Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 173
Ljubljana, četrtek 28. folija 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
PRVE PODROBNOSTI 0 VSEBINI
ČSL. NARODNOSTNEGA STATUTA
Statut vsebuje določbe o kulturni avtonomiji, o zaščiti narodne pripadnosti, o narodnostnem proporcu v javnem življenju, o uradnih
jezikih itd«
Kočljiva naloga
Češkoslovaško vprašanje, kakor se v nekoliko presplošni obliki imenuje v zadnjem času ves kompleks problemov, katerih bistvo je v iskanju nove ureditve češkoslovaške države glede na zahteve sudetskih Nemcev in ostalih narodnih manjšin, je stopilo te dni v povsem novo fazo. Ta se na splošno že označuje za »odločilno«, četudi njen pravi pomen še ni tako jasen, da bi bilo že ta hip mogoče zarisati obrise zares novega razvoja. Angleška vlada je, kakor pravijo poročila, s pristankom češkoslovaške vlade in v sporazumu s francosko vlado imenovala bivšega ministra lorda Walter j a Runcimana za »stalnega svetovalca« v Pragi. Njegova misija, o kateri podrobnosti še niso določene, naj bi bila v glavnem dvojna: kot opazovalec in posredovalec, toda brez posebnih razsodniških funkcij naj bi pomagal češkoslovaški vladi pri naporih za sporazum s sudetskimi Nemci.
Daljnosežnosti tega imenovanja, ki ga že sedaj označujejo ponekod kot prvi korak k »internacionalizaciji« češkoslovaškega vprašanja ter kot nujni zunanji poseg v razgovore med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci, ni mogoče prezreti. Pričakovati smemo zato že v kratkem novih ugibanj o pravem ozadju te angleške odločitve ter o namenih, ki so ž njo v»zvezi. Za danes se moramo omejiti samo na ugotovitve nekaterih znanih okoliščin, v katerih je dozorel sklep angleške vlade, da si tako vsaj posredno razložimo njegov pomen. Zelo dragocen doprinos k razumevanju nove angleške akcije v češkoslovaškem vprašanju pa so končno tudi Chamberlai-nove izjave v spodnji zbornici, ki jih moramo še posebno upoštevati, ako se želimo izogniti prenagljenim sodbam.
Dan pred objavo prvega poročila o imenovanju Runcimana za angleškega posredovalca na Češkoslovaškem so listi poročali, da je imel angleški poslanik v Pragi Newton razgovor z ministrskim predsednikom dr. Hodžo, francoski zunanji minister Bonnet pa istočasno s češkoslovaškim poslanikom v Beogradu dr. Osuskim. Še pred tema dvema razgovoroma pa se je vzporedno z obiskom angleških suverenov v Franciji zelo^ob-širno pisalo o dveh zanimivih nemških korakih v Londonu. Še pred odhodom angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa v Pariz so vzbudili veliko pozornost razgovori Hitlerjevega adjutanta, stotnika Wiedemanna z zunanjim ministrom Halifaxom, takoj za tem pa so se v listih pojavile neke nove kombinacije v zvezi z obiskom nemškega poslanika v Londonu Dirksena pri angleškem premieru Chamberlainu.
O Wiedemannovih razgovorih je podal Chamberlain v spodnji zbornici pismeno pojasnilo, v katerem označuje Wiedemannove razgovore s Halifaxom kot stik informativnega značaja brez konkretnega obeležja, poudarja pa, da je Hitlerjev adjutant »ponovil že dana zagotovila nemške vlade, da se doseže mirna ureditev vseh visečih vprašanj«. Kakor bi se dalo soditi po pisanju pariškega oficioznega »Tempsa« po obisku angleške kraljevske dvojice v Parizu, je v istem smislu informiral francoske državnike tudi lord Halifax. V nasprotju z najrazličnejšimi govoricami, ki so krožile po Dirksenovem sprejemu pri Chamberlainu glede nekih konkretnih nemških predlogov za sporazum s Češkoslovaško, je komunike angleške vlade ugotovil, da je hotel poslanik Dirksen pred svojim odhodom na dopust »dati samo ponovna zagotovila o miroljubnih težnjah nemške vlade ter o njeni želji, da bi čimprej prišlo do ugodne in za-dovoljujoče rešitve sudetskega vprašanja«, dočim je Chamberlain s svoje strani izrazil zagotovila »o posredovanju, ki ga bo angleška vlada nadaljevala v Pragi«. V podobnem smislu je bil sestavljen komunike nemške vlade, ki pa posebej poudarja, da je nemški poslanik obrnil pozornost angleške vlade »na vesti, po katerih bi se zdelo, da praška vlada ni pripravljena ustreči na primeren način sudetskim zahtevam«. Pribiti je končno treba da je v komunikeju o francosko-angleških razgovorih v Parizu ob obisku angleških suverenov izrecno poudarjena »skunna volja Francije in Anglije, da nadaljujeta svojo akcijo pomirjenia in snrave« na tem področju.
Iz vseh teh okoliščin bi se dalo sklepati, da se je Nemčija v trenutku poglabljanja francosko-angleškega sodelovanja vpletla v razgovore med Londonom in Parizom s svojimi zagotovili o miroljubnih namenih glede vseh visečih vprašanj, še posebej pa glede sudetskega vprašanja, dočim lahko smatramo vse ostale konkretne navedbe o angle-ško-nemških stikih vsaj za preuraniene domneve. Pa tudi že samo po tem kar nam je znano, lahko spoznamo, da je na prelomu med prejšnjim in tem tednom stopila češkoslovaška zadeva v izredr.o važno fazo, saj ugotavlja tudi pariški »Temps«, da ni mogoče prikriti kočlji-vosti, »ki nastaja s tem, da se interna-
Praga, 27. julija, d. »Prager Tagblatt« objavlja danes vsebino narodnostnega statuta, ki ga je odobril odbor političnih ministrov. Osnutek ima tri uvodne določbe ter 13 poglavij. V prvem uvodnem paragrafu je načelna izjava o češkoslovaški narodnostni politiki ter se glasi:
»Da se združijo ter izpolnijo določbe narodnostnega prava v češkoslovaški republiki in vnovič izpriča volja češkoslovaške republike izpolnjevati zgodovinsko nalogo zbliževanja narodov v duhu demokracije in humanosti, se izdaja ta narodnostni statut češkoslovaške republike.«
Prvo poglavje ponavlja že v ustavi izrečena načela o enakosti vseh državljanov brez razlike narodnosti. V § 1. je važna določba, da ni pripadnost h kakemu jeziku, plemenu ali veri noben vzrok, da bi se mogel kdo smatrati za nezanesljivega državljana.
Narodna pripadnost
in njena zaščita
Drugo poglavje govori o ureditvi narodne pripadnosti in skrbi za narodnostni mir. Narodnost se določa navadno po materinskem jeziku. Vsak državljan, star nad 18 let, more izjaviti pred oblastmi, da spada k drugi narodnosti, kakor pa je dotlej pripadal po podatkih očeta ali varuha. Okrajni urad, ki mu je predložena taka izjava, priznava priznanje h kaki narodnosti samo tedaj, če ne govori dotičnik svojega materinskega jezika v družini in če popolnoma obvladuje jezik naroda, h kateremu se hoče priznati. Le Židje se morajo priznati k židovski narodnosti tudi takrat, če niso podani ti jezikovni pogoji.
Tretje poglavje govori o kazensko-prav-nem varstvu narodnostne pripadnosti in narodnostnega miru. Vsako nasilno raznarodovanje je kaznivo, prav tako tudi raznarodovanje s podkupovanjem. Kdor skuša koga, ki je nad 18 let star, pregovoriti s silo ali grožnjo k priznanju h drugi narodnosti, kdor kot zakoniti zastopnik osebe, stare manj kakor 18 let, prijavi to osebo k drugi narodnosti kakor materinski, kdor pošlje v svrho raznaroditve kako zaupano mu osebo v šolo z drugim učnim jezikom in ne z materinskim, se kaznuje zaradi zločina od 6 mesecev do enega leta ječe, v posebno obtežilnih primerih pa do 5 let ječe. Raznarodovanje s podkupovanjem se kaznuje kot prestopek z zaporom od 14 dni do 6 mesecev, v posebno obtežilnih okoliščinah pa do enega leta. Nadaljnje kazni so določene za vsako motenje narodnega miru in sramotenje zaradi narodnosti, jezika ali plemena.
četrto poglavje vsebuje določbe o varstvu narodne pripadnosti. Otrok se sme izročiti v tujo oskrbo samo primerni osebi iste narodnosti, šoloobvezni otroci, ki se z dovoljenjem šolskih oblasti šolajo doma in so zato oproščeni šolskega obiska, se morajo poučevati v materinskem jeziku.
Narodnostni proporc v vseh zastopstvih
Peto poglavje govori o razmernem zastopstvu pripadnikov posameznih narodnosti v javnem življenju. Volitve v zakonodajne oblasti in zastopstva deželnih samouprav se vrše po proporcu. Tudi pri imenovanju članov v posvetovalne svete in druge organe javne uprave se mora upoštevati narodnostni proporc. Novi nameščenci na sistematiziranih službenih mestih pri državnih ali po državi upravljanih ustanovah ter podjetjih, ki služijo izključno potrebam prebivalstva gotove narodnosti, se morajo imenovati predvsem iz vrst prosilcev dotične narodnosti. Pri imenovanju novih nameščencev na sistemiziranih mestih v civilni državni službi je treba skrbeti, da se sprejemajo, v kolikor ne obstoja pomanjkanje primernih prosilcev, načelno v takem razmerju, kakršno obstoja med prizadetimi narodnostmi v vsej državi, v kolikor velja to personalno stanje za vse državno ozemlje, drugače pa v razmerju, ki ustreza številu pripadnikov prizadete narodnosti na področju dotične dežele. Kjer se zaradi premajhnega števila sistemiziranih službenih mest ali zaradi drugih važnih vzrokov ne bo mogel izvajati narodnostni ključ, se mora nastalo nesorazmerje izravnati v duhu zakona v kakem dru-
cionalizira razprava, ki je v svojem bistvu notranja češkoslovaška zadeva«.
Nekoliko jasnosti je v vso zadevo vnesel s svojimi izjavami v spodnji zbornici tudi Chamberlain. Iz njegovih besed lahko razberemo naslednje važne ugotovitve: Anglija želi slej ko prej mirno ureditev spora, pri tem pa se zaveda, da težav ni mogoče odpraviti v nekaj tednih; prizadeti stranki ne moreta spora sami urediti, zato je potrebno posredovanje, ki pa ne pomeni pritiska na češkoslovaško vlado v želji po prenagljenem pospešen ju pogajanj, temveč samo v želji, da se v stikih obeh strank najde oblika prostovoljnega dogovora. preden bi ta bil predložen parlamentu v odobritev. Povsem neodvisen opazovalec, preiskovalec in posredovalec. ki naj bi postopal samo v svoji osebni funkciji ter v oooolni neodvisnosti od vseh vlad naj bi pripomogel s ! svojimi nasveti da bi se tak dogovor čimprej dosegel Chamberlain končno ni prikril, da je naloga takega opazovalca
gem personalnem stanju. Slična načela veljajo tudi za sprejem nameščencev in delavcev v samoupravnih ustanovah, samoupravnih korporacijah ter drugih organov javne samouprave.
Proporc v gospodarstvu
Šesto poglavje določa proporčnost v javnem gospodarstvu. Mesta in okraji, v katerih so verske, narodnostne ali jezikovne manjšine, morajo uporabljati odgovarjajoče zneske za vzgojo, verstvo in dobrodelne namene teh manjšin. Pri uporabljanju proračunskih sredstev za kulturne in dobrodelne namene je treba skrbeti, da se brez oškodovanja celotnih državnih ali pokrajinskih interesov dotirajo kulturne in dobrodelne ustanove manjšin po istih načelih kakor ustanove češkoslovaškega naroda. Državne dobave doma se imajo razdeliti po možnosti tako, da participira-jo pripadniki posameznih narodov pri celotni vsoti po narodnostnem ključu. Ce gre za dela ali dobave povsem lokalnega ali pokrajinskega značaja, potem se mora dati, ne da bi bili oškodovani državni interesi, pri enakih cenah in kakovostnih razmerah prednost ponudnikom iz dotičnega kraja ali pokrajine. V jezikovno mešanih krajih in pokrajinah je treba upoštevati sorazmerno narodnostno sestavljenost prebivalstva, kakor tudi, ali zaposlujejo podjetniki pripadnike vseh narodnosti ter tako prispevajo k zbližanju med posameznimi narodnostmi in k narodnemu miru.
Sedmo poglavje določa proporčnost v celotnem šolstvu. Vsak manjšinski narod ima pravico do šol po razmerju prebivalstva. Srednje in visoke šole narodnih manjšin se imajo tako izpopolniti, da bodo številčno sorazmerno ena1"» močne kakor češke in slovaške.
Šolska in kulturna avtonomija
Osmo poglavje govori o narodnostni samoupravi v šolstvu. V šolskih občinah in okrajih češke, Moiavske in šlezije se imajo osnovati krajevni šolski sveti in okrajni šolski odbori ločeno po učnem jeziku. V vsaki deželi se osnuje deželni šolski svet z narodnostnimi sekcijami in narodnostnimi upravnimi senati. Podrobnejše določbe vsebuje zakon o deželnih šolskih svetih. Pedagoško nadzorstvo izvršujejo nadzorniki istega naroda.
Deveto poglavje vsebuje podrobne <1°" ločbe o narodnostni samoupravi v ljudski vzgoji. Nadaljnje določbe se tičejo narodnostne samouprave v deželnih kulturnih svetih, splošnem pokojninskem zavodu centralni banki češkoslovaških hranilnic in uradih za označevanje hmelja.
Dočim sta doslej le poslanska zbornica ali pa senat mogla skleniti z absolutno večino priziv na ustavno sodišče, bo imelo odslej to pravico 50 poslancev ali 25 senatorjev.
Jezikovne določbe
V	jezikovnem zakonu se določa obseg uporabljanja manjšinskega jezika, vendar pa meja še ni končno določena. V prometu med državnimi uradi in občinami, katerih poslovni jezik ni češkoslovaški, se ima običajno uporabljati le manjšinski jezik, če pa zahteva stvar po svojem značaju, se mora dopisovati dvojezično. Jezikovni zakon se tiče, kar doslej ni bil primer, tudi državnih podjetij. V poslovanju teh podjetij, zlasti pa v strokovnem in trgovinskem prometu, so dopustni v občevanju s strankami vsi manjšinski jeziki.
V	notranji šolski upravi bodo uporabljali v bodoče učni jezik.
Jezikovni zakon napoveduje tudi novo jezikovno odredbo, v kateri se tudi pri jezikovni kvalifikaciji uradnika ne bo upoštevalo samo znanje državnega jezika, temveč tudi drugih jezikov.
Nemd odklanjajo
Praga, 27. julija. w. Glede temeljnih smernic narodnostnega statuta, ki jih je objavil »Prager Tagblatt«, izjavljajo na sudetsko-nemški strani, da je vsebina sa-
in posredovalca težka, »zelo odgovorna in zelo kočljiva«.
Sodeč po prvih odmevih imenovanja lorda Runcimana na to odgovorno mesto, so v Pragi in Berlinu z osebo posredovalca zadovoljni ,saj ga na obeh straneh prikazujejo v najlepši luči. Tudi sudetsko - nemška stranka je pristala na Runcimanovo posredovanje. Veliki vprašaji se pojavljajo le glede določitve funkcij angleškega 'posredovalca. Češkoslovaški listi, ki pozdravljajo prihod lorda Runcimana že zato, ker bo imel priliko, da se objektivno informira o dejanskem položaju, kar gotovo ne more biti v škodo bratski republiki, postavljajo že sedaj skrajne meje njegovi misiji. Po njihovem mnenju more njegova naloga obstajati samo v tem, da daje pobude za dosego sporazuma med vlado in sudetsko-nemško stranko, češkoslovaška vlada pa more vzeti njegove nasvete na znanje le, v kolikor so v skladu z edinstvom in suverenostjo češkoslovaške države.
mo ponovitev obljub, ki jih je že svoje-časno dala češkoslovaška vlada takozva-nim aktivističnim nemškim malim strankam, ki pa niso nikoli bile izvršene v praksi, temveč so se končale z neuspehom Upravna reforma po pripravljenih smernicah vlade ne bi prinesla drugega kakor stopnjevanje birokratizma, ki se je že sedaj na Češkoslovaškem razvil do naj-višnje stopnje.
Berlin, 27. julija. AA. Vsi nemški listi se bavijo z načrtom statuta narodnostnih manjšin, ki ga je objavil češkoslovaški tisk Nemški listi menijo, da je ta načrt nesprejemljiv in ga soglasno označujejo za politični manever.
»Berliner Lokalanzeiger« piše med drugim, da praška vlada še vedno misli, da bo mogla urediti sudetsko-nemško vprašanje kot manjšinski problem. List je prepričan, da se bo lordu Runcimanu posrečilo češkoslovaški vladi dokazati, da sudetsko-nemško vprašanje ni zgolj manjšinsko vprašanje.
Nemški poslanik pri prezidentu Benešu
Praga, 27. jul. A A. Predsednik republike dr. Beneš je sprejel danes nemškega poslanika Einselohra. Jutri bo nemški poslanik konferiral s predsednikom češko, slovaške vlade dr. Hodžo.
Vojni minister Hore Belisha je odgovoril, da bi morala barcelonska vlada, ki je te vesti razširjala, to dejstvo sporočiti angleški vladi uradno, tega pa ni storila. Ti topovi bi mogli sicer zares streljati na Gibraltar, vendar bi bil enak odgovor z Gibraltarja bolj učinkovit.
Državni podtajnik Bakler je ko* zadnji govornik poudarjal, da je razprava doprinesla želje, da se razumejo tudi zahteve drugih držav, zlasti Nemčije, kar mora izzvati samo veliko zadovoljstvo. Velika Britanija skuša biti glede vprašanj na Daljnem vzhodu nepristranska, glede Španije vodi politiko nevmešavanja in je prav tako pripravljena storiti uslugo tudi srednji Evropi, da pomaga rešiti važno vprašanje, ki je zapleteno zaradi zemljep-snih in plemenskih razlogov. V nobenem izmed teh vprašanj ni zavzela nikdar pristranskega stališča. Ona stori vse, kar more, da zgradi mostove med nasprotujočimi si mišljenji. Vlada je Veliki Britaniji ohranila mir in njen cilj je, da bi ta mrr ostai trajen.
Angleška javnost odobrava Chamberlainove ukrepe
Odločitve v ČSR naj prinesejo trajno rešitev Tudi zagovorniki izolacijske politike ne protestirajo
London, 27. julija, h. Sklep angleške vlade, da se odpošlje lord Runciman kot posredovalec v Prago, je bil danes predmet glavne pozornosti vladnih in sploh političnih krogov. To pobudo v Londonu splošno odobravajo razen izolacijskih politikov, ki pa so v zadnjem času stalno v umiku. Kakor Se zatrjuje, bo lord Runciman šele konec prihodnjega tedna odpotoval v Prago. Tam bo najprej proučil celotni položaj in imel razgovore z odločilnimi češkoslovaškimi in nemškimi faktorji Potem bo iz Prage odpotoval v London, tam poročal o svojih dognanjih in se nato vrnil spet na češkoslovaško. V poučenih krogih računajo, da b0 lord Runciman precej dolgo ostal na češkoslovaškem, kar spravljajo v zvezo z zapletenostjo vsega problema in pa tudi z dejstvom ,da želijo v Londonu in tudi v Pragi doseči trajno rešitev in se zato ogniti vsakim prenagljenim odločitvam.
V vseh političnih krogih, tudi pri opoziciji se danes poudarja ,da so včerajšnje Chamberlainove izjave imele ugoden odmev, obenem pa tudi znaten vpliv na splošno pomirjenje v Evropi, predvsem zaradi tega, ker so nudile nedvomen dokaz za to, da se angleška vlada ne poskuša odtegniti odgovornosti in skrbi za rešitev najvažnejših evropskih vprašanj, čeprav problemi, ki jih je treba rešiti v nekaterih primerih, zadevajo Anglijo samo posredno. Splošno presenečenje je izzvalo Chamberlainov0 poročilo, da je bil lord Runciman izbran za posredovalca na pobudo praške vlade. Zelo dober vtig je napravilo povsod, da je angleška vlada ravnala skrajno previdno, da bi se ne dotaknila suverenosti češkoslovaške države. Obenem se opozarja, da Chamberlain ni popustil niti glasovom nekaterih eks-tremnih konservativcev, niti ponovnim opozorilom nekaterih listov, kakor »Daily Maila« in »Daily Expressa«, ki so poudarjali potrebo, naj se Anglija drži ob strani, kadar gre za evropske spore.
Kdaj bo prišel Runciman
Praga, 27. jul. h. Nekateri češkoslovaški listi so včerai objavili vesti, češ da bo po-svetovalec angleške vlade lord Runciman že v teku jutrišnjega dneva prispel v Prago. Te vesti so precej preuranjene in se mora po londonskih vesteh računati, da bo lord Runciman prispel v češkoslovaško prestolnico šele 6. avgusta. V zvezi s tem je treba še pripomniti, da teko dela za ureditev narodnostnega vprašanja n© glede na Run-cimanov prihod nemoteno dalje.
Hodževo glasilo o misiji lorda Runcimana
Praga, 27. julija. AA. List »Slovenski Hlas«, glasilo predsednika dr. Hodže, se v posebnem članku bavi z misijo lorda Runcimana, o katerem pravi, da je zelo potrebna in koristna, ker so vprašanja notranje politike Češkoslovaške dobila mednarodni pomen in je potrebno, da se od blizu prouče. Lord Runciman bo imel priliko prepričati se, da je praška vlada vselej z najboljšo voljo skušala rešiti vprašanje manjšin in da je v tej smeri tudi
mnogo storila. Zaradi takih razlogov praška vlada nima povoda protiviti se takemu poslanstvu svetovalca angleške vlade
Nova interpelacija o ČSR v londonskem parlamentu
London, 27. julija, h. Ministrskemu predsedniku Chamberlainu je bilo danes v spodnji zbornici stavljeno vprašanje, ali bi ne mogel dati izjave, kako naoredujejo pogajanja med češkoslovaško vlado ter sudetskimi Nemci in ostalimi manjšinami glede narodnostnega statuta. Razen tega je bil tudi vprašan, ali misli, da izpolnjuje češkoslovaški narodnostni statut obveznosti iz statuta o postopanju z manjšinami na Češkoslovaškem, ki jih je vsebovala dr. Beneševa spomenica iz leta 1919. Chamberlain je na obe vprašanji odgovoril, da do zdaj besedila novega osnutka še ni videl in torej ne more dati nobene izjave o njegovi vsebini.
Prve sodbe angleških listov
Pariz, 27. julija. AA. Agencija Ha vas objavlja naslednje situacijsko poročilo iz Londona: Lorda Runcimana spremlja v njegovem poslanstvu enodušna in iskrena želja vse britansike javnosti, če se sme soditi po izrazih, ki jim daje duška današnje časopisje. »■Daily Thelegraph« piše: Ker je Praga pokazala dobrovoljo, se more sedaj češkoslovaški problem rešiti na ta način, da se da narodnim manjšinam vse tisto„ kar morejo zahtevati, a da so pri tem oču-vani bitni interesi državne celote. »Times« pišejo o nasvetih, ki bi jih dal Runciman, pa bi ti nasveti za nikogar ne bili obvezni: Dejansko se bo Runciman znašel v enakem položaju, v kakršnega bi prišel zastopnik DN, ako bi ga pozvali, naj vzame v svoje roke rešitev vsega problema. Toda ta možnost se sedaj ne more premotrivati z nekimi upi na uspeh, ker gre tu za spor, v katerega je zapletena Nemčija. Zaradi tega se more ta spor rešiti samo posredno. Ena glavnih nalog poslanstva Runcimana je v tem, da pride v osebni stik z voditelji sudetskiih Nemcev. Kar jim bo on svetoval, ne bo za nikogar obvezno. Položaj pa bi bil popolnoma drugačen, če bi bil Runciman uradni zastopnik in bi govoril v imenu svoje vlade. »Daily Mail« piše: Evropa bo jasno razumela, da prisotnost Runcimana v Pragi ne obvezuje Anglije, da bi se postavila na katerakoli stran v sporu med sudetskimi Nemci in Čehi. »News Chronicle« pravi: Vsi spremljajo s srčnimi željami pot Runcimana v Prago. Njegova naloga ni lahka.
Neki delavski Ist pravi: če je vloga Runcimana v tem, da bo nezavisen in iskren svetovalec, ga prisrčno pozdravljamo. Če pa hoče Velika Britanija, da gre Runciman v Češkoslovaško kot poslanik velike države v neko majhno državo, potem njegova vloga ne more biti kronana z uspehom.
Debata v spodnji zbornici
London, 27. jul. AA. Po Chamberlaino-novem govoru se je v parlamentu razvila živahna debata o zunanji politiki.
Konservativec poslanec Bitsman je pozdravil politiko predsednika Chamberlai-na. Kej: je svet prišel do spoznanja, da se morejo politični in gospodarski problemi reševati na miren način, je dolžnost Anglije, da pokaže, kako se da priti po mirni poti do takih rešitev.
Poslanec delavske stranke Sorenson je je ugotovil: Če more Anglija v Afriki pomeniti veliko gospodarsko silo, potem se logično kaj takega ne more odreči Italiji v Abesiniji. Isto velja tudi za Nemčijo.
Konservativni poslanec Bukster, ki se je vrnil s potovanja po srednji Evropi, je dejal, da veruje, da Nemčija iskreno želi mimo ureditev vprašanja sudetskih Nemcev.
