áf^ /Z^ Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 I tP PKVI PAEDHODNli: TEDKIK GOftEN^EC LETA 1000 TOREK, 10. FEBRUARJA 2000 Uto LXII, št u. cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaia obtorkik in ob pztkih nakiada: 22.000 izvodov VCV/V.COSENTSKtCZAS.Sl po delavcih S 23. februarjem bo 35 delavk podjetja Inteks oblikovanje prejelo delovne knjižice. V Savi Tires spremenjen koledar dela, odpuščani ne zanikajo. BoStian Bogataj Podjetje, v katerem so je v najetih prostorih Ibija, ki ...................................... predvsem šivali spodjije pe- bi jih likvidacijski upravitelj Kranj • Po tiinajstih mesecih rilo prek dodelavnih posiov, Anton Ahac z najemniki le zaposlitve bo 3 5 delavk podjet* je pred dobrim letom usta- stežka prodal. iâ Inteks oblikovanje, ki so novil Samo Valant, ki s pod- Izidor Baje pravi, da je v bile pred tem zaposlene v Go- jetjem Intima Design še ved- podjetje vložil 150 tisoč ev- renjskih oblaâlih, (spet) osta- no deluje v enaki dejavnosti, rov, postal solastnik, zato je lo brez dela. "Direktor Izidor sredi leta 2008 pa se je delno njegov interes, da bi bilo Baje nam je sporoâl da se umaknil in vajeti vodenja podjetje uspešno: "Delavke moramo 23. februarja prijavi' prepustil Bajcu. "Še jeseni so vselej prejele plače, dobile bodo tudi odpravnine, vendar naročil ni več. Na ta na- tí na zavod za zaposlovanje, smo podpisali dolgoročno Prav z njegovim prihodom pogodbo, danes pa je kupec junija lani se je začela ^odba presenečen, da ukinjamo čin sem Izgubil vložek in ga o ugašanju proizvodnje razvi- proizvodnjo. Občutek ima- podarim vsakemu, ki je prijati po enakem scenariju kot mo, da želi direktor nalašč pravljen vlagati naprej." Baje prej v Gorenjskih oblačilih," uničiti proizvodnjo, " so jas- pravi, da je vse pregledno, da so ogorčene delavke, ki želijo ne delavke. Proizvodnjo je svoje pač opravila kriza. V Savi Tires se je vodstvo v preteklih dneh dogovorilo o novem urniku deta, *'zdradl pravil ostati neimenovane. morda ukinjajo tudi zato, ker • f 5. stran družbe podaticov o odpuščanjih zunanji javnosti ne posre{{ujemo^ / rot«; c^uđ khu Kranju protestirajo Suzana P. Kovačič Sen začetek gradnje parfdme ce blaga in storitev, poslovne ..............................................................................hiše na začetku Kokrškega spodbude za trgovce in obrt- Kranj • Ti^ovci, stanovalci, mostu, v mestnem jedni pa nike ter trajno skrb za potre- gostind in kulturniki, zdru- neoviran dostop in dostavo be mesta. S plakati v izlož- ženi v civilni iniciativi za do poslovnih in stanovanj- bah so v nedeljo mimoidoče ohranitev življenja v mestu skih površin, namensko pozivali k podpori. ► s. stran Kranj, so v nedeljo, na dan označena parkirišča za kup- kultumega praznika po starem mestnem jedru izložbe polepili s protestnimi plakati. Prepričani so, da ima občina Kranj do mestnega jedra zgrešeno politiko. Zaostrilo se je s sprejetjem občinskega odloka avgusta lani, ki naj bi uredil promet v mesmem jedru. "Kako so lahko sprejeli tak odlok, ne da bi prej poskrbeli za dovolj parkirišč za obiskovalce pred vstopom v mesto? Zakaj ni bilo javne razprave na to temo?" sprašujejo Aleksan- j der PavŠiar in drugi člani civilne iniciative. V prid boljši kakovosti življenja in delova- S protestnimi plakati v izložbah so v nedeljo mimoidoče nja v mestu zahtevajo takoj- pozivali k ohranitvi Življenja in dela v starem mestnem jedru h- I DANES PRILOGA V katero šolo PONUDBA! Že od .990 EUR Modelno leto 2008 že od € Modelno leto 2009 18.990 WWW.kld.SI UUBUAKA: m iů. D1I58W3-33; MEDVODE: ČRE^IK OllSl-22-50; KRANJ: NASMEH 04/235-1?-?7: BLEO: AMBROZIČ «/574-17.84 XMAG it, Lnkoskev» I Ijubriin (fitaiii I BDîS n ÏÛ B ne nc M n6 tBTA AKTUALNO Praznik kuhure In domoljubja Predsednik države Odnilo TOrk je S. f&bruar. slovenski kulturni praznik. prežiyei v Kranju, kjer Je pokopar) naj* veiji slover^ski pesnik France Pr^e-ren, in v Vrbi, kjer je bil rojenKuUur» ni praznik ^etudi praznik naie domoljubne îavçjti," je dçjal v Vrbi. GORENJSKA Atraktivna kulturna postaja v petek so se z odprtjem Stare lole v Starih Zireh uresničil« dolgoletne sanje mnogih Žírovskih kultjmih delavcev. Z n)o Žiri dobivajo prostore za kulturne dejavnosti, muzej \n knjižni» CO. ZADNJA Z besedo proti vojni $ Utefamo-glasbeni recital v prostorih Gorenjskega glasa je bil namenjen spoininu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Nastopili so recita-torjâ Tanja Jenko in Marko Črtalič ter moSki zbor Zasavski fentje« 20 V KATERO SOLO (Samo) formalna izobrazba ]e premalo Lučka Žižek, direktorica območne službe Zavoda za zaposlovanje v Kranju, v pniogi V katero iolo govori o zaposljivosti mladih. Najbolj iskani so poklici v gradbeništvu, trgovski dejavnosti, gostinstvu, zdravstvu, in € ektro stroki. 24 VREME I^rus bo oblačno z jutranjo me^po nižmch. Jutri bo oblačno in večinoma suho. V&triekbo pretežno oblačno. -1/4X jutri: oblačno CO i-f C « k f 17703529 2 POLITIK r\ danka .zavrl @ g-glas. si GORENJSKI GLAS torek, 10. febmaria 2000 UusgANA Učinkovitejše črpanje evropskega denarja 4 Vladâ prejlnjt teden še ni obravnavala varčevalnih ukrepov, pač pa ]e sprejela deset sklepov, s katerimi hoČe urediti pospešiti in čim bolj razvojno naravnati črpanjesredstev iz evropskih skladov. Ministrstvo za finance in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko morala pripraviti predlog rebalansa proračuna 2â leto 2009 za področje kohezijske politike. Slovenija ima v obdobju 2007-20Î3 na voljo okrog pet milijard evrov» na poti iz proračuna £U v slovenskega pa naj b) bilo v pn/ih dveh letih le 50 milijonov. S sprejetimi sklepi, ki sta jih predstavila minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Sata Ploitajner, bi vlada rada čim bolj pospešila črpanje evropskih sredstev. Ministrstva in vladna služba za lokalno samoupravo bodo morala vsako četrtletje poročati in predlagali začasne ali trajne prenose evropskih sredstev med resorji. Tako naj bi se ta sredstva trajno ali začasno prenesla med druge proračunske porabnike, in to predvsem za tiste ukrepe, s katerimi bo mogoče reševati gospodarsko krizo, in sicer zato. da bi bila Čim bolj učinkovito porabljena. D. Í Ljubljana Silvo Žiebir vriilec dolžnosti direktorja ARSO viada je na zadnji seji odločila, da se Silvo Žiebir, dosedanji direktor Agencije RS za okolje, imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja agencije. Danes mu namreč poteče obdobje, za katerega je bil imenovan, do imenovanja novega direktorja pa ostane vršilec dolžnosti. Silvo Žiebir je dona v Dvorjah pri Cerkljah, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani fizik, na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je magistriral in doktoriral, leta 2000 pa je končal tudi podiplomski specialistični Študij menedžmenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1992 je preje) nagrado Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. D. Ž. Kran) Ol>čni zborNSi Mestni odbor NSi Kranj vabi na volilni občni zbor, ki bo v četrtek, 12. februarja, ob i8. uri v Šmartmskem domu v Stražiš-ču. Po predstavitvi dela in načrtov za naprej vabijo na klepet in prigrizek. Q. Ž. Tržič Varuhinja pravic v Tržiču Varuhinja Človekovih pravic Zdenka ČebaŠek Travnik bo v sredo. n. februarja, s sodelavci poslovala v prostorih Občine Tržič. Na brezplačni telefonski številki 080 15 30 se lahko prijavi Še danes do 12. ure na pogovor vsakdo, ki meni, da mu država aH njeni organi kršijo pravice. S. S. ^i^ari arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme DANICA $ORN z Blejske Dobrave. KOTIČEK ZA NAROČNIKE ^ Gorenjski glas podarja romantično večerjo v dvoje Se ie spominjate Časov, ko ste se s svojo izvoljenko pn/ič sprehajali z roko v roki? Se spomnite prijetnega Ščemenja v trebuhu, ko ste jo prvič poljubili? Ob valentinovem, prazniku zaliubljencev, poskusite te občutke podoživeti» saj je takrat ljubezen čutiti v zraku. Izložbe trgovin, polne živo rdečih srčkov in plišastih igračk, nas opominjajo, da je ta dan pravi, da spet pokažemo svoja čustva. Posvečen je vsem, ki ste svojo ljubezen že našli ali jo ie iščete. Naročniki Gorenjskega glasa, premislite, kaj vam pomeni ljubezen, te misli zapišite in skupaj s svojimi podatki (tudi telefon) do četrtka, 12. februarja, pošijite na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj ait na narocnfne@g-glas.sj. Nekomu bomo podarili romantično večerjo za dve osebi. V restavraciji Brioni v Kranju vas bodo pričakovali v soboto. 14. februarja, ob 20. urt. Nagrajenec bo vabilo za večerjo prejel po poŠti. Četrto v nedavnem pogovoru s predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem smo se dotaknili tudi položaja drugega doma parlamenta. Kako okrepiti njegovo vlogo! ) Danica Zavri Žlebir a v Škofji Loki bi se morali dogovoriti, da bi se o projektih skupnega interesa hitreje dogovorili in jih realizirali, si« cer nas bodo tudi vse bolj skopo odmerjena državna in evropska sredstva obšla. Probleme imamo z umešča« njem severne obvoznice v prostor, s pridobivanjem dovoljenj za poljansko obvoznico, pri nadaljevanju industrijske cone na Trati, ker se je globalna gospodarska sitm- cija toliko poslabšala. V teh težkih časih bi si želel več pozitivnega odnosa vseh, ki smo vpeti v urejanje javnih njih, v obojestranskem inte- zadev. Pojasniti bi želel še civilno dnzžbo, strokovno Blaž Kavčič pravi, da v zvezi s resu pa je, da bi bilo to sode- svoja staližča 2 zadnje izred-družbo in združenji na eni tem §e ni uzakonjena odJoč- lovanje intenzivnejše. Vzpo- ne seje, ko je bil obravnavan strani in politiko na drugi ba ustavnega sodišča, ki bi stavili bomo tesnejše sodelo- korupdjski problem. Zavzel strani. Tu menim, da so še morala biti do aprila lani. Pri- vanje s svetom gorenjskih sem popolnoma jasno staliŠ- možnosti za boljši izkoristek čakuje, da bo to odločbo DZ županov, tudi zato ker smo če, da je treba tudi najmanjše nabora strokovnih mnenj, vi. uzakonil v najkrajšem mož- državni svetniki odgovorni sume pojavov konipcije ob denj, sugestij, idej. opozoril, nem času. ki jih DS pridobiva na svojih kako prilagoditi zastopanost ..............................................................................regij v DS, kjer je sedaj zasto- "Najprej bi morali v slo- panih 22 volilnih regij, po- venskem političnem sistemu tem pa naj bi bilo zastopstvo v polni meri izkoristiti tiste glede na prihodnjo pokrajin-pristojnosti državnega sveta, sko razdditev, še dodaja Kavki so že dane z ustavo in za- 6Č. "Tudi vsebinsko naj bi se konom. V nedavni odločbi skladno z novimi pristojnost- ustavn^a sodišča z oktobra mi pokrajin tudi v DS omo- lani je zapisano, da je sloven* gočila pomembnejša vloga, ski parlamentarni sistem zlasti pri sprejemanju zako- dvodomen, in v tem smislu nodaje, ki je pomembna za si želim, da bi se njegov po!- lokalno samoupravo. Usta- ožaj okrepil, kajti sestavljen vodajalec mora o tem raz- je tako, da lahko deluje kot mislitL" Že iz prejšnjega mandata kvaliteten korektiv v zakono- dajnem procesu, enako pa je se vleče vprašanje o statusu Bl^ž Kavčič /Pwo;Tin»Dg3T, ki je doma iz okolice Kranja, je strnil vtise: "Vse je enkratno: vzdušje, stojnice, nastopajoči" Že na p red večer kulturnega praznika so kranjski pev- raia Judita Polak. Tradicionalni Prešernov lani je kakovost dc^odka potrdila mdi uvrstitev v finale torica Zavoda za turizem vem gaju, pred Prešernovo Kranj, ki je organiziral Pre- hišo in pred Prešernovim smenj je bil mozaik dogaja- za Evropsko destinacijo od- Šemov smenj v mestu, v ka- gledališčem. Makedonsko nja, številni sodelujoči so s ličnosti kot prireditev, ki te- terem je pesnik preživel zad- kulturno djuštvo sv. Cirila in kostumi, glasbo, petjem, ple- meljni na nesnovni dedišči- nja Jeta. V ponudbi na stojni- Metoda iz Kranja pa je pri- som, igro, animacijo in vož- ni. "Ker pa ima Kranj bogato cah* so bili tudi izvirni izdelki pravilo literarno delavnico njami s kočijo vsaj za nekaj sejemsko tradidjo, na ta dan m temo Urške in povodnja Prešemovo oro s predstavit- ur zavrteli čas za sto petdeset zaživi tudi v tržnem duhu. moža. "Za diplomsko nalogo vijo makedonskega pesnika let nazaj. Dogodek se je raz- Letos smo imeli kar petdeset sem si izbrala Turistični spo- Miša Zivkovskega, odprli so vil iz tradicionalnih recitalov razstavljavcev domaČe Ln minek na to temo," je pove- tudi razstavo slik akademske Prešernovih pesmi, ki so še imietnostne obrd, " je pove- dala Jana Vilman, avtorica slikarke Melite Vovk. Fakulteta za Državne Evropske Studije v študij$k«m letu 2009/2010 razpisuje vpis v: DODIPLOMSKI ŠTUDUtriidtnegd uni vérsitém egđ p rogrsma Jovno uprovo 1. stopnje. Fakulteta bo zabela 13.2.2009 z registracijo prijav za PODIPLOMSKI ŠTUDU, in sicer: dveletni rnagistr^ki študijski program Javno uprava 2. stopnje dveletni ma^istrski Studijski program Mednarodne in diplomatske študije 2. % topnjt triletni doktorski Študijski program )<3vna uprava 2. itopnf^ {je v postopl^u akreditacije). programi dodiplomskega m magistrskega Uud^ja imajo tavnopravr^o veljavo in se izvajap kot koncesionirani programi. Brez plaíildioniriejenadodlpíomskern přctgramu nayolpTO.na vsakem od magistrskih pcogramovpa poóOmesc, 2a brezplačna mesta fahko kandidíraío (udfiaoos er^i INFORMATIVNA DNEVA KRANJ:petekj5.2.2(»9obl5.Uřiinvsoboío, 14.2.2009oû lO.uii MARI80R: petek. 1322009 ob 15. un tn v soboto. 1422009 ob 10 uf vDrosiorih FO^i. Cstomlrovo u^to Í Í. 2 m M sme ir'đ/n nj voiio Jtffovft; tSin 12 orer^ tel 04/260ISSO (podiplomskištudiji ah04/260 H5?(dodiplomikUtudiji. n UJ 3 Gorenjski Glas ODCOVORNA UREDNICA Msrija Volčji NAM£5T>JIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapicptnik, Danica Zavri ŽJebir UREDNIÍTVO NOVÎNAR)U UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenka 6njn» Igor Kav6č, Suzana P. Kova^lf, Uř$a Rňeínei, Mateja Rani, Stojan Saje, Vilma Stanomik, Simon Šubfc, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl Žiebir, Šie^nŽargi; stalni sodelavci: Marj ana AhatSČ, Maja Bertoncdj, Matjaž Gregorič, Ana Hsrtman, Jože Košnjek. Milena Miidaváč, Miha NagiiČ. ja$na Paladin, M a r)eta Smolnikar, Ana Volčjak OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Stiitar, IkwarStritdr d. o c. TEHNIČNI UREDNIK Cr^ Flajnik FOTOGRAFIjA Tina DoU. CoozdKavčč LEKTORICA Marjeta Vozlič VOD^ OGLASNEGA TKŽENJA Mateêa Žvižal GORENJSKI GLAS ( SSM 03S2>S666} j» tegislnr^nû bfagovns ir> 5loniv»na znamka pod {t. 977t96T pri Uradu RS za Intelektualno lasinino Ustanovitvi) kn izdajatelj! Gorenj&bi glas, Ó.Q.O., Krftnj / DtreMonca; Marfja Vol^ak / ř^nlov. Blerpvcisova cc$u 4, 40CC Kr^nj / Tel,: 04/20143 00, fu: 04/30142 mail: ^nfo€)g>gla&.sÍ: mali oglasi tn osmrtnice, teh: 04/201 42 4? / Oelevni od ponede(|kj do {einks ne{»rekin|eno od S do 19. ur», pciik od S do 16. ure, sobote, ne^lje in prazniki uprt«. / Gorenisk» \t poltednik. izhai» ob torkih m petkiS, v nakladr ss.ooo rTvodov / Redne priloge: Moja Co/enisJo, letopis Corenjsk« (enkrat l«tno) If) devet (oka nih prilog /THk: SFT. d.d.. Ljubljana / NaroCnína: tel.: 04/a^i 4} 41 Cena fzvoda: 1,35 letna natcCnma: <40,40 EUft; Redni plaCniki ifnajo 10% popusta, po elni popusta, letni % popu rta: v cene je vraiiinan ODV po sta i« upošteva od teHoCe Številke časopisa do pisnega pre^hca, ki vekja od zadetka na&led njega obračunskega obdobja / Oglasne storitve pe ceniku; oglasno irlen^e; te^.: 04/ 203 42 A 4 GORENJSKA GORENJSKI GlAS torek. 