Ameriška Domovi ima /w/1/1'E11 ■ €/% Ul— HO fW F AMCRSCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 182 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1953 LETO Lm —VOL. t.ttt AMERIKA IN ANGLIJA STA TOKRAT PRI Z. N. EDINI Združene države in Vel. Britanija sta se tokrat zedinili, da bosta v pogledu sprejetja komunistične Kitajske v Združene narode nastopili enotno. Zaenkrat ostane , rdeča Kitajska še zunaj. NEW YORK, N. Y. — Združe- če razgovarjati. 116 države in Vel. Britanija se bosta pri sedanjem zasedanju Združenih narodov skupno uprli ®°vjetskemu predlogu za spre-lern komunistične Kitajske v Združene narode. Združene države so imele prvotno v načrtu predlog, ki je izključeval kitajske komuniste za Vso dobo prihodnjega zasedanja. ^el- Britanija in še nekatere druge zahodnoevropske države Pa so se tej nameri uprle. Ker sta se Amerika in Vel. Britanija hoteli na vsak način izogniti po^-ftovitvi spora, ki je nastal ob iz-‘rednem zasedanju zaradi Indi-le> sta se obe delegaciji spora-Zumeli za enoten nastop. V smislu dogovora bosta imeli ako Amerika kot Vel. Britanija ! Pogledu sprejema komunisti-cne Kitajske v Združene narode Prihodnje leto svobodne roke. Not je znano, se londonska ^lada zavzema zato, da bi se po °nčanih razgovorih o bodočno-rii Koreje, ki se bodo predvido-začeli drugi mesec, komuni-riično Kitajsko le pustilo v Zdru-z&ne narode. Amerika pa se vsaj ^zdaj o kaki taki možnosti no- ičeprav je zelo verjetno, da bodo Indija in še nekatere druge azijske države podpirale Sovje-tijo, prevladuje mišljenje, da bo ameriško-angleški predlog dobil veliko’ večino. Prav tako bosta Amerika in Vel. Britanija nastopila enotno tudi v slučaju, če bi sovjetska delegacija skušala ponoviti debato o udeležencih konference, ki bo urejevala korejsko vprašanje. Komunistična Kitajska zavrača dvostransko konferenco o bodočnosti Koreje, ki so jo odobrili Združeni narodi na svojem izrednem zasedanju in zahteva, naj se na razgovore o ureditvi vprašanj Daljnega vzhoda, v katera je vključeno tudi korejsko, povabi poleg vseh držav, ki so se udeleževale bojev na Koreji, tudi Sovjetsko zvezo, Indijo, Indonezijo, Pakistan in Burmo. Komunistična Kitajska zahteva, da pride to vprašanja na dnevni red sedanjega zasedanja Združenih narodov. Združene države so ta predlog Pekinga odločno odklonile, češ, da ne vidijo nobenega razlo ga novim debatam. Slovenska pisarna 6116 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 NOVI begunski zakon: Liga (SL pisarna) še nima formularjev za prijave sponzorjev. Pov darjamo: važno je, da se begunci sami registrirajo' pri svojih konzulatih. Nekaj je bilo že sprejetih na konzulatu v Rimu. VSTOPNICE za prireditev z igro Kaplan Klemen (20. sept. v SND) se dobe v naši pisarni in slaščičarni Oražem. Vse so po dolarju. Kdor si hoče kjerkoli v dvorani rezervirati sedež, naj kliče našo pisarno. Rezervirani sedeži so po $1.50. SLIKE otrok slovenske sobotne šole bodo, na razpolago v soboto dopoldne v naši pisarni. Eotoatelje je bil minuli teden zaprt, zato zakasnitev. VAJE za igro -“Kaplan Klemen” vsak večer ob 7 na odru SND. — Režiser. -----o------- Amerika ponovno zahtevala vrnitev ladij od Sovjetije WASHINGTON, D. C. — Združene države so v posebni spomenici, ki jo je izročil državni podtajnik Walter B. Smith sovjetskemu poslaniku (Georgiju Zarubinu, zahtevale Komunistom se je uspelo uriniti med duhovščino K včerajšnjemu poročilu uspehih komunističnega dela med duhovščino, dodajamo, da je bila tu mišljena protestair Lovska duhovščina. Jos. Zack Kornfeder je to v svojem pričevanju pred Odborom za neameriško dejavnost Predstavniškega doma čisto jasno povedal. Po njegovih besedah je med protestantovsko duhovšči no 600 skrivnih članov komunistične stranke, ckrog 2,000 je takih, ki “so zelo blizu partijski organizaciji” in okrog 3,000 do 4,000 sopotnikov. ------------o----- Komunisti niso vrnili vseh ameriških vojnih ujetnikov Komunisti so namignili, da so nekateri ameriški letalci, ki so proglašeni za “pogrešane,” v njihovih rokah. Trdijo pa, da so jih zajeli v Mandžuriji. TOKIO, Japonska. — Severni Korejci in Kitajci so namignili, da je del letalcev vojske Združenih narodov, ki jih je ta proglasila za pogrešane, v kitajskem vojnem ujetništvu. Rdeči trdijo, vrnitev 670 ladij, ki so jih dale da so jih sestrelili nad Mandžu- Rdeča Kitajska pripravljena Posredovati za mir v Indokini! Pekinški komunistični radio namiguje na možnost sklenitve Premirja v francoski Indokini. Med tem se pa obe strani Pripravljata na nove boje. Francozi preskušajo moč rdečih upornikov. P ^P^DON, Vel. Britanija.— ekinškl radio napada Združeno Clr^ave, podaljšujejo voj-, v Indokini in poudarja, da />c o sile, “ki iso prisilile Zdru-116 države k sklenitvi pre-mir-Koreji”, storile isto tudi v Iz • J- omenjenih napadov skle-J° nekateri poznavalci raz-j. r; da so komunisti pripravil ni na Pogajanja za ustavi-v s°vražnosti. tiscr^OI’ Indokina. — Nekaj ^ c čet Francoske unije je - arilo ip0(j zaščito letalstva na del P° komunistih zaseden pre-v pr , področju Rdeče reke. Ho r * 80 prve obrambne črte sto ^nikov, ki se na tem pro-Hi pripravljajo za napad. B1 a*ašnji francoski napad je dal i- naPadu francoskih pa-kih ^ encd na Chochai, ka-milj južno od Hanoi. Ja ^asu deževne dobe-, ki tra- ktv ^nt*°kini od junija ipa do la septembra, so se uporni-Ceta reorganizirale in se Ške z božjem* ki ga jim ska komunistična Kitaj- kard' ranc°m so ponovno bom-in lrad uporniška zbirališča p *^'ča ter pri tem uničili ■isnje količine orožja. Po Vremenski prerok pravi: - • nes m Ponoči deloma oblač- no iv, v ponoc 11 b°lj toplo. njih vesteh se bo zaradi tega komunistična ofenziva zavlekla vsaj za nekaj tednov. Da bi okrepili svoj položaj in dobili več podpore od domačega prebivalstva v borbi s komunisti, so Francozi začeli pogajanja z vsemi tremi državami v Indokini (Vietnam, Laos, Kambodža). Pri tem so naleteli na precejšnje težave. Posebno Kambodža je odločno zahtevala popolno svobodo v okviru Francoske unije. Predsednik tamkajšnje vlade je v svojem govoru pretekli teden izjavil, da se Kambodža ne bo borila z vietminhovskimi komunisti, kolikor časa bodo ti pustili deželo v miru. Preko radia je pozval komunistične upornike, naj se umaknejo iz Kambodže. Ta izjava je povzročila veliko nevoljo tako v Parizu kot Washingtonu. Ameriška vlada je izjavila, da bo takoj u-kinila Kambodži vsako pomoč, če ne spremeni svojega stališča. Francozi so v tem pogledu manj odločni, ker se boje novih težav. Odločnost Washingtona je napravila v prestolnici Kambodže velik vtis. Zunanji minister je v posebni izjavi zagotovil vlado Združenih držav, da bo njegova vlada sodelovala tudi v bodoče v borbi s komunističnimi u ip o rniki. Kot smo včeraj sporočili, je Ame^-rika namenjena dati novih 385 milijonov dolarjev za namene vojne proti komunistični nevarnosti y Indokini. Sovjetski zvezi na osnovi zakona o posojanju in najemanju za časa druge svetovne vojne. Amerika je te ladje že dvakrat zahtevala, pa od Sovjet-tov ni dobila nobenega odgovora. Ladje so le del vrednosti, ki so jih dale Združene države Sovjeti ji za časa vojne. Amerika se že vsa povojna leta trudi, da bi to vprašanje spravila v red, pa je naletela vedno na gluha ušesa v Moskvi. Celotna vrednost blaga, ki ga je poslala Amerika Sovjetski zvezi za časa druge svetovne vojne znaša $10,800,000,-000. Poleg vrnitve ladij zahteva Amerika še plačilo 800 mliijonov dolarjev za blago, ki je ostalo v Sovjetski zvezi ob koncu vojne neuporabljeno. Združene države so na ta račun prvotno zahtevale en bilijon tristo milijonov dolarjev, pa so potem svojo zahtevo znižale na osemsto milijonov, toda Sovjeti ja je pripravljena plačati le tristo milijonov. Papež svari “delavske” duhovnike RIM, Citta del Vaticano. — Papež Pij XII. je opozoril katoliške duhovnike, ki žive in delajo kot navadni delavci med delavstvom, naj bodo pazljivi, da ne bodo zapadli vplivu marksistov ali drugih pokre-tov, ki so v nasprotju z naukom'katoliške Cerkve. “Duhovniki, ki so se posvetili aipostolstvu