Delavski poslanec Henderson je govoril o težkih topovih, ki se že od meseca julija 1936 nahajajo v postojankah pri Alge-cirasu in na afriški obali nasproti Gibraltarju.
Potopljen angleški parnik
Neprestani letalski napadi na ladje v španskih vodah Nasprotujoča si uradna poročila z bojišč
Pariz, 27- julija, o. Neznatni hidroplani so pričeli v zadnjih dneh spet neprestano napadati tovorne ladje raznih narodnosti, ki se pojavijo v španskih vodah, že pred dnevi je izzvala veliko pozornost potopitev danskega parnika, ki je bil natovor-Jen s premogom. Danes so neznana letala napadla angleški parnik »Delvin«. Tudi ta ladja je Mia natovorjena s premogom. Na njej je bil član mednarodne kontrolne komisije. Eskadrila vodnih letal je odvrgla na pamik 7 bomb. Dv© bombi sta parnik zadeli in skoraj popolnoma uničili, tako da se je v nekaj minutah potopil. Posadka se je rešila, vendar pa je bilo več mornarjev ranjenih.
Bilbao, 27. jul. w. V torek okoli 21. zvečer so nacionalni letalski oddelki znova bombardirali pristaniške naprave v Gandiji. Bombe so na mnogih mestih povzročile ogenj. Eden izmed parnikov, ki je bil zasidran v luki, se je potopil. Pol tirepozneje so nacionalistični letalci bombardirali železniške raprave na progi med Gabrilsom in Hospital e tona, kjer je bilo porušnih več hiš, ponekod pa so nastali jK>ža ri-
Sal amanca, 27. jul. AA. Poročilo glavne-| ga nacionalističnega poveljstva pravi: V j dolini reke Ebro je sovražnik nadaljeval
I ofenzivo. Republikanski polk, ki je prešel na desni breg reke, so naše čete zajele in uničile, 400 ljudi je padlo, a 350 je bilo ujetih. Republikanske čete, ki so prodrle na nacionalistična tla pri Micelense ob ustje reke Cince v Ebro, so zašle v ogenj nacionalističnih čet. Vse mostove, ki so vodili preko reke, so nacionalisti razdrli. Pri Moro de Ebro na poti iz Gandesa v Taragono so nacionalistične čete uspešno izpeljale ob-kolitev sovražnika. Na estremadurskem bojišču smo nadaljevali čiščenje osvojenega ozemlja. Na vzhodnem bojišču smo odbili krvav napad sovražnika na pogorju Salade. Zavzeli smo dve sovražnikovi postojanki in ujeli 76 republikancev.
Saint Jean de Luz, 27. jul. Republikansko poročilo iz Barcelone pravi, da nadaljujejo republikanci svojo ofenzivo v dolini reke Ebro še naprej uspešno. Republikanske čete so zavzele mnogo krajev in nacionalističnih postojank ter pri tem zaplenili 21 strojnih pušk in 4 topove. Južno od Terue-la so republikanci z naskokom zavzeli hrib Salade, ki so ga imeli doslej nacionalisti.
Kitale! napove
enii¥®
Položaj po padcu Kiukianga — Velike žrtve na obeh straneh - Mrzlično utrjevanje Hankova
Hongkong, 27. jul. o. Padec Kiukianga pomeni za Kitajce sicer nov hud udarec, vendar maršal Cangkajšek vseh svojih :=ans na srednjekitajski fronti še ni zaigral. S pomočjo ruskih vojaških strokovnjakov, ki jih je prav včeraj okrog 20 l^rispelo v Hankov, nadalje 200 ruskih in-y.enjerjev, ki se že nekaj časa mudijo v novem glavnem mestu Kitajske, so pričeli graditi okrog Hankova, zlasti pa na njegovi vzhodni strani nove silne utrdbe. Doslej je bil Hankov z modernimi utrdbami zavarovan samo proti severu, ker so splošno računali, da bodo Japonci izvršili svoj predor pri Kajfengu in potem prodirali vzdolž proge skozi pokrajino Ho-nan in Hupej proti Hankovu. Kitajci grade svoje nove utrdbe z mrzlično naglico. Po informacijah tujih novinarjev, ki so jih dobili pri vrhovnem poveljstvu kitajske vojske, namerava maršal pri Hankovu za vsako ceno ustaviti nadaljnje japonsko prodiranje v notranjost Kitajske.
O padcu Kiukianga so se med tem zvedele še nekatere podrobnosti. Mesto je branilo 25.000 Kitajcev. V borbah, ki so trajale pet dni, je padlo 10.000 kitajskih vojakov, pa tudi na japonski strani je doseglo število žrtev okrog 10.000 ljudi.
Japonci skušajo sedaj prodreti proti Nančuangu, ki so ga Kitajci malone prav tako močno utrdili kakor Kiukiang. V bližini Nančuanga imajo Kitajci tudi veliko vojaško letališče. Mesto leži sredi poti med Kiukiangom in Hankovom.
Medtem prihajajo iz Honana in Šansija vesti, da sta se v obeh pokrajinah pričeli koncentrirati dve veliki kitajski voj-
ski, ki bosta že v nekaj dneh pričeli prodirati proti Kajfengu in vzdolž lunghaj-ske železnice dalje proti vzhodu. Kitajci nameravajo s to ofenzivo prisiliti Japonce, da bi opustili nadaljnji pritisk na srednji kitajski fronti v smeri proti Hankovu.
Japonci poročajo o zopeteem incidentu z Rusi
Tokio, 27. jul. AA. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem: V svojem današnjem razgovoru sta japonski zunanji minister Ugaki in angleški poslanik v Tokiju razpravljala samo o vprašanjih druge vrste. Na vprašanje, če je treba pričakovati po teh razgovorih rešitev glavnih angleško-japonskih problemov, jc zastopnik zunanjega ministrstva dejal, da sedaj še ne obstoje vsi razlogi za take razgovore.
Poleg tega so novinarji prejeli sporočilo, da je prišlo pri Ksintungu, 120 km južno od Habarovska, do novega obmejnega incidenta. Okrog 10 sovjetskih vojakov jc ujelo 10 mandžurskih potnikov na otoku, ki pripada Mandžuriji. Kasneje so svojet-ski vojaki napadli vasi Hsi-Hsi-tung in Či-avlice ob reki lT,suri in tamkaj zanetili ogenj. Razvilo se je potem streljanje, ki je trajalo okrog 5 ur, šele močni mandžurski četi se je posrečilo pregnati Ruse. Man-džurska vlada je vložila ostro protestno noto pri sovjetskem gen. konzulu v Har-binu.
Obisk italijanske in angleške mornarice
Šibenik. 27. jul. AA. V Skradimu ro italijanskega admirala Ricca rdija in italijanske pomorske častnike sprejeli poveljnik nače mornarice admiral Polič poveljnik ši-bemiškega mesta general Eamjanovič in poveljniki naših pomorskih enot. Italijanski admiral si ie ogledal centralo, ki oskrbuje ves Šibenik z elektriko. Po kratkem sprehodu po stopnicah, kjer je prekrasen razgled, sta italijanski admiral Riccardi in naš admiral Polič s svojim spremstvom odšla na vrt vile »Šuputa«, Ivam or so prispele tudi dame. Njim na čast so priredili zakusko z domačimi specialiteiami. Servirali so dalmatinsko Ernjat, na ražnju pečenega prašiča in podobne jedi. Godba naše mornarice ie med tem izvajala koncertne točke. V to-variškem razpoloženju se je razvila zabava. ki je trajala vse do 22. ko se je italijanski admiral vrnil na admiralsko ladjo »Cavour«.
Na igrišču radijske postaje v Šibeniku je bila včeraj popoldne prijateljska nogometna tekma med reprezentanco angleških ru-šiicev, vgidranih v šibeniški luki, in reprezentanco mornariškega poveljstva v Šibeniku. Naši mornarji so po lepi igri porazili angieške mornarje 6:1. Sodil je g. Jenko.
Opozorilo obiskovalcem razstav in velesejmov
Beograd. 27. julija. AA. V zadnjem času se ponavljajo primeri, da potniki, ki potujejo s popusti po določilih potniške tarife, ter potniki, ki potujejo na razne prireditve, velesejme in razstave, iz nepoučenosti oddajajo vozne karte vratarjem, čeprav so jim te karte potrebne za povratek. Zaradi tega izgube potniki pravico na brezplačen povratek. Generalno ravnateljstvo državnih železnic opozarja potnike, če se želijo okoristiti z ugodnostjo brezplačnega povratka, naj pri odhodni postaji zahtevajo legitimacijo, ali potrdilo o bivanju in da kupljenih voznih kart ne oddajo pri izhodni postaji vratarjem, temveč jih shranijo za brezplačen povratek po opravljenih predpisanih formalnostih.
Iz zdravniške službe
Beograd, 27. julija, p. Za zdravnika za zapore okrožnega sodišča v Ljubljani j« bdi imenovan dr. Alfonz Debeljak.
Hess v Salzburgu
Salzburg, 27. jul. A A. DNB: Na poti iz Celovca je prišel semkaj minister Rudolf Hess. Pokrajinski voditelj Reiner mu je v svojem poročilu izjavil, da v njegovi pokrajini ni več brezposelnih.
Nemški polet okoli sveta
Washington, 27. julija. AA. Nemški veleposlanik v Washingtonu je zaprosil ame riško vlado za dovoljenje, da bi lahko nemška letala, ki bodo letela okoli sveta, Dristala na Aljaski.
Pred novo etapo v razvoju fašizma
Rim, 27. jul. o. Kakor je bilo objavljeno, ie veliki fašistični svet sklican za 1. oktobra. Listi naglašajo, da bo postalo to zasedanje vrhovnega zakonodajnega foruma v Italiji odločilno za nadaljnji razvoj parlamentarnega sistema v Italiji. Danes je Mussolini sprejel glavnega tajnika fašistične stranke ministra Staraceja, predsednika poslanske zbornice, ministra za korpo-racije ter pravosodnega ministra, ki so mu predložili načrt statuta nove fašistične korporacijske zbornice. Mussolini je ta načrt odobril. Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da bo veliki fašistični svet na svojem prihodnjem zasedanju podrobno proučil statut, ga odobril in proglasil.
Bata predseduje kongresu v Berlinu
Berlin, 27. julija, b. V Krollovi operi je bil te dnj otvorjen kongres mednarodne strokovne izobrazbe, ki ga kot predsednik dveh mednarodnih aorganizacij (Mednarodnega urada za izobrazbo ter Mednarodnega društva za trgovsko izobrazbo) vodi češkoslovaški industrialec Jan Bat'a. Na kongresu je zbranih 1500 delegatov, ki zastopajo 28 držav. Iz Češkoslovaške je nad 50 udeležencev.
Zaklad iz morja
London, 27. julija. AA. Nizozemska ladja »Karimata« ki išče milijonski zaklad angleške bojne ladje »Liutrn«, ki se je potopila leta 1799, je včeraj imela prvi uspeh. Iz peska na dnu morja so potegnili kljun te ladje in z njim večje število zlatnikov in srebrnikov.
Obtožbe proti Krilenku
Moskva, 27. julija. AA. Bivši državni tožilec Krilenko je bil že januarja odstavljen kot komisar za pravosodje. Njegov naslednik Višinski ga je sedaj proglasil za »sovražnika ljudstva«. Višinski dolži Krilenka in Seljapova, da sta sabotirala sovjetsko pravosodje.
Eksplozija na francoski podmornici
Toulon, 27. juüja. AA. Na podmornici >Espoir« se je danes pripetila nesreča, ki je terjala življenje dveh mornarjev. Nesreča se je zgodila pri manipuliranju z akumulatorji. Naštel je kratikj stik, kar je povzročilo eksplozijo in ogenj. Dva mornarja sta živa zgorela.
Beckov povratek v Varšavo
Varšava, 27. jul. A A. Zunanji minister Beck se je vrnil s 15 dnevnega dopusta v Varšavo. Svoj dopust je prebil ob Baltiškem morju in nekaj dri tudi v Gdansku. V začetku prihodnjega meseca bo odpotoval v Oslo.
Beležke
Zadnje priprave za obisk dr. Mačka v Beogradu
Kakor smo že včeraj zabeležili, je prispel v Beograd intimni sodelavec dr. Mačka poslanec dr. Juraj šutej. Javil se je šefom beogr. združene opozicije, nato pa je imel več konferenc s tako zvanim delovnim odborom »bloka sporazuma«, kakor se v zadnjem času imenuje zveza med dr. Mačkom in srbsko združeno opozicijo. Uredili so še zadnje priprave za beograjski obisk dr. Mačka, zlasti pa razpravljali o resoluciji, ki naj bi bila sprejeta ob priliki tega obiska. Resolucija bo vsebovala nekaj načelnih izjav »bloka sporazuma« v zvezi z aktualnim položajem v notranji in zunanji politiki.
Dr. Maček obolel
»Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo politike dr. Mačka, objavlja v svoji včerajšnji številki naslednje sporočilo:
»Kakor je znano, se predsednik dr. Maček že od proslave svojega rojstnega dneva ne počuti povsem dobro. Danes (v torek) je konsultiral zdravnika primari ja dr. Grossmanna in asistenta dr. Podvinca v Zagrebu. Ugotovljeno je bilo. da je predsednik zbolel na lažji fokalni infekciji. Zadeva ni prav nič opasna in bo dr. Maček v Kupincu pod nadzorstvom primarija dr. Grossmanna nadaljeval svoje zdravljenje.«
To sporočilo je vzbudilo v politični javnosti pozornost zaradi tega. ker bi moral po dosedanjih vesteh dr. Maček že v ponedeljek odpotovati v Beograd na obisk k voditeljem srbske združene opozicije.
Cestna dela na vzhodu
Listi poročajo, da bodo dela na mednarodni cesti Beograd — Novi Sad v najkrajšem času dovršena. Dalje poročajo, da je gradbeno ministrstvo že razpisalo licitacije za oddajo nadaljnjih cestnih del na progi Beograd — Niš. Za enkrat so za ta dela otverjeni krediti v znesku 70 milijonov dinarjev. Ali gredo ti zneski na račun najnovejšega 125miliionskega kredita iz novega cestnega fonda, ali pa na račun kakih drugih kreditov, iz razpisa ni razvidno. Licitacije bodo že sredi oktobra. Pričakovati smemo zato, da bodo v najkrajšem času razpisane tudi iicita. ci je za obljubljena in napovedana cestna dela v Sloveniji.
„Obzorova" modrost
Tudi zagrebški »Obzor« je poročal o spominskih svečanostih ob prvi obletnici smrti patriarha Vamave. Zabeležil je, da so sc svečanosti v cerkvi sv. Save v Beogradu poleg aktivnih ministrov udeležili tudi vodilni predstavniki združene opozicije, nato pa pristavil:
»S tem se je manifestirala enodušnost srbstva v spoštovanju spomina patriarha Varnave in se je še enkrat potrdilo, da znajo predstavniki srbstva ob takih prilikah iti preko vseh osebnih momentov.«
Srečno smo prispeli k narodnim manjšinam
»Obzor« na dolgo in široko, kakor je to njegova navada, ra/.pravlja o neki polemiki med frankovsko »Nezavisnostjo« in klerikalno »Hrvatsko stražo«. Ljudi okrog »Hrvatske straže« jemlje v zaščito pred očitkom »Nezavisnosti«, da so v prvih letih po zedinjenju zastopali jugoslovansko ideologijo. »Obzor« pravi, da bi se morala »Nezavisnost« vprašati, ali so to res delali iz prepričanja. Nadalje očita piscu članka v »Nezavismosti«, da je »pozabil, kako se je razvijalo hrvatsko politično življenje skozi desetletja«, in pa da prehaja preko dejstva, da je na Hrvatskem tudi pred vojno bila znatna srbska narodna manjšina, ki se v praktičnem dnevnem življenju ni mogla ignorirati.«
Razumljivo je, da »Obzoru« ni po volji, ako sedanji resnični, ali navidezni zavezniki v ekstremnem hrvatskem taboru brskajo drug drugemu po prošlosti. saj je vodja »Obzorove« meglene politike sam prav aktivno sodeloval v šesto januarski politiki. Bolj zanimivo in značilno pa je, da je »Obzor« v svoji borbenosti res prijadral do absurda, na katerega simo mi že ponovno opozarjali, namreč do trditve, da smo Slovenci, Hrvati in Srb: v svoji lastni državi lahko »narodna manjšina«.
Prepovedana skupščina HSS v Dubrovniku
Zagrebški listi poročajo, da je sresko na-čelstvo v Dubrovniku prepovedalo mani-festacijsko skupščino HSS v Dubrovniku, ki jo je prijavil posi. Rok Mišetič. Svojo prepoved je utemeljilo z obziri na tujski promet, ki je sedaj na višku. Posi. Mišetič se je pritožil na bansko upravo na Cetinju, ki pa je pritožbo zavrnila in potrdila ukrep sreskega načelstva.
Fašizem in Italija
»Slovenski jug«, glasilo akademske mladine JRZ, piše 0 obisku svojih članov v Italiji in med drugim pravi:
»Včasih je dovolj nekaj let, da se narod uvrsti v zgodovino. So pa tudi primeri, kjer več desetletij življenja te ali one države ne pomeni za zgodovino ničesar. Za fašistično Italijo je bilo dovolj 15 let, da je prešla v zgodovino. Duce in fašizem sta dvignil Italijo v prvo vrsto evropskih sil. Prepričala sta italijanski narod, da v Italiji ne more biti drugega sistema razen fašizma. Vsak Italijan to ve in zato je vsak od njih fašist. Vsi se trudijo, da bi čimbolj koristih stranki, in vsi se pokoravajo eni oblasti, ki jo tvorita duce in fašizem.«
Presenečenja vojne na Kitajskem
Zagrebški »Jutarnji list« priobčuje dopis, ki mu ga je po njegovem zatrjevanju poslal neki Zagrebčan s Kitajskega, kjer živi kot predstavnik nemške industrije. Dopis pravi med drugim:
»Pripovedke o neverjetni drznosti japonske vojske, njeni železni disciplini in brezmejni požrtovalnosti v službi domovine so se izkazale za povsem neutemeljene. Na svetu v poslednjih 500 letih najbrž ni bilo
1 večjega ropanja, večje moritve žena in • otrok ter drugih strašnih izgredov, kakor I
Smrtne sodbe v Palestini
Izredno strogi varnostni ukrepi angleške oblasti Izgredi se nadaljujejo — Arabci proti Angležem
Jeruzalem, 27. jul. o. Po informacijah agencije »International News Service« je nastalo med Arabci veliko vznemirjenje zaradi poslednjih strogih ukrepov angleških oblasti, ki so imeli namen onemogo-gočiti arabske represalije proti Židom. Arabci bi se nedvomno radi maščevali za atentat, ki je bil izvršen v Haifi in ki je zahteval toliko človeških žrtev. Kljub varnostnim ukrepom so bile včeraj in danes nove arabske demonstracije, ki pa so bile vse bolj naperjene proti Angležem, katere Arabci sedaj označujejo za zaščitnike Židov. Po mnenju poročevalca agencije bi v zadnjih dveh dneh ne bilo toliko krvavih obračunavanj po vseh večjih palestinskih mestih, če bi se ne odredili tako strogi ukrepi. Posebno resen je položaj v Haifi
ne glede na to, da je bOo tam že predvčerajšnjim proglašeno obsedno stanje. V posameznih okrajih mesta so teroristi razdejali celo vrsto večjih in manjših trgovin, židje se sploh ne upajo več na ulico.
Danes je bilo izvršenih nekaj smrtnih obsodb. Včeraj so v Jeruzalemu obesili dva Arabca, danes pa v Akou prav tako dva Arabca, pri katerih so našli orožje in muni-cijo in jih je zaradi tega vojno sodišče obsodilo na smrt.
Vojaški oddelki so v pretekli noči izvršili več preiskav v Nablosu, kjer so našli mnogo orožja in streliva. Na nekem mestu je prišlo do spopada med Arabci in vojaki. Pri tem je bil težje ranjen neki policaj, ki je pomagal vojakom.
»Slovenski jug« v Ljubljani
V začetku tega meseca je bila v Beogradu letošnja glavna skupščina »Slovenskega juga«, akademske organizacije JRZ. Zadnja številka istoimenskega glasila te organizacije prinaša o skupščini daljše poročilo. Iz njega razvidimo, da obstoja »Slovenski jug« tudi na ljubljanski univerzi kot organizacija slovenskih akademikov JRZ. Predsednik je absolvirani jurist Vladimir Gogala, ki je bil v Beogradu izvoljen tudi za drugega podpredsednika glavnega odbora akademske omladine JRZ. Razen njega so bili kot delegati ljubljanskega »Slovenskega juga« v Beogradu še akademiki Božo Benedik. Stanko Kociper, Franc Fišer in morda še kdo, ki ga poročilo o skupščini ne omenja. V njihovem imenu je govoril Stanko Kociper, ki je med drugim rekel, da predstavlja delegacija ljubljanskega »Slovenskega juga« elito slovenske mladine. Po njegovi izjavi se je »zgrnilo okoli akademskega kluba JRZ »Slovenski jug« vse, kar je res slovenskega na ljubljanski univerzi«. Zatrdil je, da je »program JRZ tudi naš slovenski program«.
Čudno je, da slovenska glasila JRZ tako molče o organizaciji svoje stranke med
Prisrčen sprejem čsl. mladine na Poljskem
Varšava, 27. juiija. b. Tu se mudi na ekskurziji »večie odposlanstvo češkoslovaške mladine, v katerem so zastopniki republikanske (agrarne), socialno.demokrat-ske in narodno socialne stranke. Odposlanstvo je bilo povsod zelo prisrčno sprejeto. V prostorih strokovne zveze poljskih železničarjev je bila včeraj tiskovna konferenca ,na kateri se je vodja češkoslovaške mladine Cihlar zahvalil zastopnikom poljskega neodvisnega časopisja za prisrčen sprejem, kakor tudi za stališče, ki ga to časopisje zavzema v češkoslovaškem vprašanju. Zagotovil je zbrane, da se bo češkoslovaška mladina potrudila, da odstrani ovire, ki so napoti zbližanju obeh bratskih narodov. Nato je spregovoril še zastopnik slovaške mladine Kulieh, ki je poudaril, da je ogromna večina slovaškega naroda za edinost in nerazdruženo povezanost češkoslovaške republike. Ves češkoslovaški narod, posebno pa še češkoslovaška mladina stojita strnjeno za pre-zidentom dr. Benešem.
Smrt zaslužnega
čsl. politika
Praga, 27. jul. AA. Danes je umrl v Bratislavi bivši poslanec v avstrijskem parlamentu Dimitrij Markov. Pokojni Markov je bil eden izmed znamenitih borcev za pravice narodnih manjšin v Avstroogrski. Med svetovno vojno je bil z drugimi voditelji vred obsojen na smrt, kasneje pomiloščen in obsojen na dosmrtno ječo.
Ameriški izvoz letal
Washington, 27. jul. AA. Po uradnih podatkih so Zedinjene države v prvem letošnjem polletju izvozile vojaških letal, motorjev in drugih sestavnih delov za 37 milijonov dolarjev. Izvoz se je torej povečal za 28% v primeri z istim obdobjem v lanskem letu. Najmočnejši izvoz je bil julija, ko je znašal 7.95 milj. dolarjev. Največ so iz Zedinjenih držav izvozile Argentina, Japonska in Kitajska.
Štiri potovanja parnika „Kraljica Marija4'
Beograd, 27. julija. AA. Jugoslovanski Lloyd d. d. v Zagrebu bo organiziral s svojo luksuzno ladjo »Kraljica Marija« še letos 4 krajša potovanja v najbolj zanimiva pristanišča Sredozemskega morja in bližnjega vzhoda. Prvo tako potovanje se bo začelo v Benetkah ali v Splitu in končalo ali v Dubrovniku ali v Benetkah in bo trajalo od 5. do 25. avgusta. V prvi vrsti bodo turisti obiskali Krf, Atene, Carigrad, ter mnoge otoke v Egejskem in Sredozemskem morju. Drugo potovanje se začne 27. avgusta in traja do 5. septembra, a tretje od 6. do 20. septembra. Obe ti dve potovanji imata v programu obisk francoske riviere, Sardinije in najlepših mest na obali severne Afrike. Četrto potovanje bo trajalo od 24. sept do 14. oktobra. Udeleženci tega potovanja bodo obiskali Benetke, Split, Rodos, Ciper, Beyruth, Balbek. Damask. Haifo, Jeruzalem, Tel-Aviv, Alek-sandrijo: Kairo, Luxor in Dubrovnik, kjer se to potovanje zaključi. Zato potovanje veljajo posebne pavšalne karte z velikimi popusti. Glede prospektov, informacij in glede rezerviranja kart se je treba obrniti na pisarno Jadranske plovidbe d. d. v Beogradu, Knez Mihajlova ulica.
pa jih je zacrrešila japonska eoldateeka po zavzetju raznih kitajskih mest Vsi inozemski vojni opazovalci soglašajo v sodbi, da bi mogla vojska vsake 6rednie evropske države premagati današnjo japonsko vojsko. Enako »o se izkazale za neresnične trditve, da Kitajec ni sposoben za nacionalno čustvovanje in za patriotizem, kakor ju poznaio narodi v Evropi in Ameriki. Resnica pa je, da je narodna misel zajela najširše sloje kitajskega naroda bi da bo ta novi kitajski patriotizem ostal odločilen faktor tudi v bodočnosti, popolnoma neodvisno od tega. kako se bo okrenila sreča na bojnem polju«.
akademiki ljubljanske univerze Ali to je končno njihova stvar. Ne le zanimivo, temveč tudi potrebno pa bi bilo, da bi se ljubljanski »Slovenski jug« sam predstavil javnosti in natočil čistega vina. Ako od koga, potem pričakuje javnost načelnosti in odkritosti v prvi vrsti od akademikov, saj je stara rečenica, da je prednost in vrednost mladine ravno v tem, da se ji ni treba ravnati po oportunističnih nagibih. Zato bi smeli od članov ljubljanskega »Slovenskega juga« pač pričakovati, da odkrito povedo, ali je integralni jugoslovenski program, ki ga ob vsaki priliki poudarja njihovo glasilo, res tudi njihov program. Na beograjski skupščini so prirejali velike ovacije predsedniku JRZ dr. Stojadinovicu, ki so ga dosledno nazivali »naš vodja«. Na predvčerajšnji konferenci s svojimi pristaši v Splitu je dr. Stojadinovič s poudarkom izjavil, da ne more biti pogajanj in razprav o narodnem in državnem edinstvu in o spremembi ustave v tem času. Naj bodo vendar slovenski akademiki JRZ toliko značajni in odkriti, da se priznajo s tem načelom svojega voditelja.