10. februarja 2009 Biserna poroka zakoncev Toman Jelka in Polde Toman 2 Brega pri Žirovnici sta poročena že šestdeset let. Ana Hartmak Žirovnica - Biserno poročen )e stara 21 let, najmlajša Ema pa 9 mesecev. Danes 79-letna Jelka je ca Toman sta se spoznala v upokojitev pred leti pričakala Mošnjah» kjer se je Jelka kot poslovodkinja samopo- učila za trgovko, Polde pa je strežne ti^ovine Živila v Ra- tam večkrat obiskal sorodni- dovljtci, 86-letni Polde pa ke. Med njima je preskočila kot valjavec v Železarni na iskrica, 29. januarja pa je JavomiJcu. Oba sta še čila in minilo že šestdeset let, od- dokaj zdrava, še vedno pa vo- kar sta se v Radovljici poro- žita tudi avto. Jelldh hobi je čila. Jelka, ki prihaja iz Češ- bilo pletenje, ki se.ga zadnja njice pri Podnartu, je tedaj leta redkeje loti» še vedno pa imela 19 let, Polde pa 26. splete kaj manjšega. Poleti Skupen dom sta si zakonca so ji v veliko veselje rože. najprej uredila pri njegovih Polde je čebelar in športnik starših na Bregu pri Žirov- po duši, saj se še vedno dva- niči, kmalu pa sta si tam krat na teden z žirovniškimi zgradila hišo, kjer še danes upokojenci udeležuje keglja- uživata svoj mir. V zakonu nja. Še pred približno petimi sta se jima rodili hčerki Da- leti sta oba tudi smučala, niča in Zdenka, danes pa Rada urejata tudi domač sad- imata (poleg zetov seveda) ni in zelenjavni vrt, na kate- še dve vnukinji in dva vnu- rem še vedno pridelata skoka ter pet pravnukinj. Naj» raj vso zelenjavo, W jo potre- starejša pravnukinja Špela bujeta zase. Bisemoporočenca |elka in Polde Toman z Srega pri Žirovnici Golnik Drsečo brezino bodo sanirali že pred časom se je na koncu Golnika na cesti Colnik'Križe udria brežina, zaradi udora pa je ogroženo tudi cestišče. Ker betonsko temeljenje na tem delu ceste po zagotovilih strokovnjakôv ne pride v požtev, naj bi zabili železne traverze, za traverzami pa na] bi naredili zaščitno zloženko iz kamnitih košar z iomljenci. Predračun takšne sanacije brežine je nekaj več kot 31 tisoč evrov. svetniki Mestne občine Kranj pa so se na zadnji seji odločili, da bodo potreben denar zagotovili iz proračunske rezerve. V. S. domplan Oomplan d.d., Kranj Za področje energetike vabimo k sodelovanju za določen čas UPRAVUAVCA TOPLOTNIH POSTAJ Od kandidata pričakujemo poklicno (3-letno) šob strojne a)i eleWro smeri, z opravljenim vozniškim izpitom. Če vas zanima navedeno defo. vas vabimo, da pošljete svojo ponudbo s kratkim življenjepi&om in delovnimi i^ušnjami, v roku 8 dni po ób]sM, na naslov: Domplan, d. d., za razpis, Bleiweisova cesta 14, 4000 Kranj, DrŽavi mar lokalna kultura Vlada je zavrnila pritožbo KUD Triglav Duplje, ki si želi status društva v javr\em interesu. Stojan Sate Spodnje Duplje - Kulturno umetniško društvo Triglav Duplje ima okrog 60 članov, ki delujejo v moškem pevskem zboru KUD Triglav in ženskem pevskem zboru Dupijanke. Slednji zbor je kakovostno napredoval in dosegel vidne uspehe na nastopih v državi- Občina Naklo sicer redno namenja denar za delo tega društva, ki pa ne zadošča za večje projekte. Zato je KUD Triglav Duplje decembra 2007 vložilo zahtevo za pridobitev statusa druStva v javnem interesu. Minististvo za kuJtu- Ženski pevski zbor Dupijanke nastopa tudi izven občine Nakb. ro RS je septembra lani izdalo negativno odločbo. Lahko vložimo le tožbo na kor ne bomo odnehali. Ob premične kulturne dedišči-"Zaradi te odločitve mi- Upravno sodišče RS, Tega pravem času bomo spet za- ne. Slednja je zapisala, da nistrstva smo se pritožili na koraka najbrž ne bomo sto- prosili za status druátva v ceni prizadevanja društva, Vlado RS. Slednja je po ne- rili, bo pa upravni odbor javnem interesu. Tako bi ki pa ne izpolnjuje posebnih davni seji izdala odločbo, ki društva proučil nastali pol- lažje prišíi do denarja na zakonsko določenih pogo-sem jo prejela prve dni fe- ožaj. Očitno je, da državi ni razpisih zunaj občine," je jev. Društvo namreč ni bruarja. Neprijetno sem bila mar ves trud, ki ga prosto- povedala Slavka Jelene, osrednjega pomena in ne iz-presenečena, da je tudi via- voljno vlagamo v glasbeno predsednica KUD Triglav vaja glasbenih dejavnosti, ki da zavrnila pritožbo našega dejavnost. Če dosedanji do- Dupije. Kot je pojasnila, se bi bile po kvaliteti ali potne- društva. Obvestila nas je, da sežki niso dovolj, bomo do- vlada opira na mnenje stro- nu primerljive s kulturno pritožba ni več mogoča, dali še kakšen uspeh. Nika- kovne komisije za področje dejavnostjo javnih zavodov. Obnovljeni muzejski eksponati Boštjan Meglič obnavlja staro gasilsko tehniko vTržiškem muzeju. Stoîan Saje ogled najstarejšo ohranjeno ..............................................................................gasilsko ročno pretočno čr- Tržlč • Tržiáki muzej je leta palko na Gorenjskem in red-1986 uredil gasilsko zbirko v ko motomo brizgalno. O kleti stavbe. Žal je potok Mo- prvi je restavrator Megiič po-šenik v letih 1996 in 1998 vedal, da SO jo izdelali ofcrc^ poplavil klet z dragocenimi leta 1880. Uporabljali so jo v eksponati. Dve leti zatem je nekdanji tovarni Rimo. Ker Boštjan Meglič iz Bistrice za- je dolgo stala in jo je po počel sodelovati z muzejem kot plavah načela rja, je obnova študent pri restavriranju in zahtevala prek 720 ur fiii- konzerviranju gasilske teh- ranskega dela. Še več, prek Boštjan M^ič (desno) je vodil obiskovalce tudi po gasilski zbirki v kleti. nike. Diplomiram inženir 960 ur je obnavljal angleško metalurgije, ki je sedaj zapo- brizgalno Scammell Lorries sien v muzeju, je v nedeljo iz leta 1930. Tudi ta redek predstavil dve nazadnje ob- eksponat je muzej dobil iz novljeni gasilski napravi. Kot tovarne Runo. Za obnovo je je z zadovoljstvom ugotovila moral izdelati 12 orodij, s ka- direktorica Melanija Pri- teiimi je brez poškodb raz- žičeni. Posebej za Tržič so leta 1933 in še nekaj naprav. možič, po desetih letih spet stavil dele brizgalne. 2e prej leta 1923 naredili gasilsko Na ogled je prišel tudi Franc odpirajo zanimivo gasil- je obnovil ročno gasilsko motomo brizgabio Magirus- Domig iz Krope, ki je po sko zbirko. V njej je več kot brizgalno z dvema^batoma, Uhn, za katero bo obnova rodu Tiiičan. On je muzeju 1640 popisanih dokumen- ki je bila izdelana pred letom trajala okrog dva tisoč ur. Na podaril odlikovanje deda jo- tov in prek 230 eksponatov. 1900. Do leta 1920 so jo obnovo čaka tudi motoma sipa za 48 let dela v gasil- V hodniku so postavili na uporabljali v Lomu pod Stor- gasilska brizgalna DKW iz stvu. Bohinj Korita Mostnice bi prevzeli v upravljanje Krajevna skupnost Stara Fužina-Studor je občini predlagala, da bi zaradi Številnih pritožb o neurejenosti prevzeli v upravljanje korita Mostnice na način, kot upravljajo cesto Voje-Vogar. Z njihovim predlogom se strinja tudi nekaj lastnikov zemljišč. Pozvali so, da se turistični zadrugi Bohinj prepove pobiranje prispevkov za pot, dokler ne bo urejena In varna. Njihovemu predlogu so bili večinoma naklonjeni tudi svetniki. "Vendar turistične zadruge nihče ne more prisiliti, da bi svoje presežke namenjala za urejanje te poti. Zato bo občina oblikovala pobudo, da se to zakonsko uredi na državni ravni," je razložila direktorica občinske uprave Bernarda Resman. M. R. Žirovnica Večina upravičencev že prejela nakazila ŽirovniškI občinski svetniki so se na zadnji seji seznaniSi s potekom vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Občina je na podlagi poravnave z državnim pravobranilstvom 8. decembra prejela dobrih 626 tisoč evrov. Do 15. januarja je na občino prispelo 820 víog za vračilo (upravičencev je 999), od tega je bilo 784 že podpisanih, 28 jih je bilo poslanih v podpis, v sedmih primerih pa so zahtevali dopolnitev vloge. Prva nakazila so izvedli 6. januarja 774 upravičencem, Druga nakazila izvajajo sproti. Upravičence, ki Še niso vložili vlog za vračilo, bodo pisno obvestili, da to lahko storijo do 8. decembra 20\0. A. H. GORENJSKI OAS torek, IO. februarja 2009 GORENJSKA 5 Rep krize tolče (le) po delavcih 4 stran datno prilagoditi plan proiz- dela prostimi dne^, " na zmanjševanju števila sode- vodnje za leto 2009. "Vod- naša vprašanja odgovarjajo lavcev odgovarja služba za Vaj odpuščanja, kar za 13 stvo se je v pietekJih dneh v službi korporativnega ko- korporativno komunicira» odstotkov vseh zaposlenih, sestalo s predstavniki sindi- n^unidranja Save Tjj^s. nje. Na dodatno vprašanje, naj bi vodstvo Save Tires po katov in sveta delavcev z na- V podjetju je trenutno aH to pomeni, da ne bodo naših informacijah v prete- menom, da najdejo najbolj- 1500 zaposlenih, vodstvo odpuščali (glede na infor- klih dneh napovedalo svo- šo rešitev tako za sodelavce pa trenutno situacijo opisu« madje, ki smo jih pridobili, jim (so)delavcem. Na naše kot za podjetje. Odločili smo je kot nestabilno, zato ne od sto do štiristo delavcev), vprašanje, koliko jih bo moralo oditi, so iz podjetja se, da prilagodimo delovni koledar proizvodnje na morejo predvideti, kako pa so nam odgovorili (dtat): močno bo kriza v prihodnje Nobena od naštetih mož- sporočili, da se bodo odpuš- 323,34 delovnega dneva, kar vplivala na njihov sektor in nosti ni točna. Zaradi pravil čanju skušali izogniti. pomeni, da se podaljša ko- poslovanje. "Vodstvo Save družbe podatkov, kot so na V Savi Tires, ki ga vodi lektivni dopust v poletnih Tires bo storilo kar največ, primer plače zaposlenih, Harald Kandzia, pravijo, da mesecih z enega na dva ted* da se izogne odpuščanjem, strategije prilagajanja šte- so morali zaradi vse manjše- na. drugi prosti dnevi pa in upa, da se bo gospodar- vila zaposlenih potrebam ga povpraševanja po avto- bodo v Čim večji meri zdru- ski položaj izboljšal v letu trga.....zunanji javnosti ne mobilih in pnevmatikah do- ženi s prazniki in drugimi 2009," na naše vprašanje o posredujemo." Objavili še seznam za Šenčur Minuli'petek so objavili še seznam upravičencev do vračila vlaganj v telefonsko ŠenČL Simon Šubic Ček dobili v letih 1988 in ic)<)2. "Dokumentadje za leto 1974. ko se je tudi gradilo telefonsko omrežje, nismo nikjer našli, pa tudi Če bi jo, predračuni lažejo, da )e bil znesek vlaganj verjetno prenizek, da bi bili vlagatelji nost Šenčur, ki so pogodbe imajo sedaj trideset dni časa, sploh upravičeni do vračila," ....................................... sklenili v letih od 1988 do da podajo zahtevo za uvrsti- je pojasnila Marija Cankar, Šenčur • Komisija za vrača- 199}. Seznam s približno lev na se23iam- Zahtevi mo- tajnik občine Šenčur. nje vlaganj v javno telekó- petsto upravičenci je minuli rajo priložiti potrebna doka- Vračila vlaganj so bila že iz- munikadjsko omrežje obči- petek tudi javno objavila na žila. Enak rok velja za vse plačana za krajevno skupne Šenčur je na podlagi ar- občinski spletni strani, na uvrščene na seznam upravi- nost Visoko, medtem ko po-hivske dokumentacije pri- vpogled pa bo tudi na občini čencev ali njihovim dedi- stopki za krajevne skupnosti pravila seznam končnih in v KS. Občani iz Senčurfa čem, da občini posredujejo PrebaČevo, Trboje» Voklo, upravičencev do vradla via- in Srednje vasi» ki niso uvr- potrebne podadce. Zahtevke Voglje, Olševek in Hotema-ganj v javno telefonsko ŠČeni na seznam, pa menijo, lahko vlagajo samo tisti ob- že še tečejo, je Se razložiia omrežje za Krajevno skup- da so upra\ačeni do vračila, čani, ki so telefonsid priklju- Cankarjeva. Mir se začne menoj Lions klub Kranj že sedmo leto sodeluje v projektu Plakat miru, Likovna dela |e oddalo šest osnovnih šoi, komisijo je najbolj navdušila slika učenke Ajde Strniša. Suzana, P. Kovačič Vc ? Kranj - V prostorih Zavarovalnice Triglav v Kranju so prejšnji teden odprli razstavo likovnih del učencev šestih osnovnih šol, ki so sodelovali v projektu Plakat miru. "Lions klub Kranj se tradicionalno vključuje v ta mednarodni projekt, ki odraža želje otrok po miru, prijateljstvu in ljubezni in vsako leto združi več sto tisoč otrok po svetu»" je povedal Marjan Poljanec, predsednik Lions kluba Kranj. Naslov letošnjega Plakata Romana Renko^ Ajda Strniša, v ozadju je njena slika, in miru je Mir se začne pri Marjan Poljanec./p®««.Tin»Doki meni/Mir se začne z menoj. "Likovna dela je oddalo Kranj. Letos so sodelovale je mentorica dala še veliko šest osnovnih Šol, posebna Osnovne šole (OŠ) Stane idej z živimi barvami, moti- komisija pod vodstvom Žagar Kranj, Oš Simon vi rož, balonov, ... ki sem akademskega slikarja Vin- Jenka Kranj, OŠ Stražišče, jih povezala v ljubezen in ka Tuška je med njimi iz- OŠ Naklo, OŠ France Pre- veselje. V vse to sem z mo- brala najboljša, čeprav mo- šeren Kranj in OŠ Davorina tivom očesa in rok povezala ram poudariti, da med mla- Jenka Cerklje. dimi ne želimo spodbujati Najboljša po izboru ko tekmovalnosti, ampak misije je bila slika Ajde Str mora biti v ospredju pred- niša iz OŠ Simona Jenka vsem pomen njihovega raz- ki je ustvarjala pod mentor mišijanja o miru," je pove- stvom Romane Renko dal Miroslav Matíjaševič, ki Ajda je povedala: "S simbo že sedem let koordinira ta lom miru sem vedno pove še človeka." Ajdino sliko bodo razstavili v času vseslovenske konvencije lion- sov meseca maja v Ljublja-ni. Posebno priznanje sta prejela Aože Šrirn iz OŠ avorina Jenka Cerklje in Nadja Arhar iz OŠ Staneta projekt v Lions klubu zovala goloba, potem pa mi Žagarja Kranj. S kopja Loka Priprave na Comenius Zorica Koželj in Jerneja Bokal, profesorica angleščine in organizatorka računalniških dejavnosti na OŠ Cvetka Co- iarja v Škofji Loki, sta se prejšnji mesec udeležili pripravljalnih aktivnosti za načrtovanje Šolskih partnerstev v okviru med rfa rod nega projekta Comenius, ki so potekale v britanskem mestu Abingdon, le nekaj kilometrov od univerzitetnega mesta Oxford. Povabilu Mednarodnega izobraževalnega biroja iz Oxforshira so se poleg loške šole odzvale še dve britanski Šoli ter po ena Šola iz Portugalske» Turčije in Italije. "Rdeča nit naiega dialoga je bila spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, kajti vsak otrok lahko svoj talent izrazi na svoj, edinstven način. Pri vsem tem pa nismo zanemarili pomembnosti razvijanja jezikovnih spretnosti, računalniške pismenosti, zavesti o drugth kulturah in strpnosti, pri čemer je v ospredje postavljen prav vsak učenec. S spodbujanjem medkultur- rtega dialoga, pozitivne sa« mopodobe in ustvarjalnosti, ki pozitivno vpliva na otrokov razvoj, bodo naši učenci lažje razumeli pomen evropske dimenzije in postali njen pomemben del," je po vrnitvi v domovino povedala Zorica Koželj. A H. N MEMORIAM Albin Rudan 1933-2009 v 76. letu starosti nasje za vedno zapustil Avs&nikov klarinetist Ali?m Rudan. Rodil seje 26. julija 1933 v Velikem Trnu pri Krškem. Kvintetu Avsenik seje uradno pridružil leta 2962, koje zamenjal Franca Teržana. Z A vsenik i, kjer je tudi pel, je sodeloval vse do junija 2990. Do Rudanovega mojstrstva sta brata Avsenik imela veliko spoštovanje, saj je obiskovalce njihovih koncertov s soiisftdnimi interpretacijami skladb, kakršni sta bili Pastirček in Veter nosi pesem mojo, z zvokom svojega klarineta vedno očaral. Zato ga je ansambel imenoval "čarovnik s klarinetom" ali "Paganini na klarinetu", kot ga je prekrstil Alfi Nipič. V Kranju protestirajo i 1. stran je sklicevala na 24. Člen občinskega Odloka o oglaše- Kranjski podžupan Stane vanju in usmerjevalnih ta- Štraus je bil neomajen v iz- blah iz leta 2001. V njem javi: "V zadnjih desedetjih piže, da je prepovedano lep- ni bilo toliko narejenega za ljenje plakatov na zunanjih oživljanje mestnega jedra površinah i2ložb, sten, kot samo v zadnjih treh le- oken, vrat, zidov, ograj, dretah. Vedno, ko želimo nekaj ves, gradbiščnih ograj in narediti, se zaradi ozkih podobno. Nič pa izrecno ne osebnih interesov ustanovi piše o tem, da je prepoveda- civilna iniciativa." no tudi lepljenje plakatov Včeraj dopoldne je pred- na notranjih površinah iz-stavnica trgovcev, povezanih v civilno iniciativo. ložb, na kar je opozorila tudi Čaličeva. "Trgovce sem Margareta Vovk ČalJč pove- preventivno opozorila, naj dala: "Vse, ki smo imeli v odstranijo plakate. To so izložbah izobešene plakate» tudi naredili." pa je dejala je obiskala inšpektorica in Remčeva in dodala, da gre nam zagrozila z denarno večkrat na obhod po mestu kaznijo, če jih ne bomo od- po uradni dolžnosti in 'da je stranili." Medobčinska in- bil tudi ponedeljkov jutranji špektorica Slavka Remic se obhod zgolj • po naključju. Kranj 4 Kranjska hiša je varna točka Kranjska hiša je z letošnjim januarjem postala Varna hiša. Gre za program, ki se izvaja v okviru otrokom prijaznih Uni-cefovih mest, s katerim želi Unicef, v sodelovanju s partnerji, otrokom in mladostnikom pomagati, da bodo rasli v varnem in prijaznem mestu. Varna točka je prostor, kamor se mladostniki in otroci lahko zatečejo, Če se znajdejo v kakršnihkoli težavah. V varni točki prisotno osebje je prostovoljno pripravljeno otroke trenutno zaščititi, jim svetovati in jim posredovati osnovne informacije ali pomagati. Ciljna skupi« na so otroci in mladi do leta. V Kranju je skupaj kar enajst varnih točk, poleg Kranjske hiSe še v Škrlovcu • dnevnem centru za mlade in družine, na Centru za socialno delo, na Policijski postaji, v Osrednji knjižnici, v Foto Prim, Turistični agenciji Linda, v Domu upokojencev, v Zdravstvenem domu, v Adriaticu Sbvenica na Zlatem polju, v knjižnici Stražišče In v Fitnes studiu Irena na Orehku. S. K. % Mkáotiw f SiiMM «adaftnâMda «dH^ IMa audiiii Razmišljata o svcjl kah^h, napredovanju, ugledu? Visoka poslovna sol« Vfšja strokovna sola vnerwi Ekonomist MT» Poslovni MkfOtar ORVM Potiovan}« * WiBHiwgix * ■^■auf » MaonMi * «ovm Msflcotln^ * »iMip • «OMiiflmotfiV * tnfvi Poslovn« «dmlnlstrMlIa * <11 iKiifinin pturv * wflmW miImv.doba.si E-itudiJ B Ostc. td oradi deU In dnifr« ne imrnu Mi&ïmirl] Mdaruij In vel. Pktednarodno poslovanje INFORMATIVNI DAN Ma vscpn^sm 13. » 14. WRuM}a ^Md. v tbid^dOTr^ tmdife ŽMd 2« i»bm2tv»n|t edci&lJhj bor. » 23a -38 76. 03 22S 18 90. Moddobs.» à 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS toiek, 10. februarja 2009 Jutri častni odbor Danica Zavrl Žlesir Ttirk, v častnem odboru pa je ..............................................................................23 uglednih osebnosti iz poli- Skofja Loka* Jutri se bo v po- tiJce, kulture, javnega življe- roôii dvořani v škofieloški ob- nja. Pasijon bodo spremljale činski stavbi prvič sestal čast- številne druge dejavnosti in ni odbor Škofjeloškega pasi- prireditve. Med drugim bo iz- jona. V postno-velikonočnem šla knjižica Doneski, tokrat iasu od 28. marca do 19, apri- namenjena samo Škofjelo- škemu pasijonu- Gostom bodo predstavili tudi kuiina- la bodo v srednjeveški Škof]i Loki po devetih ledh spet priredili Škofjeloški pasijon. rično ponudbo postnih jedi iz Dvajset prizorov pasijonske časa baroka po izbranih re-igre, katere besedilo je leta ceptih. Med spremljajočimi 1721 spisal loški kapudn, pa- dejavnostmi so tudi roma- ter Romuald Marušič, si bodo nja, ki ]\h pruejajo člani Pro- lahko obiskovalci ogledali v svetnega društva Sotočje, eni od osmih predstav, gene- Doslej so peš poromali že v ralka bo 27. marca. Gostitelji Štandrež pri Gorici, rojstni bodo m jutrišnjem srečanju kraj patra Romualda, v Novo članov častnega odbora pred- mesto in minuli konec tedna stavili bogat program priredi- v Mursko Soboto. Škofom v tev, ki se obeta ob tej prilož- tamkajšnjih škofijah in vernosti. Častni pokrovitelj škof- nikom so izročili vabila na ieloškega pasijona 2009 je ogled Škofjeloškega pasijona predsednik države Danilo 2009. škof)au>ka Odzivnost se je povečala Na upravni enoti Škc>fja Loka je bilo vloženih 728 denaciona-lizacijskib zahtevkov, od katerih so bili do konca leta rešen 704. Od 24 do tedaj še nerešenih zadev jih je 20 v reševanju na prvi stopnji, štiri pa so v pritožbenih postopkih, "Naj poudarim, da zadeve, ki so še v reševanju, niso v celoti nerešene, pač pa rešene 80- do 90-odstotno," pove načelnik upravne enote Branko Mumik. "Pri reševanju denacionaliza-cijskih zahtevkov v zadnjem času državni organi med seboj dobro sodelujejo, odzivnost se je povečala. Ovire za hitrejše reševanje so včasih v tem, da stranke zahtevajo več, kot jim je po zakonu možno dati, dije pa trajajo tudi postopki, kj^r je treba dodatno izvesti postopke parcelacij, sploh če gre za okolico urbanih naselij. " Murnik še pravi, da je upravna enota v Škofji Loki sposobna postopke denacionalizacije končat) v tem letu. česar pa zaradi spreminjajočih se okoliščin pri posameznih postopkih vseeno ni mogoče trdno za» gotoviti. D. Ž. železniki Vrnitev v zdravstveni dom sredi marca Obnova v katastrofalni poplavi uničenega zdravstvenega doma na Racovniku se v teh dneh končuje. Župan Mihael Prevc je zadovoljen, da je izvajalec, podjetje Zidgrad Idrija, dela končal do konca januarja, tako kot je bilo dogovorjeno. Minuli Četrtek so opravili tudi tehnični pregled rekonstruiranega objekta. "Ta je pokazal, da je bila izvedba kakovostna. Gre le za malenkostne pomanjkljivosti, ki jih bo izvajalec lahko odpravil v desetih dneh. Pričakujemo, da bomo v dveh tednih pridobili uporabno dovoljenje. Nato bodo zdravn; dom počasi pričeli opremljati, v nove prostore pa naj bi se z začasne lokacije v Selcih preselili sredi marca. Za tem pa na» Črtujemo slovesno odprtje novega zdravstvenega doma, na katerega smo lahko ponosni/' je napovedal Prevc. Obnova zdravstvenega doma se je pričela lani poleti, skupaj z opremo pa bo stala okrog 1,5 milijona evrov. A. H. Domžale O k olje varstven Ike skrbi količina vode v Bistrici člani Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik, Ribiške družine Bistrica in Zelene stranke Domžale so se obrnili na Občino Domžale in svetnike, saj si prizadevajo urediti razmere v strugi Kamniške Bistrice. Kot opozarjajoče jeseni zaradi prazne struge in pogina večje količine rib že prišlo do hude ekološke katastrofe, za vse skupaj pa naj bi bile krive mlinščice oz. upravljavci zapornic, ki so kljub pomanjkanju vode v Bistrici in opozorilom ribičev, dopustili, da je voda namesto po glavni strugi tekla po mlinščicah in tako omogočala delovanje malih hidroelekterarn, glavna struga pa je zaradi tega dvakrat ostala popolnoma izsušena. Okoljevar-stveniki zato opozarjajo» da mora Agencija RS za okolje nujno S prejeti pravila o vodnem minimumu, ki bodo Bistrici zagotavljala minimalne pritoke, glavno strugo in vse pritoke pa bi bilo treba tudi bolje vzdrževati. J. P. i itraktivna kulturna postaja "Obnovljena Stara šola z muzejem in knjižnico naj postane atraktivna kulturna postaja med Škofjo Loko in Idrijo," je ob odprtju povedal poslanec Samo Bevk. Bošttan Bogata) Žiri • V petek so se 2 odprtjem Staie šole v StariJi Žireh urestdčile dolgoletne sanje muckih žirovskih kulturnih delavcev. "Danes praznujemo pomemben kulturni dogodek v mesecu kulture, saj odpiramo prvi obnovljen objekt kulturnega pomena od ustanovitve občine pred 15 leti. S Staro šolo bomo pridobili prostore za dejavnosti na kulturnem območju, hkrati pa bo tudi vzrok, da se bomo večkrat odpravili v ta konec f lil 'H U řťl, t Žirov " je ob odprtju poveda- Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali obnovljeno Staro šolo^ kjer Muze; Zin že la Metka Debeljak predsed- deluje, knjižnica pa bo odprU do konca meseca. 