med delavst- vom, << rij o in jih torej ne štejejo med vojne ujetnkie, ker Kitajska uradno ni bila v vojni. Po podatkih Zdrurenih narodov imajo komunisti v ujetništvu še vedno najmanj 994 Ameri-kancev. Med ameriškimi letalci v kitajskem ujetništvu je menda tudi sin gen. Van Fleeta, bivšega poveljnika 8. armade. Mladi Fleet je bil sestreljen nad sovražnim ozemljem in so splošno računali, da je bil tedaj ubit. Posvetovanja poslanikov Zdr. držav na Dunaju WASHINGTON, D. C. — Livingston T. Merchant, državni podtajnik za evropske dežele, je odpotoval v Evropo, kjer bo imel na Dunaju od 22. do 24. septembra posvetovanja s poslaniki Združenih držav v vzhodnoevropskih deželah in v Avstriji. Podtajnik bo odšel na Dunaj potem, ko se bo v Luksemburgu sestal s poslaniki Združenih držav v Zahodni Evropi. Edino ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen se bo udeležil obeh posvetovanj. O čem se bodo ameriški diplomati v Evropi razgovarja-li, poročilo ne pove. To je prvi tak sestanek, odkar je bil ustoličen predsednik D. Eisenhower. Najprej ključ, potem še avtomobil CORPUS CHRISTII, Tex. — pravi papeževo pismo, j\ra prostoru, kjer so razstavljeni TITO OBETA TAJNE IN SVOBODNE VOLITVE Titov komunistični parlament je sprejel nov volilni zakon, ki ga nekateri zahodni dopisniki ozna čujejo kot demokratičnega. V resnici pa je vse skup prevara in pesek v oči svobodnemu svetu BEOGRAD, Jugoslavija. — Jugoslovanski parlament ki je bil izvoljen leta 1949, je v četrtek zaključil svoje zasedanje potem, ko je odobril nov volilni zakon. Ta predvideva tajno glasovanje in svobodno postavljanje individualnih kandidatov. Nove državnozborske volitve bodo v novem-jru. Državni federalni parlament bo sestavljen iz “ljudskega sveta”, ki bo voljen neposredno, in iz “sveta proizvajalcev”, v katerem bodo sedeli zastopniki industrije, kmetov in obrtnikov. “Svet narodov”, v katerega so pošiljale svoje zastopnike posamezne federalne republike, je z novim zakonom ukinjen. Poleg volilnega zakona je obravnaval parlament na svojem zadnjem zasedanju tudi novi kazenski zakonik, ki jo baje do neke mere omejil moč in oblast tajne policije. V Jugoslaviji bodo letos jeseni, kakor napovedujejo, prve dni novembra, volitve v novo zvezno ljudsko skupščino. Te volitve bi sicer že morale aiti, toda ker je vlada priprav-jala reformo dosedanjih volil nih predpisov in se je izdelava zakonskega osnutka zavlekla, so bile preložene na kasno jesen. Predlog zakona je pred skupščino. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Mo-ša Pijade, je že pred meseci na (posebni konferenci seznanil javnost z njegovimi temeljnimi določili. S tem je obenem začela javna razprava o osnutku, ki je postal zakon. Kdor pazljivo prečita nova oločila, posebno izpremembe glede prejšnjega volilnega zakona, bo takoj uvidel, da je zaman pričakovati, da bi se jugoslovanski komunisti približali demokraciji. Moša Pijade je sicer dejal, da zakon zagotavlja popolnoma svobodno o-predelitev volivcev, ki si lahko izberejo za kandidata katerokoli osebo, ne glede na to, če je ali ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali Zveze delovnega ljudstva Jugslavije. Dovolj je, da predlog za kandidaturo podpiše 200 državljanov, ki imajo volilno pravico in so iz najmanj polovice občin dotič-nega volilnega okraja. Drug način postavljanja kandidature pa je po tako imenovanih zborih volivcev po volilnih e-notah. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena desetina volivcev dotične volilne enote, vendar jih ne sme biti manj kakor 50. Kot kandidat, določen na zboru volivcev, se smatra tisti kandidat, ki ga predlagajo v najmanj eni četrtini vseh volilnih enot na področju volilnega okraja. Za morebitne naivne zahodne obiskovalce je vse to na papirju še nekam dovolj demokratično. Toda če upoštevamo, da je v orgaizirani družbi za dosego vsakega uspeha potrebna organizacija, možnost terih bodo komunisti odigrali svoje običajne vloge in vsilili volivcem svoje kandidate, je več kakor jasno. Dodajmo k temu še ponovne Titove izjave zastopnikom zahodnega tiska, da je srankar-ska demokracija v Jugoslaviji nemogoča, ker so se stranke pretživele — tudi Mussolini in Hitler, ki nista marala s stolčkov, sta bila o tem prepričana — pa bomo spoznali vso upravičenost Pijadine trditve, da “ne gre za to, da se z volilnim zakonom zagotovi večina eni politični stranki ali koaliciji.” Komur še ni jasno, temu je namreč treba povedati, da v Jugoslaviji ni na oblasti ne komunistična partija, ne že nekajkrat prekrščena Ljudska fronta, temveč ima vso oblast v svojih rokah sam narod. Vse organizacije, Tito in tovariši, OZNA itd., vse to je samo zaradi lepšega! Zanimivo je pa le to, da se prav ti ljudje tako presneto boje, da bi ta narod morda nekega dne le ne spregovoril in pometel z njimi ter z vsemi komedijami, v katerih je prisiljen igrati vlogo norčka. Temu strahu je prilagojen tudi nov volilni zakon in zato ne smemo pričakovati, da bi vnesel v jugoslovansko politično življenje kakršno koli bistveno izpremembo. -----o------ John Kovačič zaprisežen Na snočnji seji mestnih odbornikov je bil zaprisežen novi namestnik councilmana Edwarda Kovačiča, John Kovačič. Zaprisegel ga je. župan Burke. — Številni govorniki so počastili oba brata, nakar sta se io,ba vsem zahvalila. Ob tej priliki sta prejela tudi šopke cvetja. Celotna seja je trajala od 7:30 do 10:30. Bilo je navzočih tudi precej Slovencev in Slovenk. — Novemu councilmanu čestitamo na njegovem novem položaju. ------o----- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i’ozdrave pošilja— Thos. Germack pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave iz Uniontowna, Pa. Dvojno praznovanje— Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave., praznuje danes 70-letnico svojega rojstva in 47-letnico svojega zakonskega življenja. Franku in njegovi soprogi želimo še mnogo zravih in zadovoljnih let. Rojenice— Antonu in Patriciji Klančar, 1072 E. 67 St., se je v Polyclinic Hospital rodil deček, prvorojenec. Stari oče in stara mati sta Anton in Justina Klančar s 1084 Ei. 67 St., Mrs. Frances Meše, 388 E. 162 St., pa je prastara mama. Vsem iskrene čestitke! K molitvi— Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je prošeno, da pride nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152. cesto pomolit za umrlega člana John Hočevarja. Novi grobovi John Hočevar Po dolgi in mučni bolezen je preminul v Euclid-Glenville bolnišnici John Hočevar, star 67 let, stanujoč na 18851 Abbey Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Sile, doma vasi Žlebič pri Ribnici. Rojen je bil v vasi Bombševo, fara Velike Lašče. Tukaj je bival 50 let. Bil je član Krasa št. 8 SDZ, dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. Poizvedovalni količek John A j ste r, 6717 Edna Ave., išče svojega nečaka Karla Nagy. Njegov zadnji znan naslov je bil: 191 Jean St., Sudbury, Ont., Canada. - - .in svoboda tiskane ter govor- \T\r vi L vi* naj se trudijo, da bodo mogli avtomobili za prodajo, je nekdo jene besede in da vsega tega v V Vellkovcu 80 razstrelili čimbolj razumeti miselnost in ukradel ključ od nekega nove-duševne potrebe delavcev in ga avtomobila (ignition key). — naj poskrbe, da bodo v stanju Drugi dan pa se je tat vrnil ter posredovati jim neizčrpne za- ukradel še avtomobil, klade krščanskega socialnega nauka.” Rdeči naj zapuste Tibet NEW DELHI, Indija. — Skupina nacionalistov je demonstrirala pred poslaništvom komunistične Kitajske in kričala, naj' rdeči gredo iz Tibeta. Tibet, kije dolgo let užival popolno neodvisnost in je pripadal Kitajski le po imenu, so lansko leto zasedli kitajski komunisti in ga trdnejše povezali s Pekingom, Pivo se bo podražilo CHICAGO, lil. — Pivovarne so naznanile, da bodo povišale cene piva na debelo. Zastopnik pivovaren, ki je to sporočil javnosti, ni vedel, v koliko bo to povišanje vplivalo na podražitev cen piva v drobni prodaji. Predvidoma bo zvišana cena pri vsakem zaboju piva z 24 steklenicami za 14c. današnji Jugoslaviji ni, potem uvidimo vso jalovost