Zahvala
r -
Nj. Vel. kraljice
Beograd, 27. jul. A A. Nj. Vel kraljica Marija je prejela ob sunrti svoje matere rumunske kraljice Marije mnogoštevilne brzojavke iz države im inozemstva, v kateri se ji izraža globoko sožalje. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vel. kralja zahvaljuje vsem. kakor tudi tistim, ki eo se vpisali v dvorsko knjigo.
Akcija za obnovo pogorele zagorske vasi
Zagreb, 27. jul o. Pod vodstvom zastopnika Gospodarske sloge in poslanca za srez Novj Marof dr. Jančikovica je danes odpotovala v pogorelo vas Kolarec skupina arhitektov gradbenih inženierjev, zdravnikov ter drugih strokovnjakov z nalogo, da prouči neposredno na terenu načrt Gospodarske sloge, da bi ee z njenimi sredstvi vas Kolarec na novo zgradila. Gospodarska stoga je že organizirala v zelo širokem obsegu nabiralno akcijo za obnovo hudo prizadete vasi in vse kaže, da jj bo ta akcija uspela.
Švicarski novinar
v Zagrebu
Zagreb, 27. julija a V Zagreb je iz Budimpešte prispel direktor znanega švicarskega lista »Journal de Geneve« Yvonne Martin, ki že nekaj tednov potuje po Srednji Evropi. V Zagrebu namerava ostati več dni. Martin bo gost zagrebške mestne občine. Na železniški postaji so ga sprejeli zastopniki Centralnega pres-biroja in mestne občine. Martin velja za odličnega poznavalca naših razmer in se šteje med naše ugledne inozemske prijatelje.
Samomor slovenskega uradnika v Zagrebu
Zagreb, 27. julija, o. V pretekli noči je v nekem prenočišču v Petrinjski ulici izvršil samomor 35 let stari privatni nameščenec Anton Logar iz Litije. Pri njem so našli legitimacijo '.rg. bolniške blagajne Merkur. Iz legitimacije izhaja, da je Logar oženj en in da ima sina. Pri sebi je imel tudi nekaj denarja Ze včeraj je prispel v Zagreb. Policija je uvedla preiskavo da bi dognala vzroke njegovega samomora in obenem njegovo stalno bivališče.
Seton Watson v šibeniku
Šibenik, 27. juL A A. Snoči ob 19. je pri. spel v Šibenik Seton Watson v družbi ki-paria Ivama Meštroviča. Ogledala sta si mavzolej Ivana Meštrovica v Osanicah, nato pa katedralo sv. Jakoba v Šibeniku.
Spored Davisovih tekem v Berlinu
Berlin, 27. jul. AA. Danes so določili spored tekem med Nemčijo in Jugoslavijo za Davisov pokal. V petek nastopi-ta Henkel in Punčec in nato Metaxa in Pa-lada. V soboto se sestaneta Para Henkel-Metaxa in Kukuljevič-Mitič. V nedeljo nastopi Henkel proti Paladi, nato pa Metaxa proti Punčecu.
Vremenska «aooved
Zemunsko vremensko poroč&o: Vedro in toplo vreme po vsej državi, le sredi države je bila jutranja megla. Najnižja toplota Plevlje 11* najvišja Jaàa Tomié 38 C.
Zemunska vremenska napoved: v aa-
padni polovici države krajevne nevihte in nalivi. Padec temperature, v vzhodni po. lovici toplo
in vedro vreme s postopnim pooblačenjem v teku dneva. Možnost neviht in nalivov.
Zagrebška: Stalno in vedro vreme, le ponekod nekoliko oblačno. Temperature se bodo še nadalje dvignile.
Dunajska: jasno, ponekod malo obtočno, temperature malo spremenjene. Možnost neviht.
Maši kraji in ljudje
Lep napredek nase geološke vede
Nove smernice Geološkega Instituta Jugoslavije za proučevanje še neraziskanega zemeljskega bogastva
Ljubljana, 27. julija
Geološke posebnosti naše zemlje, površinsko lice in rudno bogastvo Jugoslavije so še do nedavna z vnemo raziskovali in odkrivali tuji geologi. Znanstvene odprave posebno nemških učenjakov v Slovenijo in na Balkan so bile vsako leto na delu, tuja veda je črpala koristne zaključke in snovala gospodarski dobiček na račun bogastva, ki ga skrivajo sloji naše domovine.
Prvi geološki zavod v stari monarhiji je bil ustanovljen na Dunaju že 1. 1849. V področje tega zavoda sta do prevrata spadali tudi Slovenija in Dalmacija. V merilu 1 : 75.000 so izšle za slovenske kraje naslednje geološke specialke: Ajdovščina-Po-stojna., škofja Loka-Idrija, železna Kapla-Kokra, Mozirje, Pragersko-Slov. Bistrica, Ptuj-Vinica. Rogatec-Kozje in Gleichenberg. Brez pripadajočega znanstvenega komentarja so izšle karte: Tolmin, Gorica, Trst in Celje-Radeče. Delno je bilo kartira-no še področje Karavank na specialki Veli-kovec in Sp. Dravograd.
Geološko poverjenstvo za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu je do začetka vojne izdalo devet kart, h katerim je strokovne podatke objavljalo v lastnem časopisu »Vi-jesti«. Po vojni je poverjenstvo prešlo v Geološki zavod, ki nadaljuje delo s publikacijo geoloških specialk.
V	Bosni in Hercegovini je deloval geološki zavod že od 1. 1898. s sedežem v Sarajevu. Objavil je nekaj nebarvanih specialk ter bai-vane za vse svoje področje v merilu 1 : 200.000 (Sarajevo, Tuzla, Banja Luka, Travnik, Ljubuški).
V	Beogradu je Geološki institut univerze že pred vojno pričel z izdelavo geoloških kart kraljevine Srbije. Po vojni se je delo nadaljevalo in je izšlo za predele vzhodne Srbije več specialk v merilu 1 : 100.000, za Beograd in okolico še posebej v merilu 1 : 25.000.
Dne 29. decembra 1930 je bil s posebnim nkazom ustanovljen Geološki institut za vso Jugoslavijo s sedežem v Beogradu. Kakor drugod je bila tudi našemu zavodu določena znanstvena naloga, da geološko raziskuje domačo zemljo in da s svojimi izsledki koristi ne samo znanosti, temveč tudi praktičnim panogam, kakor rudarstvu, tehniki, poljedelstvu, narodnemu gospodarstvu itd. S kartiranjem specialk, objavljanjem pripadajočih komentarjev in drugimi znanstvenimi razpravami je bilo doseženo tesno sodelovanje z zainteresirano javnostjo in univerzitetnimi instituti.
Pod vodstvom prvega direktorja prof. Ferda Kocha, preizkušenega znanstvenika z Geološkega zavoda v Zagrebu, s pomočjo prideljenih geologov in asistentov je Geološki institut Jugoslavije v Beogradu dosegel lepe uspehe. Najprej se je zavod lotil porla v onih predelih, kjer sploh še nismo imeli kart ali pa pomanjkljive. V teku prvega poslovnega leta je zavod dokončno izdelal geološke specialke v merilu 1:75.000 za Sušak-Delnice, Ogulin-Stari trg, Senj-Otočac. V istem merilu so priključena dela na področjih Plitvice, Gospič-Korenica, Brinje-Ledenica, Karlovac-Vojnič, Krk-No-vi Vinodolski in Vis. Ozemlja Zaječar, Niš, Pirot. Sjenica. Negotin, Paračin, Veliko Gradište Petrovac, Donji Milanovac, Pro-kuplie, Krupanj, Beograd. Novi Pazar in Plevi ja so prišla na geološke specialke v merilu 1 : 100.000.
Svoje znanstvene izsledke izdaja Geološki institut v »Vesniku geološkog instituta kraljevine Jugoslavije«, katerega prvi zvezek je izšel v Beogradu 1. 1932. Delo domačih geologov na področju raziskavanja površinskih slojev naše domovine je velevaž-no. če pomislimo, koliko je sredi najrazno-vrstnega rudnega blaga, ki ga Jugoslavija že doslej daje v promet, v zemlji še skritih skladov bogatih, neslutenih prvin narodnega gospodarstva..
Država se važnosti tega zavoda v polni meri zaveda in s posebno uredbo, objavljeno v Službenih novinah dne 15. t. m. so bile smernice delokroga Geološkega instituta Jugoslavije še posebej poudarjene. Zavodu je naloženo sistematično proučavanje geološkega sestava in strukture države, nje-
nega rudnega in ostalega mineralnega blaga, mineralnih in običajnih vrelcev in podzemnih voda. Geološko in pedološko raziskovanje zemlje dopolnjujejo karte v manjšem in večjem razmerju v obče in specialne svrhe. Zavod objavlja znanstvena dela, zbira material za muzejske zbirke v poučne svrhe poznavanja geoloških prilik države. Pet znanstvenih pododsekov zbira svoje predmete. Minister lahko osnuje v vsaki banovini pododdelek beograjskega geološkega instituta, katerega upravnik mora biti geolog.
Poleg navodil o osobju in njihovih dolžnostih je posebno važna uredba o znanstvenem delu na terenu. Strokovnjaki morajo o svojih uspehih voditi dnevnik, vsakih 15 dni pa poslati direktorju zavoda skico o delu. Zbirati morajo material in primerne dele vseh vrst kamenin poslati za
muzejsko zbirko. Kdor bi od raziskanega materiala kaj odvzel za privatno zbirko, preneha biti član sekcije. Nabrani material se kot last instituta inventarizlra in ob povratku na svoj sedež morajo člani podati direktorju sekcije obširno poročilo o svojem delu.
V zimskem odmoru se zbrano gradivo kartografira, znanstveno predela, ustmeno r eferi ra na sejah in šele v primeru odobre-nja objavi v strokovnem glasilu. Sredstva za svoje izdatke črpa zavod iz državnega proračuna, poedinih državnih in samouprav nih ustanov, od prodaje publikacij in izrednih prejemkov, ki jih dobe člani sekcije za geološko delo pri privatnih podjetjih.
Vse geološko delo, črpano do podrobnost/ bo ostalo tako dragocena svojina naroda Ko se bodo v središčih banovin ustanovil/ pododdelki, bo geološka veda žela tudi pri nas uspehe, kakršne so dosegli v tem primeru že davno svobodni narodi. Iz naših univerz so izšli odlični, mladi in delavni geologi, ki bodo za napredek te prekorist-ne veje znanosti vložili vse svoje, še mnogo obetajoče sposobnosti.
a soških bojiščih
Obisk soških bojišč je organizirala Zveza bojevnikov v Ljubljani in je udeležence posebni vlak odpeljal zjutraj 23. t. m. preko Logatca in Postojne v Trst. Tam so si
Spomenik na Sv. Mihaelu
izletniki v treh sikupinah v kratko odmerjenem času ogledati zanimivosti, potem pa so se odpeljali z železnico mimo Bafkovelj, Miramara, Devina, skozi Tržič v Sredi-polje.
V Sredipolju, ki leži pod doberdobsko planoto, urejujejo krasno pokopališče, v katerega prenašajo ostanke padlih italijanskih vojakov. Veličasten vtis napravi na vsakega to pokopališče, ki je zidano v ogromnih terasah, katerih prednja stran hna večkrat vklesano besedo »Presente« (Tukaj sem). Na terasah počiva 100.000 padlih italijanskih vojakov, njih imena pa so po abecednem redu vklesana v bronaste plošče, pritrjene na navpičnih stenah teras. Zvezni odbor je položil pred poldo-grajeni spomenik pred terasami lovorjev venec. Podpredsednik ZB g. Rudolf Wagner je z lepim govorom počastil spomin vojnih žrtev, bivšti vojni kurati so opravili molitve, zbor pa je zapel pod vodstvom g. Maksa Jovana žalostinlko »Človek, glej življenje svoje« in »Oj Doberdob«. Odbornik ZB g. Franc Košir je izrekel apel, naj posnemamo qgled sosedov in zgradimo tudi mi našim vojnim žrtvam spomenik na Brezjah.
Prekratko je bil odmerjen čas in udeleženci ekskurzije so se morali podati na postajo, od koder jih je odpeljal vlak v Gorico. Z avtobusi so se odpeljali na vrh do-berdobske planote k Sv. Mihaelu, kjer je žrtvovalo na stotisoče ljudi svoje življenje. Tu je vojni muzej in več spomenikov, pred katerimi so bile spominske slovesno-
sti. Zbor je zapel žalostinko in vojaško pesem »Oj ta soldaški boben«, spomin vojnih žrtev pa je poveličal odbornik ZB g. Jože Pire. Stari bojevniki so solznih oči svojcem in prijateljem razkazovali postojanke, kjer so se borili in kjer je toliko tovarišev izkrvavelo. Na prevrtanem vrhu Sv. Mihaela se še dobro vidijo položaji težkih topov.
Naslednje jutro sta se goriška in solkanska skupina odpeljala na Sv. Goro, kjer je bilo bogoslužje. Bivši bojevniki so svojcem in mlajšim razlagali bojno črto od do-berdobske planote preko Sv. Gabrijela oo Banjske planote, ki jo je tako odlično branil junak Turudija. Vzbujali so se spomini na goriška mostišča: Podgoro, Kalvari-jo in Oslavijo. Pred odhodom vlaka so si izletniki ogledali Gorico, potem pa so se spominjali na vojno gorje med vožnjo preko Podbrda.
Izlet je organiziral načelnik ZB g. Rozman in njegovi odlični sodelavci so bili gg. Dietz. Sancin. Pahor in Ogrizek. Velike zasluge imata tudi železniška strokovnjaka gg. Mašič in Cimperman. Italijanska
Izleti po češkoslovaški
Cerkvica pod Sv. Mihaelom
oMastva so bik uslužna v -vsakem ozira in v Postojni se je izletnikom pridružil višji italijanski oficir ter jih spremljal ves čas potovanja. Mnogi udeleženci so izrekli željo, naj ZB čimprej organizira nov tak izlet Zanj je ZB prejela že med vožnjo več prijav.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Ljubljana obišče Maribor
v slavnostnih dneh
Ljubljana, 27. julija
V mestni zbornici »o se ob 10. zbrali predstavniki kuturnih, strokovnih, obrambnih in drugih narodnih organizacij in kor-poracij, da se posvetujejo, kako bi Ljubljana čim lepše, čim reprezer.tativneje sodelovala na jubilejnem taboru za 20-letni-co Jugoslavije v Mariboru.
Sejo. na kateri je bilo zastopanih okrog 60 društev in ustanov, je vodil mestni svetnik polkovnik Andrejka — predsednik in podpredsednik mestne občine sta bila odsotna. Po kratkem uvodu, ki ga je podal polkovnik Andrejka. je tujsko-prometni referent mestne občine dr. Brilej podrobno orisal ves organizacijski načrt. Napro-šene so bile vse organizacije brez ozira na smer. da vsaka na svojem področju zbere prijave udeležencev in jih do 1. avgusta izroči krajevnemu odboru na mestnem magistratu. Čc bo najmanj 700 prijavljencev iz Ljubljane, bo železniška direkcija po vsej priliki dovolila poseben vlak, ki bi odpeljal v nedeljo ob 4. zjutraj, vračal pa bi se po končanih svečanostih tako, da bi prispel v Ljubljano ob 1. ponoči. Spričo dejstva, da pomeni mariborska prireditev nacionalno manifestacijo, ki se tiče slehernega Slovenca in Jugoslovena. in spričo okoliščine, da je dovoljena četrtinska vožnja, smemo najbrž upati, da bo tretjo prestolnico države v Mariboru reprezentiralo častno število udeležencev.
Po kratkem razgovoru, v katerem so bile določene še nekatere podrobnosti, je bil izvoljen akcijski odbor s predsednikom polkovnikom Andrejkom na čelu. Na koncu je zastopnik Strelskega okrožja v Ljubljani Lipnik podal načelno izjavo, v kateri je poudaril, da bodo strelci sodelovali v Mariboru pod pogojem, da se bo manifestacija vršila strogo v jugoslovenskem narodnem duhu. da se ne bo izrabljala v politične ali osebne namene in da se bo na nji poudarjala zvestoba Nj. Vel. kraju Petru II.
SO letnica osvoboditve Mežiške doline
Maribor, 26. julija
Na povabilo župana Kogovnika so se v nedeljo 24. t. m. zbrali na Prevaljah člani Narodnega sveta za Mežiško dolino, ki eo pred 20 leti od prevrata storili vse potrebno. da se ie del koroške zemlje Mežiška doiina, brez plebiscita priklonil k naši svobodni državi Jugoslaviji. Povabilu se ie odzval tudi takratni predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino Andrej Oset, bivši posestnik tolstovrške slatine, ki je pred 20 let skupne z Lešnikom in Riflom ustanovil Narodni svet in Narodno stražo v Mežiški dolini. Andrei Oset je v odločilnem trenutku pripeljal na Koroško tudi svojega šentjurskega rojaka nad poročnika Malgaja, Ri je zbral 30 vojakov v Št. Juriju in Celju ter jih pripeljal na Prevalje. od koder so zasedli Mežiško dolino in velik del Koroške.
Na sestanku so bili navzoči tudi nekateri člani Narodnega sveta iz Pliberka ter člani Narodne straže in narodnih žensk iz dekla, racijske dobe. Vsi so se dali fotografirati ter todo slike razstavljene na Jubilejni kulturni razstavi ob priliki proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Navzoči so bili: Andrej Oset iz Maribora. Lahovnik, Rifel. Fra-njo Lečnik, Beno Kotnik, Alojz Rozman, Mrkva, dekan Hornböck iz Mežice, Kumprej —Pluder, prof. dr. Sušnik, Doberšek, Sto-par, Kugovnik, Grošelj, Kordež, Koffou, Arnoh, Peče, Cikulnik, Čas, Živec, Vajncerl, gospe Lahovnik, Marija Lampreht, Marija Zodraut, Justi Peče itd. Ob tej priliki eo ob spominu na ustanovitelje Narodnega sveta ter na 20 letnico osvoboditve in na Mal-gaja in druge padle umrle junake spregovorili pomembne spominske besede gg. Do-teršek, Beno Kotnik, pcL Lubas in Andrej Oset ter sklenili, da bo na dan 20 letnice prihoda Malgajeve čete 6. novembra večja spominska slavnost na Preval jah, h kateri se povabijo vsi borci in sodelavci za osvoboditev Mežiške doline in Koroške.
Težko je zamahniti v slovo, ko odhajaš iz Luhačovdc, preden ai se napil njihovega zdravja.
nizatorji, je skoraj majhen čudež, nekak Zlin v zdraviliško-kopa 1 iškem svetu.
Podébrady so izrazito češko zdravilišče,
V zalih Luhačovicah
Pod Belimi Karpati leži v dolini reke Ol-šave staro zdravilišče Luhačovice. Od Zli-na ni niti za celo uro avtomobilske vožnje. Kakšen kontrast Batovemu svetu! Med tem ko se je ob obrežja neznatne Dfevni-ce razmahnila podjetnost češkega človeka in postavila edinstvene primere organiziranega dela, je v dolini Olšave presenetljivo lepo zavetišče utrujenih in bolnih, pa tudi tistih, ki iščejo kraj, kjer bi mogli v blaženem brezdelju, v vodi, sonc« in gozdovih nasrkati novih moči.
L u ha covi ce presenečajo. Krasen kraj: tipizirana moravska krajina, dejal bh eks-trakt vseh njenih lepot in povrh še nekaj slovaškega, kajti tu smo na meji med Čehi ali Moravani in Slovaki, če je res kakšna meja, ki bi bila vredna imena, kajti zdi se, da sta narava in zgodovina ustvarili same prehode. V Luhačovicah so se pred vojno in med vojno sestajali slovaški politiki s češkimi, tu so kovali načrte za bodočnost, tu se je idealno oblikovala češkoslovaška republika. In prav minule dni so se v tem ljubkem zdravilišču in kopališču zopet sestali Cehi in Slovaki, da ob dvajsetletnici republike m morda v njenem najusodnejšem letu obnove staro prisego. Moravski Slovaki, ki naseljujejo okolico Luhačovic, so bili še pred osvobojen jem zaradi svoje trdnejše zavesti avantgarda slovaškega edinstva s Čehi. V širokem pasu lepih krajev, ki se razprostirajo ob nekdanji o g r.sik i meji. so še živa stara izročila in slikovite narodne noše, ki jih je nekoč slikal Jože Uprka. Iz teh krajev je bil rod T. G. Masaryka, ki je ugledal svet v Ho-doninu.
Prikupni in pozorni ravnatelj zdravilišča g. Pisar, ki nas je pozdravil pri opulent-nem kosilu in nam potlej na hitro roko raz-
Ma fevfc Podébrady, Bkgrow nfenGsO, kjer Je J—Jff«iR% vseh tujce«, ki obiskujejo svetovno mane
kopefi._Sa desni: Siedl temnih gozdov fc£ kopališče
ln fctodšče Luhačovle«
la kopeBške napama, Joh bil med -vojno na oaSh tfch ki ie sdaj ni pozabS lepote Veflbe ooS na Sorskem polja. V tišini krasnih gozdov, Id obdajajo Luhačovice, v zavetju okolijSkäi bregom teh mogoonäi jezov zoper nevšečne vetrove, v izredno milem, sončnem podnebju in ob hihačoviških vrelcih, ki imajo skozi stoletja preizkušamo zdravilno moč, se je pač mogoče iznebiti nadležnih katarjev ▼ grlu ali bolezni v želodcu, v jetrih in drugod. Da se tu ozdravijo ženske bolezni, se niti ne čudim; kraj je ljubek in zapeljiv, a majhni potočki med zelenim drevjem so kakor Letha, reka pozabljen ja. In pri ženskah je včasi že pol zdravja, če pozabijo — kaj ne?.t
Tfesopa6<kéo0 od ■cmnanfce meje«, kakor poje Jemk ▼ rfmdnm wwf»; tja muo prtspefi po dtugi poß, vendar » naj za sklep te seportaže dotaknem tudi kraja, kS km med če^ostoroškrim afcavÖiäS in kapaÜäci izjemen položaj: je menda njihov Benjamin. BodÈtandy slave prav letos tridesetletnico; ne kot mesto — zakaj mesto z gradom se ponaša s stevo enega najboljših českfc vladarjeve Jurija Podčbradske-ga — marveč kot zdravilišče in kopališče. Pred tridesetimi leti ni bik) skoraj nič, sedaj je tu vzorno urejeno zdravilišče za srčne bolezni To, kar so t teku sorazmer-aapmvrH vri» češki
tnfi m dbdfc> Je kmrflb čdSfca. če je treba fetovSčarfe ki et «b utrjujejo srca, zamidatS aa marsikaj, x6 r zadnji vrsti med prednostmi slikovita okolica s Labo, s travi Až ob irjS, z gozdovi aa nffcm. Mir. blažen, osvežujoč mir vlada vsepovsod, kdor pa hoče vrvenja, glasbe, koketerije, najde tega na pretek ob lepil večerih, ko se gostje zgrnejo na »roko alejo kopališkega parka. Na srečo se nismo ta predolgo mudili, kajti kdo ve* a£ r*e bi mogel človek v kraju, kjer se ozdravi toliko sne, dobiti kakšnih nenadnih »srčnih ram«?
Ni sijala luna, toda bile so že poezne ure, ko smo stiskali roke ljubeznivim gostiteljem in sedli na viak, da se vrnemo med »Ina
EDINA TOLAŽBA
BONBONI
Pasji dnevi
Ljubljana, 27. julija
O sv. Jakobu in njegovi slednici Ani se otvori sezija pasjih dni. Doba kislih kumaric je to, ki se v vročih izpraznjenih mestih povleče tja do Jernejevega pred zadnjim tednom avgusta. Uradi se praznijo, še je čas, da se v zračni in sončni kopeli prepu-ste blaženemu pozabljenju srečni dopustni-ki in prepuste skrb za preganjanje kislih kumaric tovarišem.
Po močnem grmenju in nalivih v minflih dneh se je že na Jakobovo razvilo nebo v drugo smer. Prej čemerni vpadi vlažnih oblakov so se na Anin dan še bolj razpršili, sonce, ki še zmerom jadra visoko po nebu, je znova pritisnilo. V Sloveniji smo še ostali v mejah primernega hlada, drugod, poseb no ob morju in v Podunavju spet štejejo temperature preko 30 stopinj C. Zemlja se je napila deževnice, otava, ki je že kazala, da bo redka, je znova gosteje pognala.
