Pajntar (vse Triglav); 200 m mešano: 1. Boban (Jadran Split), 6. Pečjak (Triglav); 200 m prsno: 1. Švarc, 2. Pajntar, 3. Man-deljc; 100 m hrbtno: 1. Šegrt (Partizan Beograd), 2. Porenta (Triglav); 4 X 100 m mešano: 1. Mladost, 3. Triglav; 200 m hrbtno: 1. Porenta; 4 X 100 m prosto: 1. Jadran, 4. Triglav; končni vrstni red: 1. Mladost 32945, 5. Triglav 13380. -dh Šahovski brzoturnir v Lescah V organizaciji šahovskega društva Lesce je bil redni mesečni brzoturnir. Zmagala sta Harinski in Kanduč, ki sta zbrala po 10 točk. Tretji je bil Mali 9,5, četrti Šiftar 8 itd. Na turnirju je sodelovalo 13 šahistov. D. Šiftar Zakaj ni bilo tekme? Nogometni klub Triglav in Zavod za vzdrževanje športnih objektov v Kranju se opravičujeta vsem ljubiteljem nogometa zaradi odpadle tekme v četrtek, 16. marca, ob 16. uri med Triglavom in Olimpijo. Dogovor med Zavodom in NK Triglavom je bil, da sc ta tekma odigra na pomožnem nogometnem igrišču. Nogometaši Olimpijc pa niso hoteli odigrati tekme na pomožnem igrišču, temveč le na glavnem stadionu. Pripomniti pa je treba, da glavni stadion sploh ni bil pripravljen za uporabo. Zakaj so nogometaši 01 i m pije žc pred 15. uro, ne da bi počakali odgovorne iz NK Triglav, odšli, saj bi le-ti v zadovoljstvo vseh končno ta problem rešili v korist vseh gledalcev? NK Triglav in Zavod so vsem, ki so prišli na tekmo, opravičujeta in zagotavljata, da do podobnih nesporazumov ne bo več prišlo. Dve zmagi mladincev Mladi nogometaši Triglava so pričeli s pripravami za novo sezono že 15. januarja. Doslej so odigrali dve prijateljski tekmi. Najprej so prema- gali člansko ekipo Predoselj z 8:2 (6:1). V drugem nastopu pa so mladinci Triglava premagali Lesce s 3:1 (3:1). R. G. Prve tekme za V nedeljo je bila v Tržiču odigrana prva tekma za jugoslovanski pokal v nogometu. Kranj je premagal Tržič z 2:1. Spored ostalih tekem pa je naslednji: Šenčur : Ranch boys (23. marca), LTH : Alples (22. marca), Lesce : Bohinj, Kropa : Jesenice, Preddvor : Triglav (vse 25. marca), Predo-slje : Naklo (26. marca). Vse tekme bodo na igrišču prvo* imenovanih ekip. P. N. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razglaša prosti delovni mesti: 1. gostinskega delavca v gostišču ob Planšarskem jezeru na Jezerskem (primerno tudi za zakonca) Pogoj: KV ali PK gostinski delavec; 2. prodajalca v prodajalni »Hrib« v Preddvoru Pogoj: KV prodajalec, lahko tudi začetnik Nastop možen takoj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, kjer dobite tudi vse informacije. Nekatera podjetja v škofjeloški občini so v zadnjem času zaposlila večje število delavcev iz manj razvitih krajev Slovenije. Priskrbela so jim tudi stanovanja in ponekod tudi prehrano. Je to zadosti? Se kdo zanima, kako šestnajst-, sedemnajst-, osemnajstletna dekleta in fantje preživljajo prosti čas? Prav to nas je zanimalo, ko smo se pogovarjali z mladimi delavkami iz Al plesa in Gorenjske predilnice. Angelca Ozebek, (19), doma iz šcbrclj nad Cerknim: »V Železnike sem prišla pred dobrim letom. Službo v Alplesu sem dobila prek zavoda za zaposlovanje v Tolminu. Delam v obratu fonije in sem zadovoljna. Stanovanje mi je dalo podjetje in tudi hranim se v Alplesovi menzi. Kako preživljam prosti čas? Če je lepo vreme, grem na sprehod, če ne, pa doma klekljam. Ma-. slim. da so nas pustili nekoliko ob strani, čeprav bi se dekleta rada vključila v krajevne organizacije, pevske zbore, športno ali kulturno umetniško društvo.« Milena Polajžen, (17), doma iz Zetal pri Ptuju: »Delam v obratu pohištva v Alplesu. Stanujem v samskem domu in sodelujem tudi v domskem svetu. Prepričana sem, da se razmere v samskem domu ne bodo uredile brez pomoči podjetja in tovarniških organizacij. Problemi naslajajo, ker imamo preveč prostega časa. Vsak bi moral imeti popoldne kakšno pametno zaposlitev. Mislim, da bi se dalo že precej urediti z vključitvijo stanovalcev samskega doma v športno društvo Alples in podobne organizacije« Vera šprah, (19), doma iz Kidričevega pri Ptuju: »V Gorenjski predilnici sem sc '.aposlila pred dvema mesecema. 2e ob prihodu me je vodstvo mladinskega aktiva povabilo na razgovor in me seznanilo z delom. Sedaj se sestankov redno udeležujem. K sodelovanju so povabil} tudi druga dekleta, a se niso odzvala. V prostem času kuham, pospravljam ali pa grem \ kino.