poskusov, da bi se proti naporom komunistov in njihovih sopotnikov, ki edini razpolagajo s tiskom, političnimi organizacijami in spomenik padlim slovenskim par- spomenik padlim partizanom Dunaj, Avstrija. — Pretekli četrtek so koroški nemški nacionalisti razstrelili v Velikovcu možnostjo združevanja, lahko uveljavili taki “samostojni” in “svobodno izbrani” kandidati. Kdo bo dal svoj podpis na listino, ki naj ga v režimskih očeh za vedno ožigosa kot nevarnega prekucuha? Posebno, dokler tiči še mnogo demokratično usmerjenih posameznikov v zaporih? Kako bodo pa potekali zbori volivcev,.na ka- tizanom na tamkajšnjem pokopališču. Koroški Nemci so znani kot zelo nestrpni in jih vsaka slovenska stvar bode v oči. Razstrelitev spomenika padlim — pa naj so bili tudi partizani — je gotovo nekulturno dejanje, ki je vredno obsodbe. Zanima nas, kaj bodo oblasti proti takemu početju storile. NAJNOVEJŠEVESTI CHICAGO. — Harry S. Truman je pozval snoči demokratsko stranko zopet na boj, rekoč, naj vzame vlado iz rok velikega podjetništva ter jo vrne zopet ljudstvu, kamor spada. Bivši predsednik je govoril na banketu, s katerim je bila zaključena dva dni trajajoča konferenca strankinih voditeljev. MUNSAN, Koreja. — Razjarjeni protikomunistični ujetniki so včeraj metali kamenje na indijske čete ter postali histerični, ko so mislili, da bodo izročeni nazaj kitajskim komunistom. Indijske čete, ki imajo nadzorstvo nad temi u-jetniki, so brez prelivanja krvi vzpostavile mir in red. LIZBONA, Portugalska.. — 12 oseb je bilo ubitih in 67 težko ranjenih, ko so na nekem verskem festivalu, katerega se je udeležilo tisoče ljudi, eksplodirale rakete, pripravljene za bengalični ogenj. Nesreča se je primeila v potugalski provinci Tras os Montes. BEOGRAD... — Jugoslovanska agencija Tanjug poroča, da se je Tito odločil, da bo poslal ambasadorje v Bolgarijo in Madžarsko, kjer doslej ni i-mel diplomatičnega zastopstva. ftK\ /Imeriska Domovi ima /m-ivva —mow■ ^šJBFPSJSJSTmm «117 St. Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpcI. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 182 Tues., Sept. 15, 1953 ne bojte komunizma in ne komunistov, če dobite za predsednika takega junaka, kot je n. pr. Tito, bodo v Združenih državah prišli srečni dnevi, ko se bo cedilo mleko in med, vi pa boste kar pod drevesi sedeli in uživali srečo, kakršno uživajo jugoslovanski narodi. O blažena politika! Toda mi mislimo, da je ameriški narod že dovolj vzgojen je tudi AD to značilno pismo na-in poučen, da ne bo hotel igrati vloge berača, kakor jo igra šega velikega slovenskega vladi- lovška “Nedelja,” ki smo jo te dni prejeli, pa prinaša v celoti omenjeno škofovo pismo. Ker bo gotovo tudi ameriške in druge slo- venske rojake po svetu zanimalo, kaj mu je škof pisal, priobeu- jugoslovansko ljudstvo. BESEDA IZ NARODA “Kaplan Klemen” O blažena politika ... Bilo je pred prvo svetovno vojno ob nekih volitvah v Škocijanu pri Novem mestu. Na cesti sta živahno debatirala o politiki tedanji škocijanski kaplan A. K. in neki liberalni magnat. Mimo je prišel berač, nekaj časa je od daleč poslušal živo debato, nato pa je sneTklobuk in se ponižno približal proseč vbogajme. Kaplan je segel v žep in za svojim hrbtom, da bi sogovornik ne videl, koliko je dal, potisnil v klobuk dvajsetico, njegov sogovornik pa je vzel iz denarnice desetico in jo vrgel v beračev klobuk. Prosjaku se je v zadovoljnosti razširil obraz. Napredni debater pa je bil radoveden, koliko je dal kaplan miloščine, bil je prepričan. da je on dal več in je hotel s tem dražiti duhovnega gospoda, pa stopi k beraču in mu pravi: “Pokažite, koliko je dal gospod kaplan. “Vesel mu pokaže prosjak dvajsetico, in bahatemu možu se je povesil nos, berač pa je smehljaje pristavil rekoč: ‘O blažena politika.” Drugače, je prejel namreč v premožni hiši vaškega politikarja le kak krajcar, zdaj pa celo desetico. Na to zgodbo sem se spomnil ob govoru sedanjega ameriškega podpredsednika Nixona, ki je na zborovanju ameriških veteranov v St. Luisu pred nekaj dnevi pohvalil brv šega predsednika Trumana, da je popolnoma pravilno ravnal, ko je poslal ameriške čete v borbo proti komunističnim napadalcem v Koreji. Ameriški volilci se bodo najbrž še spominjali, kako so republikanci pri zadnjih volitvah pihali na srca materam in očetom, kako je bil pogrešem Trumanov korak, ki nas je pognal v vojno in povzročil toliko izgub na Koreji. Takrat smo culi raznovrstne očitke glede vojne na Koreji. Treba je bilo namreč pridobiti glasove. Zdaj, komaj eno leto kasneje, pa eden prvih republikanskih voditeljev prizna javno, da je bil Trumanov korak edino pravilen, ker je pokazal moralno moč Amerike, odločno voljo ustaviti se napadalcu, kar je morda preprečilo tretjo svetovno vojno. Ob teh besedah bo najbrž tudi marsikak ameriški voli-lec vzkliknil z onim beračejn: O blažena politika. . Demokrati so vsled izida pri zadnjih volitvah najbrž že spoznali, da jim je največ glasov odvzela njih premehka politika napram komunistom, ki so se vrinili na vsa najvišja vladna mesta, celo v državno tajništvo. Komunistični voditelji so porivali eden drugega naprej na višja mesta, bili so “strokovni svetovalci” pri vseh važnih državnih odločitvah, imeli so dostop do največjih državnih in vojaških tajnosti, ukradli so atomsko tajnost, vojaške načrte, svetovali, naj izročimo Kitajsko komunistom i. t. d. Ko je pričel posebni kongresni odbor preiskovati delovanje komunistov, ali bolje rečeno popuščanje naših državnih uradov proti komunistom, se je jasno odkrilo, da so se komunisti bili vrinili na najbolj zaupna mesta v državnem aparatu. Pričela se je čistka. Že blizu 600 komunistov ali sopotnikov je bilo vsled te čistke vrženih iz državnih uradov, mnogo profesorjev na univerzah in kolegijih je bilo razkrinkanih. Zadeva je postala neprijetna vsem, ki so prej pestovali komunistične špijone in govorili o rdečih slanikih ter omalovaževali borbo proti komunistični infiltraciji. Pričela se je strahovita, naravnost histerična borba proti Mc-Carthyu, ki so jo znali komunisti v ozadju spretno voditi. Ne samo po Ameriki, marveč po vsenj svetu se je pričeja smotrena agitacija proti preiskavam o protiameriškem delovanju komunistov, McCarthyja so po vsem svetu razkriča-li kot nekega Hitlerja ali Mussolinija, ki hoče v Združenih državah uvesti fašistične metode in ki ogroža ameriško svo^ bodo. Te zelo mile in dejansko nedolžne preiskave so naenkrat postale velika nevarnost za ameriški način življenja! Demokrati, vsaj del, so pričeli izrabljati mccarthyzem za svojo propagando, pa se bodo ravnotako sami sebe. udarili po nosu, kakor so se republikanci s svojo agitacijo proti ko^ rejski vojni. Sedaj je stopila v borbo za “svobodo Amerike in njen način življenja” Mrs. Eleonor Roosevelt. Ta dama je posebno pripravna, da bo vso borbo proti McCarthyju — osme-šila. Ustanovila je namre,č po svoji vrnitvi od “viteškega” Tita, ki po njenih nazorih osrečuje Jugoslavijo, “Komite za narodne zadeve,” ki naj bi po njenih besedah vodil “vzgojno kampanjo proti reakcionarnim silam,” ki groze vsemu ameriškemu življenju. Dobila je v ta namen kakih 120 oseb, ki ji bodo pomagale “vzgajati ameriško ljudstvo v socialnih vadevah.” Gospa Roosevelt bo seveda po vsej verjetnosti šefinja in vrhovna učiteljica, ki bo vzgajala ameriško ljudstvo. da bo pravilno usmerjeno, da se bo odvrnilo od “reakcionarjev” in ga poučevala v pravem patriotizmu. Njen glavni tajnik pri tem delu pa bo neki Don Pryor, ki je izjavil, pred nekaj dnevi: “Glejte McCarthyjevo zadevo. Ljudstvo, ki gre za McCarthyem plava v ozračju nevednosti.” Tudi madam Roosevelt je podobno izjavila, da živi ameriško Lud-stvo v “neki zmedi in negotovosti, ki ustvaria veliko skrb.” O blažena politika! Srečno ameriško ljudstvo, zdaj te bo Mrs. Roosevelt oravilno poučila, kako srečna je Jugoslavija. ki jo vodi odlični kavalir Tito. Ljudje božji, nikar se Cleveland, Ohio. — V nedeljo dne 20. septembra igrajo na odru SND na St. Clair Ave. igralci “Slovenskega odra” novo igro pisatelja Karla Mau-serja ‘“Kaplan