O krog vasic in med polji, kjer so prej samevali kozolci, so v skoraj vsak dan deževnih dneh pohitevale žanjice s pospravljanjem pšenice. Za nekaj sončnih dni so se pozlatili kozolci, med Stante so zataknili snope, da se bogato klasje nasrka zadnjih moči, preden leže v skladišče. Mlatilni stroji in cepci bodo imeli zdaj tedne opravka, na prazna strnišča so pa spet zapeljali plug in preorali zemljo za ajdove posevke. Pšenica in ajda. dvoje žitaric, ki daje vsaka mejo svojemu letnemu času. In ko se bodo pasji dnevi izgubili v pozabljenje, bo kimalo po polju ajdino klasje in vabilo marljive čebelice na sladko pašo. še preden se bo preselilo njeno snopje v kozolce, bodo hitele na jug prve jate selivk, ki se z mladim zarodom že zdaj v trumah izpreletavajo nad polji. Nad mestom in deželo cvrči živahni drobiž lastavic, zdaj je zanje še lep čas dobro pogrnjene mize do slovesa.
Življenje se je tako rekoč preselilo na obale rek. v kopališča in senčne, samotne kotičke naših vasi. Letoviščarska sezona je z novim, visoko razčiščenim obzorjem na jugu Evrope zasidranega anticiklona zajela sapo. da spravi v svoj račun, kar ji za letos še manjka. V vodi in hladilnih pijačah, se odžeja zemljan, krog njega pa diha in zori gruda v soparni prigrevici sonca. Konsum piva in sladoleda je v polnem teku, v radost poletnih dni se pa nesluteno tihotapi odmirajoči dih prve jeseni. Na gozdnih poteh se je izprehajalcem pod noge nastlan lo prvo odpadlo listje, v prej temnozelene barve krošenj že silijo orumeneli odtenki. Toda do smrti ugaslega utripa zelenila je še daleč, pred nami so še tedni visokega poletja, tja čez prag zlate jeseni.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
OrI. reg. S. br. 15. 485-3*
Praznik na Veliki planini
Kamnik, 27. julija.
V nedeljo, 31. t. m. bo na Veliki planini prisrčen planinski praznik o priliki blagoslovitve nove planinske kapelice, posvečene Mariji Snežni. Lani začeta akcija sa. zgraditev kapelice je naletela na ugoden odmev med planinci in prijatelji naàe največje planine — Velike planine, da so kmalu žbrali prva sredstva in omogočili postavitev lične planinske kapelice, Id je zgrajena v pravem planinskem slogu kakor planšarske koče okrog nje. Sto-£ na majhni v®petim v bližini turistov-skega doma v smeri proti Tihi dolini. Zgrajena je iz ofatesanih brun na zidnem postavka in meri ▼ ploskvi 4x7 metrov. Streha je pokrita s Skodlami, prav tako pa tudi zvonik, v katerem bo zvon vsak dan naznanjal poldne. Notranjščina je lepo pleskana in napravlja na planinca prav prijeten vtis skromnosti in domačnosti.
•Phwitnrl, poeeteo o« te LJubljane, bodo r nedeljo gotovo v velikem številu pohiteli na Veliko pianino, saj je to naša največja ki najbolj obiskana planinska postojanka Jti. Je tucB najbližja LjubljanL Na planini bo tepo preskrbljeno za vse Stevflne gwete in tudi pevcev ne bo manjkalo, tabo eia bo nedeljsko slayje res pravi pifamhTriri praznik.
Poljane, 27. julija
V nedeljo »e proslavilo naše Kmetsko braino društvo 2&-letaM» svojega obstoja. Proslava, čeprav skromna, je bila zelo prisrčna. Obstojala je iz pozdravnega govora in kratkega očrtanja društvenega delovanja, ki je vsestransko izpolnilo svojo nalogo v prosvetnem in gospodarskem pogledu e svoio fanpžnioo, predavanji in gledališkimi predstavami. Tudi ob jubileju so naši poériTOwatai ita. m naše razmere nadvse sprefafi terafcS uprówrB? na prostem veseloigro s petjem :?Svoiegiawčefc«. ki je imela velik obisk domačinov in letovSščarjev. Vsi fgiafeä go svoje naloge izpoteSi v potei meri. Tudi mnogi oBcdriji, ki so s mojimi družinami pri nas na počitnicah, a» se slavno-stì udeležili. Iskrena zahvala vel ja igralcem in "^5em ofcSsbovaJcem. Programu je siedila prijetna zabawa na Vidmarjevem vrtu. Twfi gmoto! uspeh fé bà prav zadovoljiv in se bodo zbrana sredstva porabila za nabavo novih lepih in koristnih knjig.
Ob 2&4etoiri društvu iskreno čestitamo v želj, naj nadaljuje fMoje delo in pot ne oziraje as na fewo Ita desno ter na vse opravljanje ki zavfeQ, pa tsag pftäego od ka-
Domače vesti
*	Dubrovniškl rojak — vSenčiBški profesor v Chicago. Pred 50 leti Sq se izselili v Ameriko bratje Svetinja. Eden izmed sinov teh izseljencev John Svetinja je danes vseučiliški profesor v Chicagu. Dr. Svetinja predava amerišlao in angleško ustavno pravo in sociologijo. Na povabilo vseučilišč v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu bo imel nekaj predavanj tudi na teh vseučiliščih. Zdaj je v Dubrovniku na obisku pri svojih sorodnikih, ostal pa bo v Jugoslaviji še nekaj mesecev.
♦	Belokranjski dan priredi Slovensko planinsko društvo v Črnomlju v nedeljo 7. avgusta v svoji postojanki na Mirni gori. Prireditev bo nacionalna manifestacija Dolenjske ter je za to nujno potrebno, da se je udeleži čim več planincev Osrednje društvo SPD v Ljubljani priredi na ta dan avtobusni izlet iz Ljubljane do Semiča, ki je izhodišče za poset doma na Mirni gori. Iz Ljubljane bo vozil avtobus ob pol 5. uri n Tavčarjeve ulice. Prijave za izlet sprejema pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta, najkasneje do 5. avgusta. Ker je šte-vflo sedežev omejeno je priporočljivo, da oe mtereeentje takoj prijavijo.
Avstrijska kavkaška ekspedicija leta 1935 se je posebno pohvalne izrazila e TS03ÀMBA PH-ju, sredstva proti solnöariei. Brogerija Gregorio drzoz* Ljubljana, Prešernova 5.
♦	Iz Legije koroških borcev. Tovariši 1 Koroški borci! Dne 14. in 15. avgusta bo v Mariboru proslava 201etnic« osvobojenja Naša dolžnost .je, da se kot nekdanji borci za severne meje, katere smo pred 20 leti braniti z orožjem v roki, te proslave v čim več te m številu udeležimo, ter pokažemo, da smo 'še danes zvesti čuvarji naše severne meje. Kraievni odbor LKB v Ljubljani poziva se tovariše, ki se nameravajo udeležiti proslave, da se zglas« v pisarni Cankarjevo nabrežje 7/1 med 18. in 19. uro. Vsa druga navodila bodo podana na članskem sestanku v soboto 30. t. m. ob 20.
*	Novi grobovi. V Kamniku je "včeraj v 75. letu staro®ti preminil g. Lovro Horvat, nadučitelj v pok. in posestnik. Obče spoštovanega pokojnika, ki sr je kot vzgojitelj pridobil nešteto spoštovalcev v mnogih mladih rodovih bodo spremili jutri ob 17. z hiše žalosti Zaprice št. 25. na pokopališče na Žalah k večnemu počitku. — V 84. letu je umrl g. Leopold Tratnik, posestnik, trgovec v Z g. Ložnioi in častni občan občine Žalec. Ugledni pokojnik bo nastopil svojo poslednjo pot danes ob 17. iz hiše žalosti v Zg. Ložnici rta farno pokopališče v Žalen. Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, užaloščenim rodbinam naše globoko sožalje!
Halo, halo	Lutz-pečL
♦	Tudi Kamnik se poteguje za meščansko šolo. V smislu sklepa zadnje seje občinskega odbora je bila naslovljena na prosvetno ministrstvo prošnja, da se Kamniku odobri že v letošnjem letu otvoritev prvega razreda meščanske šole. Okoliš nove šole bi obsegal o bris i e Kamnik (6300 prebivalcev). Kamniško Bistrico (2300), Šmartno 11500). Sela (900) Zgornji Tuhinj (1100) in (Motnik (1300), skupno torei 6 občin z 18.000 prebivalci. V Kamniku so dani vsi pogoji, da se ž® v jeseni odpre prvi razred. Te dni je protestni minister dovolil otvoritev prvega in drugega razreda meščanske šole v Domžalah, Kamnieani pa zdaj upajo, da bodo tudi oni uspeli s svojo prošnjo, saj je otvoritev meščanske šole v Kamniku že v načrtu.
•	Pozivamo idrijske emigrante v Sloveniji. da se polnoštevilno udeleže sokolske siavnosti v Logatcu. — Idrijski emigrant s Toma.
♦	Svarilo pred sleparjem. V zadnjem času se klati po gorenjskem industrijskem revirju slepar, ki se ljudem predstavlja za urednika »Jutra« in za urednika lokalnega li®ta >Daniio«, ki sa ni in ga tudj nikoli ne bo. To ie neki Martin Škerjanc, ki je bil nekdai zaposlen pri KID kot pomožni delavec, potem pa zaradi sleparij odpuščen. Ker
menda slutil, da so ga spoznali, se je zdaj spet nekam umaknil, a se lahko spet prikaže. Ne nasedajte sleparjem, in, če bi se kdo :zdajal za kakršnegakoli pooblaščenca >Jutra-, zahtevajte od njega legitimacijo.
#	»Zdravo«! —	Stari rodoljub nam piše: Tor.j lano daleč je prišel naš stari pozdrav »zdravo«, da se mora z njim baviti celjsko sodišče (primer v šoli v Laškem). Pred 53 letom sem prišel na celjsko gimnazijo in sem že našel med slovenskimi dijaki splošno običajni pozdrav »zdravo«. Po tem pozdravu smo
se- beš ločili rfovenski dijaki od nemških m neančurski hkolegov. Dasrt Je bila gimnazija popolnoma nemška, nam našega pozdrava ni prepovedovalo nemško ravna^ teljstvo, a tudi nemški profesorji se nad tem niso spotikalL isto je bik) najbrž tudi na mariborski in ptujski gimnazijL Kako je bilo na gimnazijah bivše Kranjske, mi ni znano. Mojo trditev glede celjske gimnazije mi bodo gotovo potrdili vsi še živeči dijaki iz takratnih in poznejših časov, tudi duhovskega stanu. Pa celo po cerkvah je odmeval naš »zdravo«. Takrat je zaslovelo češčenje lorrške Marije. Vsem bo še znana pesem, ki se je končala pri vsaki kitici: Zdravo, zdravo, zdravo Marija!« (naglas je bil zaradi na-evana o, torej »zdravč«), Ta pesem se je pela v cerkvah pri vseh popoldanskih pobožnostih, posebno pri majniških šmar-nicah. Pa tudi pri molitvi so rabili posebno mlajši duhovniki namesto »češčena« Marija, dosledno »zdravo« Marija, šele pozneje »zdrava« Marija (latinski »ave« se glasi v slovenščini edino pravilno »zdravo«).
* Varaždin kot turistično mesto. Mesto Varaždin je bilo uvrščeno med turistične kraje, a to je bilo doslej samo na papirju. Zdaj pa je bilo mestno poglavarstvo obveščeno ,da imajo tujci, M ostanejo v mestu najmanj 10 dni, pravico do brezplačne vožnje pri vrnitvi. P0 zgledu Maribora bodo v Varaždinu vsako leto prirejali varaždinski teden. Pobudo sodale razne gospodarske in druge organizacije in tudi mestna občina je za to uvedbo. To koristno novost so Varaždinci po. zdravili z velikim veseljem.
MISEL IN DELO
kulturna in socialna revija
bo posvetila prihodnjo številko problemom socialne politike in orisu socialne politike slovanskih držav.
Vsebovala bo prispevke prof. Janu-lova (Sofija) o bolgarski, dr. Jin-dfteha (Praga) o češkoslovaški in dr. Bornstein-Lychovske (Varšava) o poljski socialni politiki.
Poleg tega bo objavila zanimive razprave: o socialnih problemih naše vasi, o naložbeni politiki v socialnem zavarovanju, o našem skrbstvu za brezposelne, o razvoju našega rudarskega zavarovanja, o poljedelskih delavcih i. t. d.
Naročite revijo čimprej, ker je vedno in za vsakogar zanimiva. Stane na leto 60 Din in se naroča v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 4.
* Nova palača v Beogradu. Na Terazi-jah, kjer je stala nekdaj stara kavarna »Albanija«, bodo zgradili impozantno palačo Hipotekamo banke. Gradbeni odbor mestne občine je predložil po natečaju izbrani načrt v odobritev gradbenemu ministrstvu, ker je projekt nove palače presegal od gradbenega oddelka določeno višino. Ministrstvo je zdaj načrt 51 m visoke palače odobrilo in bodo začeli z zidanjem že 10. avgusta.
Halo, halo
Lutz-pečL
*	Orjaško orehovo drevo, v vasi Vrbov, ci pri B-ranah v Črni gori je blizu 1000 let staro orehovo drevo, ki je visoko nad 50 m. Les tega orjaka cenijo na 50.000 dinarjev. Njegov lastnik kmet Gufa Ha-dTovič pa orjaškega oreha ne misli posekati, ker mu vsako leto bogato obrodi. Lani mu je dal orjak 1400 kg orehov.
•	Vas mikajo socialna vprašanja v mogočni sliki velikega pisatelja? Vzemite v roke Germinala, ki ga je napisal Emi'e Zola. Ne bo Vam žal časa, ki ga bo debela knjiga zahtevala od vas. Knjigo dobite v Tiskovni zadrugi in drugod. Cena broš. din 100. platno din 125 in polusnje din 140.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice
♦	Marelice, trde, lepe za vkuhavanje so dospele. Kg 8.50 din. Fr. K ha m Kongresni trg 8.
'WJP&éFQ za vlaSanJe sočivja znamke B£ g «i »Vlacet«, priznano dober, S^AfÖF v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33.
Tri knjige za na pot
Ali naj vzamemo knjige s seboj na počitnice? Prvi bo odgovoril odločno: »Ne, v počitnicah hočem imeti popolni mir, naj se mi odpočijejo možgani.« Drugi pa bo rekel: »Končno imam vendar enkrat čas za branje, sedaj je prilika, da se od-škodujem za vse, kar sem zamudil med letom«. Slabe izkušnje ne prizanesejo nobenemu. Prvi doživi pust deževen dan, ko sedi pri razcefranem »šundromanu«, ki si ga je kar na slepQ srečo izvlekel iz ne baš prvovrstne knjižnice svoje penzije. Bogu vdano prečita takšmo knjigo, samo da mu mine čas. Drugi pa se je vso pot jezil nad težkim, s knjigami nabasanim kovčegom ,ki ga je nedotaknjenega prinesel nazaj s počitnic.
Kakor v mnogih rečeh, se človek tudi v tem primeru ne sme krčevito oklepati kakšnih programov, ampak naj se drži zlate osrednje poti. To se mu bo najbolje posrečilo, če se pri iZberi knjig niti ne odreče vsem niti ne preobloži z nepotrebnimi. V občevanju s knjigami velja prav isto pravilo, kakor v občevanju z ljudmi: človek ne mara biti vedno sam, prav tako pa mu je zoprno, če se duši v gneči. Torej izbiraj modro! Prvo, najvažnejše pravilo je, da število knjig n« sme biti preveliko. Vendar pa morajo knjige biti izbrane po takšnih vidikih, da zadovoljijo vse naše zahteve duha in srca. Najbolje je. če se odločimo za število tri. Možnosti izbire v tem okviru so neomejen©.
Izmed teh knjig naj bo ena čitatelju znana le iz pripovedovanja, tako poznamo morda po opisovanju zanimivega člo. veka, ki pa bi ga radi spoznali. Mogoče smo potem razočarani, toda občutili smo čar neznanega, doživeli smo nekaj novega. Morda pa je baš nasprotno in smo veselo presenečeni, ker smo obogateli s spoznanjem lepe knjige. In kako lepo je če nam Je dano, da se popolnoma predamo vsem pestrim občutkom, ki jih vzbudi v nas lepa knjiga, kadar jo lahko uživamo v tistem blaženem miru, ki ga nam more dati le svobodni počitniški čas! človek ne bi verjel, kako blizu mu je takšna knjiga, če jo je doživel globoko v sebi tam daleč od moreče vsakdanjosti. Pozneje Se mu zdi, da se je nerazdružljivo spojila z dotično pokrajino in ob spominjanju nanjo se vzbudi tudi spomin na tisto knjigo, kakor na ljubega, dobrega prijatelja, ki smo ga spoznali v tistem kraju.
Druga knjiga naj bo ena izmed tistih, ki smo jih čitaH pred dolgim časom. Pozabili smo pač na posameznosti, dobro pa se de spominjamo, da ie bila lepa in dragocena. Pri ponovnem čitanjn vstajajo pretekli dnevi: srečavamo starega znanca, ki pa se na<m zdi v marsičem spremenjen — ob njem pa čutimo, da smo se tudi sami spremenili od zadnjega srečanja. Blagor onemu, ki tedaj spozna, da Je bila ta sprememba sprememba k dobremu, zorenje, kl Je pogWbdlo in popleme-nttäo njegov odnos do tega literarnega dete, da ga gleda v svetlejši, jasnejši fa».
Ii LfuMlam
u— Deška kolonija Kola Jugoslovanskih
Sester se vrne iz Kraljeviče v petek 29. t m. ob 13. na glavni kolodvor. Starši pridite po otroke.
u— Argentlnsfea farma «b Večni pod.
Nekdo Je že omenil v listih, da je ob idilični Večni poti za Rožnikom čez noč zrasla lesena hišica. Kakor kaže okolica hišic©, bo tam nastala pravcata farma, ker že obdelujejo svet in kopljejo vodnjak. Kdo Je dal dovoljenje? Kolikor nam je znamo, Je Večna pot določena za naravni park ,kjer se ne sme ničesar graditi.
Izvrsten kis za vlaganje
FR. KHAII
Kongresni trg S.
B— Vlom sredi belega dne. Zadnje dni
je policija z vrsto aretacij spravila dobršno število nevarnih vlomilcev za zapahe, a kakor kažejo vsa znamenja, je še zmerom dovolj tatinske druščine na delu. Zadnjič so neznani storilci pri belem dnevu med 10. in 11. uro dopoldne s ponarejenimi ključi vdrli v stanovanje profesorjeve vdove Fine Ma-zovčeve v Komenskega ulici. Prebrskali so vse predale im odnesli zlato zapsstno uro s črnim trakom znamke »Doxa« pokrom a, no za pest,no uro s črnim trakom, zlat obe Sek v obliki križa, iz katerega je izpadel demant, zlat obesek v obliki lešnika, zlat obesek z vdelanim safirjem, srebrn otesek z ametistom dve damski ovratni verižici z drobnimi členki, par zlatih uhanov znamke »Korate«, zlat damski prstan z dvema de-mantoma, zlato brošo v obliki vrtnice, ogrlico iz japonskih biserov z belimi in zelenimi safirji in zlat obesek v obliki srca. V ša-tulji so staknili vlomilci tudi pet bankovcev po 100 din, tako da znaša celotna Skoda blizu 9000 din.
Dr. GREBENC ANTON
zopet ordinira
a_ Mezdno gibanje v opekarni na Viču.
Delavstvo v opekarni na Viču, ki je last Ljudske posojilnice, je pred dnevi stopilo v stavko. Pred nekaj tedni so njega predstavniki zahtevali skromno povišanje plač, upravni odbor Ljudske posojilnice pa je zahtevo zavrnil. Na prošnjo delavstva je nato mestno poglavarstvo razpisalo uradno obravnavo, ki pa je ostala brez uspeha. Da bi se spor rešil v miru. 90 delavci kočno popustili in zahtevali samo 25 par poviška na uro, a tudi ta predlog je bil odbit, nakar so proglasili stavko.
„OGENJ",
DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MBJL1CEV V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni «Mandrini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku.
V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo.
Zahtevajte pravila m priložite znamke na:
„OGENJ" — MARIBOR,
KOROSCEVA UL. 8, TEL. 28-05
n— Varujte 8e ka*! Včeraj so pripeljali v bolnico 15-letno dninarico Anico Dečma-novo, zaposleno v Lichtenturnovem zavodu. Ko je delala na podju, jo je pičila Kača v palec leve noge.
n— Udeležite se potovanja t Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trat od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
Iz Celja
e— Dva praška naraščajnika v sokolski gozdni šoli. Celjska sokolska župa Je priredila v Lokah pri Mozirju sokolsko gozdno šolo. V torek popoldne sta prispela z brzovlakom v Celje dva sokolska naraščajnika iz Prage in odpotovala v Loke, kjer taborita sedaj skupno z ostalimi naraščajniki. Po zaključku gozdne šole bosta porabila teden dni za obisk Savinjskih planin. Praška naraščajnika sta gosta celjske sokolske župe.
e— Dijaški kuhinji v Celju je darovala restavraterka ga. Ana Plešivčnikova v Celju 100 din namesto venca na grob višjega davčnega upravitelja v p. g. Maksa žumra.
e— Uradni dao Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. avgusta od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlag ovl ulici
ČL Vprav med biseri klasične literature je mnogo takih knjig, ki se jih le še medlo spominjamo, ki pa zažare v vsej svoji lepoti, kadar sežeano zopet po njih s pobožno roko.
Tretja knjiga pa naj bo tista, ki Jo od vseh najbolj ljubimo hi poznamo. Na katerikoli strani jo odpremo, čutimo svojo tesno povezanost z njo. Upajmo, da ima vsakdo izmed nas takšno »Najljubšo knjigo«, ki mu Je vseskozi dober prijatelj in mu je vsaka njena stran draga! Nikdar ga ne bo zapustila in ob vsakem času ga bo obvarovala moreče samote. Da bi bila nam Slovencem takšna najljubša knjiga drobna zbirka večno živih Prešernovih pesmi!
Tri knjige vzemimo s seboj, toda takšne tri knjige v katerih najdemo, kar nas osrečuje v življenju: doživljaj, spomin in ljubezen.
St. A.
Plll7VA7ir 8 tovornimi avtomobili A	V Vli£ vam izvršimo na kraj-
še in daljše proge, vseh vrst blaga, tudi selitve po zmerni ceni, točno in zanesljivo. — Naročila sprejema in daje pojasnila Semenič V„ Privoz 13, Ljubljana. Kličite tel. 86-92. — Blago je med prevozom zavarovano. — Za cenjena naročila se priporoča avtopodjetje
R« Hojafc, Domžale
Pevec Njene Visokosti
Samo ie KINO MATICA ob 16-,
e— Ukraden fotograf»« aparat Je prou dal za 4 dia. Pred nekaj dnevi je nekdo ukradel iz stanovanja višjega železniškega kontrolorja g. Vranjeka v Trubarjevi ulici okrog 800 <Bm vreden fotografski aparat. V torek se je pojavil v Celju neki moški in prodal ta fotografski aparat za 4 din. Policija Je izsledila prodajalca v osebi 18 letnega delavca Rudolfa G. iz Celja in ga aretirala. G. Je izjavil, da je našel aparat na travniku ob Trubarjevi ulici. Policija je fanta izročila sodišču, aparat so vrnili lastniku.
KINO UNION predvaja film »AVAN-TURA V PARIZTJ«.
e— V spanju ga je okradla. Ko je prenočeval posestnik Matija V. iz Jurkloštra v noči od ponedeljka na torek nad hlevom pri neki gostilni v Celju, se je splazila k njemu 18-letna delavka Filomena L. iz Nove cerkve, ki je vedela, da ima posestnik d.nar, in mu spečemu izmaknila us-njato denarnico s 500 din. Celjska policija je v sredo aretirala storilko, a nič več našla pri njej ukradenega denarja, ker si je bila Filomena kupila obleko in čevlje. Oddali so jo v sodine zapore.
Iz Maribora
a— Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, se udeleži prireditev letošnjega VII. mariborskega tedna od 6. do 15. avgtu sta e posebno razstavo, na kateri to prikazalo zlasti biološko sliko diviač;ne v posameznih lovskih revirjih od gozda do polja, na veliki berlinskj razstavi odlikovane trofeje in dvajsetletni razvoj svojega delovanja Po zasnovanih načrtih sodeč bo ta razstava zanimiva za lovce in nelovee.
a— Učiteljske premestitve. Na lastno prošnjo sta premeščena šolski upravitelj Črnko Draže z Resnika za učitelja v Jare-nino in začasni šolski upravitelj Šajna Janko od Sv. Marjete ob Pesnici na osnovno šolo v Beogradu z dodelitvijo službovanja pri III. oddelku za osnovno šolstvo v ministrstvu pro6vete.
a— Kaj je z novim boInišniSkim paviljonom, ki že skoro leto dni stoji v surovi zunanji gradnji ob Tržaški cesti, ne da bi se trinadstropna stavba dokončno dogradila? Stiska v mariborski splošni bolnišnici je vse večja in hujša, čuje se, da bodo sedaj omenjeni paviljon v okviru posebnega posojila banske uprave dogradili. Govori se o novi porodnišnici, novem upravnem poslopju in novem desinfekcijskem oddelku. Tu se bo preuredila centralna kurjava, ves kompleks pa se bo na novo ogradil.
a— Pomota je nastala v včerajšnjem poročilu o predstavi »Miklove Zale« v Rušah. Tresoglava je namreč igral g. Vekoslav Pečar (ne Bučar), kakor je bilo pomotoma v poročilu. »Miklovo Zalo« vprizorijo drugič v nedeljo 31. t. m. v letnem gledališču ruškega Sokola.
a— Z 10 metrov visokega lesenega ogrod ja je treščil v globino zidar Franc Skaza iz Ješenc, zaposlen pri prenavljanju želez-ničarskih hiš v Trstenjakovi ulici. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ga ohranili pri življenju.
a— Dobrota je sirota. Pri ekonomu Karlu šolu je prenočeval neznan moški, ki je za storjeno mu uslugo odnesel zimsko suknjo in novo konjsko odejo.
a— Košaški glas. Košaška občina daje mariborski mestni občini primeren znesek za Škropljenje državne ceste od mestne meje naprej. Doslej je bilo vse v najlepšem redu, v zadnjem času pa se je škropljenje opustilo. Razlogi za ta postopek niso znani. Košačani so radi tega zelo razburjeni, saj je gostota prašine spričo velikega prometa in neštetih avtomobilskih voženj takšna, da morajo kolesarji stopiti s kolesa, ker riskirajo sicer v oblakih prahu karam-bol. Prebivalci in posestniki ob imenovani cesti so radi tega tako razburjeni, da so naslovili posebno spomenico na košaško občino. v kateri se zavzemajo za priključitev k Mariboru, če bi se to stanje ne spremnilo.