« L. Bogataj Romunska državna delegacija na Gorenjskem Sedemčlanska delegacija Velike narodne skupščine Socialistične republike Romunije, ki je pod vodstvom Mihaila Dalea, predsednika skupščinske komisije za zunanjo politiko obiskala Jugoslavijo, se je v soboto in nedeljo mudila na Gorenjskem. V soboto dopoldne so se z delegacijo pogovarjali predstavniki slovenske skupščine o položaju republike v federaciji in v sklopu teh vprašanj tudi o udeležbi republike pri kreiranju zunanje politike države, s posebnim ozirom na sodelovanje in živahne stike Slovenije s sosednjimi pokrajinami. Zvečer je delegacija obiskala Kranj, kjer so ji predstavniki občinske skupščine prikazali položaj komune v našem samoupravnem sistemu. Gostje so se živo zanimali za pristojnosti in delo občinske skupščine, njenih organov ln občinske uprave, še posebej pa za sistem zbiranja sredstev za financiranje tistih potreb katere je po ustavi in zakonih dolžna pokrivati komuna. V zahvali za izčrpno in nazorno informacijo je vodja delegacije poudaril, da jih zanimajo vprašanja v zvezi z življenjem naše komune zato, ker se tudi sami zavzemajo za to, da bi približali odločanje v komuni kar najširšim množicam občanov. Po večerji v hotelu Creina so se gostje iz Romunije odpeljali na Bled, kjer so prenočili, v nedeljo pa so obiskali Planico, kjer so si z zanimanjem ogledali veliko skakalnico, videli pa so tudi nekaj skokov naših ln tujih skakalcev, ki so trenirali na 120-metrskl skakalnici. T. M. jubilejna m eš a niča šPEceriua ©©©© NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Letalo DC - 9 lnex Adria se je zrušilo Trideset ljudi, med njimi pet članov posadke Inex Adjjj Aviopromet iz Ljubljane, je v nedeljo zvečer ob 19.55 ^^n^* življenje, ko je njihovo letalo DC-9 treščilo v hrib šatav južno od Adena. ^j. Letalo je vodil 44- letni Srečko Gazvoda iz Ljubljane, «WJj lota sta bila 35-letni Franc Mirnik iz Radovljice in *l'}ttv Ivan Rlzmal iz Beograda, stevardesi pa 29-letna Dorica ** boves iz Kranja in 22-letna Vlasta Radič iz Ljubljane. ^ Razen članov posadke so bili v letalu tudi štirje CIa/,.J^a. sadke letalske družbe »Egvptair«, med potniki pa pet nov, enajst državljanov Južnega Jemena, trije Severni Jen* en državljan Nemške demokratične republike in en f**?*^ Letalo je treščilo v hrib šamzan šest minut pred ol?idiii kom. Pri tem se je razklalo, eksplodiralo in vžgalo. Ra*0 ^ so gorele še kakšno uro po nesreči. Očividci nesreče *° pred tragičnim trčenjem opazili ognjene zublje, ki *° rep letala. Vendar njihove izjave niso preverjene. ^ Letalo DC-9 ljubljanskega podjetja Inex Adrie je ""gjl od treh letal, ki ga je ljubljansko podjetje posodilo d11 »Egvptaira«. Letalo je letelo med Kairom, Džedo in vsako nedeljo. Franci Mirnik-Haklc Od ponesrečenih jugoslovanskih članov posadke Jk^gt° najdaljši staž pilot Srečko Gazvoda. Svojo letalsko j^vU je začel kot kapetan JLA, do zaposlitve v civilnem ^J|lir 1962. leta pa Je imel za seboj že 1500 ur letenja. Kon««: P* lega leta je postal inštruktor na DC-9. Do tragične nesr ^ ) ur. Srečko Gazvoda Je JKj p je preživel v zraku okrog 7000----------^ ( lani uspešno pristal na brniškem letališču, ko Je letaiu. je pilotiral, počila guma na kolesu. M* Franci Mirnik-Haklc Je bil rojen 1937. leta v Celju- uP stvom se Je začel baviti v Aero klubu Celje. S 15 »e" j jr že Jadralni pilot, kmalu za tem pa Je postal tudi uc ^ dralnega letenja. Nekaj let pred prihodom v alpski ^ ^torno»6gj^ center Lesce je bil inšpektor za jadralno ln motorno gjj pri izvršnem odboru zveze letalskih organizacij Sloven i raj pet let je bil upravidk letalske šole Lesce in w 'je%» vrsto jadralnih ln motornih pilotov ter učiteljev letenja- * flt let je bil tudi član državne letalske Jadralne reprezertt**^ Je imel zlati C znak jadralnega letenja. Prt Uu™*0^? podjetju se Je zaposlil 1. Januarja letos, vendar pa je pomagal pri vzgoji kadrov v letalski šoli v Lescah. ji#»J' Ivan Rlzmal se Je tudi zaposlil pri ljubljanskem P^JJ^ 1. Januarja letos. Tako kot Mirnik Jc bil tudi on P"?' za drugega pilota. V1'' Stevardesa Doroteja Kloboves Je letela od 1965. _ sta Radič, študentka, pa Je prvič poletela lani marca. Gazvoda, Mirnik in Rlzmal ter stevardesa Dorotej« f, ves to poročeni.