1 Miivar SiHnir, niča komisije za kulturo na Občini Žiri. Z upanjem, da še umestitev Muzeja Žiri v pred približno tristo leti kot med vojnama v 20. stoletju, je delo dobro opravljeno, je slovensko muzejsko mrežo. pristava Loškega gradu. Do- Tu je bila ob odprtju postav- svoj nagovor začel župan Bo- Zelo pomembna bo atraktiv- mnevno naj bi jo gradil Ma- Ijena tudi razstava o obnovi jan Starman: "Za nami je ve- na muzejska zbirka, ki mora tija Maček, ki je zgradil rudi lik finančni in organizacijsid biti odprta za obiskovalce, posestvo na Visokem," je po- objekta, še letos bi radi postavili razstavo o Žireh in zalogaj, skupaj z obnovo je poleg naj bo tudi muzejska vedal Naglič in opisal zgodo- domačih krajih. Ob podpori rasla tudi vsebina. Pri nje), trgovina ... Žiiovski muzej vino objekta (zapisano v pet- Alpine naj bi v prvem nad- kakor pri ureditvi okolice nas čaka še nekaj dela." lahko obogati domaČo kulturno sceno in celotno ob- kovih Razgledih), nato pa stropju našli prostor za ob-predstavil še vsebino objek- novljeno čevljarsko zbirko, Prisotnim je za veliko pri- močje ter postane nosilec tu- ta, ki je sicer sama po sebi tu je tudi najlepša dvorana v dobitev čestital tudi slavnost- ristične dejavnosti in atrak- muzejski eksponat z veliko objektu. V njej so ob odprtju ni govornik, poslanec Samo tivna postaja med Idrijo in kvalitetami. postavili slikarsko zbirko Bevk: "Z zadovoljstvom lah- Škofjo Loko. V pritličju je postavljena muzejskega društva, ki so jo ko praznujete slovenski kiU- Miha Naglič. predsednik muzejska zbirka Pozdravlje- obogatili s tremi novimi deli tumi praznik, saj ste prido- Muzejskega društva Žiri, je ni, ljubitelji utrdb, ki mora domačih avtorjev: Barbare bili temeljito obnovljen ob- opozoril, da Stara šola mor- zaradi financiranja Evrop- Kastelec in Pavla Sedeja ter jekt, v katerem bosta delova- da ni najbolj primemo ime ske unije v letu 2007 ostati kapitalnim delom staroste la knjižnica in muzej. S tem za objekt, saj je bil ta postav- enaka do leta 2012, kasneje žirovskih slikarjev • Obvez- se Širi dostopnost do knjige Ijen veliko prej, preden jeza- pa naj bi jo dopolnili s celo- no oddajo Jožeta Peternela in kiJture, doreči pa bo treba čel služiti šoli. "Zgrajen je bQ vitim prikazom dogajanja Mausarja. Postale so prave prijateljice Skupina starejših za samopomoč Zimzelenke iz Železnikov je praznovala desetletnico delovanja. Ana Hartman turnem domti Železniki, ..............................................................................nanj pa so povabile tudi dr. Železniki • "V desetih letih Jožeta Ramovša z Inštituta delovanja smo Zimzelenke Antona Trstenjaka za geron- postale prava prijateljska tologijo in medgeneradjsko skupina. Članice zelo rade sožitje Ljubljana, ki je bil prihajajo na tedenska sreča- med začetniki skupin starej- nja in aktivno sodelujejo," ših za samopomoč, ugotavlja Ana Šuštar, vodite- Zimzelenke se že deset iet Ijica skupine starejših za sa- vsak četrtek za uro in pol samopomoč Zimzelenke iz stajajo v kulturnem domu. Železnikov. "Nastala je z na- "Skozi pogovorne teme se menom, da bi starejši sami s vračamo v čas otroštva in svojim delovanjem prispeva- mladosti, podoživljamo ne- li k zadovoljstvu, zdravju in kdanje navade, na drugi stra- kakovosti življenja. Na prvo ni pa se v pogovorih posveča- srečanje je 7. januarja 1999 mo tudi aktualnim temam, prišlo deset starejših, šest jih Poleg tega prirejajmo literar- Zimzelenke se že deset let vsak četrtek srečujejo v kulturnem domu Železniki. Manjkajo Poidka Pegam, Jožica Terglav in Marica Koblar. je še danes zvestih skupini," ne večere, izlete in razne težko predstavljati četrtke opisanih deset let delovanja je pojasnila Šuštarjeva. Sku- oglede, predavanja z diapozi- brez sproščenih srečanj sku- skupine, zajeti pa so tudi spo- pino danes sestavlja deset rivi, praznujemo rojstne pine. V zadnjem času so po- miniinprigodeđanic. Skupi- članic med 60 in 87 letom dneve, gremo se igre za globile sodelovanje s skupi- na Zimzelenk deluje v sklopu starostí, poleg Suštarjeve še možgansko telovadbo, hodi- no Vrtnice iz Škofje Loke in Območne organizacije Rde- Milana Logar, Ivanka Pre- mo v gledališče, obiskale drugimi skupinami starejših Čega križa Škofja Loka in je zel), Darinka Rupar, Ivanka smo kozmetičarko, gostimo za samopomoč s škofjelo- vključena v Zvezo društev za Keržar, Poidka Pegam, Joži- pa tudi zanimive goste, kot škega območja. socialno gerontologijo Slove- ča Terglav, Marica Koblar, so glasbeniki, pisatelji, foto- Ob jubileju so pripravile nije. V začetku leta 2007 je Martina Sedej in Ivica Kalan, grafi, popotniki...," pravi Šu- zbornik na 86 straneh z na- bilo v Sloveniji 486 skupin Praznično srečanje ob deset- štarjeva. Zimzelenke se stri- slovom Razcvetel je zimzelen starejših za samopomoč, ki letnici so imele včeraj v kul- njajo, da si je po desetih letih majhen bel cvet. V njem je so združevale 5132 ljudi. GORENISKI CIAS torek, io. februarja 2009 ti :::: • • •• vilma .stanovn ife ® si 7 Presenetiti favorizirane Ruse Odbojkarji ACH Volleyja bodo v četrtek v dvorani Tivoli v Ljubljani odigrali prvo tekmo osmine fmala lige prvakov In ob podpori navijačev skušali presenetiti favorizirano ekipo Zenit iz Rusije, anske zmagovalce lige prvakov. Mata Bertx>nceli Kranj • Čez dva dni, v ćetrtek, 12. februaija» odboj karje ACH Volley Čaka zgodovinska tekma. V ljubljanski dvorani Tivoli se bo namreč ob 20.15 začela prva tekma osmine finala ^e prvakov. 2ieb je ACH VoUeyju dodelil težkega nasprotnika» lanske zmagovalce lige prvakov, ekipo Zêût Kazan. )d spada med najboljše klube v Rusiji. V ekipi imajo vrhunske igraice, kot sta Američana: podajalec LIoy Ball in korektor Clayton Stanley, oba dana zlate ameriške ekipe na lanskih olimpijskih igrah. Čeprav Rusi veljajo za favorite, se naši prvaki nikakor ne mislijo predati. Rusi vsekakor so premag- Igralci ACM Volleyja bodo ob podpori zvestih navijačev v Četrtek skušali presenetiti Ijivi. Dokaz za to je njihova odbojkarje Iz Kazana. Tako napoveduje tudi kapetan Matija Pleško (v ospredju). / zadnja tekma v ruskem državnem prvenstvu, ki so jo na zmago. Kot pravijo v Tina r>ok1 v prvaki tudi po zadnji tekmi diti, saj so elopo Kometa pre-izgubili- Tudi v rednem delu ACH VoUeyju, nasprotnika ostajajo neporaženi v srednje- magali 22:3 {22, - 20,20, - tekmovanja lige prvakov so bili dvakrat premagani in končali na 2. mestu. Ruski spoštujejo, a se ga ne bojijo, evropski ligi. V petek so 17, • 12). Trener ACH Volley Sploh pred fenomenalnim madžarskem KapoSvaru za- Glenn Hoag je na tekmi pri- domačim občinstvom se lah- beležili Štirinajsto letošnjo ložnost dal skoraj vsem igral- prvaki iz leta 2007 bodo za- ko zgodi marsikaj. Razvese- zmago v tem tekmovanju. Za- cem, prav zaradi bližajoče se gotovo že v Ljubljani igrali ljuje tudi dejstvo, da slovenski njo pa so se morali kar potru- tekme z Rusi. Prevc blizu medalji Smučarski skakalec Peter Prevc je tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu potrdil, da sodi med najbolj perspektivne mlade skakalce. Bi! je v boju za medaljo, končal pa na šestem mestu. Mai a Bertonceli Kranj - Smučarski skakalec Peter Prevc, član SK Triglav, je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Štrbském Plesu, ki je bilo njegovo sploh prvo, nadaljeval z odličnimi nastopi v letošnji zimi. Na tekmi posameznikov je bil Šesti, svetovni prvak je postal Avstrijec Lukas Millier, na ekipni tekmi pa so Slovenci (Prevc je bil edini Gorenjec v ekipi, poleg njega so tekmovali še Mandl, Kramaršič in Pograjc) osvojili peto mesto. "Po uspešnih nastopih na tekmah celinskega pokala v Kranju so bila pričakovanja kar velika, saj sem ciljal med najboljših deset," je povedal i6-letni Peter Prevc, ki je bil po prvi seriji celo na drugem mestu. "Seveda sem s 6. mestom zadovoljen, vendar imam mešane občutke, ker vem, da bi lahko skočil bolje in dosegel še boljši rezultat," se zaveda mladi skakalec iz Dolenje vasi. Bil je najboljši Slovenec, le šest točk je zaostal za medaljo, za tretje- k nem seštevku svetovnega pokala med deseterico. "Da sem tako blizu Larinta, pomeni, da bi lahko tudi v naj» močnejši konkurenci osvojil kakšno lepo uvrstititev, " pravi dijak Ekonomske šole Kranj, ki bo konec tedna nastopil na alpskem pokalu v Kranju, nato pa ga Čakajo še olimpijske igre mladih na Poljskem. Seveda si želi debija tudi na tekmi svetovnega pokala. "Želje so, vendar ne posebno velike, saj želim dobiti Še nekaj izkušenj na tekmovanjih nižjega ranga," je pojasnil član slovenske mladinske reprezentance, v kateri trenira pod vodstvom Petra JoŠta in Igorja Jelena, njegov klubski trener pa je Jani Grilc. "Skoki mi pomenijo način življenja in ne vem, kako bi brez njih," prizna mladi športnik, katerega vzornik je Kranjčan Robert Kranjec. In še zanimivost. V družini Prevc v Dolenji vasi je družinsko življenje posvečeno prav skokom, saj sta smučarska skakalca tudi Petrova brata. "Konkurence doma pa trenutno Še ni ču- uvrščenim Fincem Ville- Peter Prevc bo dobro pripravljenost skušal dokazati tudi na titi, saj sta brata še premla- jem Larintom, ki je v skup- alpskem pokalu ta konec tedna v Kranju. / cen^d k4včine Radovlj^ ca. za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje porodniške odsotnosti. Zahtevani pogoji ; - višja strokovna izobrazt>a ekonomske, komerciajne, družboslovne smeri, - najmanj 8 n>esecev detovrlh Izkušenj, - poznavanje upomt}e računalniških programov. Okvirna vsebina dei in r^og: • vodenje ponovnih knjig, - likvidacija po^o>mih listin, - zdaja In izterjava računov, - usklajevanje anairt^čne in sintetične evidence. -finančno knjigovodska dela. priprava poročil, - tajniška dela za delovna teiesa občine. Kând(ddte/kê vabimo, da pošljejo pisrê prijava s kratkim njepisom in dokazili o izpolnjevanju pobojev ozinxna pisne i^ave o izpolnjevanju pogojev, r^kasne^ v 15 dneh od dneva objave na naslov: Občina Radovljica, GcxerjsKa cesta 19.4240 Radovljica, s pripisom "Phjava na javni razpis za zasedbo dek)vnega mesta finančnik V ali račurvivodia VI'. O izbiri bodo kandidali/Ke obveščeni v 8 dneh po opravljen izbJri. Dodatne informacije o izvedbi lavnega razpisa dobite pri ge. Potoni Zalokar, tel.: 04/537-23-08. Datum: 5.2. 2009 JANKO S. SUfàEK, t. ZUPAN à 8 V ílma .stanovnik @g-gla$ .si GORENJSKI GLAS torek, xo. februarja 2009 CORENiSKI SEMAFOR ODBOJKA Rezultati gorenjskih ligašev: 1. DOL Radenska Classic • moški: Astec Triglav je ugnal Knauf Insulation s 3 : o (22, 13, ^9), Cakit Kamnik pa je v Novem mestu presenetil tretjeuvfščeno Krko in zmagal s 3:2 (23, •12, '26,24,15); 1. DOL Radenska Naturelle • ženske: Pričakovana zmaga Calcit Kamnika z osmouvrSčenim Grosupljem • 3 : o {9, 19,14); 2. DOL moški: Duol : UKO Kropa 3 : 2 (• 2^, 23, • 24» 18, ^1); 2. DOL ženske: Jesenice*8led so vdérbiju drugo in tretje uvrščene ekipe zanesljivo ugnale Prevalje s 3 ; o (20, 22,1^). ŽOK Partizan Šk. Loka je doma izgubila s Kajuh Šoitanjemzo: 3 {-27»-17, -17); 3. DOL zahod moški: Ekipa Marchiol (I : National Žirovnica 2 : 3. Caldt Kamnik II : Astec Triglav 11 3 1 o. B. M. HOKEJ A^fstrijsko državno prvenstvo za ženske, 14. kro^ H K Merkur Triglav : HK Vienna Flyers 7 : 1. Igralke HK Merkur Triglav Kranj ostajajo brez poraza in bodo v soboto ob 19. uri v ledni dvorani Zidto polje v prvi polfinalni tekmi igrale proti ekipi Young Birds Kitzbuhel/Salzburg. M. B. ROKOMET 1. M(K liga • moški: Krka : Merkur 23:23; Ilgd • ženske Piran : Škofja Loka KSI 24: 23; Velenje : Sava Kranj 23 : 22; 1. 6 liga • moški: Ajdovščina : Alpies Železniki 38 : 23; 2. liga - moški, od 1 do 6: Cerklje Pekarna Kepic : Sevnica 25 : 26; Zlatorog Celje : Kranj 34:27; 2. liga - moški, od 7 do 12: Brežice : Radovljica 35 : 27. M. D. KOŠARKA Liga UPC, 18. krog: CPC Nova Gorica : TCC Mercator 69 : 70; spored 19. krog: Helíos Domžale v sredo v gosteh igra ph Luki Koper; 1. SKL za ženske, krog: Triglav : HIT Kranjska Gora 63: 69; 1. 6 SKL za moške, iS. krog: Rogaška : Šenčur CP KR 84 : 81. Triglav : MFCi Branik MB 75 t 63; 2. SKL za moške, 17. krog: Pingvini Šmartno : Radovljica 71 : 95, Stražišče t MARC Ajdovščina 59 : 57, Kolpa Črnomelj : jesenke &2 ; 82, Krka mladi : Tinex Medvode 43 ; 73. M. B. KEGLJANJE Râzuttati 13. kroga v slovenskih ligah: 1. A - ženske: Slovan : Eta 5:3 (3065:3044). Prve Miroteks, 26 točk, 4. £ta, 14 točk. B • ženske: Eta*2 ; Trebnje 4:4 (3074:3037), Triglav : Rudar 5 : 3 (31^3 ' 3^49) • Ljubelj : Miroteks*2 } : 7 (325^ : 3380). 1. Miroteks-2, 26 točk, 2. Ljubelj, i8 toČk, 4. Triglav, 17 točk, 9. Eta-2, 7 točk. 1. A • moški: Triglav : Ko* njice 1: 7 (3330 : 339S), Proteus-Liv : Siliko 5 :3 (5456 : 3304). Prvi Konstruktor, 26 točk, 5. Triglav, 13 točk, 10. Si-liko> 7 točk. 1. B « moški: Izola : CakH, preloženo, Ljubelj : KI Škofia Loka 3 : $ (3423 : 3498), Hidro : Korotan 6 : 2 (3429:3380). Prvi Calcit, 20 točk, 4. KI Skofja Loka, 5. Lju- belj, 6. Hidro, vsi po 14 točk. 2. liga • moški: Gorica : senice 8 : o (3473:353^)» Coma : Pivka 4:4 {3359 :3347). Prvi Gorica, 20 točk, 3. jesenice, 14 točk, 8. Coma, 9 točk. 3. liga - moški: Lj. Slovan-2 r ]esenjce-2 5:3 (3202 r 3053}, Proteus-2 : Adergas $ : 3 (3331:3285), Calcit-2 : Taborska jama 4:4 (3222 : 3127), Ljubelj«2 : Simon Jenko 3 : $ (3291 : 3416), Trigtav-2 : Kočevje 6:2 (3232 : 3139). Pn/i Calcit-2,19 točk, 2. Ljubelj-2. i8 točk, 3. Triglav-2,16 točk, 7. Simon Jenko, 14 točk, 9. Adergas, 4 točke, to. jesenice-2, brez točk; tretji krog Gorenjske razširjene lige: jesenice''3 : KI Škofja Loka-2 2 r 6 (2972 : 3163), Izola-s : TTiglav-3, preloženo, Železniki : Bela krajina 8 : o (3239 : 3156), Plavž : Kranjska Gora 6 : 2 (3148 : 3110), Ljubelj-3 : Portorož ; 6,5 (3153 : 3258). Prvi Železniki, 2. Ki Škofja Loka- 2, oba po 20 točk, 4. Kranjska Gora, 12 točk, 6. Ljubel]«2, 7. Plavž, oba po n točk, 8. Jesenfce-3, 8 točk, lo. Trigiav- 3, 4 točke. M. F. VATERPOLO Državno prvenstvo • Slovan : Kokra 14 : 9. ). M. TEK NA SMUČEH Slovenski pokal Cockta, članice, mladinke, absolutno, 5 km drsalno: 1. BenediČiČ (Merkur) 13:27, 2. Razinger (Bled, 1. ml. mladinka) -h 0:43,3. Sever Rus (Valkartcn, 1. St. mladinka) 4 \:\S, 4. Einfalt (Preska Medvode) 4-1:16, Klemenčič (Merkur), člani, mladinci: 1. Rupnik (Valkar-tor) 26:16, 2. TrŠan (Valkarton, 1. st.mladinec) + 0:07, 3. Pokiukar (Bíed) + 0:19,4. Prosen (Sled) + 0:40, 5. Levstek Oub Dol) -f 1:00, člani: 1. Zupan (Gorje) 27:41, ml. mladinci: 1. Praznik (jub Dof). M. B. Navijaški spektakel na Podnu Na odprtem prvenstvu Škofje Loke za plesne, navijaške in akrobatske navijaške skupine so med najboljšimi znova Cvetke, ki letos praznujejo deseti rojstni dan. Maja Bertonceli h* « ♦ ft » « Škol)a Loka • V soboto dopoL* dne je v škofjeloški športni dvorani Poden potekalo območno tekmovanje ŠKL, popoldne pa še odprto prvenstvo občine Škofja Loka za plesne, navijaške in akrobatske navijaške skupine. Prireditev je popestrila tudi prijateljska košarkarska tekma slovenskega in hrvaškega ministrstva za šolstvo in šport. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Zveze navijaških in pom pon skupin S lovenije (ZNFS), Zavoda SKL Ljublja. na in ob pomoči ško^eloške OŠ Cvetka Golarja. Sploh pr- Mladinska navijaška skupina Cvetke iz OS Cvetka Colarja / ^oto vn oeki viČ je bilo v Škofli Loki, tiKii žato, ker navijaška škupina smo takrat naredili navijaško me nove stvari privlačijo, pot začela tuiU Ana fankovec. Cvetke iz OŠ Cvetka Golarj^ skupino, za katero je bilo iz sem kasneje začela tudi z sedaj že srednješolka, ki bo letos praznuje deseti rojstni leta v leto več zanimanja, akrobatsko skupino," pravi letos branila naslov evropske dan, tako kot tudi ZNPS. Več Otrokom je všeč, meni je to Majda BertonceJj» vodja prvakinje med posameznica- 0 odprtem prvenstvu občine predstavljajo nov izziv, in ker Cvetk. Pri Cvetkah je svojo mi. Najboljša je bila tudi v soboto, čeprav je po tekmovanju pojasnevala, da s samo vajo ni zadovoljna, da jo zna narediti veliko bolje. In kaj je tako privlačnega v navijanju? "Adrenalin, dobro se razumemo, potujemo, dosegamo tudi dobre rezultate. A v to je vloženega veliko truda. Telovadnica je naš drugi dom. Na teden imam devet do deset treningov. Do evropskega pr- Škofja Loka je povedala Gabrijela Stojanovič. generalna sekreUrka ZNPS: "Videli smo vse najboljše skupine, pare in posameznike, saj je bilo tekmovanje pogoj za udeležbo na državnem prvenstvu, Id bo aprila na Škof-Ijid in ki bo v mladinskih in danskih kategorijah dalo potnike za julijsko evropsko prvenstvo na Švedskem. " Po pričakovanjih so bili na tekmovanju med najbolj uspešnimi domačini, dobro znane Cvetke iz OŠ Cvetka Golarfa, Id letos praznujejo deset let delovanja. "Iz skupine ple- Majda Bertoncdj» vodja Cvetk, in Ana jankovec, najboljša salk in skupine gimnastike posamezrtica v kategoriji članic / fo»: «»ía sertoncrii wnstva bom morala še povsod malo dodati, tako pri skokih, odločnosri, plesu, glasu pri navijanju, pri spodbujanju,'' pravi 16-letna Ana Jankovec iz SD Cheerleader Smart. PLAVANJE Kran) Na Zvezdi Tahirovič z najboljšim časom na svetu V Kranju je v soboto in v nedeljo potekal mednarodni plavalni miting Zvezda 09^ na katerem je nastopilo več kot 450 tekmovalcev. Prvi dan je najboljll rezultat dosegel Emil Ta- hirovič. Plavalec kranjskega Triglava je z najboljšim izidom na svetu {27,86) zmagal na 50 m prsno in prehitel tudi Matjaža Markiča, evropskega prvaka na 50 m prsno v 25-metrskem bazenu. Osebni rekord je na loo m prsno postavila plavalka Žita Gorenjke Radovljice Anja Ktinar. Njena klubska sotekmovaica sta bila najboljša na 400 m prosto: pri moških Luka Turk (3:56,01), med ženskami pa Nina sar (4:19,06)» kar je bil najboljši ženski izid prvega dne. Tud drugi dan plavalnega mitir^ga so bili v ospredju tekmovalci, ki SO nastopili tudi na olimpijskih igrah. Klinarjeva je bila najboljša na 200 m prosto {2:o3»î5), pri mošMh pa je v isti disciplini Turk s časom 1:51,31 osvojil 2. mesto. Premoč je moral priznati Italijanu Filippeju Tonu. M. B. NORDIJSKA KOMBINACIJA Oranič prvič v deseterici Tržičan Mitja Oranič nadaljuje uspeine nastope v nordijski kombinaciji. Na drugi tekmi svetovnega pokala v Seefeidu v Avstrfji je z 10. mestom dosegel uspeh kariere. 22»letnik je s tem napovedal boj za najboljšo petnajsterico tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu v Liberecu. M. B. Priznanja uspešnim športnikom Jak ko Rabič športni padalci, smučarski ....................................... tekači, športni in balvanski jesenice • V soboto so v dvo- plezalci, balinarji in plaval- rani gledališča Toneta Čufar- d. V nadaljevanju so razgla- ja na Jesenicah domaČi sili najuspešnejše Športni-športnl organizatorji skupaj ke, športnice in ekipe v obči-z Olimpijskim komitejem ni Jesenice v lanskem letu. Naj športnik je ekstremni kolesar Jure Robič> naj cem za dosežene rezultate Športnica plavalka Anja Kilter trenerjem in zaslužnim nar. Med moškimi ekipami Športnim delavcem za dol- so največ glasov namenili goletno delo v posameznih Hokejskemu klubu Acroni športnih panogah. Olimpij- in med ženskimi ekipami Slovenije in Radiom Triglav podelili priznanja tekmoval- ski komite Slovenije je naj-. višja priznanja najboljšim mladinkam Odbojkarskega kluba Jesenice. Vrhunec gorenj s kirïî športnikoin za Športnega praznika je bila leto 2008 podelil že v Ljub- podelitev plaket OK Sioveni- Ijani, v soboto pa so jih pre- je najstarejšim še živečim jeli še drugj za pomembne udeležencem olimpijskih mednarodne tekmovalne iger. Prejeli so jih Karel dosežke in trenersko delo Klančnik, Tone Pogačnik, lanskem letu. Zlato plaketo Jože Bertoncelj in lože Zi olimpijskega komiteja je prejel veslaški trener Miloš dar. Priznanje je prejel tudi nekdanji smučarski skaka- lanša, zlate in srebrne zna- lec in legendarni planiški ke ter male statue so prejeli delavec lanko Demič. á GORENISXI GLAS torek, 10. februarja 2009 it tt •••••• •• •• vilmaD»k tudi mlajšo sestro Aljo, s katero sva skupaj hodili na gami. Vse je podrejeno teni- služila toliko, da sem z na- treninge, in tako je bilo su, imam dovolj partnerjev gradami pokrila svoje stro- poškodbami kar precej te- laže. Alja je bila v mlajših za igro in česa podobnega v áke. Upam, da so mi vrata žav, predvsem 2 nogo. Tre- "Prejšnje leto je bilo res s kategorijah zelo uspešna, Sloveniji pač nisem našla. naprej tudi še odprta in da se nutno pa se odlično poču- žal pa se je poškodovala in Zato sem se odločila za ni mogla več resno igrati. Nemčijo," bom domaČim lahko kdaj oddolžiU." jaz pa sem vztrajala, tenis sem imela vedno raje in po Se rada vračaš domov na Go- Junakinja turnirja opravljeni maturi na jeseni- renjsko? Ški gimnaziji sem se pred "Ja, vendar je to postalo v Mariboru tim, nič me ne boli in zato lahko dobro treniram, S tem si krepim tudi samozavest in to je za nastope zelo pomembno," dvema letoma odločila, da zelo redko. Turnirji si sledijo Kateri uspeh ti do sedaj naj- Trenutno si na lestvici WTA znanje nadgradim v teniški drug za drugim. Če prej izpa- veČ pomeni? okoli X30 mesta. Gotovo si akademiji Nikija Piliča v deš. greš nazaj na trerúng v "Največ mi pomeni zmaga želiS med sto najboljših? Nemčijo in tako domov sko- pred domačimi gledalci lani "To je moj glavni dlj, zato Munchnu. " raj ne prihajam. Zato sem poleti na turnirju v Mariboru bom začela več nastopati na Tenis je za dekleta naporen bila zelo vesela, da sem sedaj z nagradnim skladom 50 ti« turnirjih WTA, sedaj sem šport, težko se je izc^tí po nekaj dni preživela v Kranju soč dolarjev, zmagala pa večina nastopala na turrurjih škodbam, veliko je treningov in doma. Moram pa poveda- sem tudi na enem tumirjuz ATF. To bo zame stopnica in potovanj. Kako zmoreš? ti, da me domači pri odločit- nagradnim skladom 75 tisoč naprej in z uspešnim igra- "Res ni vse lepo, včasih je vi, da bom igralka tenisa, ves dolarjev in nekaj s 25 tisoč njem na teh turnirjih lahko kriza zaradi poškodb, včasih čas podpirajo in za to sem dolarji. Tako je bilo v zad- prideš naprej, najprej pod zaradi rezultatov, ki niso jim zelo hvaležna." takšni, kot jih načrtuješ. njem letu kar nekaj dobrih sto, nato upam, da še više." rezultatov in upam, da se Toda jaz imam tenis tako Tudi stroški treniranja goto- bodo nadaljevali tudi na- Studij bo počakal rada, da se na to skušam čim vo niso majhni in so na ra< prej." maj ozirati. Zavedam se, da menih družine? tudi takrat, ko ne gre najbolje, ne smem obupati." "Do sedaj sem večina tre- Pred časom si imda kar ne- Kaj pa Študij? "Razmišljala sem o Študi- nirala s pomočjo domačih, v kaj težav s poškodbami. ju ekonomije najprej do- zadnjem letu pa sem že za- K^o je trenutno? V Nemčijo zaradi boljših razmer ma, nato v Nemčiji. Vendai pri nas še ni študija na daljavo, v Nemčiji pa je treba Kakšno je življenje v teniški akademij i ? Na^ ženska leniška reprezentanca» ki je minuli te- najprej narediti izpit iz den nastopala na pokalu Fed v Talinu v Estoniji, je iz* nemškega jezika, vendar za polnila svoj cilj, saj so dekleta z uvrstitvijo na 9. do 11. opravljanje tega potrebuješ "Vse imamo organizirano ^^^io Sloveniji zagotovila obstanek v 1. evroafriški »o-odstomo prisomost. To v okviru akademije, od tře- pa je vse nemogoče. Tako • v- Skupini. Ob odsotnosti naše najboljše igralke Katari- C ' .r rungov do prehrane m biva- J , ... 1 ..T. - ^ bo studi) počakal, trenutno nja. Akademija je v lepem Srebotnik sta vodilno vlogo prevzeli Maša Zec Pe- ^^^^ jj^jj^^j^ ^ ^ okolju ob veslaškem centni v škinč m Andreja Klepač. Naša dekleta so 2 :1 prema- tem uživam.^' Munchnu, vse skupaj pa je gala ekipo Avstrije, o : 3 izgubile z Belorusijo in 1: 2 podobno kot življenje v štu- z Dansko. Izkazala se je zlasti Maàa, ki je na odločilni Pred kratkim si bila stara 22 dentskem domu. Predvsem j^j^j ^^^^^ Avstriji premagala Melanie Klaffner, na ^ovala! pa je pomembno, da imamo tako igrišča na prostem kot v dvorani, z različnimi podla- tekmi proti Danski pa ie bila boljša od Mai Greg. "Ja, bilo je res enkratno, saj sem bila po dolgem času doma, s svojo družino." Zakaj vlagamo v šport Špo rt krepi in povezuje. To Športno pot, scijje vse drugo pobi moralo biti osnovno i^odilo tem lepše, bolj plodno in za i^sakogar, ki tako ali drugoče vedno vtisnjeno v spomin. Postopa po športni poti. Gorenjski dot ivlja nje lepih preteklih třebas se tega dobro zaveda in ne- nutkov je res prijetno in tudi dolgo nazaj smo izvedli prvi športni trenutki so nekaj en-del brczpUUn&ga tečaja smu- kratnega, ko ti že en povsem (arskega teka za naše naroČni- navaden tek za trening proti ke. Zopet mi je bUa zaupana Mokoiju v prijetni družbi pole- vloga voditelja tečaja, ki sem jo pša ne samo tisti dan, temveč z veseljem sprejel, saj sem takoj ga še kasn^e z ivseljem podo- vedel, da grt za "moj posti", žívíjaí. Eden vdikik teka^na kjer bom delal z ljudmi, ki ho- dol^ proge, ki je pustil neizme- Čejo storiti nekaj dobrega in ren pečat na atletskih stezah in preveriti, kaj zmorgo. In smo maratonskih preizkušnjah, je se zbrali na mrzli Pokljuki ter nekoč d^al, daje šport le maj- skupaj opravili prve korake v hen del njegovega življenja. To tekaški smučini. Najpr^' nekaj je izjemni kenijski atlet Paul teorije, ki smo jo prenesli v Tergiat, oče treh otrok, ki je svo- prakso, in ko posameznik vajo je skromno otroštvo menda osvoji, mu nekako pride v pod- preživel zgolj z enim obrokom zavest. Kaj pa je naslednja dnevno, nato osvajal kolajne stopnja, ko povsem rutinirano na olimpijskih igrah in sveto- lahko tečemo oziroma ko vajo, vnih prvenstvih, prestavljal 0edc na tehnično izvedbo, po- meje zmožnega in sedaj postal polnoma obvladamo? Potem velik poslovnež ter ambasador pridemo do ravni, kjer bo treba svetovnega prehranskega proto sicer preprosto vajo dolgO' grama. Ob vseh službenih ob-trajno ponavljati; treba bo veznostih je še vedno tekač svetovnega kova in zagotovo je sebe nad navadne smrtnike vzdržati in seveda potrpeti. Vzdržljivost, potrpežljivost in volja so lastnosti, ki krepijo povzdignil tudi z nenormalno značaj. Za mnoge so to vsemo- težkimi treningi na m^i mogočne vrednote, ki premagajo gočega, ko sije neomajno okre- & tako dovršen talent. Pravza- pil značaj. To sem želel pove- prav talent ne pomaga kaj do- dati, S Športom si okrepiti sti, če ni spojen s to trojico vred- značaj, da ravneh tako, kot je not, Zatorg se zavedajmo, da prav. Kot sam mÍ5Íř5 in ne nam šport dvigne raven potr- tako, kot ti narekuje okolica. S Športno aktivnostjo že oblikujemo lepo telo in ostajamo mladir mnogo, res mnogo več pa sta vredni naša osebnostna rast in zorenje. pežijivosti, vztrajnosti in sploš- Kdor ima neomajen značaj, ne moči ter odločnosti, da ne bo t 'pustil, da rai^na tako bomo kos pogosto neugodnim bode zunanjim dejavnikom, ki nam posta neŠ izjemen iz dneva v dan pretijo, in da kot kjerkoli dru^ lažje premagujemo vsakovrst- ma bomo za špo\ ne napore. Ne nazadnje pa se tudi na Gorenjskem eiasu na res lep način tudi povez uje- Ne z nemogoči mi treni ngi, ti tega 50 sposobni le redki Umveà mo. Koř v prijetnih pogovorih ti ob čaju s kole^co Uršo v en h glas ugf>tavljava,je treba sledi- bomo korak za korakom nati lastnemu jazu in se veseliti predovali, DMi na dolgi rok, vsakega še tako t>\ajhnega topočr^o uspešni. Vendar športnega koraka, H se lepo le je pomembno, kaj iz vse vplete v celoten življenjski mo- igre odnesemo za poznejše i zaik, in zavzeto tlakovati SiKijo ljenje, mar ne? > v 10 NIMIVOSTI / i GORENISKl GLAS torek, lo. februarja 2009 Bralci komentirate aktualne dogodke Kaj menite o letošnji Emi; slovenskem izboru pesmi za Evrovizijo? "Slovenska £MA je cirkus brez slonov in tigrov, preveč pa je klovnov in prekoprcnikovi Bratje! Ali Se vidite v njej "domovino"? /proste po Kajuhu/ Edvaro iz škofje Loke "Mancd Špik In Langa - naša družina je navijala za vas. Niste zmagovalci strokovnih točk, ste pa zmagovalci ljudstva." Aleša Podcornik iz Kranja "To nI bila slovenska EMA, ampak podružnica hrvaške EME, Glasbo, kakršna koli je, je napisal Hrvat. Pela pa je tudi slači punca iz Opatije, ki se ji pa ni videlo slovenskih korenin. Menda gre za tihi dogovor med D. Ruplom In Sanaderjem, če bo popevka zmagala, bomo Hrvatom pomagali v Nato in Evropsko unijo." Nace Pavlin iz Kranja "Omar, bravo! Zame si nesporni zmagovalec! Quartissimu pa Športno čestitam za zmagoll!" Mateja Rihter iz okolice Ljub^ane Tudi ta teden dajemo priložnost vam, bralci» da napišete svoje mnenje na temo: Civilne iniciative: nebodigatreba ali opozicija oblastnikom? Nekaj 2ar\imlvih komentarjev bomo objavili v torkovi številki časopisa, drugê pâ r^â Spletni Stráni wVAV.gorervjsklglâS.si. Komentar je lahko dolg največ deset tipkanih vrstic oziroma sedemsto znakov. Ob objavi bomo napisali vaše ime in priimek ter kraj bivanja, v uredništvu pa potrebujemo še vaš naslov in telefonsko številko. Komentar pošljite do vključno četrtka, 12. februarja, na elektronsko pošto: Suzana.kovacic^g-glas.si, ali po pošt? na naslov Gorenjski glas, Bleisveisova cesta 4,4000 Kranj. SREDH\A gostinska in turi^ična šola RADOVUlCA RADOVLJICA. Kranjska C- 24 telefon: 5370-600, hx: 5370 - 654 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE (m/ž) za nedoločen Čas s polnim delovnim Časom Za razpisano delovno mesto je zahtevana VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri ter najmanj tri leta delovnih izkušenj. Kandidat mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje. Začetek dela je 1.1. 2009. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. o dosedanjih delovnih izkušnjah s kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Gorenjska il a O 2 A 96 MHz A CN D v p D N E RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj» 97,3 Mhz (wvAv, rad io-k ran j .s i/ p rogrm. ph p) bo vodila Andreja Čamernik. V četrtek ob devetih bomo povedali vse, kar morate vedeti o Pokalu Loka, ki se v petek začenja v Škofjl Loki, ob enajstih bomo reševali Vprašanja in pobude, ob pol enih spet glasovali za mojega zdravnika, zvečer pa se prepustili najprej avtomobili stični m minutam, nato pa V torkovem dopoldanskem programu ob 10.15 prisluhnite in zvokom harmonike. V petek ob devetih bomo preverili, sodelujte v kontaktno svetovalni oddaji Semenarne iz Ljub- kak^, pajg bližnja smučišča pripravljena na pn/o rundo Ijane, popoldne ob 16.15 pa ne zamudite avtomobliistične zimskih poč it ni kar jev, ob enajstih vas bomo Se enkrat spom- oddaje. V sredo vas vabimo k poslušanju dopoldanske teme nlli na informativne dneve, popoldansko petkovo razglednico ob 9.15. Povabili vas bomo na Valentinov balet, kise bozgo- pa bomo oblikovali v stilu sobotnega dneva zaljubljenih. Vso- dil v soboto 14. februarja, ob 20. tiri v dvorani Kongresnega boto in nedeljo bomo spremljali dogajanje na Starem vrhu, centra Brdo. Z nami v studiu bosta direktor JGZ Brdo Iztok se bodo merili najboljši mladi smučarji, v ponedeljek pa Purič In koreografVojko Vidmar. V popoldanskem programu ^^o ob devetih v studiu pozdravili poslanca Milana Čadeža. ob 17.15 pa izpostavimo zadnjo v dklu oddaj Gorenjska gre- mo gor. Naslov tokratne oddaje je razvoj turizma za razvoj Gorenjske. V četrtkovem dopoldnevu vas bomo povabili na Radio Potepuh, 91,0 Mhz fTELE-TV in SAT-TV) informativne dneve, ki jih konec tedna pripravljajo gorenjske na Skriti mikrofon ob 13. uri. na oddajo srednje, višie m visoko šolske ustanove. V četrtkovem popo - Moja dežela ob 14.^0 in Babičine nasvete ob 15.10.0 sobnih danskem programu pa na) vas opozonmo na redno meseč- . ^ no oddajo Instituta Krog ob 17.15^Tema tokratne bo Nasilje. ^^^^^^^ ^^ ^^^^^ ^ ^^^ izjemoma, ob 14.10 Darku Torkafju se bo v studiu pridružil družinski bo na sporedu oddaja Moja dežela, v kateri vas bo Veronika zopet zvabila iz nasianjačev na potep. V petek se bo vodite- župan občine Cerklje Franc Čebulj. V soboto ne zamudite otroške oddaje Bistre glave vedo odgovore prave ob 9.15, v nedeljo od 15.30 dalje pa vam bo radijsko razglednico iz Pod- brezij, Bistrice in Podtabora poslala Ana Jagodic. Radio Sora» 91,1 Mhz (www. ra d io-sora .s i u Stanetu v oddaji Teme za vse dileme ob 14,10, pridružil zanimiv gost - Robert Friškovec, zaporniški duhovnik. Zani« miv3 pa bo tudi oddaja Živimo lepo, ki jo pripravlja Saša Ein- siedler in ji lahko prisluhnete ob 16.10. V soboto in r)edeíjo prisluhnite ponovitvam tedenskih oddaj in izbrani glasbi. Da za vsako bolezen rožica raste, ni treba posebej poudarjati, o kateri rastlini bo tokrat govora, pa izveste v ponedeljkovem V današnji oddaji aktualno bomo govorili o šoli za starše, ki Zdravstvenem kotičku ob 12.10. Ne preslišite pa tudi oddaje jo pripravlja škofjeloška LAS, v vrelcih zdravja in lepote pa Turistični podmladek ob 14.10, ki jo tokrat pripravlja Adam bomo med drugim spet glasovali za mojega zdravnika, nato j^rič z Vfšje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, pa spregovorili o vidu, medu in še čem. Kulturno popoldne bo oblikovala Milena MiklavČiČ, zvečer pa vds bo na vrtiljaku Sta-re glasbe spremljal Jože Oblak. V sredo ob devetih bomo spregovorili o zdravstvenih zavarovanjih pred odhodom v.tu-jino, ob enajstih se z županom Bojanom Starmanom spreho- Radio Triglav, 96,cx> Mhz (www. radiotriglav.si/spored/] dill skozi dogodke v žirovski občini, planinski oddaji boste . Radio Ognjišče^ 1023,104,^ m 105,9 Mhz lahko prisluhnili ob petih popoldne, po planetu glasbe pa vas (www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm) CsftKgs Cerklje tudi v Skupnosti občin Slovenije Po sklepu občinskega sveta je občina Cerklje pristopila Skupnosti občin Slovenije, ki združuje 165 slovenskih občin, v katerih živi 88 odstotkov prebivalstva. Po besedah župana Franca Čebulja je članstvo v tej skupnosti za občino Cerklje koristnejše od članstva v Združenju obČin Slovenije, v katerega je prav tako včlanjena cerkljanska občina, a bo morda v prihodnosti iz njega izstopila. S. S. Tržič Digitalna umetnost v Atriju V četrtek, 12. februarja, bo v galeriji Atrija Občina Tržič odprtje razstave digitalne umetnosti Bojana Toporiša. Tržiški ustvarjalec je na začetku svoje umetniške poti, razvoj informacijske tehnologije pa mu je odprl nove možnosti. Tokrat se predstav- a z deli, avtonomnimi kreacijami, ki so izrazito deviantne od klasičnega likovnega sveta, čeprav je njihova končna podoba vendarle slika. Razstava bo na ogled do 18. marca. I. K. MojeDelo.com Izberi prihodnost M0)£ DELO, spretni marketing, d.0.0. PoduNska 92.1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEĆ INFORMACIJ IN ZAPOSLrrVENIH OGLASOV (300 • 500) , info^mojedelo.com Tfttemarkeflng 'Or^anlsacljd m/2 (Trzin) léčeiTK) sodelavce za dek? v teldonsk«^1S^^iu.Qr9 za (ygajiiiJic^s^st^ Žeimo samoInciatNne sodelace z voljo do d^av telefonska studiu. Zaželen de4ovn9 izKuárůe v MetonsKem st^u in w$cbr>05\ organsac«)» d&to ter samo-stojnc«. Nudimo dinanlćno delo v urejenem delovnem okolju. $timuiatMno pla-«fo. pdleten prilagodlliv uïïilk. K.UK.» d. o. o.. Fazins 8,1241 Kamnik, prijav zbiramo do 26.02. 