OBIŠČITE
VII. MARIRORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938.
POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta.
Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije
v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA
IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt
—	Kmetijska razstava — Razstava cest — rujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filate llstična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve
-	Športne prireditve — Veselični park na
razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR
Vas vabijo!
a— Alkohol in klorodont sta ga onesvestila. Predsnočnjim je bila policija obveščena, da leži Ob brodu v neposredni bližini klavnice neznan moškL Službujoči stražnik je ugotovil, da gre za viničarskega sina Jakoba Muleja iz Spodnje Kungote. Mule j se je pošteno napil, nakar je pričel grizti tube Klorodontove zobne paste tako dolgo, da je obležal na cesti. V bolnišnici bo mu zdravniki izprali želodec.
a— Kolesa niso nikjer več varna. Drzni tatovi koles so si zbrali novi žrtvL Sta to slikarski mojster Safran Martin iz Gregorčičeve ulice ln delavec Mežnar Franc iz Reke pri Hočah. Oba sta pustila svoji kolesi na ulici, pa so ju »ljubitelji koles« odnesli neznano kam. Safran trpi 700 din, Mežnar pa 800 din škode.
a— Požari brez konca hi kraja. Pri Sv. Martinu na Pohorju je zajel ogenj gospodarsko poslopje Pavla Podvršnika. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj, ki je nastal zaradi slabega dimnika, lokaliziralL
a— Pokopališčne hijene so se v zadnjem času zopet pojavljale na mestnem pokopališču na Pobrežju. Dolgo niso mogli ubrati pravega sledu za oskrunjevalci grobov, pred katerimi ni bila varna nobena vaza in nobena cvetlica. Končno pa se je pokopahšč-nemu čuvaju vendarle posrečilo, da je zasačil pri tatvini vaz in cvetlic neko 2€letno Terezijo K. s Pobrežja, ki so jo tezenski orožniki aretiralL
a— Grd zločin s© odkrili v Novi vasi pri Mariboru. Gre za umor 8-tednov starega otroka Stude«ški orožniki so uvedli preiskavo ter izsledili detomorilko.
a— K «K žrtev ljubo »umnosti je izgubü življenje pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah 18-letni hlapec Karel Vicanski. Vičan-ski 6e je pred tedni zaljubil v neko possst-nikovo hčer in sta se ota pogosto sestajala. To ni bilo všeč domačim fantom, kn so mu zaradi tega dali razumeti, da izbrano dekle ni zanj. Vičanski se za to ni zmenil in je dekle še dalje obiskoval. Tako je tudn oni večer prišel pod njeno okno. K<f sta s« fant in dekle razgovarjala. sta planila iz zasede dva moška ter fanta napadla z nožu Eden izmed napadalcev je Vjčanskega zabodel v prša, da ie omahnil ter obležal nezavesten v mlaki krvi. Kralu je zaradi nezavesten v mlaki krvi. Kmalu j« zaradi sta izginila v temno noč.
Iz Kamnika
ka— Nesreča ne prid© nikoli sama. Te diri se je pripetila v Kamniku prometa» nezgoda, katere žrtev je postai trgovec t lesom g. Len assi. Z motori klom se je peljal po ozki ulici od svoje hiše proti razpotju pred Rodetovo restavracijo. Motocikel m hotel takoj vžgatj, zato mu je še nekdo pomagal, da dobi brzino. Vprav ko je motor potegnil m je motociklist hotel zaviti na cesto je privozil mimo g. Anton Kregar b svojim novim taksijem. Usodno naključje je hotelo, da se je motociklist znašel pred avtomobilom. Karambol je bil neizogiben, vendar pa bi lahko postal u-soden za moto-cikljsta,, če ne bi oba vozača z izredno du. haprieotnostio zavila vozili vsak v nasprotno stran. Posebna sreča pa je, da je g. Kregar vozil kot ponavadi počasi in previdno. Tako je avtomobil samo od strani zadeä v motocikel. ki je odletel v stran. g. Lenas-ej pa si je pri udarcu zlomil nogo pod kolenom. G. Kregar ga je takoj naložil v avto in odpeljal v bolnišnico. Prihodnji dan je šla dekla na Šutni vprašat v Maistrovo uli-oo, kakšno je zdravstveno stanje ponesrečenega motociklista. Na poli pa je na tra-toarju tako nesrečno padla, da si je zlomila kost v stegnu. Tud-; njo so morali prepeljati v bolnišnico. Zdravstveno stanje obeh ponesrečencev je povoljno in sta že na poti okrevanja.
Iz Litije
1— Iz Legije koroških borcev. Vse bivše koroške borce, ki so sodelovali v bojih za našo severno m«jo iz Litije in okolice vljudno vabimo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije Legije koroških borcev v Litiji. 31. L m. ob 15. v gostilniških prostorih g. Staneta Lapa pri postaji v Litiji. Navzoč bo delegat glavnega odbora iz Ljubljane, ki bo podal obširno poročilo o namenih in delovanju Legije. Pridite zanesljivo, pripeljite s seboj vse znane severne borce.
Iz Zagorja
■— Uradni sodni dan ki je bjl običajno vsak prvi ponedeljek v mesecu bo izjemoma sedaj v torek 2. avgusta na občinskem uradu.
Iz Krškega
kr—Sreski cestni odbor v Krškem si je v svrho lažjega opravljanja svojih dolžnosti v obširnem srezu nabavil nov avto znamke Škoda Populär za 37.000 din.
kr— Premeščen Je s postaje Videm-Kr-ško na postajo Novsko prometni uradnik Ivan Kosmač. Njegovo mesto na doseda-postaji ostane nezasedeno, kr— StreIa udarila v hlev posestnika Jožeta Kodriča v Brodu št. 13, občina Sv. Križ pri Kostanjevici. Poslopje je popolnoma pogorelo, škode je okoli 15000 din in je krita deloma z zavarovalnino. Sve-tokriški gasilci so omejili ogenj, da ni zajel še drugih poslopij.
kr— Oživljanje prometa na Vidma. Go-stilničarka Slavica Tomažič je dala v najem del stranskih prostorov svojega poslopja nekemu mehaniku, ki bo v kratkem pričel s svojo obrtjo. Sama pa je prenovila vse gostilniške prostore, kar je naj-bol^a reklama za tuje goste, ki jih je poleti vedno precej na Vidmu.
kr— Staregina okrajnega sodišča v Kraškem dr. železinger Vladimir je odšel na večm sečni bolezenski dopust. Nadomešča da sodnik dr. Dougan Ivo.
Iz Novega mesta
n— Prva letošnja žrtev Krke. Velika
vročina je zvabila tudi včeraj mlade in stare k kopanju v Krki, med njimi tudi 341etnega orožniškega pripravnika Radeja Jukiča. Mož je krenil vzdolž Krke k železniškemu kopališču, kjer je lepa nasi-pina in plitka voda, v kateri se kopljejo tudi otroci. Gotovo je, da ni poznal toka vode in njenih hladnih tolmunov in tako je prišel iz tople v hladno vodo. kjer ga je zadela srčna kap. da je izginil s površine. Prvi je opazil utopljenca pod vodo sodni uradnik g. Hudoklin, nakar so prihiteli ostali kopalci, med njimi zdravnik banovinske bolnišnice dr. Spacapan, ki ga je skušal obuditi k zavesti, kar se mu pa ni posrečilo. Truplo ponesrečenega orožnika, ki zapušča ženo in štiri otroke v svojem domačem kraju v Kurjaku v občini Utbini v Bosni, so prenesli v mrtvašnico. Ponesrečeni orožnik je bil zelo priljubljen med svojimi tovariši ter vesten v službi.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad !
Na splošno zahtevo z o žirom na ogromno zanimanje podaljšano! Danes nepreklicno I zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri. — Ne zamudite tega JJ^Jf	1

prekrasnega filma! — KINO UNION, tel. 22-21
Gospodarstvo
Nekaj zanimivih podrobnosti o našem uvozu
Poročali smo že, da se je naš uvoz v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim prvim polletjem nadalje povečal za 225 milijonov din ali za 9.3 °/o in je znašal 2646 milijonov din. Iz statistike uvoza v prvem polletju posnemamo še naslednje podrobnosti.
Povečan uvoz strojev in prevoznih sredstev
Najobčutnejše povečanje opažamo letos pri uvozu strojev in aparatov ter prevoznih sredstev, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din):
uvoz
strojev, aparat prev. sredstev I. poli. 1933.	37.8	9.7
I. poli. 1934.	74.7	14.9
7. poli. 1935.	86.1	31.2
I. poli. 1936. 122.9	73.9
1. poli. 1937. 156.8	80 6
I. poli. 1938. 332.0	156.4
2e v prejšnjih letih je uvoz strojev in aparatov, v zvezi z večjo investicijsko delavnostjo naglo naraščal, letos pa se je ponovno znatno dvignil, in sicer za 175.2 milijona din. Uvoz prevoznih sredstev pa se je dvignil za 75.8 milijona din. Samo pri gornjih dveh postavkah znaša torej povečanje uvoza 251 milijonov, t. j. več kakor znaša povečanje celotnega našega uvoza.
V tej zvezi je še omeniti znaten uvoz elektrotehničnega materiala, ki je znašal v predlanskem prvem polletju 46.9 milijona din, lani 81.4 milijona din, letos pa
87.5	milijona din. Uvoz raznih popolnoma izdelanih predmetov in železa, ki se je že lani dvignil od 122.9 na 149.5 milijona din, se je letos le še za malenkost dvignil na 150.6 milijona din. Zato pa opažamo tem občutnejše povečanje pri uvozu železa in železnih polizdelkov. Ta uvoz je znašal iani v prvem polletju 35.4 milijona din, letos pa 79.7 milijona din. Vrhu tega se je povečal uvoz železne pločevine od 27.8 na
30.6	milijona din in uvoz železnih cevi od 10.0 na 18.4 milijona din.
Manjši uvoz "tekstilnih surovin in tekstilnega blaga
Naglo naraščanje uvoza tekstilnih surovin v prejšnjih letih se je letos ustavilo.
Uvoz bombaža in bombažne preje, ki je znašal lam v prvem polletju 1883 vagonov, je letos nazadoval na 1703 vagone, po vrednosti pa je ta uvoz padel od 405 na 306 milijonov, ker je bila tudi cena letos nižja. Uvoz volne in volnene preje se je prav tako zmanjšal od 281 do 265 vagonov odnosno od 130.1 na 105.4 milijona din. Uvoz svilene preje pa je nazadoval od 123 na 105 vagonov odnosno od 46.3 na 44.7 milijona din.
Tudi uvoz tkanin, ki je prejšnje leto precej narasel, je bil letos manjši. Uvoz bombažnih tkanin je nazadoval od 125 na 96.6 milijona din, uvoz volnenih tkanin
od 101.3 na 90.5 milijona din, uvoz svilenih tkanin pa od 5.1 na 4.8 milijona din. Le pri uvozu bombažnih, volnenih in svilenih izdelkov opažamo povečanje od lanskih 17.5 na 21.8 milijona din. Iz gibanja uvoza tekstilnih surovin in tkanin se da sklepati, da konjunktura v tekstilni stroki popušča.
Znatno povečan uvoz premoga in surovih kož
Nazadovanje uvoza tekstilnih stiro vin in tekstilnega blaga za okrog 160 milijonov din v primeri z lanskim prvim polletjem stoji nasproti znatno povečanje uvoza premaga in surovih kož, in sicer skupaj za okrog 88 milijonov din. Povečanje uvoza premoga je v zvezi z znatnimi naročili inozemskega premoga od strani državnih železnic in rečne plovbe, kar gre na škodo domače produkcije. Medtem ko smo v prvem polletju 1937 uvozili le 15.983 vagonov inozemskega premoga, se je letos uvoz premoga povečal za 26.203 vagone. Po vrednosti pa vidimo povečanje od lanskih 50.9 na 101.2 milijona din. Samo uvoz premoga se je torej letos povečal za preko 50 milijonov din.
Druga važna surovina, ki obremenjuje našo trgovinsko bilanco, pa so surove kože. Lani smo v prvem polletju uvozili za 36.6 milijona din surovih kož, letos pa za 74.7 milijona din.
Uvoz mineralnih olj se je zmanjšal od lanskih 55 5 na 41.7 milijona din, predvsem zaradi manjšega uvoza surove nafte, kar pa najbrž ni v zvezi z morebitno manjšo potrošnjo, temveč so rafinerije letos najbrž v večji meri trošile od zalog v pričakovanju znižanja uvozne carine na nafto, ki je bilo pred kratkim izvedeno.
Med ostalimi surovinami opažamo povečanje uvoza oljnega semenja in oljnih plodov. Ta uvoz je znašal v prvem polletju 1936. 538 vagonov, lani 886 vagonov, letos pa 932 vagonov, medtem ko se je vrednost tega uvoza dvignila od 17.4 odnosno 25.1 na 29.6 milijona din. Uvoz umetnih organskih barv se je v zvezi z manjšim uvozom tekstilnih surovin skrčil od lanskih 43.0 na 32.0 milijona din. Povečal pa se je uvoz loja od 272 na 333 vagonov, pri čemer pa je vrednost nazadovala od 16.1 na 15.8 milijona din.
Znatno poveča« uvoz soli
Uvoz živil ne kaže večjih sprememb. Zaradi lanskega zastoja pri uvozu se je letos povečal uvoz riža od 24.4 na 29.6 milijona din. Vrednost uvožene kave je pri nekoliko večji količini zaradi padca cen nazadovala od lanskih 36.1 na 27.9 milijona din. Proti pričakovanju pa se je letos navzlic znatni produkcijski kapaciteti domačih solarn povečal uvoz soli od lanskih 786 na 2850 vagonov odnosno od 1.0 na 4.5 milijona din.
Ljubljanski tramvaj po izvršeni sanaciji
Navzlic povečanju dohodkov je imela družba lani 900.000 din izgube
Od Splošne maloželezniŠke družbe v Ljubljani smo prejeli poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1937 iz katerega posnemamo nas'ednje:
Na občnem zboru delničarjev dne 25. maja Lanskega leta je bila sklenjena sanacija družbe, ki jo je odobril tudi mestni svet in potrdila nadzorstvena oblast. Sanacija je bila dejansko izvedena v poslovnem letu 1937. Pred sanacijo je imela mestna občina 'jubljanska dve tretjine delnic (2667), dunajska tvrdka Oesterreichische Siemens-Schuckert-Werke pa eno tretjino delnic (1333), ki jih je bila mestna občina obvezana do leta 1941 prevzeti po ceni 800 din za delnico.
V	zvezi s sanacijo je dunajska tvrdka Siemens svoj paket delnic odstopila mestni ob'ini brezplačno in je obenem znižala obrestno mero za svojo terjatev proti družbi od 1. januarja 1934 naprej od 10 na 5%. Izgovorila pa si je prednost pri dobavah elektrotehničnega materiala tako tramvajski družbi, kakor tudi mestni občini ljubljanski in njenim podietjem (kako dolgo velja ta prednost pri dobavah poročilo ne navaja).
Mestna občina je odpisala vso svojo terjatev nasproti družbi iz investicijskega posojila v znesku 183 milijona din in se je obvezala plačevati za posojilo pri Pokojninskem zavodu ves znesek obresti preko 5%. Obenem je mestna elektrarna znižala ceno električnemu toku cd 90 na 60 par pri kilovatni uri.
V	zvezi z odpisom terjatve mestne občine je tramvajska družba v svoji bilanci odpisala na načun investicije vse one postavke, ki ne predstavljajo dejanskih investicij. in sicer v skupnem znesku 8.9 milijona din. Tako se ie račun investicij zmanjšal od 51.3 na 42.4 milijona din. Poleg tega je družba naknadno izvršila vse redne odpise od leta 1932 naprej in izkazuje sedaj račun bilance za konec lanskega leta 4.8 milij ona din teh rednih odpisov, tako znaša sedaj knjižna vrednost investicij dejansko 37.5 milijona din. Skupaj je bilo torej pri investicijah odpisanih 14.1 milijona din. Vrhu tega je družba odpisala še poslovne izgube iz prejšnjih let in poslovno izgubo iz leta 1937 (0.9 milijona din) tako da ima sedaj od razpoložljivega zneska za odpise na razpolago še 4.9 milijona din, ki so rezervirani za nadaljnje odpise za bodoče poslovne izgube.
Mestna občina je žrtvovala za sanacijo poleg odpisa teriatve v višini 18.3 milijona din še 4.8 milijona din pri obrestih te terjatve od leta 1934. do leta 1937. in 3.4 milijona din na razliki pri obrestih za Pokojninski zavod; končno je do konca leta 1937. zaradi znižanja cene električnemu toku prispevala 950.00O din. Tako znaša celotna žrtev mestne občine za sanacijo 27.4 milijona din. Tvrdka Siemens pa je v zvezi z znižanjem obrestne mere od 10 na 5% doslej prispevala od leta 1934. do leta 1937. 2.1 milijona din.
Iz bilance je razvidno, da je imela družba tudi lani navzlic sanaciji in povečanim dohodkom še precejšnjo izgubo, in sicer v vwäm 899X00 din, medtem ko je znašala
izguba v letu 1936 661.000 din (\ tem letu je imela družba pri prodaji stare remize knjižni dobiček 460.000 dm), 'età 1935 pa je znašala izguba 1,343.000 (skupaj s prenosom izgube iz leta 1934. v višini 248.000 din). Lanska izguba je nastala predvsem zaradi precejšnjega povečanja obratnih stroškov. Leta 1935 so znašali obratni stroški 7.86 milijona din, predlanskim 7.61 milijona din, lani pa 8.10 milijona din (čisti obratni stroški 7.05, vozr.inska taksa 1.05). Dohodki od prodaje voznih listkov so se lani precej povečali. Leta 1935 so znašali 7.61 milijona din, predlanskim 7.33 milijona din, lani pa 8.05 milijona din. Če ne bi obratni stroški v primeru s prejšnjim letom narasli za pol milijona bi znašala za lansko leto izguba le 400.000 din Za odpise investicij je v računu izgube in dobička uporabljen znesek 846.000 din. Rezerva za odpis investicij in poslovnih izgub se je že leta 1936 zmanjšala od 6.04 na 5.38 milijona din, z odpisom lanske izgube pa se je nadalje skrčila na 4.91 milijona din.
V svojem poročilu ugotavlja upravni svet da bi bilo poslovanje družbe uravnovešeno, če bi finančno ministrstvo prispevalo k sanaciji s primerno nizkim pavšalom vozninske takse.
R sporu zaradi Električne zadruge v Šiški
Poročali smo že, da so člani Električne zadruge v šiški dobili od načelstva zadruge dopis, ki pravi, da jim je prenehalo članstvo zadruge, ker prejemajo od 1. aprila t 1. električni tok od mestne elektrarne ljubljanske. Zaradi te izključitve vseh članov zadruge in nameravane likvidacije znatnega premoženja v smislu sporne pogodbe z mestno občino ljubljansko je zavladalo med šišenskimi člani zadruge in vsem prebivalstvom Šiške razburjenje, ki se še ni poleglo, kar je razumljivo, saj je utemeljitev o prestanku članstva docela nesmiselna in iz trte izvita ter predstavlja navadno izigravanje nedvoumnih določb pravil. Člani električne zadruge so danes bolj kakor kdaj prej odločeni boriti se za svoje pravice in ne bodo odnehali, dokler ne bodo dobili prilike sami odločati o vseh spornih vprašanjih in o usodi zadruge.
Da ne bi kdo tolmačil molk zadružnikov, češ da sprejemajo izključitev, smatra akcijski odbor zadružnikov za potrebno, da člani zadruge pismeno obveste oba podpisnika na dopisu Električne zadruge, to je g. Šaleharja in g. Babnika, da izključitve iz članstva zadruge ne priznavajo. To naj store prav vsi člani, najkasneje do nedelje. Najbolje pa je, da podajo v tem smislu čkupno izjavo, ki jo lahko od petka naprej podpišejo pri zadružniku g. Lombarju (Celovška cesta 35).
Nadalje opozarja akcijski odbor vse zadružnike. naj eventualnega izplačila deležev ali nakazila denarnega zneska deležev ne sprejmejo. Stvar zadružnikov stoji dobro, kar najbolje dokazuje potek dogodkov zadnjih mesecev zlasti pa zadnja nesmiselna okrožnica o izključitvi iz članstva zadruge.
Gospodarske Testi
. = Sestanek italijansko-jugoslovenakega stalnega gospodarskega odbora ni preložen in bo v pričetkn avgusta ▼ Rimu.
Včeraj je bil v Rimu objavljen službeni komunike, ki pravi, da se bo italijansko-jugoslovenski stalni gospodarski odbor sestal že v pričetku avgusta v Rimu. Govorice, po katerih naj bi bilo njegovo zasedanje odgooedno do jeseni, niso bile resnične.
= Stanje Narodne banke. Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 0.9 na 1836.9 milijona din (lani 1685.2), obenem pa zmanjšanje deviz izven podlage za 45.1 na 354.7 milijona din (lani 757.2). Menična m lombardna posojila so narasla za 13.0 na 1556.9 milijona din Obtok bankovcev se je skrčil za 58.9 na 5891.0 milijona din (lani 5413.3), obveznosti na pokaz pa so narasle za 29.4 na 2477.8 milijona din (lani 2397.5); pri tem so se žirovne naložbe povečale za 62.6 na 1275.7 milijona din (lani 1369.6).
= Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani je odobrena zaščita. Na lani vloženo prošnjo je ministrski svet s svojim odlokom od 19. maja odobril na predlog kmetijskega ministrstva in na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih zadrug in njihovih zvez zaščito Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani (odlog plačil za 6 let, od 19. maja t. 1. dalje, za obveznosti nastale do 27. avgusta 1937; obrestna mera za stare vloge 2°/o).
= Gradbena d»la pri kemičnem institutu v Ljubljani. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradbena dela pri kemičnem institutu v Ljubljani in sicer težaška, betonska in zidarska dela (proračun 657.000 din), pilotiranje in železobetonska dela (proračun 1,020.000 din), tesarska dela (proračun 48.000 din) ter krovska in kleparska dela (proračun 218.000 din).
—	Gospodarska zadruga članov Društva industrijcev in veletrgovcev, z. z o. j.
Člani Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani so ustanovili zadrugo pod gornjim imenom, ki ima namen eskomptirati svojim članom terjatve proti odjemalcem, inkasirati trgovske terjatve in vršiti posle, ki so v zvezi z inkasom, obračunavati in kompenzirati medsebojne terjatve svojih članov, intervenirati po svojih pooblaščencih pri sodnih dražbah kot dražiteljica, da izvršbe ne ostanejo brezuspešne. Upravni odbor zadruge tvorijo: Stane Vidmar, Josip Lavrič, Jernej Jelenič, Knez Zdenko, industrij ci; Josip Ljubič, ravnatelj; Anton Agnola, veletrgovec in Smrkolj Albin, ve-letrgovec.
—	Ustanovni občni zbor družbe »Jugo-
slovensko jeklo« d. d., ki se ustanovi v smislu uredbe od 24. junija 1.1. in odloka trgovinskega ministra od 20. t. L, bo 31. julija v Sarajevu.
Borze
27. julija.
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238, v zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.25, in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani nudili po 14.80, v Beogradu pa so bili zaključeni po 14.7038 in v Zagrebu po 14.7650, medtem ko so se za konec avgusta nudili po 14.70 in za konec septembra po 14.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 481 — 483 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 481.75 — 482.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2393.15—2407.75 Berlin 1746.53 — 1760.41, Bruselj 736.20
—	741.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.91 — 215.96, New York 4317.26
—	4353.58, Pariz 119.94 — 121.38, Praga 150.13 — 151.24, Trst 228.07 — 231.15.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.07, London 21.50, New York 436.375, Bruselj 73.85, Milan 22. 9625, Amsterdam 240.10, Berlin 175.35, Dunaj 33, Stockholm 110.85, Oslo 108.05, Köbenhavn 96, Praga 15.07. Varšava 82.40. Brdimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481 — 483, 4% agrarne 62 — 63, 4V« severne agrarne 62 — 63, 6% begluške 92.50 — 93.25, 6%> dalm. agrarne 91.75
—	92.50,7% stabiliz. 98 den., 7«/o invest. 93 — 99, 7% Drž. hip. banka 99 den., 7*/» Blair 93.50 den., 8% Blair 98 — 99; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 228 den., Trboveljska 175 — 190, Gutmann 60 bi., Osiječka ljevaonica 180 len., Dubro-vačka 350 den., Oceania 70 Obi., Jadranska 350 ien.
Beograd. Vojna škoda 481.75 — 482.50. za okt. 481.50 — 482, 4«/« agrarne 62.75 den., 4®/o s verne agrarne 61.75 — 62,6»/« begluške 93.25 93.50 (93.25), 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.50 ( 92.50), 7«/0 stabiliz. 98.50 den., 7®/0 invest. 98.50 den., 7«/» Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 93.50
—	93.75, 8% Blair 98 — 98.50, Narodna banka 7275 — 7300, BAP 234 — 235.50 (234.50 — 235).