Klemen..’” Za lažje umevanje igre podamo kratko vsebino: I. DEJANJE: Študent Klemen Gornik (z Gorij na Gorenjskem) se vrne z gora, na pol odločen, da odide v semenišče. Pogovor z župnikom mu prežene neodločnost zavoljo mlade učiteljice Jelke. Klemen podpiše prošnjo za sprejem v le-menat. Jelka poskuša Klemena obdržati, toda zaman. Bog ga je poklical. II. DEJANJE: V semenišču. Klemen se je privadil redu, navezal prve stike z barakarji v “Sibiriji”. Tudi se že kaže, kdo med barakarji je njegov prijatelj in kdo njegov nasprotnik. Stari Trpin je na njegovi strani, tudi prvi otroci so že. Jelka poslednjič poskuša, toda Klemen je miren in ves že tako med .svpjimi (berači, da Jelka sama uvidi, da je prav, da ne čaka več. Poroči se. V^ame bogatega trgovca. III. Godi se v “Sibiriji”, v barakarskem okolju. Klemenovi nasprotniki poskušajo s prvim napadom pognati kaplana iz kolonije (Sibirije). Trpin ga hrabri. Napad podere Grilčeva hči Marjeta, ki jo je kaplanov ke. Takole mu je pisal: “Pri istem oltarju, pri katerem sem pred 46 leti pel novo mašo, darujete Vi svojo prvo daritev. Razumljivo, da mi ta misel sega globoko v srce. Z Vami bom v glavnem podoba mojega dobre- duhu ob te3 priložnosti in predi ga prijatelja Polda, vendar je v moJim duhom sto3e vsi dogodki njem še to in ono od tega ali živl3enia 'od Prve maše do da' drugega izmed mojih bogoslov- nes: Pestri in nikdar Pnčakova-skih tovarišev in prijateljev, ^i dogodki življenjska pot, ki je Župnik Vencel je rajnki gospod "lhce+.1,?a 19°7- m m(>gel predV1' Kramar, ki je zupmkoval vi , TT. . L. , _ Tako Vi, proti vsemu pnca- Ribnem pri Bledu. Z njim me' . . v , f. , , . . ....... kovanju in vsem načrtom, ki ste je vezab iskreno prijateljstvo. od let ^ y dug. Prav taksen je bil, kakor sem, astopate mašniško pot y šmi_ ga prikazal. Original in iskren helski župni cerkvi Naj to ne ti? slovenskega župnika. Krave pomen^ da ko yaga življenjska je pasel in s šibo v roki molil p0| miCijj podobna, pač pa to želim in z Vami Jezusa prosim, naj j K sodobnim svetovnim problemom 1 Svobodni svet se je pretekli nisti opremili z novim moder-teden posebno razveselil veli- ' nim orožjem, je računati, da ke zmage dr. K. Adenauerja v utegne priti skoro do ostrih in Nemčiji.. Krščansko-demokrat- krvavih bojev.. Da bi kitajska stranka je namreč pri dr-'skim komunistom, ki so zbrali žavnih volitvah v Zahodni na meji Indokine velike voja-Nemčiji dobila absolutno veči- ške sile, zmanjšal veselje do no. Volilni izid kaže, da so | v mešanj a v tamkajšnjo vojn°* Nemci spoznali, da je njihova1 je naš državni tajnik John F. rešitev v trdni naslonitvi na Dulles izjavil, da bo Amerika v Zahod. Kancler K. Adenauer,1 tem slučaju brezpogojno poseg" eden največjih zagovornikov! [a vmes in udarila po komunisti' Združene Evrope in skupne ev-Jčni Kitajski z vsemi razpolož-ropske vojske, bo v bodočih Ijivimi silami. Upajmo, da bo štirih letih lahko še z večjo1 to svarilo zaleglo, vnemo deloval za sporazum * * * med svojo domovino in Franci- Veliko govorjenja in ugibo- brevir . . . .” Igro režira g. Milko Pust, ki je “Sibirijo” osebno poznal. Glavno vlogo kaplana igra g. Pavle Intihar. Kot Trnovčan je tudi on dobro poznal ‘Sibirijo”. Župnika Venela bo podal na od tega oltarja, na katerem boste darovali novo mašo, priteka v Vašo' dušo toliko milosti in navdušene zvestobe jio svetega poklica, kolikor sem jo po božjem usmiljenju bil jaz sam de- odru g. Avgust Dragar, vlogo ležen. Kolikorkrat sem imel barakarja (starčka) Trpina pa .možnost pozneje kdaj maševati igra g. J. Hauptman. Igra ba- pri velikem oltarju šmihelske hteva še celo vrsto drugih igral- cerkve, vsakokrat je bil zame1 cev. Sodelujejo v ženskih vlo- nov, lep in globok doživljaj, ob-gah: Anica Hočevarjeva, Dra- nevitev novomašniške sreče.” gica Pustova (Jelka), Mimi Ve- “Šmihelska župnija je bila ne- ider, Marija Mauser (Marjeta), j koč kakor rodovitna njiva, na ka-Milka Novakova. Moške vloge|feri so zoreli duhovniški poklici; so še prevzeli: Nande Novak,'zadnja desetletja pa je nastala; Marjan Jakopič, Janez Vidmar, Blaž Vavpetič, Ivan Martinc, Jože Bojc, Tone Hočevar. Igro je pisatelj Mauser posvetil svojemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in vsem živim in mrtvim duhovnikom njegove škofije. J. C. Slovenska Koroška sovražnik Resman do kraja uni- Pri Gospej sveti s0 odprli grob čil. Prvo srtečanje kaplana z Marjeto, ki jo kaplanovi nasprotniki porabijo, da bi Klemena umazali in onemogočili. Snujejo se naklepi, toda že pri razgovoru je videti, da Resman sv. Modesta Kakor poroča “Nedelja,” cerkveni list, ki ga izdaja slovenski dušnopastirski urad krške škofije, so pred kratkim odprli grob sv. Modesta. Ko so odstranili — ~ ' j O V . XVXWV.lt.O OCt. Xx W OW v*xixx* ostaja sam. Premeteni Košak k^ je napravljen iz ope-vidi, da je v Resmanov! zanjki, kej s0 našii leseno na pel stroh- v katero naj bi se kaplan ujel, veliko vprašanje Marjetina duševna strtost. Dekletu se poča- nelo krsto. Na krsti je bil napis: “1885 odprl dekan šaši.” Krsta je imela dva oddelka. Večji od- si mrači um in Košak vidi, da delek je bil napolnjen s človeški- se lahko zgodi, da se bo njena norost pokazala prav v hipu, ko bi Resman hotel zategniti za-njko. Tedaj bo Grilc, Marjetin oče, vdaril po Resmanu — in zanjka bo odkrita vsem ljudem. 4. DEJANJE: Košakova misel se pokaže za pravilno. Klemen sluti, da se nekaj pripravlja in v duševni samoti povabi k sebi župnika, Jelko in njenega moža Megliča. Toda borbo mora le sam dobojevati. In jo je. Marjetina norost je spravila v zanjko Resmana, Grilc pa je sam prišel prosit kaplana odpuščanja Marjeto odpeljejo v norišnico, Resman se sam konča. Zrastejo novi prijatelji in kaplan ve, da je prišel čas, ko bo lahko veliko naredil za reveže, ki so mu posebno pri srcu. Z otroki pričenja za “Sibirijo” novo življenje. Za priliko krstne predstave mi -kostmi, o katerih nihče ne ve, čigave so. V manjšem oddelku krste pa so našli relikvije sv. Modesta in majhen kelih, narejen iz ila. V času, ko so pokopavali sv. Modesta, so namreč imeli navado, da so v takih malih suša; ni jih več. Prosim Vas, prosite pri svoji novi maši Jezusa naj v fari, ki Vam nadomestu-je ta dan Vašo domačo župnijo, zopet vzbudi v čistih in vernih dečkih poklic za mašništvo. Vami pa bomo vsi “Šmihelčani” prosili Gospoda za isto milost župnija, ki nima duhovniških poklicev, je bolna, manjka ji nek blagoslov; zdi se, da pred Bogom nekaj ni v redu.” “Končno Vam želim, naj Vam Gospod Jezus nakloni mnogo! zdravih in uspešnih let v duhotv niški službi. In pozdravite Jezu sa v šmikelskem tabernaklju tudi od mene in v mojem imenu.” “Vam in vsem sobratom in vsem vernikom pri Vaši novi maši: iskren pozdrav in blagoslov. “Gregorij Rožman, 1. r. šmihelski odgovor na pismo škofa Dr. Rožmana V zgoraj omenjeni številki celovške “Nedelje” beremo v poročilu o novi maši g. Cirila Turka med drugim tudi sledeče “Naj bi ta sveta maša primici-janta zacelila rane, o katerih govori Prevzvišeni in naj zopet obrodi božja njiva svoj sad! Naj bi ti dijaki, ki so na poti v duhovski stan, dosegli svoj cilj; posodah položili zraven mrliča potem je ta nova maga res velik nekaj dišav ali dišečega olja. Ta- blagosloy in obilo milosti prine_ ko so storili tudi pri sv. Mode- sIa naši fari Pa če bi tudi nQ_ stu. Relikvije sv. Modesta so sedaj pevili v belo platno in jih položili v novo krsto, pravzaprav v sarkofag, ki ga je nalašč za ta namen daroval gosposveški cerkvi dunajski muzej. Tako bodo ben novomašnik skozi en človeški rod ne stopil pred ta oltar, kakor je od zadnje nove maše minulo že 36 let, bo ta generacija črpala iz te sv. maše, kakor se je marsikateremu dekletu in ženi iztrgala iz prs iskrena želja: sedaj relikvije sv. Modesta do j “če bi jaz mogla biti tako sre-stejno pokopane v najstarejši čna, da bi postala mati novomaš-romarski cerkvi na Slovenskem, j nika! “Duhovni oče (Janez Ro-Novi grob sv. Modesta bo čelov-!senzopf) in duhovna mati (Hele- ški škof slovesno blagoslovil.'na Kraut) pa sta srečna, da ima- Kdaj bo to, še ni znano; verjet