2009. Vfrć na MViiw.mû)edelo.com. Proda^lec/evetovalec računainlike opreme m/ž (Jesenice) Pričakujemo: vaaj V. stoenja izobrazbe tehnične smeri (računalniški tehnik, strojni tehnik, elektronik,...), poznavanje računalniške opreme, poznavanje dela z MS Offce programekim paketom, pogovorno znanje angleškega jad' ka. 2 tzbranim kandidatom bomoeklanili delovno razmerje za določen časd-6 mesecev, z molnostio zapostltve za nefloločen čas. COMSHOP. d. o. o,. Tržaika cesta 21. 2ÛÛ0 Maribor, prijave hiramo do 26. 02. 2009. Več r^a www. m ojedelo .com. Vodja storltvenege seMorja m/ž (Kranj) Takoj zaposTimo {KDmetr>e9a strokovnjaka, ki bo vodd izjemno zahtevm in široko področje stofitvenega sektorja. Ajpetour PtfovoJna egendla, d. d., Mirka Obnova S. 4000 l^anj, pri^ ^ramo do 25.02.2006. Vbč na mvav,mojedelo.com. Vodja žMrwrejake proizvodnje m/z (Šenčur} Ft>goji ^ pr1č^edoločen čas. KŽK, kmetvstvo, o. o. o., Kranjska cssta 29, 4208 Šenčur, pf^»« zbiramo do 08. 02. 3009. V^ nawww.mQjede4o.com. ICT ref^r^nt za vzdrževanje infrastrukture 9ers, Francija)) tzkuénje in sposobrtosti. ki eo zahtevane: OdRčno znanje s področja «erverjer ki wortetaííorw sistema Microsoft Window. IzRuânje z področja: MS oti^ce, MS Eptchan^e eefvef^, MS iSA serverjev. MS HS. podporo uporabnem m pozna- var^ omrežij. Dobre Komunll<âcrjske spo&obnostf in dobro powezouo zapo^itev v urejenem delovnem okolju, stimulativen osebni dohodek, možnost strokovne rasti in napredovala. Vilbose, d. 0. o., Oorer^ka c. 54. 1215 Medii^ode, prijare zbiramo do 27.03. 2009. Več na vAWv'.mcjede^o.cpm. Varilec • ključavničar m/2 (Lesce) Zazefene so predhodr>e izkušnje na področju obd^ave kovin, otvezna Izobrazba tetinične ^jne smeri, obi/ezno znanja vanenja T1G, MIG, MAG, ot>vezno znanje bfar^ strt^nih risb, izdelava zabtevnej&ih dei po predloženih načrtih, merjenje In prilagajanje načrtcv e st^em m ok^ektih, samostojno odk>čanje In bka- rije rešitev na pc6ar7>eznih fazah dela. Regeneraci)a, d. o. o., Alpsi^ 43. 4246 Lesce, pnjave zt^ramo do 26. 02. 2009. Več na wv«w.mojedelo com. Stimulativno r>d9ra}enl netakar m/ž {2 osebi) (Kamnik) Zaradi povečartega obsega dela medse sprejmemo dva gostirtska sodelai^ -natakarja m/ž. Delo poteka v reoomiranem lokalu CAFE ATRIUM v Kamniku. Nudimo možr>ost zaposlitve po dogovoru, redro in sbmulatFi/no plačilo, mlad k> leidri/. nedolgočasno deio^o klirr^o in pr?/ lako okolje. Kandidatom iz oddali^ ntr\ kraj»' zagotovimo tudi star^Manje! Atrium, d. o. o., Perovo 25, 1241 Ka/rv nik, prija« zbiramo do 2T. 02.2009. Več na vwvw.mojedeto.com. Serviser fotokop fmih strojev m/2 (Krani) Iščemo serviserja fotokopirnih stn^jev. telefaks in multifunkcaj^h naprav. Pogoji: BDbr^zïfa smeri elektn>tehnlka aH mehanotroniKa, voznlâlQ izpit Kategorije B. poznavanje okolja MS WíndcTws, znanje af)g)ešte9a jezika. Pretinoâ imajo kar> dklati z dek>mlml izkušnjami na področju sen/ifiiranja fotokopirne tehrnke. Blban Kranj, d. o. o„ Trg Preéerrxsve brigade 8, 4Û00 Kranj, prijave zbirano do 10 02, 2009. Več na MVHW,mojedelo.com. Obračunovsiec plač m/2 (Kranj) Takoj zaposlimo izkušenega strokovnjsKa na področju obračuna p^č. Alpetour Potovalna agencija, d. d., Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj, prijave ^rarrx) do 21, 02. 2009. Več na www.mojedelo.com. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE -PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) GftAOBENI OEUVEC rok oc: 18.02.09: SABAHUOIN HE-LEG S.P., HL BRATOV RUPAR 5. JESENICE DELAVEC BREZ POKUCA STREŽBA; rok do: 11.02.09: APRO COM, đ.o.o,, c, GORENJSKEGA ODREDA 15 A. BLED ĆISTILKA: rok do: 15,02-09; BID-ECO CENTER d.o.o., BRODiSČE 18.123$ TRZIN POMOČNIK PÊKA: rok 01.03.09: GRATIS, ů.o.o.. CERO-VEC PRI $MAftJU 3 A, 3240 ŠMAR. JE Pfll JELŠAH POMOŽNI DELAVEC V MESNEM OISKOKTD: rok do: n.02.09; KMETIJSKA ZADRUGA METUKA 2.0.0. PC UUeUANA. SAVUE 89. UU8-UANA PRIPRAVLJALEC. PRODAJALEC KEdAS-A MEDVODE: rok do: 05.03.09; OQREX. d.o.o., PODRE-ČA 5. MAVČIĆE FRIZERKA: rok do: 05.03.09; SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAJSKA c. 21,UUBLJANA GOSTINSKI DELAVEC: rok do: 02.03.09; VOlENIK, d.o.o.. celoVŠKA c. 170, UUBUANA POMOŽNI DELAVEC POMOĆ PRI MONTAŽJ CENTRALNEGA OGREVANJA: rok do: 13.02.09: MlUN BOŽJAK S.P.. DRAGOČAJNA 28. 1216 SMLEDNIK NATAKAR; rok do: 15.02.09; TEH-NOCAR. d.o.o., BRODE 20. ŠK. LOKA Sf4AŽILKA rok do: 13.02.09; SAMI KRYEZIU S.P,C- 1.MWA 63. KRANJ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA V FRIZERSKEM SALONU; rok do: 12.03.09; DRAGICA HORVAT S.P.. NASEUE SLAVKA ĆEFNETA 33. KRANJSKA GORA ČISTILKA: mkdo: 20.02.09; GRAD, OGP, GRAJSKA C. 44, BLED ZASTOPNIK II: rok do: 12.02.09; MERKUR zavarovalnica d.d., DUNAJSKA C. 58. UUBUANA ZASTOPNIK 11; rok do: 16.04.09; MERKUR zavarovalnica, d.d., DUNAJSKA C, 58. UUBLJANA DELAVEC ZA PREPROSTA DELA NA VIŠINI; rok do: 11.02.09; MMB, d .0.0.. TRŽAŠKA C. 315, UUBLJANA ČISTILEC; ŽEUMO ZAPOSLJTI IN-VAUDA: rok do: 08.03.09; POLYCOM Škofia Loka. d.o.o., POUA-ME 76, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO VIUĆ>!^IST - DELO V U.: rok do: 05.03,09; SKUPINA KARIERA, d .o.o.. DUNAJSKA C. 21. UUBUA-MA PRIPRAVA IN PRODAJA HRANE IN PUAĆE; rok do; 02.03.09; VOLE-MIK, d.o.o.. CELOVŠKA C, 170, LJU8UIANA VRTNAR rrA do: 20.02.09: CUDEN, d.O.O.. ČUĆKOVA UL. 3/, UUajANA PEK rok do: 11.02.09; OGREX, d.o.o., PODREČA 5. MAVČIČE MESAR rok do: 15.02.09: SIMON KODEUČ S.P.. STARA C- 47. 9240 ULÍTO-MER HDkćo: 01.03.09; SKUPINA KARIERA, d.0.0., DUNAJSKAC. 21. UUBUANA MIZAR rok do: 13.02.09; FRANC POZVEK S.P.. C. ANDREJA BITENCA 198. UUBUANA OBUKOVALEC KOVIN mk do: 13.02.09: BUHEXPO.SI, d.o.o.. VEROVŠKOVA UL. 60 A. UUBUANA VARIŒC rokWT^NA, SREDNJA VAS 33. SREDNJA VASVBOHINJU rok do: 14.02.09; ZAVOD SVETEGA MARTINA, SREDNJA VAS 33, SREDNJA VAS V BOHINJU SREDKJA POKUCNA IZOBRAZBA STREŽBA; rok do: 05.03.09; AVTO - PLESNIK. Kranj, d.o.o.. JEVA POT 6. KRANJ NATAKAR; rok do: 21.02.09; MIRAN ANŽIČ S.P. MLADINSKA UL. 2. KRANJ PRODAJALEC; Rjk do: 24.03.09; DOOP CAR d.0.0.. KAJAKAŠKA C. 40A, 1211 UUBUANA-ŠMARTNO NATAKAR - POMOČ V STREŽBI: rok do: 19.02.09; DEJAN FRANTAR S.P..C.STEMAP1EAUXMINES15. TRŽIČ KMETIJSKI TEHNIK AU PRODAJALEC; řok do: 13.02.09; KOROTAN. d.o.o., STRUZEVO 20, KRANJ KOMERCIAUST / POSPEŠEVALEC PRODAJE: rok do: 18.02.09; RESURS. d.o.o.. PREŠERNOVTRG 9, 8000 NOVO MESTO MESAR - PRODAJALEC; rok do: 21.02.09; SPAR SLOVENIJA D.O.O., RUČIGAJEVAC. 35, KRANJ MONTER STROJEV (N ELEKTROIN-STALACiJ; rok do: 05.03.09; ZZ MOr^AŽA. d.0.0., ROGOZNIŠKAC. 33, 2250 FTUJ SmOJN» TEHNIK rok do: 08.03.09: ADECCO H.R.. d.o.o,, BRNČIČEVAUL 15 B, 1231 LIUBUANA - ČRNUČE STROJNI TEHNIK TEHNOLOG itkdo: 26.02.09; Guehitç, d.o.o., HAF-NEFUEVO NASaJE 124, ŠK. UDKA ELEKTROTEHNIK 16.02.09: ADECCO H.R.. d.o.o., ZOISOVA UL 1, W=lANJ rok do; 14.02.09; PS MERCATOR d.d., DUNAJ& rok do: 15.02.09: TERME SN0V1K- KAMNiK. d.o.o.. MOli 8lov6nj€. Zaradi pomanjkanja prostora nUo objavljena v$a. Prav tako zaradi preglednosti otjav iz-puSČamo pogoja, ki jih postavljajo delodajalci (dek> za določen Ćas, zahtevane delovne izkuin/e, aabno znanja In morebitne dnige zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki $0 doatopni: - na oglasnih deakah območnih služb In uradov za deto zavoda; • na domači strani Zavoda RS za poslovanja: http://vvww.esa.9ov^; • pri delodaialcih Bralce opozarjamo, da so mor^ bitne napake pri objavi mogoča. »J www.lidl.si Moški sako iz rebrastega žameta * Sooitên sâkû 2 zgon^jo plastjo iz vzdržljivega bomDaža * Spredaj z zapiranjem na 2 gumtia, prsnim žepom in 2 stranskima Žepoma • Kakovosina izdelava s 4 • Zadaj z izrezom za udobno nošenje • Velikosti: 43 do 56 kos Prešita odeja „Vital" » Prevleka z visokim deležem bombaža in 2% srebra za udoûno spanje « S kakovostnim polnllom Trevira, ki preprečuje nastajanje slabih vonjav in bakterij • Velikost: prioi. U0x200 cm 1) cene so naie redne prodajne cene. kos SADJE ZELEN Paf^ika rumen koničaita ' razred I • cena za SOO-g-po&od ica 9.2.. 14.2. 2009 1.16 € Koleraba * razred I • cena za 250-g+kos 9.2.. 14.2.2009 Ceneje Banane « nepaklrano • razred I • cena za k^ 9.2.. 14.2.2009 za kg 3.45 € Avokado • razted 1 * cena za 200-g-Kkos 9. 2. • 14.2.2009 Ceneje AKCIJA! ^uibiovafponuaoa svežega mesai i Pisčancja bedra ILOO-g Ikg» €2.72 / 't-'- CNirA Svmjski zrezki i z hrbta za hitro pripravo 400-B lkg = €6.23 f.UMi/rtJ Okrogli vaflji 2 lesníkovo krerno 4 00-z 1 kg = C 2.98 fř.iTnTt»^ n.2 2009 IzdeiVj &Û ij^avl|5v) urno v om^enin huddjjnv)viu)li^nah oDteiD? Vprim«tu dabodoMiub 5krCniei))U i^iv.r SNkp so ivKDbnhii^u* v^âcenc ânju?jiiKpfi neiKii^iT-viiiO lelikenm ilovpf^iev^nrij pHvi dan rd/pird?ni cenicne kupce !3 i^dilkp \y\!>2 tfřiiorjiiunih ciemeniúvdor^rorodůe Vse cen« so v CUR s snpadajoči rras«™ J3 ra;u iiiev:i ir.ř jQjKû ne Lidi d.d.e. k.d. fi^dn^o t A 12 K ■ O m ik si mon.su hici^ g-gUis.si GORENJSKI GLAS torek, 10. februarja 2009 N£SRECL s ko fj a Loka Na zebri zbil pešca v soboto zjutraj je sedemdesetletni voznik iz okolice Škof) Loke na Kidnčevi cesti v Škof)! Loki na prehodu za pešce zbH 78-letnega domačina. Sedemdesetletnik je vozil po regionalni cesti iz smeri križiiča stari Petrol proti križišču Stari Dvor. Ko je peljal mimo bencinskega servisa Petrol, je tam po prehodu za peSce cesto nameraval prečkati 78-jetni Škoijelo- čan. Ker vozniku ni uspelo pravočasno ustaviti, je na zaznamovanem prehodu {rčil v peka, ki je potem padel po tleh. Voznik je pešcu pomagal in ga odpeljal domov, kasneje pa so ponesrečenca zaradi hudih ran odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Policisti bodo sedemdesetletnega voznika ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, saj se pravilno označer\emu in dobro vidnemu prehodu za peSce ni približal z zadostno previdnostjo in takšno hitrostjo, da bi pred prehodom lahko ustavil. S. Š, KRiniNAL jesenice Mladenk osumljen več vlomov Jeseniški policisti so pred dnevi prijeli 21-Ietnega Jeseničana, ki naj bi malo pred prijetjem vlomil v osebni avtomobil. Zbrali so tudi dodatne dokaze, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da je v zadnjih mesecih na območju občine Jesenice vlomil v najmanj Šestnajst avtomobilov, Štiri gostinske lokale in tudi v druge objekte. Pri osumljenem so policisti na podlagi sodne odredbe izvedli hišno preiskavo, v njej pa so našli kar precej ukradenih predmetov. ZiRi Po robo v tehnično trgovino v noči na nedeljo je neznani storilec vlomil v trgovino s tehničnimi predmeti v Žireh. S steboj je odnesel LCD monitor, po dva mobi paketa Nokia )6So in Nokia 5000 ter rabljen prenosni telefon LG Shine. Vlomilec je povzročil za okoli šeststo evrov Škode. Bled Obiskali počitniški dom Blejski policisti še vedno iščejo neznane storilce, k» so med 30. januarjem m 2. februarjem vfomili v počitniški dom na območju Bleda. Iz tamkajšnjega gostinskega lokaia so odnesli tri monitorje, tipkovnico in miško 1er nekaj buteljk vina. Lastnika so oškodovali za okoli petsto evrov. S. S. Cena posamezne cnjige je AO € na Naročniki imajo 10% popusta Naro^dnie po aH Ç0 C'PC?ti Prva izdaja kataloga Denar na Slovenskem 2007 je bila z«lo hitro razprodana. To potquje, dd je med zbiralci in ljubttelji numizmatike izredno veliko zanimanja za tovrstno literaturo, kar na& je Se dodatno spodbudilo k izdaji novega kataloga. Pri novi izdaji ne gre za ponatis starega kataloga, temveč za popolnoma nov koncept z obsežnimi dopolnitvami, ki celoviteje predstavljajo uporabo denarja na Slovenskem; novi katalog in je celostno precej bolj podoben nacienafnim katalogom drugih drždv. Gorenjski Glds Zo yas btlčiimů čas Osem let za smrt mladeniča Kranjčan David Bukovac in Bosanec Sead Suljanović sta obsojena vsak na osem let zapora, ker sta pred diskoteko Global v Ljubljani tako hudo pretepla dvajsetletnega Gorazda Čamernika, da je ta zaradi hudih ran kasneje umr' Simon Šubic Ljubljana - Na okrožnem sodišču v Ljubljani so včeraj razglasili sodbo v primeru Global. Sodišče je obtožena, 54-letnega Kranjčana Davi- njenem mnenju Kraníčaji ravnal hladnokrv- je dogajalo, ne da bi obtože- ovratnik. Suljanovic je pri- ni to hotel, saj da se je Sulja- znal, da ie zadal zadnji uda- predlagala po dvanajst let za- no in iz gole raaŽČevalnosti. novic sam vmešal. Odvetnik rec, ne pa tudi, da je šlo za pora. V zaključnem govoru Prav zato je tožilka prepriča- je razložil, da je Bukovac po- hoteno povzročitev smrti, je poudarila, da je usodni na, da je bila krivda Kranjča- sredoval, ker je bil pred dru- temveč za reakcijo, je še de- udarec, ki je povzročil Ča- na enakovredna Suljanoviče- gimi ljudmi razžaljen in iz- jal odvetnik. Nadzor nad uporabo pasu Do 22. februarja bodo policisti poostreno nadzirali uporabo varnostnega pasu v vseh vrstah vozi Simon Šubic Kranj • Na kulturni dan je v koordinaciji prometnega ministrstva stekla nova preven- • tivna akdja - Pripni svoje življenje. ki bo potekala do 22. februarja. Njen namen je zmanjšati Število mrtvih in hudo ranjenih oseb v prometnih nesrečah zaradi ne- uporabe varnostnih pasov ter povečati njegovo uporabo med vozniki in potniki v vseh vozilih. V preventivno akdjo so se vključili tudi polidšti, ki bodo TOeh petnajst dni po vsej državi poostreno no uporabo varnostnih pa- Po dostopnih podatkih je preverjali, aii so vozniki in sov in zadrževakdh sistemov lani v prometnih nesrečah sopotniki med vožnjo pripeti za otroke v vseh vrstah avto- umrlo 29 voznikov (42,6 od-z varnostnim pasom, kakor mobilov ter zoper kršitelje slotka) osebnih avtomobilov, zahteva 83. člen zakona o dosledno ukrepali. Na mej- Id med vožnjo niso uporabija-varnosti cestnega prometa. nih prehodih bodo opozarja- livamostnega pasu. Medvož- Za kišiteije je sicer predpisana kazen 120 evrov. li voznike na uporabo var- njo je varnostni pas uporab- nostnih pasov, na obveznost Ijalo slabih 89 cxitotkov voz- Kot so napovedali v sloven- uporabe varnostnih pasov nikov in 87 potnikov na pred- sld policiji, bodo polidšti v bodo opozorili tudi avtobus- njih sedežih, Na zadnjih se- okviru akdje na državnih in na in druga prevozniška dežih je varnostni pas upo- lokalnih cestah izvajali poostrene nadzore nad obvez- podjetja ter Šolarje in njihove starše. rabljala slaba polovica odraslih in 65 odstotkov otrok. KRiniNAL Kranj Oba odnesla tudi potni list Ne2nani storilec je v soboto med n. in 18. uro v Kranju vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere je odnesel tisoč evrov gotovine, digitalno kamero Sony, več kosov zlatega nakita in potni list oškodovanca. Materialna škoda znaša 3500 evrov. V noči na soboto pa je nekdo iz stanovanjske hiše odnesel manjSi trezor, v katerem sta lastnika hranila zlatnino, plačilno kartico in potna lista oškodovancev. Gmotna škoda je bila ocenjena dva tisoč evrov. Škof)a Loka Ropal pred zaprtjem trgovine V četrtek ob 18.55 je v trgovi- no v Škofjl Loki vstopil neznani storilec, prodajalki zagrozil z nožem In zahte* val denar. Na koncu si je prisvojil šestdeset evrov gotovine. Policisti roparja Se iščejo. S. S. A GORENJSKI GLAS lorek, JO. februarja 2009 EKONOMIJ siefan.za rgi ©g-giai. si 13 LTH na robu zloma Kljub programu, ki gre v prodajo» bo v Loških tovarnah hladilnikov brez finančne pomoči prišlo do zloma. Delavci so ostali brez plač in ni denarja za nakup repromateriaia. Štefan Žargi ško^a Loka * Sanacija Loške tovarne hladilnikov jLTH) traja že četrto leto. Kot pravi direktor in solastnik Miloš Kodre, koren krize, v kateri so. izhaja iz lanskega leta, ko |e po dokai»talizadji ob kon-ni leta 2007 v viSini milijon evTOv ob začetku lanskega leta Nova Ljubljanska banka jNLB) kljub dogovoru o posojilu v višini dva milijona evrov dala LTH le pol manjše posojilo. Ta finančna vr- Miloš Kodre zel je v letu 2008 vedno bolj motila proizvodnja bDa racionalna- gospodarstvo, ne razumejo, Od lani 95 delavcev, ki so saj LTH s skupno 14 milijoni jim prekinili delovno raz- eviovvseh dolgov (ob přibliž-merje, jih je po Kodretovih no 30 milijonih vrednosti besedah okoli 60 odstotkov premoženja) še zdaleč ni odšlo na "mehak način" med najbolj zadolženimi (upoko)irve, drugam). Od- podjetji. Razmere, v katerih pravnine nekaterim Še dol» se je znašel LTH, seveda za-gujejo in prav sedaj se skuša- htevajo tudi ukrepanje lastni-jo dogovoriti, kdaj naj bi jih kov in pripravljajo se na po-izplačali. Marsikaj bi rešilo novno dokapit^izadjo. V tudi dezinvestiranj e - načrto- pr^^ fazi Miloš Kodre predvi-vana prodaja proizvodne li- deva dokapitalizadjo v višini niie za hladilne skrinje, kate- 450 tisoč evrov. Lastniki so rih proizvcrfnjo so že v letu namreč prepričani, da je pro-2007 opustili. Kljub zanima- izvodni program dober, saj nju (iz Srbije» Makedonije in ocenjujejo, da zdodano vred- sbvanje, saj so bili j^jj popravljenega plana Llkrajine) je zaradi vse večje nostjo za evropsko zaostajajo vedno manj sposobni s pri- „js^ dosegli « «« « • « i .i D hodki od prodaje pokrivati nabavo repromateriaia. Kaj krize niso mogli prodali. Po le za pet odstotkov. Nujno pa knjigovodski vrednosti je li- je treba rešiti sedanje stanje Če so ob začetku leta v n«a vredna okoli tri milijone nelikvidnosti, sicer bodo za- bil pravi vzrok, da NLB ni skladu s sanadjskim progra izpolnila dogovora, ki je one- mom in tedanjimi dogovori in prodaja bi jih razbremeni- delkov izgubili kupce in ug mogočll predvideno izvaja- v poslovnem načrtu planirali la odplačevanja. nje sanacijskega programa, 25 milijonov prodaje, so bili direktor Kodre ne zna pojas- že v začetku maja prisiljeni 5 plačami čakajo niti. Zagotavlja pa, da so plan zmanjâati na 20 niiijo- na denar iz prodaje evrov, linijo imajo na leasing radi nepravočasnih dobav iz- družbo v lanskem letu pov- nov evrov prodaje, opisane sem "očistili", tako da je po- težave pa so uresnidtev zni- led Sprašujejo se, kam vodi vehementno obnašanje bank, ki se brez pojasnil igrajo z usodo 320 ljudi. So na robu ustavitve zanimivega in Vjanuarjusoporavnalivse perspektivnega programa, ki slovanje povsem transpa- žale na nekaj manj kot 17 mi- obveznosti do bank, trenut- bo, Če bodo začdi odhajati rentno. bilance sestavljene lijonov evrov. Trenutno ima- no pa rumajo dovolj denarja ljudje z znanjem, propadel, po vseh računovodskih stan- jo za več kot milijon evrov niti za izplačilo plač. Zapo- dardih, torej so pravi odraz neporavnanih faktur z ro- sleni niso dobiii decembrske Sindikat ni stama. kom 60 oziroma 90 dni, za- plače, proizvodnja pa bo vsaj „g drugem bregu Prenehali tudi odkupovati terjatve Kot nam je povedal pred- v(i£c»vdiilh pri SID udiikl, ki do s>rediiie lega leujia zaiadi bi jih radi prodali, da bi prišli pomanjkanja surovin v celoti do likvidnih sredstev, pa staia, čeprav bi za potrebne sednik sindikata v LTH Da-kupca ne najdejo. Ocenjuje, materiale potrebovali le iso vid Švarc, so v sindikatu z Stanje se je Še zaostrilo, ko da je vletu 2008 pri poslova- tisoč evrov. Za izplačilo plač razmerami in vzroki za neza- ie NLB v septembru zahteva- rju LTH nastalo za 3,5 mili- čakajo na prva plačila iz pro- vidljivpol<^i seznanjeni- Če daje, predvidoma prihodnji so lani ob kar 39.800 ne- leden. NaioČii imajo dovolj, opravljenih delovnih urah dobili sicer la odplačilo glavnice v višini jona evrov izgube. 