Blagovna tržišča
CITO
+ Chicago, 27. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 67.625, za dee. 69.75, za maj 72.375; koruza: za sept. 56.625.
+ W inni peg, 27. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 92, za okt 75, za dee. 73.50.
+ Novosadska blagovna bori» (27. t m.). Tendenca nesprem. Pšenica: nova (78. kg) ; baška 150 — 154; sremska 147 — 149: banatska 149 — 154; potiska 156 — 160. Koruza: baška 119 — 120; banatska 115 —
117.	Oves: ba£ki 120-r 122; slavonski 116—
118.	Ječmen: taški in ßremski 64/66 kg 180
—	135. Moka: raška >0g« in >0gg< 260
—	270; >2« 240 — 250; >5« 220 — 230; :6< 200 — 210; >7< 170 — 180; >8c 110 — 115. FiJol: baški. srelskl v vrečah 117.b0
—	125 Otrobi: baški Sreraski 96 — 100.
4- Budimpeštanska terminska borza (27. t m.). Tendenca negotova. Koruza: za avg. 17.85 — 17.86, za sept. 1735 — 17.40. BOMBAŽ
+ Liverpool, 26. julija. Tendenca mima. Zaključni tečaji: za julij 4.88, (prejSnji 4.90), za sept 4.87 (4.92), za dee. 4.93 (4.99).
+New York, 26. julija. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za avg. 8.65 (8.73), za dee. 8.75 (8.84).
Beseda o čebelah in ajdovi paši
Kvarne zapreke pri prevažanju čebel na pašo
2e iz davnih časov je znano, da amo Uli
Slovenci med prvimi, ki so znali čebelarjenje obrniti v prid sebd in narodnemu gospodarstvu. Prav zaradi te redke lastnosti smo zasloveli po veliki zaslugi našega največjega to že pred stoletjem zelo upoštevanega čebelarja Antona Janše.
Ukvarjanje s čebelami pa ni v korist samo posameznikom temveč celokupnemu narodnemu gospodarstvu, osobito v krajih, kjer je navzočnost čebel zaradi množine cvetja neobhodno potrebna. Prav zaradi tega sega prevažanje čebel v različna pasišča daleč nazaj v 17. stoletje, ko je bilo iz prav istih vzrokov prevažanje povsem svobodno. Vso to dolgo dobo se je zato naše čebelarstvo razvijalo popolnoma nemoteno, dokler se pred leti med čebelarji domačini ter prevaževalci ni pojavil nepotreben nesporazum. Osobito zadnja leta sem se je ta spor nezdravo širil, posebno pa za časa vsakoletnega prevažanja v ajdovo pašo, ko je z gospodarskih vidikov bilo nujno potrebno, da se docela izrabijo medeni viri, ki jih narava nudi na bogatih poljih medeče ajde. številni so bili žalostni primeri nasprotstev, ki so izvirali predvsem iz nepoučenosti, pa tudi zaradi hujskanja nekaterih nevoščljiv-cev in sebičnežev, ki so v svoji ozkosrčnosti trdili, da jim prevaževalci z dovoženimi čebelami poberejo ves med in tako domačim čebelarjem škodujejo.
Da bi se temu razdoru napravil konec, je izdala banska uprava že 1.1933. prevozno naredbo za izkoriščanje ajdovih pasišč, 1. 1936. pa popravljeno naredbo, ki je obvezna še to leto za vse one kraje, kjer še niso bila uradno določena stojišča za prevaže-valce. žal tudi te naredbe niso povsem zadovoljile čebelarjev, čeprav je bilo za ureditev tega vprašanja in zadovoljitev vseh čebelarjev s strani referenta banske uprave g. Okorna ter Slovenskega čebelarskega društva vloženo mnogo truda. Dosti praktično in zadovoljivo je bilo to vpraSanje rešeno letos po zaslugi g. Okorna za najobšir-nejša pasišča na štajerskem. V ostalih krajih pa, kjer bo uradna določitev stojišč izvedena šele tekom letošnje jeseni to pa pri-
hodnjo pomlad, se kaže in doživlja še vedno isti odpor to nenaklonjenost proti prevažanju kot nekdaj.
Tako se je dogodilo, da je neka občina na Dolenjskem kratkomalo prepovedala uvoz čebel v kostanjevo pašo, ki je vselej to povsod prosta. Kot vzrok za izdano odredbo naj bi služila pravljica o razširjenju čebel-nih kužnih bolezni, ki jih sploh ni bilo. niti niso bile uradom prijavljene. Posebno zanimivo pa je to, da je prepoved zadela vprav čebelarskega strokovnjaka, ki bi gotovo vedel, če ima svoje čebele vsaj pre-hlajene. Gotovo pa je, da na tak način ne bo mogoče nikoli dvigniti tolikanj pouda-jenega narodnega gospodarstva in ne dvigniti kapacitete čebelarstva na višjo stopnjo. Želeti bi bilo, da se predsedniki občin, v katerih nastopajo odborniki s takimi predlogi, prej pouče pri nadrejenem oblastvu o izdanih naredbah, čebelarske organizacije pa jim bodo tudi rade šle na roko s potrebnimi pojasnili, saj čebelarji ne zahtevajo za sebe ničesar drugega, kakor to, kar jim daje naredba. Prav tako se tudi dogaja baš v tej dobi, da kaka občina, neupošte-vaje naredbo banske uprave, prepove uvoz čebel v ajdovo pašo s pavšalno ugotovitvijo, da imajo občani sami dovolj čebel. Kje je tu verodostojnost? Ali naj na račun takih odklonitev propada čebelarstvo samo? Krivica je tu očitna to bi bilo zato umestno, da se način takega omejevanja čebelarskih pravic to neupoštevanje naredbe kaznuje prav tako s kaznijo, kakor je z naredbo predpisana za čebelarje prevaževalce, ki bi iste ne upoštevali. Z neutemeljenimi odklonitvami prevoza se namenoma škoduje samo prevaževalcem, ki z vlagranjem pritožb na sreska načelstva poleg dragocenega časa izgubljajo še denar.
V interesu vseh čebelarjev in čebelarstva sploh je toraj potrebno, da se nemudoma izvede uradna določitev stojišč tudi po ostalih srezih naše banovine in se tako za vselej izloči nesporazume med domačimi čebelarji in prevaževalci. Najbolj primeren čas zato bi bil med pašno dobo samo.
Iz sodne dvorane
Kako postane vreča vredna 3 mesece zapora
Ljubljana, 27. julija Preužitkar Janez Gabrovec s Homca, ki nosi na svojih ramenih že preko šest kri-žev, je stopil danes pred sodnike malega kazenskega senata, da vdan v svojo usodo sprejme svojo štiriindvajseto kazen. Dasi jih ima že 23 za seboj, ni prav nič nevaren človek. Če bi ga srečal na cesti, bi ga ohranil v spominu kot staro dobričino, ki se vedno zadovoljno smehlja, čeprav mu nikdar v življenju ni bilo postlano z rožicami. Prav tak je na svojih pogostih obiskih v zaporih in nič drugačen pred sodniki, kamor ga pripeljejo v izprani jetniški obleki, ker je njegova preveč razcapana in povaljana, da bi vzdržala tekmo z zunanjo jetniško higieno. Njegove obtožnice nikdar niso vedele povedati o predrznih dejanjih. Vse, kar se mu je kdaj očitalo, so bile majhne tatvine m nepoboljšljiva potepanja po krajih, kjer ni imel kaj opraviti. Če pa so se višine njegovih kazni večale od leta do leta, ni šla višina na račun teže dejanja, temveč tiste okolnosti, ki se ji v sodnem jeziku pravi nepobolj-šljivost in ki učinkuje kot obremenilna za odmero kazni.
Zadnja taka obremenjena odmera kazni ga je doletela pred par meseci zaradi petih klobas in ene rjuhe, ki jih je v domači vasi, menda z lesenim kavljem, izcu-kal skozi zamreženo okno sosedove shram be. Še preden je minilo pol leta. ko je vdano odsedel kazen za to dejanje, se je preužitkar Janez skoro z matematično natančnostjo kakor iz domotožja do vajenega bivanja za zapahi povrnil pred sodnike. Pred mesecem je našel nekje v ljubljanski okolici delo, kakor pravi zato, ker je hotel pomagati svoji hčerki, ki ima šest strok pa nič zaslužka. Ta pomoč seveda ne bo prišla v poštev, ker so starega Janeza zaprli.
Čeprav so sodniki Janeza že večkrat opozarjali, da ga bo vsaka ukradena malenkost predrago stala, če bo tako pridno gostil svoje grehe, je že po par dnevih dela v ljubljanski okol. obiskal Savlje in Kleče in medtem ko so bili kmetje pri poljskih delih, je Janez nemoteno obiskal devet hiš in nabral celo zalogo starih vreč, nekaj praznih steklenic, verigo in nekaj perila.
Sodnikom je rekel da je to storil zato, ker dajo v službi samo za jesti in nič več. Vreče, na katere je imel posebno piko, na tatinskem pohodu, je hotel uporabiti za boljše ležišče sebi in svojim tovarišem. Kar bi jih bilo ostalo, bi jih bil prodal Samo nasmehnil se je, ko mu je predsednik senata dejal, da se pač ne bo smel več pečati s tatvinami, ker bo v bodoče vsaka prazna vreča 3 mesece zapora vredna. Ko je njegov branilec po službeni dolžnosti predlagal, naj bi ga dali sodniki preiskati po psihijatnh, ker kaže da ni prav pri pravi pameti, je stari Janez z razumevanjem pritrdil, da bi bilo res to najbolje zaradi tistih tatvin brez prave koristi, češ: »Saj se tudi meni že neumno zdi!« Trdi namreč, da se je vsega naučil v vojni, tista mu je prizadejala! Ranjen? Ja. ja, na prstu — m od tedaj krade čeprav prej nikdar m nič «premaknil«.
Po tolikih kaznih in častitljivi starosti, ki jo je že dosegel, je nekoliko zapoznela njegova odločitev, da bo Sel sedaj domov deiat Da »i le ne bo premislil preden pride na svobodo. Na to pa bo moral čakati 10 mesecev v strogem zaporu, kjer bo sicer imel čas premišljevati o vrednosti 3 mesecev zapora za eno vrečo, pa se n» bo morda vendarle zahotelo okusiti radosti 25. jubilejne kazni.
čudna srečanja
Čeprav skoro polovico miajfì od preo-žitkarja Janeza Gabrovca je tudi 281etni delavec Ivan Ježek n Podgonce prišel danes pred sodnflce po svojo 24. kazen. Po njegovi gladki zgovornosti in samozavesti, s katero je branil svojo bližnjo preteklost, bi se balo sicer dalo rfofepsti, da bo fexfi
samozavestno odšel — brez kazni. Pa je bil nazadnje vendarle hudo neodločen —• bil je obsojen in ni vedel, bi ali ne bi kazen sprejel
Za seboj ima že pestre kriminalno zgodovino, sestavljeno po večini iz predrznih tatvin in težjih kazni. Po vojni se je skoro sleherno leto zapletel v mrežo paragra^ fov. Sedai je bil tožen, da je marca pri Pregljevih v Gradcu pri Litiji ukradel dve žepni uri, verižico, nekai perila, dva žepna noža in nalivno pero. aprila pa odpeljal v Št Jakobu kolo Antona Kralja izpred hiše Ivane Prošek.
Zank, ki mu jih je spletla preiskava, se je otepal z veliko veščino, pa majhno verjetnostjo. Zanikal je skratka vse in se postavljal v skoro čedno luč. Ne on, ampak Pregelj je najbrž vsega kriv, pa taji. Pri Pregljevih je popravljal ure par dni Ko je po opravljenem delu odhajal iz Pregljeve hiše, pravi, da je opazi! v žepu »pozabljeno« uro. Vrni' se je in ko je na povratku srečal Preglja, ki je bil že na lovu za svojo ukradeno lastnino, mu je uro »vrnil«. Pozneje na potu pa je srečal neznanca, ki mu je nudil drugo uro naprodaj. Kupil jo je za pet kovačev in jo takoj nato za šest v neki gostilni zastavil za zapitek. Kar je bilo pri Pregljevih pokradenega, pa je Pregelj najbrž sam prodal ali zastavil da pride do denarja, ki mu ga žena ni hotela dati za pijačo.
Medtem ko je Ježek trdil da je bil Pregelj tistega dne ob njegovem odhodu iz Pregljeve hiše tako pijan, da so ga morali štirje napol mrtvega prinesti na dom, pa je Pregelj kot oškodovana priča to zanikal in trdil da je bil »nekaj marod m évoh« zato da se je zdravil z žganjem. Uro pa da mu je po vsej priliki ukradel obtoženi, ker po njegovem nihče drugi ne more priti v poštev.
Kakor je bik) čudno naključje, da je mogel Ježek ukradeno uro — od njega popravljeno in od neznanca kupljeno — že čez pol ure zastavljati za zapitek, tako je bilo več kot usodno naključje, da sta se z ženo spodtaknila ob Kraljevo kolo na samotnem kozolcu kraj Ježekove domače vasi. Ko je senatu pripovedoval kako se je njegova v vinjenosti sitna žena Jožefa prevrnila čez kolo v kozolcu, v katerega ji je pomagal da bi se irtTeznila preden se pokaže pred oči njegove matere, si predsednik ni mogel kaj, da si ne bi glasno dal duška nad čudnimi naključji srečanj s pravkar pogrešanimi stvarmi. In da je še žena sama kričala, kako ga bo naznanila, starega tatu!
Pa tudi na to nevarnost je imel Ježek pripravljen odgovor: »po pravici« je povedal, da je prav za prav »zakonska žrtev« svoje žene, ki je bila v ljubosumnosti jezna nanj, pa mu je pred pričami naprtila tatvino kolesa.
Po krajšem posvetovanju senata je bil Ježek kljub svoji zgovornosti obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na 31etno izgubo častnih državljanskih pravic za tatvine pri Pregljevih, obveljala pa je ena slučajnost srečanja s Kraljevim kolesom, za katerega je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Ko sta mu branilec in žena, ki je verodostojno potrdila trditve njegovega zagovora, svetovala, naj kazen sprejme, da ne dobi nazadnje še hujše, je to prav nerad storil z zaključkom: »Naj pa bo, da bo enkrat vsega konec!«
Iz Trbovelj
t— Non grobovi. ProSn teden so v Trbovljah umrli: "Mlak»»- Ivan, delavec v kamnolomu st 64 let, Rizmal Frančiška roj. Žavbd, «ena rudarja, st 56 let, Pogačnik Marija hči rudarja st 3 mesece, Mlinaric Martin, sin radarja st 5 mesecev, Mirtelj Ivan rudar ▼ p. 61 let, Brinar Alojz samski rudar 34 let, ponesrečil v novo, Cestnüc Marija, roj. Brecl posestni« ca 58 let Naj počivajo v miru!
Morgeotliau na Rivieri
Parli, 22. juL w. Ameriški državni tajnik «a Sname Jforgenthan je danes zapustil Pari* ki odpotKwal b rodbino v Antibes^
Umor zaradi dote
Severna stena Eigerja premagana
Mulce in napori štirih alpinistov
Zračna bitka z orlom
Pilot nekega (potniškega letala, ki J» letelo z 32 potniki iz Porta Moredbyja am Papui (Britski Novi Gvineji) proti Wa% je imed nenavadno srečanje z orlom.
Ko je z letalom dosegel višino 3300 n* je Sinil ib äe višje višine proti letala velik orel in zadel tako trdo Ob kovinski roto krila, da je tega precej poškodoval in je maral pilot pristati, da ee Skoda popravi. V gorovju v tem ozemlju, ki se dviga 3000 do 4000 m visoko, je mnogo orlov. Ptica je v letalu videla menda teto-meča, ki ga je treba napasti.
V vasi Cecelin pri Pjotrkovu na Pobrišem je ustrelil kmet Gombdn svojega svaka Kacpraaka pri lovu na race. Gan>-feto je hotel preprečiti poroko svoje sestre, ker bd ji v tem primeru moral iz. plačati precej veliko doto.
Ko so ljudje zvedeli za motiv umora, so hoteli morilca HnčatL Orožniki so zločinca le s skrajnim naporom oteEL Ko je nevesta izvedela, kaj je storil nje brat se je hotela obesiti v skednju, vendar so jo še pravočasno našli in ji oteli življenje.
Severna stena Eigerja
Švicarski radio je v nedeljo zvečer prekinil svojo koncertno oddajo, da je lahko poslušalcem sporočil senzacionalno vest, da so štirje plezalci opravili z zadnjim nerešenim problemom v Zapadnih Alpah, s proslulo severno steno gore Eigerja. Listi poročajo sedai podrobnosti o tem dejanju, ki zbuja občudovanje vsega plezalskega sveta. Eden izmed četvorice nemških plezalcev, ki so to dejanje izvršili. Monakov-čan Heckmei^r, je podal po povratku v dolino sledeče poročilo:
Osvojitev Eiigerjeve severne sten« pomeni v glavnem boj z ledom. Vsa stena sestoji skoraj samo iz ledu in malo skale, deloma je previdna. Tudi oba kamina, ki ju je morala plezalaka ekspedicija premagati kot zadnji del potj v soboto in nedeljo, sta vsa zaledenela. To je bil tudi najtežji de:l ture. Številni plazovi so grmeli neprestano v dolino, Harrerja in Kasparka, dva izmed četvorice plezalcev, bj na nekem snežišču kmalu postala žrtev plazu, ko sta bila Heckmejer n Voerg še v kaminu. Zadnia dva sta že mislila da sta oba njiju tovariša treščila v globino, ker ju nista videla skoraj pol ure.
Posebno težavno je bilo plezalno delo v neieljo. ko so morali zavoljo vremenskega preobrata naravnost preračunavati presledke med poedinimi plazi, da so mogli nadaljevati pot po drusem kaminu. Zadnji kos stene se je spenjal popolnoma navpično v višino. Prenočevanja v steni so bila skrajno slaba in jih je bilo mogoče zdržati Parno zato. ker so premišljeno uporabili vrvi. Pri zadniih 300 m poti je besnel tako leden vihar, da so se mogli plezalci, ko so dosegli vrh, komaj se držati na nogah. Vrnili so se takoj v dolino jn ta sestop je trajal 3 in pol ur«.
Severna stena 3975 m visokega Eigerja je veljala doslej, kakor rečeno- za zadnji nerešeni problem Zapadnih Alp. Eiger se dviga s svojima sosedoma Mönchom (4105 m) in Jungfrau (4166 m) pred skupino Fin-steraarhorna v Bernskem Oberlandu. Ti trije vrhovi vladajo nad Thumsk'm jezerom in so bili cilj hrepenenja tisočev planincev že od tistih časov, ko se je človek sploh drznil v takšne višine. Njih vrhove eo si osvojili zapovrstjo in na 3457 m visoki Jungfrau joch je mogoče, kakor znano, danes celo z železnico, ki se začenja baš ob vznožju Eigerja in ga prevrta, kakor njegove sosede. v več zavojih.
Ko so ljudje stopili na te vrhove, pa še nit<o bili zadovoljni. Premagati so hoteli tudi njihove stene in Eigerjeva severna ste. na je bila zadnja, ki se j ar, je upirala. Najdrznejši alpinisti so se v zadnjih letih poskušali ž njo. pa t-rez uspeha. Mnogo jih je tudi bilo, ki eo svojo drznost plačali s smrtjo. Tudi lansko teto sta dva turista hotela tod na vrh. toda takšnemu podjetju ni^ sta bila dorasla in sta napravila toliko napak. da je eden umrl v stražni steni, po drugega pa je morala rešilna ekspedicija. Bila sta to oba Solnograjčana Primas in Goldacker. V svojem rojstnem mestu sta si kupila neobhodno potrebno spalno vrečo, pa sta jo kakor proviant pozabila ob vznožju. Razen tega s steno in njenimi razmerami sploh nista že v naprej seznanila. Strašen je bil že prvi bivak v stenr-Naslednji dan je Primas med plezanjem pa-dei in si poškodoval koleno. Ko sta bila tretji dan komaj dve sto metrov pod vrhom, sta se morala zavoljo popolne izčrpa-
nosti dokončno nstavfti. Naslednja dan, bila je nedelja, sta dala znamenja na pomoč, toda šele v ponedeljek so postali nekateri planinci pozorni nanju. Preden so opozorili reševalce, je nastala spet noč. Navzlic temu je 'šla rešilna efcspeddcija še v temi v steno in dospela v torek ob 7. zjutraj do oteh mož. Goldacker je bil že mrtev, Pri-masa so spravili s težavo v dolino. Najbolj tragično pri vsem pa je bilo. da bi bila moža lahko z uspehom opravila svojo namero, če bi ne bila postopala s skrajno lahkomiselnostjo.
Boksar gre v samostan
Ameriški boksar srednje teže Pat Roland, ki je svojčas bil na dobrem glasu v svoji domovini, se je odločil, da zapusti boksarsko areno in odide v samostan, kjer misli skleniti svoje življenje. Trappisti, med katere se hoče uvrstiti, so ga že sprejeli v svoj red. kjer bo poslej živel v popolni molčečnosti.
Čeh, ameriški rekorder
V ameriškem letalstvu so se öehoslova-ki že ponovno izkazali. Tako je Souček, ki je pred leti dosegel svetovni višinski rekord, rodom öeh. Zdaj poročajo iz New Yorka, da je dosegel ameriški rekord v mojstrskem letanju z jadralnim letalom zopet Emil Lehečka, mož češke krvi.
a raja in prepeva
Veličasten 14« julij na pariških ulicah
Proslava francoskega narodnega praznika 14. t. m. se je podaljšala do nedelje 17. t. m. in ie predstavljala obenem prehod v slavnosti za sprejem angleške kraljeve dvojice. Pariški listi poudarjajo, da se je 14. julij tokrat prvič v zgodovini republike odigral v znamenju francosko-angleškega zavezništva. In Francozi so te dni plesali in prepevali v čast republike in osvoboditve izpod burbonskega jarma v resnici pod poplavo zastav. ki eo jih razobesili za sprejem britskega vladarja. Slavni Zvezdni trg v Parizu, kjer se je vršil defile francoske vojske v spomin na osvojitev Ba.^tilìe, je bil skoraj dobesedno ovit v zastave britske-ga imperija.
Tradicionalna parada na tem trgu se ie začela ob 9 ziutraj ko je državni predsednik zavzel svoje mesto. Francoska vojska i e ob tej priliki in med ovacijami stotisočgia-
ve množice pokazala malodane vse, kar ja je orožnih vrst danes na razpolago. Dei'ùe so otvorili oddelki francoskih vojaških 'Sol, ki so jim sledili oddelki mobilne garde, mornarice in zračne vojne sile. Za njimi je korakalo dvanajst polkov pehote, med njimi šest kolonialnih polkov, in sledili so mali tanki, oddelki topništva proti tankom, motorizirane formacije, med katerimi so bili tudi motorizirani kirasirji in dragonci, in na zadnje brigada težkih tankov. Sto bojnih letal je v zraku spremljalo to vojaško uprizoritev. Potem so za zaključek pri-jahale brigade konjenikov, med njimi spa-hiji v burnu9ib in na belih konjih. Francija že dolgo ni imela tako velike in sijajne vojaške prireditve in ljudstvo Je to v polni meri upoštevalo. Toliko pompa, navdušenja, rajanja in prepevanja, kakor na ta državni praznik, ni bilo tudi že dolgo.
Fes ©tel življenje svojemu rešitelju
Zanimiv dogodek pri požaru
Na posestvu kmeta Svatopluka Cajnarja iz okolice Benešova je nastal ponoči požar. Opazili so ga prepozno, da bi ga bilo mogoče pogasiti. Ljudje, ki so se zbudili prepozno, pa so mogli vendarle rešiti opravo, živino in orodje.
Devetletni kmetov sin pa je nenadno opazil, da manjka domači pes, ki je bil njegov ljubljenec. Stekel je neopaženo j okrog goreče hiše in je opazil da se ho- j če pes z obupno močjo odtrgati z verige, I
s katero je bil privezan, med tem ko Je bližnji skedenj že gorel s polnim plamenom.
Deček je skočil pogumno k pasji hišici in odklenil verigo, dim iz gorečega skednja pa ga je omamil, da se je zgrudil na tla. Ker je pa v svoji roki še trdno držal konec verige, ga je pes, ki je bežal od ograja, potegnil s seboj in ga tako rešil.
Strahote plinske vojne
Stanovanjski voz za zaščito pred plinskimi napadi
Po mnogoletnih poskusih je Londončan Clive Scarff, ki so ga pohabili v bojih pri Ypernu, zgradil proti plinskim napadom zaščiten stanovanjski voz, ki zbuja veliko pozornost med strokovnjaki za zaščito pred zračnimi napadi.
Voz se da hermetično zapreti. Dolg je 7 m in ima med drugim hladilnico za precej veliko zalogo jestvin. Prav tako ima tudi druge naprave za daljše bivanje.