no še letošnjo jesen. Po podatkih najpomembnejšega sodobnega slovenskega zgo- ta sina-duhovnika. Vsa šmihel-ska župnija je srečna: pri nas je imel novo mašo, “naš” je gospod novomašnik.” Kaplana Klemena je 1^zse)1' dcvinarje akademika dr. Milka j Velika iGoSDOinica v Tininh ‘(8 "a K — razu-'K°Sa ,Zg°dmi"a L-l V mevaniu igre bodo zlasti nrinoJ^A1933’ 59) je Modest- Prvi škof mu duhovnih vaj v Tinjah opra-. J g. • CP P° |med Slovenci, umrl okoli leta,vilo v 54 tečajih 964 vernikov du- S Mau^wS8*763' P° «*” '*» * b« hovne vaje. Ogramna večina teh r . . Mauser (Z1V-j grob, ki je bil sedaj ponovno od- se je zbrala na letošnjo Veliko Ijenjepis, “Ob robu Kaplana^ prvotno aItarna miza (iz g '- joveimo Klemena” in “Pogovor s pisat- po- Ijem Mauserjem”. V tem govoru” piše g. Sever: “V kolikor vem, si v Kaplanu Klemenu v glavnem podal resnične žive osebe. Ali bi ali 9. stoletja). Gospojnico, ki je praznik cerkve- mi.v ne in farne tinjske patrone, da' pri tinjski Materi božji obnovi spomine na lepe duhovne vaje. Razno V Belgradu so se 10. t. m. za- Pismo škofa dr. Rožmana novomašniku Cirilu Turku AD je že obširno poročalo o novi raši g. Cirila Turka 18.7. t. 1. Šmihelu nad Pliberkom. G. čela jugoslovansko-avstrijska tr-glede tega mogel kaj več pove-j kanonik Koretič, ki je o tem po- gevinska pogajanja. Verjetno dati?” - jročal v AD, je med drugim ome-(bedo določili nove količine raz- “Da, kakor v romanu tako so nil tudi pismo ki ga je temu svo nega blaga, ki ga bosta obe de-tudi v drami same žive osebe.[jemu g. novomašniku poslal iz želi izmenjali med seboj v pri-Vse sem poznal. Klemen je v Clevelanda škof dr. Rožman. Ce- bednje. — Od 8. - 11. t. m. je bila jo ter tako postavil trden te- nja je bilo pretekli teden za-melj Združeni Evropi. V koli-|radi Trsta. Italijani so poslah ko in na kakšen način se mu bo | na jugoslovansko mejo svoje vo-posrečilo pomiriti Francoze in jaštvo, Tito pa je nato v Okr°' odstraniti njihov strah pred giici pri Gorici zahteval, da se nuemško oborožitvijo, od tega'vse Svobodno tržaško ozemij6 zavisi usoda skupne evropske ar-1 priključi k Jugoslaviji, Trst Pa made in uspeha ali neuspeha ^ naj pride pod mednarodno upra' ameriške politike v Evropi. Se-J Vo. Italijanska vlada je izjavi' daj se bo lahko tudi bolj pro- ia) da se na tej osnovi sploh »e sto spustil v reševanje vpraša-J more razgovarjati in da vzt«' nja bodočnosti Posaarja, male ja odločno na tako-zvani pa bogate deželice, ki je gospo-| bni izjavij v kateri so trije za' darsko in politično povezana s hodni zavezniki obljubili vse Francijo, čeprav je ogromna I Svobodno tržaško ozemlje hN; večina prebivalstva nemške narodnosti. Na drugi strani pa je dr. K. Da na tej osnovi ne more Prl1 do sporazuma, je razumljiv0' i Gotovo je pri sedanjem stari11 Veliko vprašanje je, kaj bodo k vsemu temu rekli Sovjeti. Da jim vključitev Zahodne Nemčije v evropsko obrambno zvezo ni po volji, je razumljivo. Ni pa jasno, če bodo skušali oborožitev Nemčije preprečevati samo mirnim potom. Da bo napetost v tem delu sveta spet narasla, o tem ni nobenega dvoma. * * * Francozi imajo doma dovolj težav. Danielova vlada skuša spraviti v red državno gospostvo. Ker se ne upa razpisati novih davkov, s katerimi bi mogla kriti izdatke, poskuša na eni strani zmanjšati izdatke, na drugi strani pa strožje iztirje-va obstoječe davke. O Francozih je znano, da se skušajo plačilu davkov na vse mogoče načine izogniti. To je stara razvada, ki so jo posamezne vlade že ponovno skušale odpraviti, vendar doslej le z malim uspehom. Skrbi pa imajo Francozi tudi s svojo prekomorsko posestjo. V Maroku so obljubili izvesti nekatere upravne reforme in dati domačinom nekaj več svobode. Novi sultan, se zdi, je veliko poslušnejši od prednika, ki se za svojo odločnost v borbi za svobodo svoje domovine pokori v izgnanstvu na Korsiki( V Indokdni se bliža deževna doba svojemu koncu in je pričakovati novih bojev. Uporni Vitminhovci so se že začeli gibati. Ker so jih kitajski komu Adenauer povedal popolnoma'gg najboljše, da se uresniči ita' jasno, da bo Zahodna Nemčija j lijanska mirovna pogodba, v storila vse, da čimprej osvobodi. ukor zadeva Trst. Po njej 3e svoje brate na vzhodu izpod ko- Svobodno tržaško ozemlje sr munističnega jarma. Predsed-' mostojna država. Za tako ^ nik Združenih držav D. Eisen-|tev se zavzemajo tudi' tržašk1 bower je obljubil, da bo Ame- j Slovenci. Ce pa hočejo ItalijaIJl rika tudi v tem pogledu Nemce na vsak način imeti Trst zase’ podprla. ker so v mestu v večini, P° tem je edino pravično, da V1 pade vsa okolica Sloveniji, * je pač naseljena s Slovenci-Pri vsem bi bilo najzani^ vej še vedeti, kje je vzrok, sta Jugoslavija in Italija ta trenutek tako kričali zar3ie Trsta. So bile temu vzrok ^ notranjepolitične težave, je bila v ozadju katera i21116 velesil? * * * jne' Na Angleškem so že vec ^ secev govorili o spremembi vladi in o odstopu W. Churck1^ la. Pretekli teden je vladi do manjših sprememb, da Churchill in Eden imata ^ vedno državne vajeti v sv°l rokah. dip10 Jugoslavija obnavlja matske zveze s svojimi nističnimi sosedami. Najpre3 g, bil v tem pogledu dosežen sP.g •sti v Splitu jugoslovanska - avstrijska železniška konferenca, na kateri so razpravljali o tarifi za prevoz blaga med Jugoslavijo in Avstrijo. V tozadevnem dogovoru naj si bilo rešene tudi vprašanje avstrijskega čezmorskega prometa v tranzitu skozi reško luko. Tarifna pogodba, ki bo uveljavlje- razum z Moskvo, sledil3 Madžarska, sedaj je na Bolgarija. Ne bo dolgo, ko ^ Titov zastopnik sedel tudi v rani ih Bukarešti. Vse izž^e ^ da sta se Beograd in M°skv^ glavnih stvareh sporazum^. čeprav to nista obesila na v' kar zvon. Tito v zadnjem časn ^ vneto trobi v kremeljski r°g u’ poziva Zahod, naj bo ‘P31116^' ter naj preneha s svojo Pr°s(j komunistično borobo češ, da^ Sovjeti iskreni v svojih Pon^e, bab za sodelovanje. ^oSlp^ita ki so z milijoni obranih ^ na oblasti, utegne kaj h1*1 boleti glava. * * * , a riKa V Iranu vlada mir- Am e je ugodila prošnji teher^flafl' vlade in ji pomagala iz jaja čne stiske. Zahedijeva ^$1' nastopa odločno proti ko ^ ^ stom, v pogledu razgov01'0^ Angleži zaradi petroleja Pekl0 oprezna. Verjetno bo Pr^ še precej časa, predno ^ jji vprašanje rešeno. Žabe šah pa imata težave tu' z bivšim predsednikom ^ ^ ■ - +. katerih vesteh še dosti r šev v deželi. dl ,g vlade na verjetno še letos, bo obsegala M. Mosadeghom, ki ima p tudi del avstrijskega tranzita skozi Jugoslavijo v države na bližnjem vzhodu. — Mladina iz Podjune roma 19. sept. t. 1. na Sv. Višarje. — Pret. teden so priredile sestre Gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu za žene in dekleta tečaj za vkuka-vanje sadja in zelenjave. * * * V Moskvi so slovesno jeli severnokorejskega skega predsednika, ki ^ 0°' da šel tja iskat pomoči novo svoje po vojni ra dežele. Ameriška Domovi iv a g l"ž AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER 0 pijančevanju v Kanadi Toronto, Ont. — Kanada je z izjemo province Quebec znana po strogem izvajanju predpisov o prodaji in točenju opojnih pi- na primer v mestu Brantford Ont. — Strogi protestantovski stebri ontarijske družbe so pripomogli, da kanadske TV po- jač. številni ameriški obisko-! staje ne smejo oddajati v Kana-valei naše dežele, predvsem | di nikakih programov v svrho province Ontario, dostikrat ne | za pivo ali drugo podobno. Ka-vedo, kam naj se obrnejo, da bi ' nadske pivske tvrdke pa odda-ga dali malo na zob. Človek po-] joja svoje programe tik/za 'me-trka na vrata točilnice in ugo- jo na ameriški strani — V Buf-tovi, da je prišel prezgodaj ali falo, Rochester in tako dalje, pa prekasno. Točilnice piva so | -------o-------- odprte nekaj časa okrog poldne,' PžšiirdVihš11 in potem spet zvečer. Če si ho-1 ** če privoščiti človek požirek! V članek “Besede Sloven- žganja, mora v boljši lokal. Sta- cem - ki smo §a °,biavili v ka’ rokrajskim Janezom, ki so bili doma navajeni, da so klicali na mizo Štefane vina, se je že večkrat pripetilo, da so jim po tavernah odklonili postrežbo, ker So poklicali na