186 tisoč eviuv, podielje Prvi Faktor, katerega ustanovite- ^a^j odpustili 95 delavcev proizvodnja je prodana za kljub temu jicî sta NLB m SID Zavarovalnica, pa prenehalo odku- mesec in pol V zapti z likvidnostjo so v povati terjatve. Tudi za ta LTH za leto 2009 pripravili p^ p^^Q^ ^ državi ukrep Kodre nima pojasrúla, bolj pesimističen plan, po povedal je le, da pri odkupo- katerem naj bi v tem letu skromne plače in celo regres, pa bo brez plač "kmalu počilo". Ker vedo, zakaj je pok>žaj tak, z vodstvom niso na na-Dogovorjeni so, pravi di- sprotnih bregovih in skušajo vanju ter^alev doslej ni bilo ustvarili promet v višini 18,5 rektor Kodre, da se bodo od« tudi prek svoje centrale pri-nikakršnih zapletov, saj so milijona evrov. Pri tem Ko- ločno obrnili na državne pomoči k iskanju rešitve na jih kupd v celoti poravnali, dre dodaja, da so lani zmanj- organe, opozorili na to, kakš- sestanku pri ministru za go-Tako so LTH izgubile prek šali število delavcev s 420 ob no je ravnanje bank, ter za- spodarsfvo. Naj država izve milijon likvidnih sredstev, začetku leta na 325 ob koncu, prosili tudi za sanacijska za ravnanje državne banke, kar je skrajno zaostrilo po- letos pa naj bi število še sredstva za podjetja v težavah pravi Švarc. Če bo treba, so ložaj in povzročilo pomemb- zmanjševali do 280, kar naj iz evropskih skladov. Ravna- dc^ovorjeni tudi za proteste nt motnje proizvodnje. bi bil spodnji prag, ko naj bi nja bank, Id naj bi spremljale pred parlamentom. Na samem robu recesije Vladni makroekonomistj spet znižujejo napovedi gospodarske rasti, saj sta proizvodnja in izvoz močno zastala. štefan Žargi trg dela, kjer se je v zadnjem četrtletju število registriranih brezposelnih povečalo za več kot desetino (za več kot sedem tisoč), kljub prednovo- letnim izplačilom pa se je (razen v javnem sektorju) pomembno zmanjšala rast plač. Zaradi cenejših goriv in pravemu upadu gospodarske sklada ter Evropske komisije hrane se je infladja s 6,9 od-....................................... aktivnosti, v januarskem eko- (za evrsko območje v letu stotkov julija znižala na 1,8 Ljubljana • Po zadnjih razpo- nomskem ogledalu Urada za 2009 znižujejo napoved go- odstotka decembra. Kot je ložljivih podatkih za lanski makroekonomske raziskave spodarske rasti s + 0,1 m -1,9 povedal direktor UMAR-ja november se je industrijska in razvoj (UMAR), govori tudi odstotka), je razumljivo, da se Boštjan Vasle, po njihovih proizvodnja v predelovalnih podatek o medletnem upadu uresničuje bolj pesimistični ocenah kriz« Še ni dosegla dejavnostih na medletni ravni ^Tednosti gradbenih del (za scenarij UMAR-ja iz jesenske dna in realno je pričakovati v Sloveniji zmanjšala kar za 8,i odstot^) in na najnižji napovedi. Po tem scenariju izboljšanje šele prihodnje 12,7 odstotka, izvoz, v kate- ravni od začetka merjenja je naj ne bi imeli v Sloveriji le- leto. Najtežje bo prvo četrtlet- rem ustvarimo več kot dve tudi kazalnik gospodanke kli- tos le 1,1-odstotne, pač pa 0,6- je, do konca letošnjega leta tretjini BDP, pa za 14,2 od- me. Če k temu dodamo še po- odstotno gospodarsko rsst pa pričakujejo (po srednji na- stotka, kar je največ v samo- novno znižanje napovedi Upočasnjene gospodarske povedi) še 15 tisoč novih stolni Sloveniji. Da smo priče Mednarodnega denarnega aktivnosti pa že vplivajo na breziposclnih. KRATKE NOVICE Brnik Razširili bodo letališko ploščad V četrtek sta predsednilc jprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir In predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar podpisala pogodbo za razširitev in tehnološko preureditev glavne letališke ploščadi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Gradnjo naj bi predvidoma začeli marca In zaključili ju* nlja, pri čemer bodo povečali ploščad za 38.500 kvadratnih rnetruv, b čimer bodo dubili pel docatnih pdrkirnih mest za letala, površino za razledenitev letal, Interni bencinski sentis in posodobljeno črpališče za požarno vodo ter 109 metrov dolgo Inten/encijsko cesto. Pogodbena vrednost del. ki jih bi izvedel SCT, znaša z DDV 5,9 milijona evrov. 12. LjuegANA Cene tudi v januarju navzdol Včeraj so na Statističnem uradu RS objavili podatke o giba* nju cen življenjskih potrebščin v preteklem mesecu, ki kažejo, da so se cene izbrane košarice (košarico so določili na osnovi povprečij izdatkov iz ankete o porabi v gospodinjstvih v preteklem letu) v povprečju spet znižale. In sicer za 0,4 odstotka. K padcu povprečja cen so največ prispevale zimske razprodaje (cene obleke in obutve so se znižale za 14 odstotkov), medtem ko so se hrana, goriva, energija, izdatki za zdravje, gostinske storitve in prevoz podražili. Zaradi januarskega padca se je znižals tudi letna inflacija, ki sedaj znaša 1,6 odstotka (lani januarja je bila 6,ii-odstotna). Š. 2. Z ^Qavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »»Erlebnistherme WanDbad« Beljdk. Smučarske karte 8 popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjtka ficKa k apartmaji Vitrafic, tel 04-58? 10 00 h na avtocftsti pf«d karavsnSklm ^ predorom, pri «u. tel. 04 -S86 1531, www.skipasstrave(.sl Aerodrom Ljubljana v strojno vzdrževalni službi iščemo novega sodelavca (nVž) fđ delovnem mestu VZDRZEVALEC - AVTOELEKTRICAR Področje dela: • vzdrževanje vozji in strojev na ietalisčj. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: dokončana poklicna sola, srrier evtoelektriôâr, avtomehanIK al srednja šola, smer mehatronik, avtomehanik - tehnik, vozniški izpit kdteqoríje B, zaželeno kategorije C In izpll za vožnjo viličar^, zaželene delovne izkušnje na podroqu vzdrževanja vozil z znanjem in izkušnjami v avtoele ktfi , • pridobitev dovoljenja za aibanje In zadrževanje na letališču. Ponujamo: • dinamično delo v urejenem delovnem okolju in sodobno opremljenih prostorih, • možnost dodatnega izobraževanja, enoizmensko delo. Delovno razmerje bomo sklenili za doioćen cas z možnostjo zaDosI^ za nedoločen čas. Pri)ave z dokazi 1 o izpolnjevanju pogojev posredujete na naslov: Aerodrom Ljubljana, Služba za kadre, Zg. Brnik 130 a, 4210 Bmik-aerodrom, do vključno 18. 2. 2009 ali preko spletne strani wvm. iju*airpo rt.si. f 14 KMETIJSTVO cífeto.zaplotnik@g'6las. si GORENJSKI GLAS torek, 10. februarja 2009 Da se ob setvi prašilo. ne Kmetijsko ministrstvo je sprejelo več ukrepov, s katerimi bodo ob setvi koruze preprečili prašenje s tretiranega semena v okolico. Cveto Zaplotnik stvaodJočilo, da bodo la krite- ..............................................................................rij upoštevali v postopku re- Domžale • Maja lani je bUo v gistracije Stofarmacevtskih Sloveniji več pomorov Čebel, sredstev (FFS). Za FFS Pon- za pomor v Domžalah so cho FS 600 rdei in Cruiser ugotovili, dâ je bila kriva setev 350 FS predlagajo izdajo iz- s klotianidinom tretiranega jemnega dovoljenja za 120 koruznega semena, pri kateri dni pod pogojem» da seme- je prah s semena onesnažil narji sa tretiranje $emena sosednjo njivo medonosne uporabljajo dodatno lepilo in oljne c^šČice. Tedanfi mini- da sto kilogramov tretiranega ster za kmetijstvo Iztok Jarc semena ne vsebuje več kot je kmalu zatem zaradi nevar- štiri grame prahu. Uporabni- nosti za Čebele preventivno ki FFS bodo na podlagi do- prepovedal uporabo insekti- polnjenja pravilnika morali cidov z vsebnostjo aktivnih ravnati s tretiranim seme- snovi tiametoksam» klotiani- nom tako, da bodo preprečili din in imidakloprid za tietira» mehanske poškodbe semena nje semena koruze, oljne in embalaže ter odpadanje ogrščice in sladkome pese ter obloge s tretiranega semena. tudi promet teh vrst semena, Za setev semena koruze, tre- kemično obdelanega z ome- tíranega s FFS, ki so označe- njenimi snovmi. Ministrstvo na kot nevarna za čebele, je avgusta lani preklicalo pre- bodo lahko uporabili podtlač- poved za seme oljne ogršáce, ne pnevmatske sejalnice le, novi minister za kmetijstvo če jih bodo opremili z napra- dr. MUan Pogačnik pa je vami, s katerimi bodo prepre- prejlnji teden napovedal, da bodo v kratkem umaknili čili odnašanie prašnih delcev okolico, Prahu, ki je odpa- tuc^ prepoved prometa insek- del s tretiranega semena» pri ticidov za tretiranje semena polnjenju sejalnice ne bodo koruze in prometa z njimi smeli stresti iz vreče. Podrob- tretiranega semena ter hkrati nejša navodila o setvi In upo- uvedli ukrepe za zmanjšanje rabi (prilagoditvi) sejalnic prašenja inSekticidnega prâ- bodo Opisali v priročniku do- hu ob setvi. Ker smernice Ev- bre prakse setve tretiranih se- ropske unije ne upoštevajo men, pred setvijo koruze pa prašenja insekticida s tretira- bodo pripravili izobraževanje nega semena, se je ministr- za kmete. Škofiu i.okó, Oi\ 28. tiiarca do l^. .liinl.i Datu m i uprizoritev I 2009 .00 un 2009 • I aonHaooa ďoo íifi fâolska p red s lava) I odahamestajv nli^ 5 s Pasífonska pisaroa. ^^^ Mesmi tr? 34. ČKo^a loKâ, LTO-Blegoé, bencinski servisi Peuol, trgovine Big bang. tunsucnç poslovalnica Aipôlour m Kompas in vsa oslaia prodajna mesta prodâ|ne rr^reže Eveniim. ' htlp:/ypdSijon skofjalokd.si Qk2 09 Ekološko v • se sin Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske deluje že deseto leto. Na občnem zboru so predstavili svoje glasilo. StoîAN Sai e Strahlnj - Aprila 1999 je 35 kmetov ustanovilo Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske (ZEKG). Sedaj ima 136 članov in članic, največ iz občin Bohinj in Železniki. Več kot sto jih je prišlo na občni zbor v Biotehniški center Naklo. Dobrodošlico jim je izrekel direktor Marijan Pogačnik, ki je pohvalil širjenje zanimanja za ekološko kmetovanje. Dr. Janko Rode iz službe za sonaravno kmetovanje Kmetijsko go- Boris Fras (desno) )e želel predstaviti program zveze, a mu spodarske zbornice Sloveni- zbor nI prisluhnil, je je menil, da bodo skupaj Ob izobraževanju na predavanjih so jeseni organizirali strokovno ekskurzijo v Belo krajino, kjer so si ogledali tri kmetije. Spomladi so gostili občni zbor ekoloških kmetov Slovenije. Med letom so sodelovali na ekoloških in drugih prireditvah po Gorenjski in Ekoprazniku Ljubljani. Več o lanskem delu in razvoju združenja so zapisali v prvi številki glasila. Zanj bodo Še izbrali ime. načrtujejo pa tudi pripravo spletne strani. Udeleženci zbora so potrdili program letošnjega dela, s katerim so med drugim dali ekološkemu delovanju Predsednik ZEKG Štefan praševanjem članov so imeli predvideli praznovanje lo- kmetov nova krila. Le pred- Dežman je članstvu pojas- vsak mesec. Delovale so eko- letnice združenja. Nova čla- sednik Zveze združenj eko- nil, da so se naveličali čaka- loške tržnice Kranj, Bled in na upravnega odbora sta po- loških kmetov Slovenije nja na letni program zveze. Naklo. V dogovoru s klavni- stala Marija Grilc in Vlasta BIODAR Boris Fras je bil ra- Ker to ovira načrtovanje dela co Škofja Loka so začeli z M^lič namesto Vide Roz- zočaran ob odločitvi Gorenj- združenja, odslej sami pri- ekološkim klanjem govedi, man • Habinc in Gregorja cev, da krenejo po samostoj- pravljajo svoj program. Lani Z 32 ekoloških kmetij so do- Šlibarja. Zbor so zïadaljevali ni poti pri organiziranju je bilo delo zelo obsežno, bili odgovore na anketo o po- s tremi strokovnimi preda- dela. Ekoborzo s ponudbo in pov- nudbi govedi in drobnice, vanji. Škof)a Loka O prehranij mlečnih kvotah in gradnji objektov Kmetijska svetovalna služba in Govedorejsko društvo Š ja Loka vabita jutri, v sredo, ob 9. url v gasilski dom na ti na krožek oz. predavanje o uravnavanju prehrane na | lagi analiz mleka, varni hrani na živinorejski kmetiji, mlečni kvotah in gradnji kmetijskih pomožnih objektov. Pred bo Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozi skem zavodu Kranj. Rejci naj s sabo prinesejo zadnje rezu tate analiz mleka. C. Z. LgscE Prednosti domače hrane V petek ob 15. url bo v sejni sobi Kmetijsko gozdarske za ge Sava Lesce predavanje ekologinje prehrane Maure Ar prednostih domače, lokalno pridelane hrane. Na predavan vabita kmetijska svetovalna služba in Društvo žensk 2 D le občine Radovljica. C. Z. LjUBgANA Dogovor zbornice in zavoda za gozdove Kmetijsko gozdarska zbornica in zavod za gozdove sta v četrtek sklenila dogovor'o sodelovanju pri svetovanju in pomoči lastnikom gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Zbornica in zavod bosta sodelovala pri certifikaclji gozdov in izobraževanju lastnikov gozdov, svetovala pa bosta tudi prr ustanavljanju društev, koriščenju denarja iz programa razvoja podeželja, in dopolnilnih dejavnostih, povezanih z gozdarstvom. C. Z. Gozd Marttjljk Ekološka pridelava vrtnin v domaČem vrtu Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob 9.30 v gasilski dom v Cozd Martuljku na predavanje Tatjane Grilc o ekološki pridelavi vrtnin v domačem vrtu. Udeleženci bodo zvedeli marsikaj koristnega o kolobarjenju, dobrih in slabih sosedih na vrtu. gnojenju in naravni zaščiti rastlin. C. Z, Hiša Kulture GG Gorenjski Glas _ k Prešerno po Prešernu Kranju je bilo za slovenski praznik kulture cel niz prireditev, na Gorenjskem glasu pa praznovanje podaljšujemo do srede, n. februarja, in ga zaljšamo z nastopom v sklopu stoletnice Glasbene šole Kranj. Vabimo vas na odprtje druge leto$nje razstave v Hiši kulture: UMETNIŠKI PROJEKT Kam - PET UMETNIKOV IZTREH DRŽAV. Projekt Kam je ideja o prepletu , literarne in glasbene ustvarjalnosti i Sreda, n. februarja 2009. ob 19. uri v avli Gorenjskega glasa v poklon pesniku Francetu Prešernu in s tem slovenski kulturi v celoti. Nastopajo: Veronika Rogelj, klarinet, Nejč Slapar, harmonika, Petra PuharKejžar, povezovanje, vokal in recitacije. Organizacija: Atelje PuhArt. Prijazno vabljeni. Vstop prost. h GORENJSKI GLAS torek, JO. februarja 2009 RADOSTI ŽIVLJENJA — 15 Pravijo, da "vroče" začimbe zdravijo "hladne" bolezni, kot so prehlad, dovzetnost za okužbe, utrujenost lenobnost, slaba prebava ... Če črni in beli poper uporabljamo v pravi meri, lahko dosežemo vrsto zdravilnih učinkov. Popopraj jedi in ne boj se bolezni, je nasvet, ki ga večkrat slišimo v kakšni gostilni. Pavu Kuner jah. Zaradi njegovih protimi-..............................................................................krobnih sestavin je postalo No, v gostilni za sosednjo skoraj pokvarjeno meso 20- mizo je zadnjič gospod v po- pet užitno. Z njim so zdravi- znih petdesetih naročil nata- li infekcijske bolezni, kol so karici, naj ob vsej hrani ne ôm kuga, tifus, griža, kole- pozabi prinesti še trdilca. To- ra, koze, škrUtiria, blažili rej poper utrjuje zdravje in bolečine in otekanja, tudi moški ponos. Vreden z ata Beli, irnif zeleni in rdeči Uporabljamo več vrst po-Poper izvira iz indije in ga sušenih plodov črnega po-gojijo v vseh deželah s to- provca (Piper nigrum). Beli plim tropskim podnebjem. poper so v bistvu zrela seme- rdeči poper tudi posušene in pov skozi črevesje. Hkrati Indijci so popru nadeli ime na čmega poprovca, s katerih zmlete sadeže čilija. pipali, Perzijci so mu rekli odstranijo meso sadeža. Cmi pippari, Grki peperi, Rimlja- poper so posušena nezrela ali v zrnju razstmplja in uničuje škodljive mikroorganizme v hrani V zmernih količinah jo lahko uporabljamo pri obolenjih Poper kot začimba ima črevesja, jeter ter ob slabem ni pa piper, po čemer je do- semena - črna postanejo s su- bil latinsko ime in domača šenjem. Zeleni poper so prav imena. V času kuge in kole- tako nezrela semena, ki se od zelo dolgo tradicijo. S popro- delovanju želodca, re je bil poper vreden zlata. čmega razlikujejo po tem, da vim zrnom ali prahom zači- Dobesedno • v srednjem semena takoj po nabiranju njamo raznovrstne jedi. Ve- Zbija vročino in krepi veku je bilo za en gram po- vložijo v slano vodo ali jih hi- Ija nekako, da beli poper odpornost Poper pospešuje krvni ob- pra tieba odšteti en gram tro posušijo na visoki tempe- uporabliamo za svetle. Črne- zlata. Med orientalskimi za- raturi. Zaradi takega sušenja ga pa za temne jedi. Mleti čimbami, ki so jih prinesli v ohranijo originalno zeleno poper s časom izgublja na tok, izboljšuje imunski si- Evropo, je poper zasedal kra- barvo. Rdeči