V primeru zračnega napada se more cela družina po prvem svarilnem znamenju zateči v voz in pobegniti z njim sko-
raj brez nevarnosti iz ogroženega območja na ta način, da pripne voz k avtomobilu, katerega vozač si mora seveda natakniti masko. To leteče zatočišče, kakor ga imenuje zgraditelj, pa je precej drago in prihaja zato le za imovite družine v poštev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pred vkrcanjem v Calaisn
Francoska vlada je poklonila angleškima princesama Elizabeti in Maargareö-Bosfe dve punčki, visoki 1 m z bogato garderobo. Na sliki pestuje punčki, za kateri so prispevali obleke največji pariški saloni, soproga frane, zun. ministra, gospa Bonnetov»
V znamenju sončnega kralja
Pojedina v zrcalni dvorani versajskega gradu
V zvezi z veliko vojaško parado o*> obisku angleške kraljeve dvojice je priredila francoska vlada slavnostni obed v zrcalni dvorani Versailleskega gradu, ki ee ga je udeležilo poleg članov vlade mnogo častnih gostov. Ta prireditev v gradu in v grajskem parku je stala popolnoma v znamenju »sončnega kralja< Ludovika XIV. Osemdeset strežajev v modro-rdečih lrvrejah in z napudranimi lasuljami je streglo 200 gostom. Zrcalno dvorano, kjer se je odigral že marsikakšen zgodovinski dogodek, kakor proklamacija nemškega cesarstva 18. jan. 1871. in podpis versailleske mirovne pogodbe 28. jun. 1919., so okrasili s 150 oranževci. Postavljene so bile tri mize, miza kraljeve dvojice, predsedniške dvojice in spremstva je stala ob 6trani in je zavzemala skoraj dolžino stene.
Jed je obsegala 12 obrokov in 15 različnih vrst vina. Vse to so prinašali na srebrnih podstavkih in servirali v teljh in rdečih, pozlačenih pladnjih. Nasproti kraljeve
in predsedniške dvojice ni bife gostov, taka
da ie bil razgled na znameniti grajski vrt prost. Kakor v času sončnega kralja io igral komorni orkester v noši tedanjih časov starofrancoeke melodije.
Po obedu eo gostje odšlj v grajsko kapeu lo, kjer so jim četrt ure igrali cerkveno glasbo. Igralci in igTalke Francoske komedije so predstavljali v starih kostumih! »dvor«. Program je obsegal starofranooeko cerkveno glasbo. Potem so gostje odšli v Apolonov gaj na grajskem vrtu, kier so jih v čarobnem okviru zabavali na razne načine.
Radio med nevihto
Med neko nevihto je treščilo v hišo nekega dninarja v Unterleitenu na Zgornjem Avstrijskem. Strela ni povzročila požara, preskočila pa je na radijski aparat v hiši in je težko ožgala dvanajstletnega dečka, ki je poslušal radio.
Ameriški finančni minister v Parizu
Takoj po odhodu angleškega kraljevega para Je prispel v Pariz ameriški finaačrt minister Morgenthau (v sredini slike). Na levi stoji državni prezident Francije Lebrun, poleg njega ga. Morgenthauova. V pikčasti obleki ga. Lebrtmova, na skrajni desnici ameriški poslanik v Pariza, YV. C. Balliti
Spominki
na zadnje pariške dni
Po pariških trgovinah razstavljeni spominki n« obisk angleške kraljeve dvojice prekašajo menda po vrednosti vse, kar eo izdelali doslej za takšne prilike.
Po draguljarnah ße je francoska lilija umaknila angleški vrtnici, ü&otskemu osatu in irski deteljicL V izložbi velike prodajalne ie videti clip, ki združuje vse tri znake: vrtnica je iz diamantov, detelja iz cizelira-nega zlata, osat iz dragocenih zelenih smaragdov. Vse tri znake združuje trak iz rdeče-modro-belega emajla.
Nadalje je videti zlate zapestnice z brit-sko krono, z britsko zastavo ah z majhnim koledarskim listom, na katerem so zabeleženi dnevi obiska. Na majhnih skrinjicah, ki vsebujejo svilene robce z uvezenimi vrtnicami, «o meteorološki podatki o teh dneh. Tako bereš tu lahko med drugim, da vstaja sonce ob 3.15 in zahaja ob 19.56.
Naravno, da so izumili tudi nov parfem. Imenuje se »Les trois coirieurs« (Trojica barv). Žepni rotei v škotskih barvah in B simboli nad 20 škotskih rodov dajejo izložbam trgovin s perilom pestro zunanjost, poleg tega vidiš tu platnene namizne prte z angleškim; in francoskimi barvami. Druge izložbe kažejo tisto lahko zeleno barvo, ki velja za najljubšo barvo kraljice Elizabete.
Modne trgovine so si po vsem videzu prizadevale, da bi angleškemu slogu ne dale preveč prilike, da bi se uveljavil v Parizu. Velike večerne toalete, ki so bile določene za družabne prireditve v dnevih obiska, kažejo na prvi pogled, da se držijo dosledno prave pariške mode.
IINSERIRAJTE V »JUTRU"!
MNOGO JE SREDSTEV
za pranje, toda
»PERIQM«
je samo eden! — Odlično opera,
a^TTK^TO^PA
Neka znanka je srečala pisatelja Herberta Eulenberga in ga je pozdravila z glasnim veseljem: »Dober dan, dragi prijatelj! Ne morem povedati, kako sem vesela, da vas zopet vidim! Mislila sem že, da ste umrli!«
»Nu, čedno prijateljstvo!« jo je podražil Eulenberg. »Mislili ste, da sem umrl, pa še na pogreb niste prišli!«
VSAK DAN ENA
Fantiček: »Je pač tako, da imam sferička rajši kakor teto!«
g&ic et Rsx*3
14 nI turni pregled
Položaj v bolgarski književnosti
Sofija, v juliju
Kakor vsa prejšnja leta, tako je tudi minula sezona pokazala, da bolgarski književnik vzlic vsem oviraim in vsej negotovosti sedanjega časa neumorno dela. Izšli so mnogi romani, povesti, novele, drame in pesniške zbirke. Lahko mirno zapišem, da kvaliteta t<?h knjig postavlja bolgarskega književnika na dostojno mesto med pisatelji sosednih dežel. Zreli talenti, širok razgled in psihološka problematika — vse to prikupno označuje sedanje stanj« bolgarskega slovstva.
V	leposlovju se vzlic vsemu največ obravnava kmečko življenje. V velikem številu romanov in povesti je orisan bolgarski kmet z mnogimi podrobnimi in zajemlji-vimi potezami. A tudi življenje današnjega meščana ima dobre in originalne epične oblikovalce. Tudi tu se mnogo obravnavajo socialna in etična vprašanja. Najsi se še toliko pripoveduje o krizi bolgarske knjige, je vendar dejstvo, da je v zadnjih letjh prišlo na knjižni trg kakih 60 do 70 izvirnih knjig.
V	zadnjih treh, štirih letih Je gledališče v Bolgariji popolnoma osvojila domača dramatika. Ni več odra v provinci, ki ne bi igral bolgarske drame, medtem ko je bilo če pred ieti drugače. Tudi sofijsko Narodno gledališče posveča sedaj vso pozornost razvoju domače drame. Gledališka uprava celo vzpodbuja zvezo bolgarskih pisateljev, da po svojih močeh podpira razmah bolgarske dramatike in prav tako je gledališče razpisalo natečaj za najboljše novitete.
Dalje je treba omenit; kot uvaževanja vreden pojav založbo »Stara Bolgarija«, ki vztrajno vzpodbuja pisatelje k obravnavanju motivov iz domače zgodovine. Tako je že i-/ilo pri tej založbi več zares pomembnih zgodovinskih romanov.
Zelo lepo se še vedno razvija mladinska književnost. Pred leti so si mladinski Disa. telji ustanovili posebno društvo, ki šteje sedaj že več ko 50 članov. Večji del teh pisateljev se seseda uveljavlja tudi v literaturi za odrasle. Poleg sriavnih slovstvenih panog, kakor so romani povesti in poezija se v bolgarski mladinski knjževnosti ugodno razvija tudi drama, kar ie vzpodbudilo nekatere k dovolj rednim poizkusom ustanavljanja posebnih mladinskih gledališč. K razvoju le književnosti je na zunaj znatno pripomoglo smotrno in tesno sodelovanje d\eh velikih založništev »Hemus« in »Ci-pev«.
Že nekaj let delajo poizkuse z literarnimi časopisi, vendar so le-ti še vedno v do-kai slabem položaju. Najbolj še uspevajo starejše revije, tako zlasti »Bolgarska mi-sek, ki jo ureja prof. M. Arnandov, »Zla-torou v uredništvu Vladimira Vasilje-va ter Literarni vestni k« in »Literarni glas«, ki izhajata v redakciji 0. Mjtova. V zadnjem
času je pričel izhajati v redakciji Georgija Paceva novi časopis z naslovom »Umetnost in kritika«.
O sorodnosti motivov, gradiva in načina obdelave med eodotno bolgarsko in našo književnostjo sem govoril d mnogimi tukajšnjim} pisatelji, posebej še z g. Dobrim N e m i r o v i m. Le-ta mi je dejal ob priliki tole:
— Ni dvoma, da bolgarski in jugoslovenski književniki lahko čitamo naše proizvode z večjim poznanjem snovi, kakor prebiramo dela drugih narodov. Naša literatura enako kot vaša nastaja iz istega spoznanja o kulturnih in javnih nalogah književnosti. Prepričan sem, da bi se zaradi tega lahko razvile tesnejše, tudi profesionalno pomembne vezi med našimi in vašimi pisatelji Bolgarska knjiga potrebuje razširjenje svojega kroga. Znano je, da ee knjige pri nas malo kupujejo in njih izdajanje je če«to žrtev. Bolgar je tolikani zaskrbljen za svoj gmotni obstoj, da pri tem zanemarja duhovno življenje. Zaradi tega je življenje naših pisateljev še težje, honorarji so nizki, nove izdaje redke itd. Književniki moramo potemtakem sami skrbeti, da se to naša knjiga boti j e prodajala.
G. Dobrj Nemirov je omenil, da eo v tem pogledu že bili storjeni koraki k tesnejšemu sodelovanju z jugoslov. sosedi. Sofijski in beograjski Pen klub sta _ se sporazumela glede svobodne izmene knjig jn iskanja novih tržišč za bolgarsko in našo knjigo. Pri tem je bila odločilnega pomena jezikovna sorodnost obeh narodov. Da ta sorodnost ne tvori večje ovire, je pokazalo dejstvo, da je bolgarsko občanstvo z vjdniim razumevanjem poslušalo jugoslov. igralce, iki so igrali našo igro in v Beogradu zopet bolgarske, ki so nastopili v svojem jeziku. To kaže. da ee lahko dobro razumemo med seboj. (Op. ured. Bojimo se, da bodo vzlic temu na knjižnem trgu kaj skromne praktične posledice. Koliko slovenskih knjig pa prodajo v Zagrebu in v Beogradu? Menimo, da napor, ki je potreben Hrvatu ali Srbu za čitanje slovenske knjige, ni nič manjši nego napor, kakor ga zahteva bolgarska knjiga in po kvaliteti naši najboljši pisatelji vzdrže sleherno tekmo z bolgarskimi. Vzlic temu je praktično zanimanje za slovensko knjigo v erbohrvatskih vrstah porazno minimalno!)
Naj ob koncu se omenim, da ima za razvoj bolgarske književnosti v dejansko neugodnih materialnih razmerah dokaj zaslug Zveza bolgarskih pisateljev, ki združuje do malega vse književnike. Deluje že skoraj pet in dvajset let. Kot pozitivnega sodelavca. je omeniti tudi kritiko, ki je zlasti v zadnjih letih našla srečno srednjo pot med kritiziranjem in vzpodbujanjem.
Tzhomir Milisavljevié.
T a rs5 «ScS	glede na geopolitični položa j Slovencev.
<Ldp»Ki	j gpjg kjLŽe. v kakšne globine sega danes raz-
Nnva slikanica Eda Deržaja. Kot drugi ' glabljanje narodnostnega vprašanja in zgo-
7.ezek knjižnice »Pikapolonca« je izšla slikanica Eda Deržaja, ki ji je napisal besedilo A. G. Logar. Knjižica je namenjena najmlajšim čitateljem. Prinaša vrsto drobnih zgodb v verzih, ki jih je Edo Deržaj grafično ilustriral. Nekateri motivi so prav originalni in učinkoviti, vsa slikanica pa pomeni nov in lep donesek k domači mladinski literaturi. ki še vedno potrebuje knjig te vrste. Slikanica ee imenuje »Ho! Ho! Ho!« in je izšla kot druga knjiga mladinske založbe »Pikapolonca«. Napovedani sta še dve knjigi: »Pik in Pok« in »Koledar rn pratika«.
O geopolitičnih temeljih Češkoslovaške.
V	dneh ko stoji vprašanje Češkoslovaške v ospredju svetovnega in političnega dogajanja im ko se vrli češkoslovaški narod bori za temelje svoje svobode in nezavisnosti, je izšla pri »Orbisu« v Pragi kot nov zvezek zbirke »Narodnostna vprašanja« znanstvena razprava dr. Jaromila K o r č à k a »Geo-politické zäklady Československa. Jeho Kmenové oblasti«. (Praha 1938, nakladelstvi »Orbis«, 176 str.). Beseda »geopolitika« se v zadnjem času stalno pojavlja v teoretičnih razmišljanjih v političnih zadevah, v nemščini izhaja že več let časopis »Geopo-litik« in nemška koncepcija geopoliitike začenja prodirati tudi v nenemške znanstvene kroge. Kdor je pozorneje in kritično zasledoval nemško geopolitično literaturo in ee ni dal zaslužiti od hrupa njenega quasi -—znastvenega aparata, je mogel ugotoviti, da ee v velikem delu te literature skriva hudičevo kopito pangermanizma. Geopoliti-ka skuša na sociološki podlagi združevati geografska dejstva s političnimi pojavi. Um-1 j ivo je, da spričo subjektivnosti ne le sociološkega. marveč zlasti še političnega deležnika nova znanost kaj rada preskoči nejasno mejo znanstvene objektivnosti in geografijo po sili podreja »višjim političnim ozirom«. Prav ta znanost je lahko v rokah slabega znanstvenika najboljša pri-ganjalka imperializma in nemška revija »Geopolitik« nudi o tem večkrat vprav otipljivo vidne primere. Češki znanstvenik dr. Jaromir Korčak se je pričel tudi bavi-ti z geopolitičnimi vprašanji, vendar se je pri tem bolj naslonil na francosko politično geografijo. Njegov spis je prvi večji češki poskus geopolit'cnega obravnavanja češkoslovaškega geografskega kompleksa.
V	času, ko je centralna lega Češkoslovaške postala največji politični problem srednje Evrope in usodno vprašanje vse Evrope, je kniiga dr. Korčaka velik prispevek k teoretičnemu obravnavanju srednjeevropskega vprašanja. Na podlagi geoloških, geografskih. zemljepisnih, etnografskih in drugih izsledkov razvija češki geopolitični strokovnjak predvsem pojem plemenskega področja. daje na to obris srednjeevropskega reliefa, se bavi z vprašanji osnovne koncentracije prebivalstva, prikazuje češkoslovaška plemenska področja in njih geografsko sovisnost, nato pa ugotavlja razvojne lin;je in geopolitično funkcijo Pomoravja od keltske dobe do danes. V posebnih poglavjih razpravlja o težavni unifikaciji Češke, o etnični odpornosti Slovaške in o novi Slovaški. Dr. Korčaka epis dokazuje z novimi argumenti tesno sorodnost in geopolitično zakliučenost češkoslovaških dežel z vekov;tega zgodovinskega vidika odklanja ozko in demagoško pojmovanje slovaškega separatizma. Spis dr. J. Korčaka je zlasti v svojem geološko-geog r aiisk em delu, kj obravnava ves srednjeevropski, do Jadrana segajoči relief, zanimiv tudi za nas. prav tako bi lahko našli marsikakšno amaJogijo
vorno pričuje zoper njegovo simplifikacijo s katerekoli strani.
Iz Julijske krajine
Tujski promet ▼ Postojni
O Postojni je »Popolo di Trieste« v nedeljo objavil daljši članek, v katerem ugotavlja njen veliki tujskoprometni napredek. Tranzitni potniški promet preko Postojne se je lani v primerjavi z letom 1936 kar pot roj il. Vseh potnikov je bilo 517.875. Od teh se je približno tretjina ustavila v Postojni in si ogledala svetovno zrnno jamo.
List ugotavlja, da je ta napredek v glavnem učinek italijansko-jugoslovenskega sporazuma. Zares so bili lani obiskovalci postojnske jame Jugosloveni in predvsem Slovenci številčno daleč pred vsemi drugimi narodi. Letos pa so nekateri mednarodni dogodki — pri tem je mišljen zlasti priključek Avstrije k Nemčiji in ravoj nemško-češkoslovaskega spora — zavrli nadaljnji razvoj tujskega prometa v Postojni Zato pristojni krogi sedaj razmišljajo, kako bi se turistični značaj Postojne še izpopolnil. Postojna bi lahko po sugestijah teh krogov postala tudi zimsko-sporta i center za vso tržaško pokrajino.
Drobne novice
Nov drog za zastavo. O drogovih za zastave, ki so jih pričeli v zadnjem času postavljati po goriških vaseh in o njihovem pomenu smo poročali že pred kratkim. Tak drog so postavili sedaj še v Ga-brovici na Krasu. V nedeljo je bil posvečen. Tudi te fašistične manifestacije so se udeležili goriški prefekt Orazi in drugi zastopniki pokrajinskih oblasti.
Hudi očitki. Znano je, da že skoraj 20 let konkuriata med sabo oba tržaška dnevnika »Piccolo« kot glasilo tržaških trgovskih in industrijskih krogov, ter »Popolo di Trieste« kot organ fašistične stranke za vso Julijsko Krajino. Doslej je imel »Piccolo« običajno vedno boljše informacije, kakor pa njegov tekmec. Tako je tudi v zadnjih dnevih objavil daljši poročili o tekmovanju trgovskih izložbenih aranžer-jev in o pomembnem sestanku tržaških obrtnikov ter lepo sliko modela nove univerze v Trstu, ki jih »Popolo di Trieste« ni imel. Zaradi tega je slednji vzrojil in hudo napadel prireditelje omenjenega tekmovanja, voditelje industrijske s rokovne organizacije ter vse ostale zastopnike pristojnih oblasti, ki so vsi po vrsti fašisti Očital jim je, da mu kot glasilu njihove stranke niso dali o pravem času na razpolago potrebnega gradiva. Proti takemu boj kotu, naglasa list, se bo v bodoče boril na ta način, da bo javno obeležil sleherno postopanje fašističnih oblastnikov in prvakov.
V Istri nameravajo zgraditi večjo rafinerijo olja. V ta namen je stavila vlada na razpolago 500.000 lir. Tovarno bodo zgradili v enem ali drugem mestecu v za-padni Istri. Kakor pravi »Corriere Istriano«, bodo imeli največ koristi od te tovarne pridelovalci oliv v občinah Buje, Novi grad, Bovinj, Bal, Vodnjan in Črni vrh.
I
r t
P O
Kdo bo plaval na Bledu?
Našo plavalno reprezentanco za srečanje z Italijo bodo sestavili drevi ob 20.30 v kopališču Ilirije
Za sobotno in nedeljsko tekmo proti Italiji na Bledu naša plavalna reprezentanca še ni definitivno postavljena. Uprava sa-veza je sicer določila tekmovalce, ki pridejo za reprezentanco v poštev in s tem postavila nekako ogrodje, končnoveljavna postava pa se bo formirala šele po nocojšnji tekmi, ko bodo v spornih disciplinah še enkrat nastopili naši najboljši.
V naprej je odredil po rezultatih prvenstva savezni tehnični referent naša zastopnika samo za obe progi prostega stila 400 m in 1500 m. Na prvi bosta Jugoslavijo zastopala Defilipis in štrucelj, oba člana su-šaške Victorije, na 1500 m pa Balla (Vojvodina) in Mihalek (Ilirija). Povsod drugod pa je situacija še povsem nejasna.
Tako se bo nocoj odločilo, kdo nas bo zastopal na 100 m prosto. V poštev prihajajo Mini (Viktorija), Petrone (Jadran), poleg njiju pa še Cerer, Ziherl in Wilfan od Ilirije, vendar pa Cerer na tej točki ne bo startal, ker je v tekmi z Italijo s svojimi specialnimi progami itak že dovolj zaposlen.
še bolj nejasna je situacija za štafeto 4 X 200 m prosto: tu je kar cela vrsta plavalcev, izmed katerih bo tehnični referent moral danes izbirati in izbrati. Defilipis, Mini. Mihalek, Cerer, Balla, štrucelj, Petrone, Puhar, pa morda še inž. Marčeta in Wilfan, Kurtini in Grkinič so kandidati za našo reprezetativno olimpijsko štafeta
še dve progi sta problematični': na 200 m prsno in 100 m hrbtno imamo sicer po enega plavalca — Cererja za prvo in inž. Marčeto za drugo. Treba pa je na obeh najti še drugega najboljšega. Izbirali pa bomo za prvo med Hribarjem in Grkiničem, ki se jima bo v nocojšnji tekmi pridružil še Binder, za hrbtno pa med Schellom in Wilfa-nom, ki ju bo poleg inž. Marčete spremljal nocoj še Pestevšek.
V waterpolu bo nastopilo začasno reprezentativno moštvo, ki je zaenkrat sestavljeno sledeče: Mihovilovič (Jadran) — Mat-kovič (Victoria), Giovanelli (Jadran) —■ Roje (Jadran) — ing. Marčeta, Grkinič (oba Victoria), Lenard (Ilirija) proti drugi garnituri, Id bo bržkone takale: Linhart (Ilirija) — Polič Vlado (Victoria), Jamnik (Ilirija) — Demonte (Ilirija) — Puhar, Petrone (oba Jadran), Polič Boris (Victoria), v drugem polčasu pa bodo preizkusili v enem ali drugem moštvu morebiti še Fuxa in čudna (Ilirija) in pa Kurtinija (Victoria) ter morda Priboška (Ilirija) v golu.
Vmesne točke bodo izvajaH. juniorjl in pa novinci Ilirije, pa Cerer bo predvidoma na-stopil v rekordnem poizkusu na 100 m prsno, prav tako pa tudi damska mešana štafeta 3 X 100 m. Lep in privlačen spored, ob katerem bodo lahko pozabili na žalostne dogodke pretekle sobote.
Pred novo prvenstveno sezono LNP
Prvenstveno tekmovanje 'se bo v vseh skupinah I. razreda začelo 21. avgusta
in bo trajalo do konca novembra
Medtem ko se za Hgaško tekmovanje končujejo že zadnje priprave in bo že 7. av- j gusta na sporedu prvo kolo teh tekem za j naslov novega državnega prvaka, je dal LNP svojim klubom tudi v avgustu še tri cele tedne odmora in se bo oficielna prvenstvena sezona za naše klube začela šele 21. avgusta ti. Termini pa so za prve in re-vanžne tekme določeni tako na gosto, da bo prvenstveno tekmovanje dokončno zaključeno že 20. novembra ti. in sicer hkra-ti v vseh treh skupinah, v ljubljanski, mariborski in celjski.
O rezultatih lanskega prvenstvenega tek. movanja v našem podsavezu je treba naknadno zabeležiti še naslednje : prvaki I. razredov v ljubljanski, mariborski in celjski skupini so postali Hermes, ČŠK in Celje, prvaki II. razredov pa v celjski skupini Jugoslavija, domžalski Mengeš, v gorenjski Kovinar, v ljubljanski Mladika, v mariborski Slavija iz Pobrežja, v notranjski Vrhnika. v posavski Radeče, v trboveljski pa Retjè. Po lanskih prvenstvenih propozici-jah se morajo vrniti v svojo skupino H. razreda Slovan, Gradjanski in Trbovlje, zato pa napredujejo v I. razred v ljubljanski 4 skupini Kovinar, r mariborski Slavija fes
Pobrežja, v celjski pa Jugoslavija.
Za odigran je prihodnega prvenstva bo potrebnih 14 terminov, v katerih bodo v ljubljanski skupini nastopali vsakokrat po štirje pari, v mariborski deloma po dva, deloma po trije pari, v celjski pa večinoma samo en par. žreb je določil srečanja naslednje in sicer tako, da se prve tekme igra jo na igriščih prvoimenovanih klubov, povratne tekme pa na igriščih ali po izbiri drugo imenovanih klubov:
v ljubljanski skupini:
21.8.	tn 9.10.: Reka-Kovinar, Mars-Her-mes, Kranj-Svoboda, Bratstvo-Jadran,
28.8	in 18.10: Hermes-Reka, Mars-Svoboda, Kranj-Bratstvo, Kovinar-Jadran,
4.9 tn 23.10: Reka-Svoboda, Hermes-Kovinar, Bratstvo-Mars, Kranj-Jadran,
11.9	in 30.10: Bratstvo-Reka, Svoboda-Hermes, Mars-Jadran, Kranj-Kovinar.
18.9.	in 6.11.: Reka-Jadran, Herrnes-Brat-stvo, Kovinar-Svoboda, Kranj-Mars,
25.9. in 13.11.: Kranj-Reka, Jadran-Her-mes, Bratstvo-Svoboda, Mars-Kovinar in
2.10. in 20.11. :Mars-Reka, Hermes-Kranj, Svoboda-Jadran, Bratstvo-Kovinar.
V mariborski skupini:
21.8. to »JO.cSlavija-Rapia, CSK-Mura,
tyjW1
m***
potem rabite Retino, da lahko zadržite Vaše utiske s potovanja hitro in pocenL Vsi Retina modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma svetlostno jake optike do f 2, Compur ali Compur Rapid zapor, Retina II ima tudi z objektivom vezani daljinomer in napravo proti dvojnim osvetljenjem.
Kodak Retina I. in II.
28.8.	in 16.10.: Mura-Slavi ja, Rapid-Ma-ribor,
4.9 in 23.10.:Slavija-železničar, Mura-Rapid, Maribor-ČSK,
11.9.	in 30.10.: Maribor-Slavija, železm-čar-Mura CSK-Rapid,
18.9. in 6.11.: Slavija-ČSK, Mura-Mari-bor, železničar-Rapid,
25.9. in 13.11.: železničar- Maribor in
2.10. in 20.11.: CSK-železničar.