mizo kar cele steklenico chiantij a. Po številnih krajih Kanade Po bo človek z lučjo pri belem dnevu zaman iskal krčmo, da bi se odžejal. Td je v tako imenovanih “suhih občinah’, kjer je moči dobiti pivo in druge opojne pijače v zvezni trgovini za opojne pijače. V takih krajih Je še posebej varno, da človek zanese v taki trgovini kupljeno pijačo v papir zavito domov in jo použije za zavesami. Vsi tisti številni ukrepi oblasti pa kljub temu ne zaležejo veliko: ljudi po Ontariju in drugod je pijanih vsako ibto več. Vsako leto več je tudi prometnih nesreč, katerih vzrok je pijanost. Pretepi in poboji so pogosti. Ali bodo v Kanadi se nadalje tako strogo izvajali te zakone in ali bo to pripeljalo k poboljšanju? Kakor pri vsaki reči, ki je prepovedana ali o-mejeno dovoljnena, tako je tudi z alkoholom. Dosti treznih ljudi je mnenja, da bi Kanada z razveljavo nekaterih predpisov Pridobila. Zdaj, ko je točenje alkohola‘omej eno, ljudje komaj čakajo na tiste ure, ko so loka-d odprti, nekako živčno hrepe-116 po pijači in hočejo izrabiti Vsako minuto točilnega časa. ^ pomaga k pijanosti, kajti r'aghCa tudi pri pijači ni do-,;!ra- In potem so krive števil-m'm nerednostim. in kriminalu Majhne točilnice, kamor se nadete ob času točenja velika drhal. Gneča pomeni vročino, Vročina pa slabše vpliva na do-bl° razpoloženje. Če dodamo temu še mero al-°hola, je napetost tu. Nape-°st pa izbruhne prav lahko ob ako majhni stvari kot na pr. 6 nekdo nekomu stopi po ne-Sreči na prste. Velika oddalje-^est točilnic ponekod na deželi bi bil zanesljiv vzrok za ve-1 ° avtomobilskih nesreč. K Pijančevanju baje pomfaga po jmkaterih krajih Kanade voda, J° “iz zdravstvenih razlogov” iazkužujejo s fluorom in z dru-manj prijetno dišečimi ke-'kalijami. Tako, pravijo, je nadski prilogi A. D. pretekli torek, so se ali vsled nepazljivosti in spregledljivosti korektorjev ali pa iz kakega drugega vzroka vgnezdile netočnosti, ki napravljajo besedilu in smislu članka krivico. Iz spoštovanja do slovenske književne dediščine si šteje uredništvo kanadske priloge v svojo dolžnost, da bralce na te netočnosti opozori. Besede, ki jih boste čitali spodaj tiskane z debelim tiskom, so bile v članku pretekli torek izpuščene, napačno tiskane ali pa zamenjane. Popravite, kakor sledi: a) stavek, ki se začenja v 3 0. vrstici prve kolone, se ima glasiti: “In v tem oziru se zlasti med Slovenci mnogo sme in more, ker pri njih so javno mnenje vzeli v zakup samo nekateri, . . . b) stavek, ki se začenja v 18. vrstici prve kolone, ima stati: “...., četudi še tako nepošteno, samo da pride od tiste “firme”, od koder je množica takih gesel navajena”; c) v stavku, ki se začne v predzadnji vrstici prve kolone, je napačno tiskana predzadnja beseda, torej: “ . . ker drugače ne bi mogli dajati med ljudi takih stvari, kakršne zdaj cesto dobivamo.”; č) zadnji stavek je zapisal Levstik takole: “V deveti deželi ima torej politično bodočnost samo to, kar poklicno stoji okrog prvaških glav težkih od narodnih težav.” munistično manevriranje, ki naj nepoučeno ljudstvo zaslepi. “Komunisti,” pravi poročilo, “so med zadnjimi, ki si žele na, tem svetu miru, vsak podpis za tako akcijo pa bi pomenil novo orožje proti svobodi.” Novi manevri “Kanadskega mirovnega kongresa” Toronto, Ont. — Iz zanesljivih virov prihaja vest, da organizira “Kanadski mirovni kongres”, slepilno orodje kanadske KP, nove podvige v smislu po-borništVa za svetovni mir. Poročilo pravi, da se pripravlja tak k ogres na razširjane posebnih “narodnih ihirovnih referendumov”, v katerih naj bi se posamezniki izjavili za to, da naj bi vodilni državniki v sodobnem političnem življenju razčistili tista vprašanja današnjega svetovnega položaja, ki senči j e ali kalijo bodočo možnost svetovnega miru. Tisti, ki so načitani o delovanju tega “kongresa”, so mnenja, da je vse skupaj samo pretkano ko- Najhitrejša in najvarnejša tvrdka! V cenah je uračunana voznina, carina in davek! mVET ŠT. 1 _ $15.75 PAKET ŠT. 4 — $15.00 PAKET “A” — $38.00 °'os. kave - coffee 5 lbs. surove kave - 100 Ibs. bele moke coffee 1 Ib. čaja - tea 10 lbs. sladkorja -sugar 10 lbs. riža - rice 5 lbs. masti - lard Paket $ lb; in JkS’ sladkorja-sugar 5 isS' -'ža - rice ms. špagetov - r., spaghetti ? masti - lard s- mila - laundry soap S Ib: 22 Ibs. sladkorja -sugar 22 Ibs. masti - lard 11 Ibs. špagetov -spaghetti 11 Ibs. riža - rice 4 Ibs. kave - coffee 5 Ibs. pralnega mila 2 Ibs. toalet, mila s- SUROVE KAVE $7.50; 20 Ibs. RIŽA $8.25; 50 Ibs. SLADKORJA $14.00 Zahtevajte naš najnovejši cenik! — Pošiljamo razna zdravila, RADIO aparate in drugo A‘VADSKA LEPA BELA MOKA, KOfiiv, 100 lbs.......................$12-50 ukUZA V ZRNU, 100 lbs...............$11.00 27-i8 EXPRESS TRADING C0RP. 40th Avenue — Telefon: ST 6-9083 — Long Island City 1, N. Y. Hud vihar so imeli v začetku preteklega tedna ob obali province Nova Scotia; mesto Halifax, N.S., ki ga večina bralcev pozna kot prvo kanadsko mesto, ki so ga videli v svojem življenju, je zaznamovalo vetrove z 80 miljami na uro. Ti vetrovi so oklestili v znameniti dolini Annapolis blizu tega mesta za približno en milijon dolarjev jabolk. * * * Prvotna poročila o nameravanem potovanju našega ministrskega predsednika dr. Louisa Laurenta v Azijo dopolnjujejo nova, ki pravijo, da bo letos pozimi poletel g. Laurent okrog sveta. G. Laurent bo prvi kanadski predsednik, ki si je kdaj kaj takega umisli. Predsedni-kvo potovanje bo v smislu prijateljskih zbližanj med Kanado in drugimi narodi. Pravijo, da se bo peljal v tistem avijonu, ki sta ga svoj čas rabila na kanadski turneji sedanja angleška kraljica Elizabeta in njen soprog Filip. G. Laurent je star 71 let. * * * V Britski Kolumbiji imajo spet cirkus z duhobbri: po večmesečnem ' stalnem miniranju prog in požiganju hiš svojih lastnih rojakov, se je zbralo blizu mesta Nelson, B. C. v začasno zgrajeni Šotorski vasi po imenu Polatka nad stopetdeset duhoborov obojega spol'a in vseh starosti in začeli s svojimi nagimi mimohodi po okolici. To pot pot je policija vse skupaj aretirala, jih naložila na specialne avtomobile in jih odpeljala proti Vancouvru, verjetno za žico jetniške farme v kraju Aa-kalla, B.C. # * * Dva Poljaka sta pretekli teden pokazala fige svojim oblastem komunističnega režima: v Kanadi je prosil za politično zatočišče poljski konzul, v mestu Seoulu pa jo je popihal na stran zapadnih zaveznikov uradni prevajalec poljske mirovne delegacije na Koreji. * * * V Kanado so prispeli dva angleška duhovnika lin en arhitekt. V Kanadi mislijo ti trije zbrati tristo tisoč dolarjev za popravilo znane anglikanske stolnice v mestu Coventry na Angleškem. Stolnica in velik del mesta Coventry so bili razdejani v naj večjem in naj hujšem zračnem napadu, kar jih je baje zabeležila zgodovina. To se je zgodilo 14. novembra 1940. * * * Kljub slabi železniški zvezi med Clevelandom in Torontom j e obiskalo letošnje poletje Kanado, zlasti mesto Toronto, baje nad 400 v Clevelandu in okolici živečih beguncev. Ob povratku vedo povedati, da je v Kanadi kar all right, le da hi nič ceneje kakor v Clevelandu in da je skoraj prav tako vroče. Kanada je vesela Nizozemcev Ottawa. — Iz zapiskov imigracij skega ministrstva naše vlade je videti, da je dospelo po Mal, a zelo dragocen dar za slovensko cerkev v Torontu Toronto, Ont. — Pred kratkim smo prejeli iz Belgije od družine Leščak tole zanimivo pismo, ki ga dobesedno priobčujemo: “Čital sem v slovenskem časopisu Katoliški Glas, da se nabirajo prispevki za prvo slovensko cerkev v Kanadi — v mestu Torontu. Čestitamo Vam iz srca ter želimo uspeha in sreče pri delu. Imemo hčerko v Kanadi v Montrealu. Malo časa je še, kar je tam, in je poslala moji ženi, njeni mamici mali dar za rojstni dan dva dolarja, katera srečno darujemo za prispevek slovenske cerkve. Ni nam še mogoče darovati večjega prispevka. Vendar se bomo počutili srečni v naši družini, ko bomo tudi mi deležni prispevka za prvo slovensko cerkev v Kanadi. Naj ljubi Bog obilo povrne z zdravjem na duši in telesu vsakemu, kdor bo kaj prispeval. Pozdravlja