poper (Schinus kakovosti, medtem ko je po- stem, povečuje znojenje in Ijevsko mesto. Popir pa ni terebinthifolius) pridobivajo pervzmjuzelo obstojen. bil le luksuzni artikel, pač pa iz druge rastline kot prej tudi zdravilo. Zlasti prav je omenjene čmi, beli in zeleni g^j^j prebavila pnšel pomorščakom na lad- poper. Pogosto imenujemo izločanje seča ter tako pomaga pri odstranjevanju strupov in znižuje povišano telesno temperaturo. Zoper Poper poživlja Ce poper uporabljamo na slednje ga je najbolje uživati pravi način in v zmernih ko- v mlačni juhi. Če ga uživa-ličinah, lahko krepimo zdrav. movtopH juhi. pa preprečuje, nepravilna uporaba te os- je mrzlična stanja. Poper tre pekoče začimbe pa lahko vsebuje piperin, ki je po povzroči nezaželene posledi- zgradbi podoben morfiju in ce. Poper je zaščitnik našega prav tako odpravlja bolečine, organizma, zlasti prebavil Ugodno deluje tudi na srce, Poživlja delovanje prebavil a s poprom nikakor ne sme- ter izboljšuje apetit in preba- mo pretiravati. Uživajmo ga vo. S spodbujanjem prebav- občasno in v majhnih količi- nega "ognja" omogoči telesu, nah. Dodajamo ga tudi obda bolje izkoristi prejete kladkom za boljšo drkulad-hranljive snovi, zagotavlja pa jo krvi in za gretje pri revma» tudi naravno izločanje stru- tičnih bole6nah. MOJ POGLED Damjana Šmid Ko bom velik, bom direktor (2) Čásu odločanja o na- bražďanj daljnjem Šolanju so ko- uporabno ristm informacije, kijih središče z( plđno injormacijskc poklicno svetovanje. lahko dobimo na različne na- Najdete ga na naslovu čine. Veliko jih dobijo šolani v uwiv.mojaizbira.si. Itďormad- šolah, kjer se že Šolajo, ŠeveČpa jih Uihko najdemo na spletu. Tako je dobro pobrskati na pomenijo moč. Ko smo sez imamo povedano črno straneh Zavoda za zaposlova- belem, je odločanj nje, kjer so na i^ljo tudi opisi je. Ce k poklicev. Pol^ opisov del in nalog so napisane tudi možnosti zaposlitve, Šrípendiranja, so-^ Ce le moremo, naj vpis otrok pomeni družinskegfi projek- Res je to stres tako za staríe ■ za otroke in Še ena prelom- rodni poklici, potrebna znanja niča v življenju otroka ter dm- in podobno. Poučne informaci- žine. Za mno§^ starše je to veje so tudi nù straneh Ministr- life stres tudi zato, ker se otrod stva za íoisfw) m šport, kjer do- odpravljajo v drug kraj, ker bodo stanovali v dijaškem doma bimo merila posameznih Šol za bodo vpis. na voljo pa je tudi tabela domu za izračun točk, potrebnih za Tako moramo biti zares realni vpis v srednje šole, ki bodo orne- in presojati, kaj je dobro za jile vpis za šolsko leto otroka. Merila, fei jih im^mo 200^/2010. Prav tako so na pred očmi, so tudi: čustuena vpogled podatki vseh srednjih zrelost otroka, njegova samo' šol z nasloin in kontaktnimi stojnosi, učne navade, prila-številkami ter spletnimi naslovi godljivost, navezovanje stikov, Za tiste, ki se bodo odločali za vzdrževanje prijateljstev, rese-bivanje v dijc^em domu, pa so vanje problemov, Čustvena stana i^ljo podatki vseh 39 dija- bilnost. Za nekatere otroke je Ških domov, s prijavnicami in več kot dobrodošlo, da se šolajo vlogami za subvendje. Na istih v drugem kraju, ker se tako hi' stra neh so tudi informacije o treje prekine popkovnica preveč vpisu v vi^dolsko izobraževa- skrbnih staršev, ki bi radi ime- nje. Center RS za poklicno izo- li vse pod nadzorom, Pris uhnité nam -polepšali vam bomo dan. T6Le SAT TELC TV 910 MHz TU f. ISTICNI Aomn a TE p 11 uivuui.potepvh.com Jedi za zimske dni 62 KUHARSKI RECEPTI ÍANEZ STRUIŒLÎ Krompirjevi štruklji 5 praženimi drobtinami zavijemo v pomaičeno alufo- nico lahko nekaj časa pusti- nim parmezanom ali kakš- nadev ćebulo drobno lija. Kuhamo ga v slanem mo stati v tej marinadi ali pa nim drugim sirom, s kruhovi- seklîamo in na hitro prepraži Sestavine: krompirjci^o testo jebeii^e samega štruklja. kropu 30 minut, odvisno od jo ponudimo takoj. Poleg po- mi kockami in juho gratinira- nudimo sveži kruh. - 50 dag kuhanega in pretlaČe-nega krompirja, 20 dag ostre moke, 4 dag margarine, 5 dag zdroba, 2 jajci, sol. mo, da se sir lepo zapeče. Hobotnica v solati Sestavine: 50 dag hobotnice. juha iz buče Sestavirte; 6 dag masla ali Goveji ptički esterhazy Sestavine: 4 goveji zrezki mo na masti. E>ruge dodatke narežemo po dolgem in jih položimo na zrezke. Zrezke zvijemo in jih zvežemo z moč- Nadev: jo dag margarine, ^^ oljčnegji olja, pol dlja- margarine, 6 dag čebule, 2 {notranje gpvtje stegno, lahko strani 10 dag presejanih droblin, 2 kolčnega kisa, j stroki česna, j stroka česna, 70 dag jedilne tudi rostbij), sol, poper. juho ; Povaljamo jih tro opečemo zalijeme jaja vgica peteršilja, sol, poper. buče, sol, poper, vejica peterši- Nadev: malo svinjske masti vodo. Duáimo . nato dodamo Priprava: Krompir še topel Priprava: Hobotnici od- Ija, na kocke narezan kruh, ali margarine, 1 srednje velika tanko narezano korenje olupimo in takoj pretlačimo, stranimo drobovino, v vreli naribani parmezan, sladko Čebula, 8 dag prekajene slani- Ohlajenemu dodamo marga- vodi jo kuhamo tako dolgo, smetana po okusu. ne, nekaj kaper, 4 drobne kisle rino ali olje, jajca in sol. Do- da se zmehča (če dodamo Pnprava: Na mashi ali mar- kumarice, sardelni fileti ali sar- ;imo do mehkega. Poso- bo pokrita. Ko so mlade i, izgotovimo omako, damo še ostro moko in zdrob ter pognetemo v krompirjevo pluta s t za ma šek se prej zmehča). Se topli odstrani- ' garini prepražimo sesekljano delna pasta, 1 žlica gorčice, 1 tako da jo pomokamo, zalije- čebulo in česen» peteršilj in na žlica moke, s dae masti, malo mo, dodamo srnetano in ne- testo. Pustimo ga počivati mo kožo in pustimo, da se kocke narezano jedilno bučo, juhe, osminka I kisle smetane, kai rdečega vina. Omako krajši čas. Spoâtega razvalja- ohladi. Narežemo jo na kolo- Juho nekaj časa kuhamo, 30 2 srednje debela korenčka. mo. ga premažemo s stepe- barje, dolijemo oljčno olje. začinimo s soljo in poprom. Priprava: Goveje zrezke remo. Ruladice razvežemc jih damo na krožnil«, prd mo s pripravljeno omako. nim jajcem in z na maščobi kis, dodamo sveže sesekljan Kuhanozmiksamospaličnim potolčemo in jim porežemo mo ? prepraženimi drobtinami, peteršilj, stisnjen česen, ter mešalnikom in zgostimo s žile, jih solimo, popramo ter nudimo jih s širokimi rezanci Testo zvijemov štrukelj, ki ga solimo in popramo. Hobot- smetano. Potresemo z nar^- obložimo z nadevom. krompirjevimi štruklji i6 PISMA / KAŽIPOT, ZAHVALE info(§ig-tías.$i GORENISKl GLAS torek, lO. februarja 2009 Peticija za živo sta praktično onemogočila, síy strank in partnerjev, jim unič- prostore, postavitev redarja ob Neoviran dostop in dostavo mesto pred zapornicami ni zagotovi- Ha poslovne priložnosti, otežila zapornici, ki bi odpira! dovoz za ponovne in stancvanjske.po-ia dovolj parkirnih mest, par- življenje stanovalcev ter mesto semsetjem in dru^m izvajal- vršine. kiranje v mestnem jedru pa do- zapisala umiranju. cem storitev^ saj so stanoinzlci in Namensko označena parki- Ob protestni akdji proti volila le proti plačlu nerazu- Da bi zavarovali kakovost druâ imetniki prostorov trenut- r^Ča za kupce blagfl in storitev zgrešeni politiki Mestne ol> ^nno visot^ parkirnine. Z neu- svojega bivalnega in delovnega no prisiljeni izvajalcem plače- v mestnem jedrn. čine Kraii) do mestnega je* resničljivimi časovnimi om^'it- okolja so se stanovala mestne- vati parkirnino), MO Kranj v Po^vne spodbude za trgovce dra ob 8. februarju, prazniku vami je otežila za normalno ga jedra organizirali v civilni dobrih štirih mesecih ni naredi- in obrtnike v mestnem jedru. kulture poslovanje in življenje nujno iniciativi, fei je v mesecu okio- la praktično ničesar za ureditev Trmno skrb za potrebe mesta V mesecu avgustu lanskega potrebno dostavo blaga in sto- bru lanskega leta pripravila razmer, ki jih je ustvarila in predhodno usklajevanje leta je Mestna občina Kranj f^tev do poslovnih in stano- konkretne predloge, ki bi omilili sama s svojim nepremi^jenim ukrepov z vsemi uporabniki b rez predhodne jav ne razprave vanjskih po vrtin. S temi ukre- najbolj Škodljive posledice nove zapiranjem mesta, ne da bi mestnega prostora. do skrajnosti zaostrila promet- pije občina trgovce, ponudnike prometne ureditve in jih posre- bila opravljena javna razpra- Vse redkejši Kranjčani, ki no ureditev v mestnem jedru. Obiskovalcem je dostop do me- ^J® storitev in kuiturrte organiza- dovala pristojnim občinskim va in izpolnjeni osnovni infra- zaid^o v poslovalnice trgovcev odrezala od njihovih ormnom. Na zahtevo Krajevne struktu mi pogoji, kot je zgraje- i n podjetnikov v mest nem je- OSMRTNICA Z boledno sporočamo žalostno vest, da je umrl oče. deda, življenjski partner» tast, brat, stric in svak Ivo Trilar Od njega se bomo poslovili v Četrtek, 12. februarja 200<), ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi Krao i, 9. februarja 2009 skupnosti Kranj-Center sta bUa na garažna hřJa na lokaciji dru, izražajo nezadovoljstvo v decembru in januaiju letoŠ- kokr^ega mosta. Medlem ko nad slabo dostopnostjo svojega njega leta sklicana zbora kraja- je ogrožen obstanek poslov ne mesta, pomanjkanjem pa rki- nov, na katerem so bili preďpgí d^avnosti v mestnem jedru, ko rišč in siromašenjem trgovske dvilne imciative potrjeni. Javrui se zapirajo vrata posla va lnic ponudbe. Prav njim je mož- razprava na zboru krajanov, o in ugf^jo delovna mesta, ob- nost udeležbe v protestni akciji kateri so mediji že poročali činsk i junk ciona/ji, s svojim i tud i ruimenjena. Po mestnem (npr. Ddo, 28.januaija 200g), izjavami za medije npr. jedru razobešeni plakati bodo je jasno pokazala. da nova pro- Kranjski gios • priloga Gorenj' mimoidoče poz ivali, naj s pod- metna ureditev ni prizadda le skega ^asa, petek, ^0. januar- pisom peticije do konca meseca stanovalcev, temveč tudi intere- ja 2009, str )) slepijo javnost, februarja izrazijo svoje r\estri- se trgovcev in dru^ podjetni- daje nova prometna ureditev njanje s sedanjim stanjem in kov. fei Jim je močno upadel koristna in da ji nasprotujejo k podprejo zgoraj ncvedene za- obisk poslovalnic (tudi }0- in po njihovem mnenju "privile- hteve. Na dan kulturnega več odstotni upadf, ter javnih ^rani" startovala mestr\egfi je- praznika je izjemoma pričako- kuliumih ustanov, kot je Pre- dra, Ici so fcilí navajeni brez- vati številčnejši obisk starega šemovo gledališče, do katerega plačno parkirati ruijavnih po- mestnega jedra, zato želimo ta obiskovalci in gostujoči deda- vršinah. trenutek izkoristiti za ozavešča- Uščniki Spričo zapore prometa le stežka pridejo. Z osmim februarjem se za- nje javnosti o navedeni proble htevam stanovalcev po spre- mcâiki, Kljub utemeljenim in ures- membi prometne ureditve pri-niâjivim predlogom civilne ini- družujejo tudi trgovci, gostinci dative (npr. ozr\aČitev dodat- in kulturniki, tí zahtevajo: nih parkirnih mest izključno Takojšen začetek gradnje za obiskovalce mesta, podaljša- parkirne hiše na lokaciji nepo- nje dostavna časa za poslovne sredno ob kokrškem mostu. T^ovci, stanovalci, gostinci in kuitumild. združeni v dvilni iniciativi Z2 ohranilev življenja v mestu Kranju Ž€LEZNIKI Inšpektor izdal tri odločbe "Največ krSitevje na področju odisganja komunalnih odpadkov, pojavljajo se divja odlagališča, problem predstavljajo žive meje, ki zmanjšujejo preglednost na cestah, in tudi izogibanje plačilu turističnih taks/* je na zadnji seji žeiezníkarskega občinskega sveta razložilob-činski inšpektor Ale$ Karba, ki je v občinah Cerkno in Železniki začel delovati septembra lani. V Železnikih je prisoten tri dni v tednu^ njegova naloga pa je nadzorovanje izvajanja občinskih odlokov, je pojasni) Karba: "Mnogi niti ne vedo, da kršijo odloke, zato je moja naloga tudi svetovanje. Doslej sem izdal od deset do petnajst opozoril in tri odločbe." Inšpektor je k spoštovanju odlokov posebej pozval svetnike, saj naj bi mu kršitelji na terenu večkrat očitali, da tudi oni kršijo odloke. Svetniki so v razpravi med drugim ugotavljali, da so nekateri odloki lahko precej nežlvljenjski, zato so inšpektorja pozvali, da jih v prihodnje obvešča tudi o neustreznih določbah odlokov, na katere bo naletel pri svojem delu. A. H. HALO - HALO GORENJSKI GLAS te efon: 04 201 42 00 ild o&tai» ^Ffmjmo po It^e'cinu âli MCmoni Sl9iw«isû»l rn(i 4, « tt po • U »ooedd ii « ^pmkđ O» I li]0 iirfr< CřfM in ^^ IzrMiMt uoodna, jANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/9 1$ 249, PAX: 04/53 ^ MADŽARSKE TOPLICE: 19. a. - 22.2,, 19.3. - 22.3.,; î6.4. - ^9. 4-, 25.4,-28.4, 29.4-2.5.; TRST: 10. 2., 5.3.; BERNARDIN: S. 3.-11. 3.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: i6. 2., 2.3.; MEDŽIGORJE: S. 3. -10. 3.: PELjE^EC: 10. 6. • 17.6. KULTURNO DRUSTVO LOŠKI ODER, SPODNJI IRC 14, 4220 ŠKOřjA LOKA 14. 2. ob 10. urt PEPELKA, lutkovno igrana predstava, gostuje Družinsko gledališče Koienc S080TNA MATINEjA, za IZVEN; 14. 2. ob 19.30 Braniš lav Nušič: SUM L) I VA OSEBA, komedija; režija: Matjaž Šmalc, za IZVEN; 15.2.0b 17. un Braníslav Nušić: SUMLJIVA OSEBA, komedija; režija: Matjaž Šmaic, gostovanje v Novi Gorici ObVESTíLA o OOCOOKIH OBjAVLjAMO V RUBRIKI GLASOV Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Za otroke v knjižnicah Bohinjska Bistrica • Ustvarjalna delavnica za otroke, stare vsaj 4 leta, z naslovom Da ne spregledam, sovo pogledam se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, n. februarja, ob 17, uri, Radovljica - V Knjižnici T. T. Linharta se bo pravljica Cesarjeva nova oblačila začela v četrtek, 12, februarja, ob 17. uri, Primerna je za otroke, ki so stari vsaj 3 leta. Jesenice-jutri, v sredo, 11. februarja, bo v knjižnici ustvarjalna delavnica Zaljubljeni srček od 16. do 17.30; v četrtek, 12. februarja, bo ura pravljic ob 17. uri. Slovenski Javorník - V knjižnici bo danes, v torek, 10. februarja, od 16. do 16.45 potekala ustvarjalna delavnica. Tekmovanje v veleslalomu in teku na smučeh Cozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk organizira za vse svoje člane tekmovanje v veleslalomu (start ob 10. url) In teku na smučeh (start ob 12. uri) v nedeljo, 15. februarja. Zaželene predhodne prijave po tel.: 031/532 963 ali v nedeljo od 8. do 9.00 ure na smučišču v Cozd Martuljku. Pustovanje Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da je v avtobusu za veselo pustovanje v Draži vasi, ki bo v torek, 24. februarja, Se nekaj prostih mest. Prijavite se poverjenikom ali pokličite po tel.: 041/321205. V sotočju Bistrice in Mošenika Tržič • V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo danes, v torek, 10. februarja, ob 19. uri začeia predstavitev knjige dr. Toneta Pretnarja V sotočju Bistrice in Mošenika. IZLETI Na Bistrico pri Naklem Kokrica- Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kokri- ca vabi članice in člane na pohod do lovske koče pri Bistrici pri Naklem. Zbrali se boste v soboto, 14. februarja, ob 9. uri pred Domom krajanov na KokrlcI. PREDAVANJA Selitve ptic Radovljica • Predavatelj Boris Rubinič bo v Knjižnici A. T. Linharta danes, v torek, 10. februarja, ob 19.30 govoril o selitvi ptic. Alpe skozi oči gorskega vodnika Kranj • Gorski vodnik in alpinist Klemen Gričar bo jutri, v sredo, 11. februarja, ob 19,30 v Splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj v Delavskem domu predstavil izkušnje gorskega vodnika in ob čudovitih fotograf jah opisal svoje vzpone na najvišje vrhove v Alpah. Kdo koga dolgočasi: Bog mene ali jaz njega^ Kranj • Dekanijski odbor za zakon in družino dekanije Kranj vabi starše in zakonce, na predavanje z naslovom Kdo koga dolgočasi: Bog mene ali jaz njegar' (Kaj so duhovne vaje za mlade?). Predaval bo salezijanski duhovnik g. Peter Pučnik. Predavanje bo v petek, 13. februarja, ob 20. uri v dvorani župnijskega urada Kranj, na Tavčarjevi 43. Moč pozitivne samopodobe Kranj - Šola čustvene inteligence vabi na brezplačno predavanje in predstavitev programa Moč pozitivne samopodo- be, ki bo jutri, v sredo, ni. februarja, ob 18. uri na Osnovni šoli Staneta Žagarja, Cesta 1. maja loa, v Kranju. Možen bo tudi vpis v program. Predavala bo Nina Leskovar. Informacije: wřww.cdk.si/sci, 031/521 106. Izguba in žalovanje Kranj • Društvo diabetikov Kranj v letu 2009 nadaljuje z debatními klubi, kjer kratkim izhodiščnim predavanjem sledi predvsem diskusija in vaje na predstavljeno temo. Vabijo na debatni klub naslovom Izguba in žalovanje, ki ga bo vodila Branka Strniša, dipl. univ. psihologinja. Debatni klub bo v četrtek, u. februarja, ob 17. uri In v petek, 13. februarja, ob 10. uri v pisarni društva v Diabetičnem centru v Kranju. Zaželene prijave po telefonu 031 /485 470. OBVESTILA Merjenje holesterola Merjenje noiesieroia Čirče • Društvo 50-1- in Rdeči križ organizirata meritev hole sterofa in sladkorja v krvi v petek, 13. februarja, od 8. do to / > ' ure v Domu KS Čirče. Ne zatrkujte, RAZSTAVE Pod lupo Kranj - V sredo, n, februarja, ob 20. bo v Galeriji Pungert, Čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprtje razstave umetniške skupine Pod lupo (Marjetica Traven, irena Kaza-zič, Pšena Kovačič, Matic Kos, Tatjana Trortelj), Razstava bo na ogled do 10. marca. Sibirija Bled - Odprtje avtorske fotografske razstave in projekcija Sibirija fotografa Hermana Čatra bo v sredo, 11. februarja, ob 18. uri v Info središču Triglavska roža na Bledu. Gorenjski Glas i Virtualni Časopis GORENJSKI GLAS torek, io. febniaria 2009 OGLASI, MALI OGLASI \nfo@g'glas.si 17 SREDNIEVEŠKE KOVNICE NA SLOVENSKEM Cena posamezne knjige je 40 € + poštnina slarocntki imajo 10% popusta 4 I I telefonu -42-41 sli «-p^^Sti; nsrocnine^g*glas.si rim&ke in srednjeveške numizmatike tef Častni predsednik Numizmatičnega druirva Slovenije. Kranjčan Albín Pôga£ntk je ponovno dal v tisk $voj katalog Srednjeveške kovnice na Slovenskem. V njem opisuje izdelke vseh enajstih srednjeveških kovnic, ki so delovale koncem 12. in v prvi polovici 13. stoletja na območju današnje Slovenije. Opisanih je 362 srebrnikov iz kovnic Kamnik Slovenj Gradec, Ptuj, Celje, Brežice, Brestanica» Kostanjevica, Čatež, Sv. Križ. Otok pri Dobravi (Cutenvert)in Ljubljana. Denar kovali pri nas z dovoljenjem cesarja tujerodni fevdalci. so so denar abili za trgovino z Ogrsko*HrvaŠko m drugimi vzhodnimi deželami. O tem obStrno v katalogu. Gorenjski Glas Zđ beieiimo čas Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "vihamika", kisa je življenje premetavalo in utrdilo. Zelo zanimiva knjiga za saj se največ dogaja prav v rtoSři krajih. Prvi Slovenec, kije bil dvakrat zaprt na Golem otoku. KADOVAN rfBASt VIHARNIK RAZPOTJI H £ASA Cena za bralce Cortnjîkegû ghso 2 20% popustom somo 23^2 EUR po^nina 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj Radio Sora d.0.0., Kapucinski trg 4, 4220 Škof ja Loka, tel04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: infoSfradio-sora .si Nagrajenci nagradne križanke ECO ATMINVEST, ki je bila ot^avljena 2). januarja, so: 1. nagrado • ;5 kg pelet, n,i4.31.34.35.37 i^ 21 Lotko: 484728 Loto PLUS: 2,19,26,32,33,36,37 in 5 Predvideni sklad 12. kroga za Sedmico: 140.000 EUR Predvideni sklad 12. kroga za Lotka: 125.000 EUR Predvideni sklad za PLiJS: 80.000 EUR GG naročnine 04/201 42 41, e-posta; narocnine@g-glas www.gorenjsklglas.sl Narote)»: potckfenu $t.04Q01-42-41 Goreniski Cias^^ J u R TAN • s I \ I jURTAN^ n4pr«mičnjn«i d* e* o PE Cankarjeva ulica Oi 4000 Krarife wL: 04/236'92-i4^ mobi: 041/451-857 Man.si STANOVANjA PRODAMO KRANI^OSPOSVFTSKA, v zelo ure* j«nerri in ct>novijentm bloku prodamo lipo dvosobno slanovanje. m2. komplet adaptirano L 2000, v 4. ./4, ba kan, CK*p in, vsi priključi •tanovarije ^ma opr«mlj«no kuhi* njo vključno z belo tehniko, okna PVC, 2.k. urejeno, prevzem možen takoj* Cena: ^9*500 EUR. Skopja loka-frankovo nase- L|E| prodamo zelo lepo dvosobne stanovanje, v 2. nad74^ adaptirano I, 2003, no^ra PVCokna, opremljena kuhinja, slanovanje je obrnjeno na V^slran^ balkon, vpisano ^ VSI priključki, CK, prevzem ^ dogovoru* Cena: 99 90c EUR* Na r«zííčíiih lokacijah nujno kupimo oz. vzamemo v predtjo več rvličnih nepremičnih u ram Že znaf)« kupce. /Udúalnž ponudba nepremičnin ne www jur«tan,S( dvosobno stanovanle, popolnoma prenovljeno i. 08, 74 m2, vhod k prt- a. « 041 /358-128 gooo?» TRIS08M0 s^snovartje. Sorllieva u 76 m2.1 68, 3./3 naó. balkon, vsi priključki, cena 122.000 EUR, tř 041 /744-709 »cc7sa ODDAM 60 m2, delno opremljeno, pritlično stanovanj v centru Kranja - Zupančičeva. val pfikJJuikJ, plh, riajemnina 300 EUR » sJroskI, letrw predpiaôNo, 041/e44>431 »00061' GARSONJERO o2, enosobno stanovanje, okolica Skotje Loka, V 040/782-726 ITD NEPREMiČNlNE.d.0.0. M Al STRO v TRG 7 4QQ9 TÊL: 04/2}-8vt20. 