Celjska skupina ima spored razdeljen takole:	, ..
21.8. in 9.10.: Cel je-Amater, Jugoslavija-Atletiki. 28.8. in 16.10.: Celje-Jugoslavija, 4.9 in 23.10.: Olimp-Jugoslavija, 11.9 in 30.10.: Atletiki-Celje, Amater-Olimp, 18.9. in 6.11.: Atletiki-Olimp, 25.9. in 13.11.: Jugoslavi ja-Amater in 2.10. in 20.11.: Olimp-Celje in Amater-Atletiki.
Pari in termini za klube EL razreda in mladino bodo izžrebani na seji poslovnega odbora LNP dne 9. avgusta.
Zadnji trening
SK Ljubljane
V nedeljo bo igrala še prijateljsko tekmo z zagrebško Concordijo
Vodstvo našega ligaša preko svojih finančnih možnosti skrbi za to, da bi spravilo svojo enaj storico v kondicijo. Iz tega razloga je obvezalo zagrebško Concordijo za tekmo v Ljubljani. Zagrebčani, do nedavna ligaški klub in nevaren tekmec naši Ljubljani, bodo nastopili v svoji najmočnejši postavi. Ohranili so kljub izpadu iz lige neokrnjeno moštvo, v katerem je več državnih reprezentantov. Predvsem je znan njihov srednji krilec Jazbec, ki je že večkrat nastopil za barve Jugoslavije. Izvrsten je Eibel, na katerega je vrgel oko BSK. O Pukšecu pravijo, da je najboljši stranski
krilec.	. ,
V	splošnem povedano: nedeljska tekma bo prav zanimiva in izvrsten trening za naše. Zato upamo, da bo naš športni svet v večji meri posetil to tekmo, ki je zadnja pred pričetkom jesenskega prvenstvenega tekmovanja.
Dve nočni tekmi v Mengšu
Agilni SK Mengeš priredi v soboto 30. in v nedeljo 31. t. m. dve nočni nogometni tekmi s sledečim sporedom:
V	soboto 30. t m. SK Mengeš — reprezentanca Domžal, v nedeljo 31. t. m. SK Mengeš — SK Kamnik. Pričetek tekem bo ob 21. na igrišču SK Mengša. Omenjeni klubi igrajo lep nogomet ter so njihove moči precej izenačene. Občinstvu bo dana priložnost prisostvovati lepi in zanimivi tekmi. Vstopnina je zaradi propagandnega namena minimalna. Prijatelje sporta in omenjenih klubov vabimo na poset omenjenih tekem.	_
Razpis
Vin. jubilejne motociklfstične dirke na Ljubelj
MK Ilirija v Ljubljani ho priredila na dan 15. avgusta t 1. ob 10.30 Vin. jubilejne mednarodne motocfldistične gorske hitrostne dirke na Ljubelj.
Proga je dolga 5100 m in vodi od starta pod Sv. Ano na cilj na vrhu Ljubelja. Stortalo se bo v dveminutnfli presledkih. Pravico udeležbe imajo vsi člani naših klubov, kot gostje pa tudi člani tujih klubov, včlanjenih v mednarodni federacijL Stroji Imajo ustrezati vsem obstoječim pravilom in morajo biti opremljeni z dvema zavorama.
Tekmovahii spored je razdeljen v dve ve-HM skupini, in sicer v (Tlrke qportnih in dirkalnih motorjev ter dirke turnih motorjev. V vsaki skupini bodo motorna kolesa razdeljena po kubaturi, in sicer v kategorije do 250 ccm, do 350 ccm, do 500 ccm, do 1000 ccm in slednjič v poseben razred koles s prikolico, ločeno seveda med športnimi in dirkalnimi ter turnimi motorji.
Pismene prijave proti prijavnim 10 din za vozilo (ah proti dvojni prijavnim po določenem terminu) apvefaem» do 30. t m. to$»
Retina L že od Din 1.350.— naprej, pokromana, s sprožil cem na oklopu, in svetlostno jakimi optikami Retina n v krasni izvedbi za največje zahteve od Din 2.500 naprej.
ništvo MK Ilirije, Ljubljana, Miklošičeva c. 15 (telefon 20-06).
Za zmagovalce v vsaki kategoriji obeh skupin so razpisana častna darila in plakete, posebno častno darilo pa za vozača z najboljšim časom dneva. Vsi dirkači vozijo na svojo odgovornost, za trening bodo določeni posebni dnevi, na dan dirke pa bo trening strogo zabranjen. Dirka bo seveda ob vsakem vremenu.
Dan prej, na dan 14. avgusta, bo na vriru Ljubelja L mednarodna ciljna vožnja, v kateri lahko starta jo vsi domači in tuji mo-tociklisti. Tudi te prijave je treba poslati tajništvu MK Ilirije do 1. avgusta proti prijavnim 25 din.
Vsak udeleženec te vožnje bo sprejel spo minsko plaketo, klubske ekipe pa častna darila.
Otvoritev nogometnega igrišča S Zagorju. Pred nekaj leti je imel nogometni klub SK Zagorje svoje igrišče v Zagorju, SK Svoboda pa na Lokah. Oba sta morala likvidirati zaradi nerazumevanja občinskih velemož za razvoj sporta. Zdaj je SK Svoboda dobil novo igrišče v Kisovcu na čehi-novem travniku, kjer bo v nedeljo otvoritev. Ob tej priliki bodo gostovali v Zagorju SK Hrastnik, SK Amater iz Trbovelj in SK Svoboda iz Ljubljane; domačin je domača Svoboda. Tako se bo v zagorski dolini zopet poživilo zanimanje za nogometni sport.
Športne prireditve na letošnjem Mariborskem tednu. Kakor vsako leto, bodo tudi letos v okviru VEL Mariborskega tedna V času od 6. do 15. avgusta razne pomembno športne prireditve. Doslej so prijavljene motociklistične m kolesarske dirke, nogometne tekme in veliki letalski miting na Teznem. ki bo največja dosedanja prireditev te vrste v Mariboru. Prijavljali so umetniki zračnih višav, ki bodo gotovo očarali s svojimi akrobacijami.
Slalom klub 34. Drevi ob 19.30 sestanek tekmovalcev in trening na običajnem prostoru. Vsi in točno!
R
Petek 29. JuHja
Ljubljana 12: Odmevi z naših Evad (plošče). — 12.45: Poročna. — 13: Napovedi. _ 13.20: gramü igrajo ( plošče >»
_ 19: Napovedi, poročila. — 13-30: Nac.
ura: Bolgarska književnost po vojni. — 19.50; Moji vtisi iz Slovenije (©speranfc-sko predavanje). — 20: Plošče. - 2OJ0S ženska ura: Več veselja v družini (gcfc. M. Kovačeva). — 20.30: Prenos piarne, nadniega koncerta iz Rogaške Slaitine. —i 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Angleške plošče.
Beograd 17.45: NaroAia glasba, ln s*v Sče. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Orkestralni koncert — 22.15: Zvočna igra.— Zagreb 20: Lahka godba ln petje. — 21t Orkester mandolin. — 21.30: Ruske pesmi in romance. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19-25: Valčki in koračnice. — 20.35: Zborovsko petje. — 21.05: Poe®, sterjeva L simfonija. — 22-20: FtaSöe in klavirske skladbe. — VarSawa SUSO: Lahke popevk» Sa ploSöe. — Sofija Äfc Uabka glasba. — 18.15: Orfresfcer manflnffiin. — 19.30: Prenos Puocdntjewe opere aia Boheme«. — 2L35: Lahka godb« fa ples.—s Dunaj 10.30: Ptoööe. — Lahka glasba. — 20.10: Pester gtedwaii spored. — 21.30: Lahka glasba. —. 23.30; Plošče in plesi. — 24: Nočni Itooooert. — BerHn 20JO: Starmi türtganH. — H? Bevsld kvartet in càtare. . 23.30? Lahka inples-na muzika. —i 9£t Mfaftii looocer-t. —*•> Affineben 20J0c Brocknerjeva VIL simfow ni ja. — 2&30e Kater Berfin. -— 24: Nočni koooei*. —> Stuttgart 19? Lahka gi**-ba. — 2030* Koncert solistov, velik--orkestra in mešanega zbora. — 21.10: Le-taJcd svtrajo. — 23.30: Kakor Berlin. — M« sam teoocert.
JACKSON GREGORY:
16
HCl SOLNCA
Roman.
Kendric si je zapalil cigareto in razmišljen stopil po sobi. Skozi okno se je zastrmel v vrt. Možje, ki so bili prej prikorakali na Zoraidin žvižg, so se okrog hiše razgubljali proti sosednjim poslopjem.
»Ne bom ti delal sile, Barlow«, je rekel Kendric, ne da bi se bil ozrl. »Sam moraš vedeti, kaj si dolžan storiti. A če ne moreš odkrito igrati z menoj, se bodo ločila najina pota. Zdaj pa se pojdiva kopat in počakaj va, kako se bodo začele reči.«
Pet minut kasneje je Kendric zadovoljno čofotal po prostorni kadi. Tiho je zažvižgal predse. Prav za prav zadeve niso tekle tako slabo. Življenje nikakor ni bilo enolično, nasprotno, bilo je polno najlepših nad. Domišljal si je, da mora Ruiz Rios sam v sebi pokati od besa, in ta misel mu je bila v največje zadovoljstvo. Na lepem ga je spet prevzela njegova stara vedrost. Povzdignil je glas, živeje je odmevala pesem. Barlowu se je razjasnil obraz, ko ga je čul, in si je pošteno oddahnil.
Pol ure kasneje ju je služabnica spremila v patio. Tam sta sedela Rios in Escobar pod braj-do blizu malega vodometa in se tiho pomenkovala med seboj. Vstala sta, ko sta Amerikanca prišla, in ju povabila, naj sedeta. Bila sta čez običajno mero vljudna, a vendar je človek živo čutil, da je i
vse to samo tanka patina po vrhu. BHa sta prijazna samo na ukaz. In ukazala jima je Zoraida.
»Kar se teh dveh tiče,« je premišljal Kendric, »je ona v resnici neomejena kraljica. Le kako je dosegla to? Niti malo se mi ne zdi, da je človeku s tema dvema kavalirjema lahko izhajati.«
Pomenek se je nekam preočitno nalašč sukal samo okrog neosebnih reči. Govorili so o živinoreji, o najboljših pasmah govedi, o načrtih za namakanje polja. Tako sta izvedela, da je Zoraida gospodarica mnogih tisočev akrov zemlje in da je Ruiz Rios ravnatelj njenega posestva. Očividno ji je zavidal bogastvo — grizlo ga je, da je samo v njeni službi: tako se je dalo razbrati iz besed. Pri neki priliki ga je Escobar vprašal s hlinjeno ravno-dušnostjo:
»Farma bi bila vaša, če bi ne büo testamenta, kaj ne, prijatelj Rios?«
Ruiz se je besno ozrl vanj, zakaj vedel je, da se Escobar samo norčuje.
»Posestvo se imenuje rancho Montezuma, kaj ne?« je Kendric posegel vmes. »Od kod pa pride to ime, Rios?«
»To je staro ime,« je rekel Rios kar tako. »Več mi ni znano.«
Prišel je sluga, da iih povabi k obedu, in skupaj so se odpravili v ogromno jedilnico, v kateri bi utegnil kakšen knez prirejati svoje svečane pojedine. Zoraida je sporočila, da je ne bo. Vsi so opazili značilnost geste, da ni za svojo odsotnost navedla nikakega razloga. Naj le vedo, da na ha-ciendi odloča samo Zoraidina volja. Dva velika, zastavna moža, čistokrvna Indijanca iz plemena
i Yaqui, sta previdno, obzirno stregla pri mizi Tiho 1 sta govorila med seboj, še tišje so bile njune stopinje in kretnje. Med jedjo je Kendric mladega Escobar j a zapletel v razgovor, da bi kaj izvlekel iz njega, a je bilo vse zaman Barlow je medtem kramljal z Riosom, a ta ga je, tako so kazala vsa znamenja, neprestano samo pozorno proučeval. Ko so pospravili mizo, se je Barlow odzval Riosovemu vabilu, da si ogleda hleve, Kendric in Escobar pa sta se vrnila v p a t i o. V Kendricu se je na mah zbudil sum, da so ga nalašč ločili od tovariša, a ni mu padlo na um, kako bi se ognil nakani. Kakšnega nasilnega napada se najbrž ni bilo bati, a če bi bil kdo kaj takšnega nameraval, ju skorajda ne bi bilo treba ločevati. Saj sta bila vendar sama proti petdesetoricL
»Oprostite me za trenutek, prosim, senor,« je rekel Escobar.
Pustil je Kendrica pri vodometu in izginil. A komaj je bil odšel, je ena izmed malih hišen prihitela po prstih.
»Prosim, za mano, senor,« je rekla. In radovedno mu je zrla v oči.
»Kam?« je vprašal. »In zakaj?«
Samo nasmehnila se je in zmajala z glavo.
»Tako je ukazano,« je odvrnila. »Prosim, naj bo el senor Americano tako ljubezniv in naj mi sledi.«
Vprašal je, zakaj, pa ni dobil odgovora. In tako je vprašal samega sebe:
»Zakaj pa ne?«
»Kar stopite,« je dejal. »Sledil vam bom.«
T	VL
KAJ SO GOVORILE ZORAIDINE OCl
Preden so se büa odprla zadnja vrata pred
njim, je Jim Kendric vedel, da ga vodijo k Zoraidi Castelmar. Dekle je drobilo skozi globoko, temačno vežo, po dolgem mostovžu in spet v hišo nazaj. Zdelo se mu je, da se nahaja v krilu, ki je bilo najbližje gori. Spet sta prišla na hodnik, nato pa do težkih, z žeblji okovanih vrat, ki so se odprla šele na dekletovo trkanje in klic. Stopila sta v prostor, ki ga je razsvetljevala svetilka spod stropa, in v njeni luči si lahko razbral dragoceno, čeprav redko pohištvo. Visok Yaqui zlobnega izraza, ki je za pasom nosil dolgoceven revolver in zakrivljen nož, je bil vratar. Dekle je smuknilo za njegovim hrbtom, mu pokazalo osle in hitelo dalje. Potem spet trkanje na vrata, ki so se odprla šele na dekletov klic. Kdo jih je odprl, Kendric tokrat ni mogel razbrati, zakaj stopil je v najtršo temo, ko so se vrata zaprla. Prostor je bil očividno brez oken ali pa so bila na tesno zavešena z zastori. Njegova vodnica je hitela dalje, on pa je varno sledil tihim stopinjam njenih mehkih mokasinov. Roko je ves čas držal pod levo pazduho, kjer mu je tičal revolver. Vse to odpiranje in zapiranje vrat, vse te skrivnosti iz prostora v prostor so se mu zdele kakor komedija, a vse je pripisoval samo bolestni sli, ki je gospodarico hiše gnala za praznimi efekti. Nič manj pa ni bil pripravljen, da se obrani, če bi ga skušal kdo v temi napasti.
BLAGO za
!illllll!l!lllliil!lll!lllll najnovejSe vzorce samo pri
Sever, Marijin trg 2
OGLASI
ÜMH
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Uradnico
z znanjem slovenske in perršfce korespondence in kniigorfilstva, sprejmem. Ponudbe na ogL odd. Ju-tra pod ».Takoj nastop«.
17668-1
Čevljarskega
pomočnika
zmožnega vsakovrstnega dela, sprejmem. Joško Rev, Jesenice, Fužine.
17638-1
Dekle
k otrokom, vesele narave, popolnoma zdravo, sprejmem. ZUčsroa plača din 300. Ponudbe pod »Zanesljiva« na ogl. odd. Jutra.
_17572-1
Služkinjo
pošteno, ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, išče hrvatska obitelj za večje mesto v Dalmaciji. Plača ■jobra. Nastop tzkoi ali !.. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17642-1
Avte-mehanika
kl Je dober teoretik, strugal In var'lec ter monter za bencinske in Diesel-stroje, popolnoma samostojen ter precizen v delu, dobi mesto. Prednost Imajo samo prvovrstne moči z daljšo prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Avtomehailik«.
17356-1
Lesostrugarja
stalno, dobro moč, išče tako/ Rojina, Ljubljana, Kolodvorska 8.
17660-1
Šivilje
in učenko za moško perilo sprejmem takoj. A. Mlakar, Šelenburgova 4.
17620-1
Kuharica
z znanjem nemščne, dobra, zanesljiva, dobi mesto za Split. Poizve se od 9.—11. Novi trg 5-1., levo.
17653-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi službo takoj. Osenar Stanko, brivec, Cerklje pri Kranju.
17635-1
Ula/oviti d"paccini iz čikaca. je //vojim/enzacijonalnim preparatom, povrnul ženi aktiv. no/t IN mlado/t.
/-A ŽENE OD 40 LET NAPREJ «MORANA HORflON AKTIV KREMA' DIN.60-,VRNE ŽENI AK. TIVNO/T IN MLADO/T,
01)30-^0 LET «MOPANA HOR. MON KREMA 11 z mj/jih žlez)
DIN ar a 50-
o\) iS-30 LET KOPANA VITA. IN KREMA'tVl/OIClHGORAJDiNAO:
E NOVITETE TAKOJ OD/TRANUO GUBE, MLAHAVO KOŽO. NEREDE kožo NLADO/TNO NAPETO z BAR 2 UN A TIM TENOM.
♦MORANA LEPOTA RA/TLIM/.
KJ PUDRI'V WEH Nt JAN/AH DIN.25:
hd&BAMA"1"
i/ u f he iičf
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Natakarica
začetnica, pridna, poštena, ki je že vajena gostilne in šivanja, išče službo v Ljubljani za 1. avgust. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 673«.
17673-2
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aJl daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer, za začetnike in iz-vežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 2. avgusta. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15.
17666-4
pragoéenósti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir.
Ljubljana, Wolfova ul
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hišno gobo
zidno plesnobo, lesno gnilobo, zatre ozir. prepreči zanesljivo naš »Mikrosol«, Ljubljanska komerc. družba Ljubljana, Levčeva 43. — Telefon 24-08.
16969-6
Žična železnica
kompletna 11 km s 4 postajališči in 1 lokomobila 40 —60 HP in brzojarmenik z vsem žagarskim inventarjem, prodam radi opustitve obrata. Vprašati pismeno pod 50378 na Publicitas, Zagreb Ilica 9.
16747-6
m
Parni kotel
za ogrevanje baterij ▼ sušilnici za lepenko ca 12 kv. m kurilne ploskve, ca 6 atmosfer, po možnosti s pre-grejevalcem pare, rabljenega, vendar v dobrem stanju kupimo. Grad Ravne, pošta Guštanj, Dravska banovina.	17602-29
Lokomobilo
»Wolf« 100—140 HP s . kondenzatorjem in pregre-Beseda 1 Din, davek 3 valnikom, rabljeno, toda v Din; za šifro all daja | dobremstanju, prodamo. —
nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povšetova 47. te!ef"" 25-91.
278-33
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
novo In že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo • sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite mam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathiian. Ljub. Ijana, Tyrseva cesta 12 7912
Originalna francoska kolesa Aiglon
Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino, trpežno lakirana ln po kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Viktor Bohinc, Ljublja na, Tyrseva c. 12. (Dvorišče).
276-11
Prodam
oica 40 komadov traverz profil 8 a met. 1.70 dolge ter 50 metrov železne ograje. Poizve se Marijin trg na stavbi Mayer.
17658-6
Kolesa
Radi končane glavne sezije prodajamo po zelo nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrseva 36. vis a vis Gospodarske zveze.
17667-11
Pletilni stroj
štev. 8-60, 2 entel stroja, 2 stroja za gumbnice, več krojaških in ženskih, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
17655-29
Grad Ravne, p. Guštanj, Dravska banovina.
17604-29
Obrt
Sveže
guminogaviče
vseh vrst so dospele. Pri tvrdki Adeli Besednik, — Ljubljana, Šelenburgova 6, f	17649-30
Kapital
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kapi tako; in plača najbolje hranilne knjižice
bank is hranilnic vrednostne papirje: i% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne ra2-redne loterije.
16696-16
Vlogo
Kmetskega hranil, in posoj. doma Ljubljana din 30.000 kupim za takojšnjo gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal. 12.
17663-16
Mesnica
z vsemi pritiklinami, na dobro vpeljanem mestu, se odda. Studenci pri Mariboru, Aleksandrova c. 45.
17669-17
Fotoatelje
dobro vpeljan, brez konkurence z lepo bodočnostjo, oddam radi selitve proti majhni odškodnini. Kupim Leica aparat, novejši model dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurna eksistenca 657«.
17657-17
Restavracijo
popolnoma renovirano, sredi mesta, oddam v najem. Ponudbe pod »Hotelska restavracija« na podružnico Jutra Maribor.
17672-17
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33- Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago .	25*20
Parcelo
blizu kolodvora v bližini Ljubljane, prodam. Poizve se : Žiler Ivan, št. Vid 52 pri Ljubljani.
17636-20
Stanovanj?
5-sobno stanovanje
komfortno, z vsemi pritiklinami v II. nadstropju, oddam za november ali preje na Alekasndrovi cesti št. 10 Poizve se istotam pri hišniku.	17656-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, oddam 2—3 osebam za september. Rožna dolina, Cesta V. št. 30.
17654-21
2-stanovanjsko hišo
ali vilo z vrtom, v okolici Ljubljane, najraje za Bežigradom ali v Stožicah, bi vzela v najem takoj ali pozneje mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poč šifro »900«.
17661-17
Enosob. stanovanje
solrčno, v centru, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17634-21
Stanovanja
5 ali 6-sobno
stanovanje
s kopalnico, ščem v centru za november, po možnosti v vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin«.
17619-21a
Komfortno
stanovanje
dveh sob z vsemi pritiklinami, najraje v vili, v bližini centra za mesec november, išče mirna, solidna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra stranka«. 17193-2 la
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in 2—3 sob išče za takoj ali pozneje mirna stranka, najraje za Bežigradom, v okolici Stadiona, do vojaške smodniš-nice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust«.
17662-21a
UH
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobico
takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17650-23
V lepo sončno sobo
sprejmem gospoda kot sostanovalca. Mesečno 125 din. Medvedova ul. 8-II., levo.
17651-23
Samsko stanovanje
! centralno kurjavo in umivalnico, oddamo 1. avgusta. Vse potrebne informacije daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. vsak delav-rik med uradnimi urami od pol 8. do pol 14. ure. — Telefon 25-21 in 25-22.
17659-23
13?
MOTORNA KOLESA
Sobo
solnčno, v centru, z vso oskrbo, oddam dvema boljšima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17665-23
rijjZk
Prazno sobo
za 1. avgust, išče mirna gospodična. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Soba«.
17648-23a
Sobo za 1 mesec
v Ljubljani za takoj, — iščem za 2 osebi, ki sta ve-1'kc odsotni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Letovišče«.
17586-23a
Dijaške sobe
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dva nižješolca
sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Kla vir na razpolago, pomoč pri učenju Naslr v vseh po. slovalnicah Tutra.
16780 22
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lotz
Maribor, Cankarjeva
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe.
[Lahka letna j oblačila,
vetrni suknjiči, perilo itd. I prodaja najceneje j
PRESKER,
Sv. PETRA C. 14.

T.-^-Si
Od Vas
je
odvisno, da imata obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično Cistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poilanski nasip 4-6 j Pralnica — SvedoKtarinici
NSER1RAJ V „JUTRU" !
f
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dragi soprog, oče, stric in tast, gospod
Lovro Horvat
nadučitelj v pok. in posestnik v Kamniku danes, dne 27. julija 1938 ob pol 10. uri dopoldne, v 75. letu mirno v Gospodu zaspal.
Dragega pokojnika bomo spremili iz hiše žalosti Zaprice št. 25 na farno pokopališče na Žalah v petek, dne 29. julija ob 5. uri popoldne.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin!
Kamnik, Paris, Prozor, Volčji potok, 27. julija 1938. Terezija Horvat roj. Ušan, soproga; Lovro Horvat in dr. Mirko Horvat, sinova; Emi Michaels-Farrington, Rezi k a Bravard, Marija Horvat, hčerke; Marija Horvat roj. Pire, Zorica dr. Horvatova roj. Calie, sinahi; Louis Bravard, zet — in ostalo sorodstvo, _


-, - * *
- ' 7;- t/r
IZVOZNIKI
in INDUSTRI JCI !
Z novo uredbo o kontroli pakovanja sadja za izvoz ste obvezani, da na košarah, zabojih, sodih in vrečah odtisnete (natiskate) vaš znak ali firmo.
Da enostavno in laliko izvršite to obveznost, uporabite naš sistem Pirofania, M je v to svrho odobren od ministrstva trgovine in industrije, zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 1128/VL
Obrnite se na: Pirofania, Beograd, Vasina 3/1, poštni predal 467.

Naznanjamo prežalostno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast, gospod
Tratnik Leopold
posestnik in trgovec na Zg. Ložnici, častni občan občine Žalec
danes, dne 26. julija 1938 ob pol 8. uri zvečer po muka-polnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 84. letu starosti zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. jufija ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Zg. Ložnici na farno pokopališče sv. Kancijana v Žalcu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 29. julija ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu.
Zg. Ložnica, Litija, Žalec, dne 26. julija 1938.
TRATNIK IVAN, predstojnik sodišča, sin; ANTONIJA, IVANKA, MENKA por. VIZOVIŠEK, hčere; TRATNIK ŠTEFKA roj. MATKO, sinaha; VIZOVIŠEK IVAN, trgovec v Žalcu, zet; vnuki in vnukinje.
ZAKLETI GRAD
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzoreij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.