družina Leščak.” Kako razveseljiva so taka pisma in taki darovi, ki imajo pred Bogom večjo vrednost, nego še tako veliki darovi bogatinov, ki jih dajo cerkvi iz svojega obilja. Dvakratno pot preko morja sta prevozila ta dva dolarja, preden sta dospela v Toronto in se vključila v sklad za slovensko cerkev Marije Pomagaj. Tudi sta .izvršila dvojno dejanje ljubezni. Najprej ju je dobro slovensko dekle pritr-galo od prvega skromnega zaslužka v Kanadi in ju poslalo svoji materi v Belgijo za rojstni dan. Mati je hvaležno spre- jela prvi dar svoje hčere iz Kanade, a ga je kot velikodušna slovenska mati takoj darovala za cerkev božje matere Marije v Torontu. Bo to majhen kamenček v zgradbi Marijinega svetišča, a bo nadvse dragocen in zleo ljub Mariji in Bogu. Kajti dragocenost in veličino mu daje dvojna, nad vse plemenita ljubezen: ljubezen slovenske hčere do matere in ljubezen slovenske matere do brezjanske Marije Pomagaj. Naj ta zgled revne slovenske družine v Belgiji spodbudi tudi ostale slovenske družine po svetu, zlasti po Kanadi in Združenih državah, da bodo priložile svoj kamenček za slovensko cerkev v Torontu, če ga še niso. Sicer se pa dobrotniki za slovensko cerkev v Torontu oglašajo v vedno večjem številu. Tako so se Slovenci v kanadskem Londonu odločili, da bodo kupili lep pluvial za slovensko cerkev v Torontu. Stal ho od dvesto do tristov dolarjev. A bodo to vsoto radi zbrali, ker se zavedajo, da bo služil za slovesne procesije z Naj svetejšim, in da ga bo večkrat nosil tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki bo vabljen v Toronto za vse večje cerkvene slovesnosti, dokler bo bival v Severni Ameriki. Naj brezjanska Marija Pomagaj rosi obilne milosti in: blagoslov na vse, *ki ji kakor-koli pomagajo zidati svetišče v Torontu. Propagandni odsek za slovensko cerkev v Torontu. To se je tudi zgodilo Kongston, Ont. — Nek pes se je oni dan v okolici tukajšnjega mesta ponesrečil: plezal je nekod po skalovju in po smoli padel v neko razpoko. Mestni očetje'so odredili na kraj nesreče domala vso mestno gasilno, žu-po, razne stroje za vrtanje skal, en bulldozer in nič koliko re- Moikl dobijo delo D0CKMAN - Za orodje in železnino. Stalno delo. Nič brezposelnosti. Dobra plača od ure. Pet dni. Ure: 7 :30 zj. do 4:30 pop. Prosta bolniške podpora in zavarovalnina. Geo. Worlhington Go. 802 W. St. Clair Ave. (186) Hutorjevd žive po svoje Edmonton, Alberta.— Pristaši verske ločine, ki se imenujejo Huterjevci (ime so zadobili po verskem bojevniku Huterju, katerega so 1. 1530 kot krivoverca zažgali na grmadi), imajo težave z nakupovanjem novih zemljišč v pokrajini Alberta na našem Zapadu. O huter-jevcih, ki so ena veja anabapti-stične verske ločine, je znano, da imajo smisel za preprosto, zadružno življenje. Ne marajo se brez potrebe mešati z drugimi ljudmi in žive po večini ločeno v svojih naselbinah. V Alberti jih živi kakih 5000, ostalih dva tisoč pa je raztresenih po drugih pokrajinah Kanade, po državi North Dakota v USA in po južni Ameriki. O teh protestantih je'znano, da ne zapravljajo po nepotrebnem denarja. Huterjevska vas blizu Lethbridge, Alta., na primer, ki šteje 450 ljudi, je zapravila v dobi treh mesecev samo 27 dolarjev. To naj bi bil eden vzrokov, zaradi katerih je označilo vodstvo Kanadske legije v Alberti huterjevce kot “ nezdrav gospodarski element za Kanado kot celoto.” S huterjevci je imela kanadska zvezna vlada že vrsto negodnosti in zaradi njih so izdali več posebnih za- vojni v Kanado nad 83.000 Nizozemcev. Le peščica nizozemskih novonaseljencev se je vrnila nazaj v stari kraj. Vsi drugi' so se v Kanadi - obnesli. Ena tretjina teh naseljencev ima že svoje lastne farme. Kanada smatra Nizosemce za najbolj zdrav element med svojimi no-vonaseljenci. konov. Ker uživajo huterjevci v naši deželi nominalno versko svobodo, jih ne morejo pripraviti do sodelovanja z drugimi gospodarskimi enotami. Huterjevci žive sami zase, v nekakšnih kolhozom podobnih kolonijah, ki naj bi imele biti po obstoječem kanadskem zakonu iz 1. 1947 vsaj 40 milj stran od vsake nehuterjevske naselbine. Podobno kakor duhobori v Britski Kolumbiji, so tudi huterjevci prišli v Kanado potem ko je Rusija 1. 1870 uvedla obvezno vojaščino. Huterjevci so namreč pobomiki miru in nočejo nositi orožja in imeti opravka z drugimi umičevalnimi sredstvi. To jih v bivstu razlikuje od duhoborov, ki se odlikujejo po fanatičnosti in nasilju. Kakor poročajo iz Britske Kolumbije, se dohoborski požigi in miniranja železniških prog ponavljajo vsak teden. Huterjevci. torej odklanjajo sodelovanje z drugimi ljudmi, odklanjajo vojaško službo in ne puste, da bi se njihovi otroci učili kake druge obrti ali karkoli drugega kot tisto, kar bodo rabili pri svojem skupinskem življenju v domačem “kolhozu”. Tak način življenja pa nujno zahteva vedho večje površine zemlje, ki bi jo sedaj zaradi narastka svojih družin radi nabavili, pokrajinska vlada, v Alberti pa bi "rada prav tp njihovo pereče vprašanje o nabavi zemlje zvila tako, da bi jih nekako prisilila k temu, da bi sprejeli vsaj najnujnejše pogoje za zdravo gospodarsko sožitje z naselbinami drugih ljudi po Alberti. SPLOŠNO DELO V TOVARNI Več zanesljivih mož za MACHINE OPERATORS in ASSEMBLY Schirmer Dornbirer Pump Co. 1719 E. 39 St. (185) leaske dobijo delo Zenske za eiscenje Nočno delo Ure od 8 zv. do 4:30 zj. v East Cleveland Stalno delo Dobra plača od ure Advance Window Gleaning Go. 1453 E. 66 St. (185) ŽENSKE za splošno delo v kuhinji v re-stavrantu. Nič dela v soboto, nedeljo ali ob praznikih. Od 6 zj. do 2 pop. Kličite po 10. uri zjutraj. Horris Restaurant 1358 Ontario St. PR 1-8802 (183) MALI OGLASI Iščejo stanovanje Trije odrasli, mirni ljudje, iščejo 5 dp 6 sob. Kličite EX-1-0785. — (184) Soba se odda Soba, opremljena, se odda za moškega na 1227 E. 61 St. — (183) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 5 sob in klet pod celo hišo. Za pojasnila se obrnite na 1125 E. 66 St. —(184) Pohištvo in 3 loti. naprodaj Pohištvo, ki je še v dobrem stanju, se proda po nizki ceni. Naprodaj so tudi 3 loti v East Lake. Kličite EX 1-5498 za pojasnila. Razno Kuhinja in spalna soba se odda v Newburski naselbini. Opremljena ali ne. Tudi se proda 3 kose za sprejemno sobo. Kličite po 4. uri Dl 1-0438. (182) Hektorjev. Delalo je sto ljudi dvajset ur. Psa so vsega prestrašenega v zgodnjih jutranjih urah rešili smrti. Možkl dobijo delo ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanb oe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland Boring Mill Operators To delo je na razpolago na našem 2. šiftu Morate biti izkušeni in sposobni sami sestavljati 11 ur vsak večer (55 ur na teden) Visoka plača od ure tudi incentiva in nadurna plača Obiščite naš employment urad od 8 - 4:30 — v soboto od 8 - poldne. THE OSBORN MFC. 00. 5401 Hamilton Ave. (182) TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A TOOLMAKERS Experimental Work Building Jigs and Fixtures SELECT TOOLROOM OPENINGS ARC and HELIARC WELDERS MAINTENANCE TINSMITH MACHINE REPAIRMEN Če ste sposobni vas izučimo na delu za PRODUCTION BENCH INSPECTION HAND TRUCKING MISCELLANEOUS MACHINING Employment urad odprt: V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop. V soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljan, stva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (182) FORD MOTOR COMPANY Clevelandska tovarna sprejema prošnje od Novih ^ Amerikancev ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na FORD MOTOR GO. 17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio M JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN “Ječa — prav za prav je ječa tempel časti Tja prihajajo naši najboljši ljudje. Koliko izmed teh, ki zdaj spijo ali pa bdijo od skrbi na tej ladji, mislite, da jih ni bilo tam. Dekle je umorilo svojega nezakonskega otroka — izseli se! Ljubimec je i zabodel z nožem svojega tekmeca — izseli se! Požig, katerega je oblast izvohala, kriva prisega, imeniten vlom — v Ameriko, v Ameriko! Vsi ti spadajo med nas v tretji razred. V drugem so župniki in pristavi, ki so imeli preveč radi mlade deklice, in. sodniki, ki jim plača ni zadostovala. V prvem so ponarejevalci menic, bančni ravnatelji in generalni konzuli, ki so imeli tako veliko domišljijo, da jih njihovi prijatelji nikakor niso mogli rešiti. Vse sami sposobni ljudje. O, naše ječe so dale Ameriki njene najboljše ljudi. Zato tam vse tako hitro napreduje. V Ameriki namreč je polno zraka in prostora, o, polno zraka in prostora.” Obrnil se je k mlademu možu in prijel za čepico. “Hvala lepa za nocoj. Zdaj moraš pač doli v pekel in poskusiti malo zadremati.” Iskre iz njegove pipe so kazale pot za njim, dokler ni izginil skozi vrata stopnišča v ladjo. Morten je ostal sam. Drugo jutro pa je bil vihar. In šele po šestnajstih dnevih vožnje so izseljenci lahko stopili v Newyorku na pristajni most. Mnogi iz med njih so bili blede optekajoče se prikazni, po vsem, kar so pretrpeli med potjo. In so jih agenti vodili v velikih trumah po ulicah, so delali v velikem mestu ti tuji kmetje res čuden vtis. “Izseljenci,’ so ciejali ljudje sredi vrvenja in kazali za njimi. Po videzu so morali biti iz severne Evrope, zakaj večidel so bili veliki in plavolasi. Ali kako čudne obleke so nosili. Mno^go jih je s culo v eni roki in z otrokom v drugi zaradi varnosti nosilo kovčeg privezan na hrbet. — In poglejte onega, z debelo ruto o-krog vratu in s kučmo sredi pekočega solnca. Čudni ljudje. Peljali so čredo na železniško postajo, da jih pošljejo dalje v ogromno deželo. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Yerman ki je preminula dne 15. sept. 1952 Smrt Ti vzela je življenje, končano Tvoje je trpljenje, smrt je kruta, brez srca, nazaj kar vzame več ne da. Eno leto je že minulo, ko Te več med nami ni, ali Tvoj spomin je še med nami in bo ostal za večne dni. Žalujoči: SOPROG in HČERE Cleveland, Ohio, 15. sept. 1953. DRUGA KNJIGA I. Get up! pravi Erik Foss svojima voloma. Vozi se na čelu šestih voz preko prerije. “Get up!” vpije tudi Kal Skaret svojima živalima. Ve, da to pomeni, naj nekoliko pohitita. “You damned rascal!” zagrmi Erik na vola na levi in ga ošvi-gne z bičem. “You damned rascal!” zagrozi tudi Kal enemu izmed svojih in ve, da ga zdaj dolži, da je vražji malopridnež. In tako se dogaja, da je Kal phi vsaki priliki trdnejši v angleščini. Voli imajo tudi v Ameriki raznovrstna imena. Eden je Jim in drugi Buck in tretji Tom. Čisto na skrivaj Pa je vendar Kal enega od svojih krstil za Ebbeja. Na potu so preko široke ravnine ob Red Riveru. Krog in krog vidijo v pekočem solncu-samo nebo in ravno zemljo. Kal sedi na kozlu s kučmo in z debelo ruto okrog vratu. Zraven njega je mala Siri v modri obleki in z rdečo ruto na glavi. Tukaj so baje klopotače, zato je najbolje, če jo ima pri sebi. Med vozovi je petero prerijskih voz, kakršne imajo navadno izseljenci, majhnih hiš na štirih kolesih s stenami in streho iz nepremočljivega platna. V notranjosti so kakor majhna stanovanja. In tam sedi Karen in šiva in krpa in ima poleg sebe Olufa in Pavlino, ki ju izprašuje iz zgodb svetega pisma. Ne gre tako dan za dnem zapravljati čas. Za njim pridejo voli in voz Pera Folia, on sam pa sedi v vozu in pazi na majhnega črnolasega dečka z rjavimi očmi. Prišel je pozimi na svet, na vzhodu v Wisconsinu, in je že tako živ fantiček. Ana in Elza hodita blizu voza peš druga ob drugi, z rutami okoli glave zaradi moskitov. Solnce jima je ožgalo obraza, da sta čisto rjava in polna mehurčkov. Čudno se jima zdi, kako je mogel biti v stari domovini tak prepad med njima. Pripovedovati si imata toliko stvari in Elza se čudi, kako da je bila F blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA SOPROGA IN OČETA Michael Marolt ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 15. septembra 1951 Minilo je že dve leti, odkar odšel od nas si Ti. Pri Bogu zopet združili se bomo enkrat vsi. Nismo Te še pozabili, ni ga dneva ne noči, da ne bi na Te mislili. Počivaj v Bogu, duša blaga Ti! Žalujoči ostali: FRANCES MAROLT, soproga MIKE, EDWARD, LADDIE, sinovi SNAHE in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 15.' septembra 1953. F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA John Glinšek ki je umrl dne 15. septembra 1952 Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš! Žalujoči ostali: FRANK in RUDOLF, sinova MARY por. FINK, in ANN por. BRANCEL, hčere SNAHE in ZETA VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 15. septembra 1953. URE ZA ORJAKE. — Na velesejmu v Frankfurtu na Nemškem so v oddelku za urarstvo in draguljarstvo razstavili tudi tile dve velikanski zapestni uri. Ana kot dekle tako na slabem glasu. Saj nikoli ne izpregovo-ri nobene nedostojne besede, samo narave je vesela. Tako pametno se pogovarja in bi se rada tega in onega-od nje naučila. Obe sta veliki in vitki, istih let, obe je vrglo v isto u-sodo, ki jo morata zdaj sprejeti tako, kakršna je. Spminjata se svojih dekliških dni, vsaka pripoveduje iz svoje okolice in zmeraj najdeta kaj, čemur se morata smejati. Včasih se jima pridruži učitelj Jo Berg in ne da se reči, da se ne obrača predvsem k Elzi. “Zdaj ste pač kmetica,” pravi, ’vendar govorice niste še spremenili.” — “Kako,” pravi Elza, “ko pa mi je govorica nujno potrebna,” — “Olova govorica menda in dovolj dobra za polkovnikovo hčerko?” — “Je,! ampak moja je na vsak način1 dovolj dobra zame.” — “Kaj pravi Ola na to?” — “Pravi, da se nikogar ne tiče kakor samo' naju.” Ola sedi na kozlu svojega voza in potihem poje. Eno oko ima zateklo od pretepa pred krčmo, kjer so prenočili. Pa sam tega ni kriv, to tudi Elza razume, kriva sta bila ona dva, ki sta rinila vanj. Sicer pa le ni tako lahko biti oženjen z gospodično. Skoraj vse, kar napravi, je tako grozno neumno, četudi ona tega naravnost ne pove. Zdaj se ji mora pač vse življenje neprestano zahvaljevati, da je storila. Da, da, ni druge pomoči kakor da zapoje pesmico in zabrenči: “O Suzana, ne jokaj za menoj. In kopal zate zlato?’ Šel bom v Kalifornijo 1951 ■■r.: ■ ; 1953 V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ANTON LUZAR ki. je za vedno preminil Dve leti je že minulo, odkar Te več med nami ni, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te vsak čas. Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, dragi soprog, božja volja se zgodila, da odvzel Te nam je Bog. dne 14. septembra 1951 O, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš. Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. Žalujoči ostali; ANNA, soproga, in OTROCI Cleveland, Ohio, dne 15. septembra 1953. FIVE POINTS MILES AVENUE PEMl ROAD Sedaj odprto ves dan v sredo od 9:00 do 5:30 Nupil© v vaši sosedni Sears trgovini te enodnevne posebnosti SKUPNA PONUDBA samokolnica in travne grablje .83 Prihranite 1.26 Oboje za 14 Samokolnica ima posebno močen jeklen pladenj z močno obrobljenim robom. Trdno jekleno ogrodje in ročaji. Na koncu ročajev kavčuk za čvrst prijem; pol-pnevmatične kavčukaste gume. Travne grablje imajo prozne jeklene zobe, ročaj iz trdega lesa in nerjavečo emajlirano zunanjost. PRIHRANITE 2.07 PRI KVALITETNIH Allstate plastičnih prevlekah if-88 Regularno 21.95 Sedan z 2 ali 4 vrati Po Sears ugodnih plačilnih pogojih (Običajni račun stroškov) Tkan Saran plastični sedež, prešita plastična prevleka za zadnji sedež. Elastični všitki za tesen oprijem. Brezplačna namestitev. ALLSTATE STROJ. OLJE 2 45 10 Kv.............i-tHJ Sestavljena premijska kakovost, za tiste lastnike avtov, ki želijo najboljšo kakovost. Mazanje s tem oljem je res izdatno! GALVANIZ. VEDRO BUŠELJ MERNIK £ i v. ALLSTATE AVT. RADIO Reg. .69 .57 Ojačeni robovi, varjene spojke. Po oblikovanju vroče potopljeno za večjo trdnost. Nakup omejen na 2 vedra za vsakega kupca. Reg. 1.79 1.(7 1941-1953 avti 39.88 Dno v celem. Težek, trden ročaj, močna valovita pločevina ob straneh in na dnu. Pripraven za vrtove, za smeti in pepel. Poslušajte vaše priljubljene r®' dijske sporede, medtem, ko uz ' vate prijetno vožnjo. Se sliši, d ' vršeno. Je opremljen z dvojni zvočnikom. * 4109 E. 131 ST. • 14922 ST. GLAIR • 5927 BROADWAY . 4263 PEARL ROAD