04/ 2jô$'670 041/755-496, 040/204-661, 041 /900-009 e-poSta: Itd. nepremični ne^slol.nes www.ltd'p I u s.f t PRITLIČNO slanovanie v siarel3i hisl, svoj vhod. Bled, 9 04/57-^3-294 NAJAMEM STANOVANJE dvo- ali trisobno, v Kranju ali okolici, s plačHom vnaprej, 9MOT&S Mail oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail; malloglâsl@g'glâs.sl HIŠE PRODAM HAFNARJEVO NASELJE, prodamo stanovaniskega dvojčka, c 8CD07a? Ud le oglase ; zz objavo ŠUTNA pri Žabnicl« dvPiček, novogradnja 450 m2 zemifrSća. tr 041/741-748, wwMV.lgm st 9000797 V petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! f Id^. od ponedeljka oo cetrt- V PODREĆI prodam tr no- BOOĎ76D V STARI LOKI ja v pnpravi gradnja -------- ------, O 822 ka neprekinjeno où 8. do 19. ure, ftovanjskega dvojčka petek od 6. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. BQCD761 VIRMAŠE - ŠH. Loka prodamo stan> vanJsKo hiio tar 9 OSI / MUïïiâ NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM KsKERN NEPREMIČNINE I DVOSOBNO stanovanje v vel- 48,86 m2, visoko prWiêni, lerio decerriber 2006, 9 041 /324-054 C, obnov- Maistrov trg 12. 40&0 Tel, 04/202$3, 2Ô2 23 66 GSM 051/520 700, Email. mfo®l(ikem si UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTCTA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škoí}í Loki dva dodiplomska studijska programa: l.jiMJsk.i t niMrr/:! ! "kil PmMiiixia lu J220.Sk<>(i.i ).'iL:i leL: i)Af>U \y i^n to\: (tfi HH M n . lu «sknfiitli ^kH .vi VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ÍTUDUSKI PROGRAM "MANAGEMENT m VISOKOŠOLSKI STOOKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM "MEDNARODNO POSLOVANJE ( nov program ) INFORMATIVNI DAN bo v «irtek, 19.2.2009, ob 17. uri v prosiorih Ljudske univerze Škoťja Loka, Partizanska I (blvsa vdasnica). v/ Na informativnem dnevu bo možno dobili nidi info rmacije o podiplomskem študyu. Vse programe izvajamo kot izredni studij íd so za(o prilagojed zaposlenim šmdemom MANAGCMI Informacije: 04/506.13-70,506-IJ03 www.fm4;pi I, www.liHkoOaioka^i POSESTI PRODAM OKOUCA Kranja, podam parcelo z rrvoz-nostjo gradnje ć^h manj&h stanovanjski) objektov, tr 051/$ô&622 WOKU VEČZAZIDUrw pocď na TrsterMj, sonóBtega, V ZAZiDUiVO pdroelo. ravno« sončno, Bttnie, 9 041/640-949 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRDDAM HYUNDAI Accent 1.6 GLS. I. 05 klirra, prv lastnik, Avtomehânika Lusina, tř flÛÛ0774 PS ikftCMil sa. 4203 NàKlo tzpuéfíi sistemi m kaiahSÂlorji arDorli^erji m v2me(i. hMn servi« avtooDt^ka ter vac Mdvo^i« T: Û4 2S 7fi 052 viWiv.aggBf>Uf.Bi | HYUNDAI Get2l.6 GLS, L 03 5 vrat, kJíma, prvIâ&tniK, Avtomsindnika Losk r>a, 9 04/60-22-000. 041/630-754 K00776 MAZDA 2500 d debelinko SCM 41 cm, 2 operaciji, tř 041/679-S77 OPREMA PRODAH SALATER n servimi »031/6 35-7 5 S tófňfia GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM zračno suh, bukov, rezan \es. dim. 60, 40, 25 mmin 20 m3 meéamh drv. 04/51-88-144 KliPIM hrastove Mode. lahko tudi &ldbèe k^^firete. « 04/25-03-088, 031 343-161 KURIVO PRODAM drva metrska ali razžsgana, moina dostava, « 041/718-019 9000e«r suha, mešana dn/a, cena 3$ EUR, tř 041/&OI-679 900074« stanovanjska OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIKl00l,r^|eoûixâm,2â3nv bc^no cero, O 041/6Û3<247 9033749 pralni stroj In suálini tř 041/878-494 Gorenje, 6000763 zamrzovalno Skrinjo 186 V MCC734 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM trajno žarečo peć - kamin, Irtoželez-nojedro, cbbga keramika, ugodno, tř 031 /307-906 9000797 GLASBILA PRODAM nov pianino Yamshâ, CIsvinova CLP 230, za 300 EUR ceneje. SPORT, REKREACIJA PRODAM skoraj nove, ženske drsalkez belim) I, tř 04/67-44-659 VMO?t) i8 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GlAS torek, 10. februana 2009 ŠPORTNO kolo Scort. staro tn leu. dobro ohranjen, Gortrtaf. Lûg 33 A» O 04/51-00-110 WJ07SÍ PODARIM DVA PRIKUPNA psička medančkd. srsdnie rasti, tr 04Q/330<^53 »000773 TSUlČKO. (»igijsKo pl8vo> auiro 10 dni, 9041/691-243 00007» KUPIM TURIZEM TiRME ĆATEŽ. oddam apartrra ISO EUR/7(W. »041/662-920 KMETIJSTVO BIKCA iim^fí^cá, « 041 /503-$23 00 14 dni, «eec7» HOBI ZBIRAM in meniam «vro kovane«. If K00ra3 KWETIJSI« STBOJI PRODAM ČELNI nakJadsIdczvpetjBin za traktor Torpedo Ddutz. « 0141/269-284 81KCE in teličke od ensga todna do 250 Kg ter blHd, in lailce za rT>ealizako). tr 0S1/372-46S 9oeo7S4 knjige, PUBLIKACIJE ODJEMALEC Si laie s teleskopom BVL, 1- lastnik. I 2000, « 041/603-072 PODARIM VEČJE ^lo 031/246-436 v nemščini. V PUHALNIK 9116 I motofjem 7.5 KW, It 041/35^719 SEKULJVR za žaganje drv In hobi pn^ gram, tr 04/20-46-578. 031/812-210 ZAPOSLITVE Im/žl NUDtM REDNO zaposlimo prtdrvega In vestnega natakarfa Slavkov dom, Golo brdo 8. Medvode, troi/a&-ii«243Booœ&^ ZA HEDOtOĆEN čas zaoosimo zastopnike za tedensko prodajo artMch^ za van> va/ijè zdravia. O^e^ si vwvw.stnkopa.si, ScnKopa. d.o.o,. Žkwiíca 67, Žiřwiica, 041 /793^67 •mAKTO« TV. 422, đoDro ohranjen. cane200€UR, 904l/75fr«72 acco^i 6ČEM0 Moi<9ecana, AiOtn, do.o., 38. Křrt. «04/20-19^ OBLAČILA IN OBUTEV PRIDELKI Mmm PRODAM PRODAM RAZLIČNE kape m barete, već barv, tr 04/S3-1&-204 0CCO74S OTROŠKA OPREMA PRODAM 0TR0ÔKJ vcdàeK. lepo oivar^ian. mato fabUen. ugoáw. tt 040/652-460 çcwria DOMAĆE žganje, sadjevec, Iz ne- ikropljertlh Jab<^k< cena 5 £UR/I, o 031 /424-339 90C«74d SENO v balah, kocke, pnmemozakc» n^. Žili. 9 031 /581-637 BOOQ7aa VZWBJME ŽWALI PRODAM BIKCA, starega 6 Tednov in (tt/e ovci z iagnjetom, ft 04/57-21-«99 mojàù 1$ĆEM honorarno deío v okolici Kranja. « 040/201-294 »007 ro IŠĆEM DELO. varstvo otrok, pospra^ lianje, pomoć stare>&im. « 031/605- 303 SNA masaža stopal bolnim n ra vaáem ali mojem domu domu, 9 041/569-821 «ocotm STORITVE HUDIM ĆB BIKCA. 031/S1d-998 14 fln. IT MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKU LISTIČ m orBgladI in moznosl brezplačnega okvirja ob oćalih na recept Opitka Aleksandra, Olandla Kranj. tel. 04/235-01-23 in Optika . 04/59-22-602 «oooui Č6 BIKCA, starega en mesec. 041 /347-499_9Cixta* JAGENJČKE za zakof, 9 031/297-004 K007«6 KRAVO sifTierFlaiko. brejo 6 mes. in dko breio 3 mes., o 04/59-61-069. 031 /646-641 »oooi&i KUNCE za pleme, belgfjsK/orjak fr> v^ iika činčte. 9 031 /69&490 moorsr ADAPTACUE. vea oraci^ dela, notranje om«e. tasai3». sûsçaofi. tâKovonje (M- rtaâa, 09raie, kamníe ákaroe in dmnto. toJftA iu, hire in poc8ni> SGP BenI, Stru-ževo7,í^, tr04V56l-638 weosee ADAPTACIJE hii. sTanovanj. nova in siara gradnja, polaganje keramike in druga zaključrta gradbena delà. Ugodno in kvaliieirto. Leveka, Venco Soko-ov s.p.. Pot na Bistriško planino 36. 16, « 040/561 -777 zívali in rastline TELETA símamalca. težkega 160 kg. ekokïèkâ reja. 9 031/79i>«01 PRODAM SOBNO rožo, fliod&ndron. veriko 2m. primemo za svla. bolele, 9 OSV&GS- 62 2 «0007«? TEUCO simeniaEko. v 6, mesecu bre- JOSti, 9 04/51-03-010 9030779 TELIČKO, belgrjko. sUm en 041/506-183 ASTCRIKS SENČILA Rozman Petef, s. p., Serítóno 7. Križe, tel.: 59-65-170. 041/733-709; ža)uzi]e. rak^i. rolete, ta- metne zavese, pitse zavese, komarnki. rriarkize, wvvw.asíenRs.net aoooeas DELAMO vse zidaraka deta. notranje omete h fasade z nalim ali vaèirn materialom, Arjanrti, d.o.o., Žabnica 47. tabnica. 9 041/28&-Í73, 041/878- 366 fiOOO«i« SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot )e skJenil ml upokojeni sodelavec iz programa EKO Peter Fende JOfa 1942 Od njega smo se posloviJi v soboto. 7. februarja 2009, ob 14. uri na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA SPOROČILO O SMRTI Umrl je naŠ nekdanji sodelavec Jože Perko Ohranili ga bomo v trajnem spominu Psiiiiabrićna bólniŠoica Begunje ZAHVAU V letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta. nečakinja, sestrična, tašča in svakinja Angela Bogataj roj. 2S. 10.1941 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomo^. izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi p. Polikarpu Brolihu in župnikoma Sašu Križnarju in Mihu Lavrincu za lepo opravljen obred ter vsem skupaj, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Sr, Bela, 1. februarja 2009 DEMONTAŽA, montaža cohkâtva, po-Oravlloter notranja in zurtan)a zaključna dela, (Zdelava zajćniKov in pasjih ut, Sh mona Skumavec s.p., Lancovo 35, RadcMiioa. 9 031 /631-554 dOoOTsi GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o. Zupanova 6. âerrôur i^raja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrst« fasad, ad^acije, ruvograonje. te- kovanie di/onšc. ksralrt^o, hitro in p> ceni « 051/354-038 STROJNI ometi in fasade ter msnisa gradbena dela, opravimo hitro, kv^itet* no in konkurenčno. Zokl. d.o.o., Ksr áeljaka c. 53 s. Ljubljar>a • Polje, tr 041 /376-524 POSLOVNI STIKI TESNJSNJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila, do 30 % prihranke pri ogreva* njii. Prepiha in prahu nI veći Zmanjšan hrup, 10 let garancije. 8E & MA, O.O.O.. Eksieneva 5. Kamnik, O 01/83-15-0S7. 041/694-229 IZDELAVA fiP^sluh savn po naročilu M & V PlanlnseK In partner, d.o.o^, Sinkov Turn 23. Vodice. « 031/206-724 aooou9 KSTANJE, bnjâenje, Oelienje sten, poi^ gar^ leminatcv In fioftMh parkefov. M &V nanin^ in partner, d.o.o,, šrikffi/TurT) 1Í 03V2Q6-724 Wûi4a KOMPLETNA aOdOtacija stanovanji in kopajíc, vodovod. cenlraJna. elekirv ks, Keramika, knauf, maiarska dela. Kopalnica samo v 7 dr>ehl Jani in Metka Rep d.n.o,, Godešjc 43 a, Sk. Loka. tř 041/767-109 «Mi8ř OD TEMEUEV do strehe, notranje omete, vse vr^e fasad, ikarpe ter tia- kovan)e dvorld^. KvaTitetno. hitro fn poceni. AfOai, d.o.o,, Zg. Beta 24. Preddvor. O 041/241ol49 doooiro SLIKOPLESKAR&TVO, nudimo giaje- n>e sten in stropov, beljenje, barvanje prostorov, pleskar)e oken Hd., možnost r^zervaci^. Vojko Lazić s.p., Pr^ šemova ul.4, Kamnik. W 051/70$- 211 tMWw.acolav.sd ' TE2ka gradDena mehanizadla, zidarska dela, Qradnja na kjjuć, adaptacije, ure^nje okolja, fasaderstvo, Izkopi... TGM, Florent Hegló s.p.. Savska C. 58, Kranj, W 041/529-474. 041/811-302 9000M7 COTOVlNS4ti KREDITI DO io LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOCEN ČAS, TIR UPOKOJENCE, do $0 % obr,, obveznosti niso ovtra. Tudi krediti na osnovi vozila in leasing!. , Možnost odplačila na položni- rœ, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovcc Robert $.prr Mliftdta 32,3000 Man*bor» 02/252-48-26,041/7W60 iftČEM IŠČEM sofeoa kategorije B. O 040/515-597 RAZNO vcmouci Krania iiôem oeebo za varstvo eno leto starega otroka. 9 040/565-324 PRODAM SESALEC Compact 19EA za mok/o in surio manje po ugodni oenl. uporabljen 2-3 x in kupim Opei C0r301000 cmS. do letnika 92, ohrc^ . 9 041/744-346 S0«07» ZASEBNI STIKI ZNAN. preprost podjetnik z otrokom, išće sve^to odkrito dekle, 9 041/229-649 Moous ŽENrTNA posredovalnica Zaupanje za vse. kt si ielljo življenja v dvoje. 9 03/57-2^19. 031/S36-378 PRODAH KVALITETNA omela za dimnike In peči, tudi rostfrei, V 01/Ô3-23-107. ŽJlidar 9000;S7 j•H^iivl^nikA<5in Sru je omagalo, à ih je zastal, a spomin nate. ho vedno ostal. ZAHVALA t V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, o^e. ata in brat Anton Zupanc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Andreju leincu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem z Zalega Loga za zapete žalosdnkc. Hvala vsem, ki ste molili zanj in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Martin j Vrh. 2009 ZAHVAIA V $8. letu je ugasnilo življenje našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica Ivana Artača Ob njegovi smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svede in vsem, ki ste namesto cvetfa nakazali prispevek bolnišnici Golnik, oddelek 600. Zahvala nekdanjim sodelavcem Elektro Gorenjske, zlasti gospe Hildi flodiaj za pomoč v njegovi bolezni in gospodu Paplerfu Z3 poslovilne besed«. Posebno zahvalo dolgujemo di. Rajku Koselju iz ZD Kranj in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka na Golniku, zlasti dr. M. Kristancu in dr. Ziherlovi za zdravniško pomoč in human odnos. Zahvala tudi DU in ZB Prcdoslje, Gasilski reševalni službi ^anj, pogrebnima službama Navček in Žale Ljubljana ter gospodu za zaigrano Tišino, Posebno zahvalo izrekamo drxižini Fajfar za vso pomoč in podporo v času njegove bolezni- Hvala vsem. ki ste nam bQi v težkih dnevih v pomoč in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Predoslje, febniar 2009 V SPOMIN Sru tvoje vt£ ne hije. bolečin veí ne trpiš, dom je prazen i« otežen, ker tebe v rvjem večni. Ljubila éivljenje. delo in vse nas, vse si nam dala, kar si zmogta, kar si znala, a nemočna od bolezni za vedno si zaspala. Pomlad bo na tvoj vrt prlSla in čakala, da prideš ti> in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni Kseniji Debeljak 19.7.1970 • 10.2.200S Za vsako lučko, vsak cvet in lepo misel ob njenem grobu iskrena hvala. Njeni najdražji 19 KR ZANKA ~ GORENJSKI GLAS torek» 10. februarja 2009 Filmski namig za Valentinovo: Vojna med nevestama • « t THEHARDESTTHING \ V Koloseju De Luxe od 12. februarja v soboto, 14. februarja, vas čaka'^šlaako pre^gečenje ww.kol os e j. si . KO LOS L gofsnjsk) gus enooki GAšn VELBUN pevka gotar $KUP]kU HAT4UU urttisi v£ncTEii ftlUAUË 1LOVI&&E Ce velja, da za veselim decembrom stedi mirnejši januar, bo tudi letos za februar značilna prebuditev pestreiiega do gajanja. Najprej bodo na svoj račun priši vsi tisti, ki praznujejo valer^iinovo, ki že dolgo ni več praznik zaljublje- , temveč vseh, ki se imajo radL In ki so veseli vsake priložnosti, da razveselijo svoje najbližje, pa čeprav samo z VMO- kûucina i <»adnk javor jaom^ski 30rehjsk1 ne8esna m otok glas kr«u f tatvwa majhro sladko pozornostjo. Te boste v Koloseju De-uxe deiežrl vsi tisti, l^i si boste filme ogledali 14. februarja. Letošnji Valentinov filmski namig js komedija Vojna med nevestama, lahko pa si boste ogledali tudi odlični dokumentarec Toše • Tiie Hardest Thing. VCdbuîuÎikili pyOlnic bi bomogocefilme v kranjskem Koloseju De Luxe ogledati že od 12. ure daije. Vstopnice za zgoO- nejie oredstave (do 14. ure) bodo na voljo po nižji csni. Natančni spored predstav za počitniški teden si lahko od sre- dej 1. februarja, ogledate na spletni strani http://wv;w.kolosej.si/spored/kranj/ ali v dnevnem časopisju, Flimski konec _ februarja pa bo v celoti v znamenju letošnje podelitve prestižnih zlatih kipcev. Eden od letošnj h favoritov, Nenavaden primer Benjamina Buttona. si bo mogoče ogledati cd 19. februarja. Več 7 osftčdhji Da STSLA palica za BfLlAAÛ fl£È iAfKûM VELKOST TOKOVNE MOW zaoanjai MK SfiMD PUNFT pnoâ VODNI S£STA«1L: p. kalah ruska 08uka meha lem ktavćaa ÛPÛWCA u napad naznano nica osebnost 3 ^SKl SHUCAÂ^ c»ter bokc pl£Va oeRi nbt sen otokv Rsxai UOfUU DOUM ooloćrtev dmka 2laktni PUN m 2are2a p« sodu krajv HRVAin EST» OWEŽJE 1 60gm ûeqas ftASICA. STAAA UAW hestoob aralskeh je2su TBIEN pasza osvet-UEMM TïtESOM psjpadnk iiuutov teiovadhi eleketft wroov spanu HfiÁ ko&arkar (ERASm tinkara KO/Ât VEMO tmjfer hadl U(&(QIUE uganka xekdakji konjenik rekav hemćli 14 drugo NE NOVE uostvo MORSKO HrrocûGui ORÎAVA 06 iranu klm vosi fubka prsûlcga OLASeSNA zwstz jahajœ TťLJICA moa SVOD naomam stara meraza vwo DRoeec SKALE španski SUKW VAMR) 1g alađar EMR IRIAS ÛNEST9 KISU sadni HUMUNi KRAjm KOPfîU ruo kosma£ okov gK$OT>(NA ptka 5MS IGRALEC (WAHl I 6 A NAftOĆiLO VPUA- LONV UlPQEJ gd£gor T02ÛN mko UNOEK 13 oroanv ustm VUIUll au ah ko2no vnetje IGftALK apfl£ck 2 S komandant iOCMK POLÛHJ 15 wruMKA lûLA ^UÛHAN JÔS OLX vredn09t bugav demaaiu tekoča nHOGA JEDEM Ï7 N^I^A UVCfc 1Û veuka 2nAL&XA taca valentinovo I 7 13 4 1Û Í4 15 16 11 12 17 16 ljubezen Več o programu si preberite na: www.kolosei.si Nagrade 1 nagrada: kino kartica Joker s šestimi vstopnicami 2. nagrada* kino kartica Joker s štirimi vstopnicami; 3. nagrada: kino kartica Joker z dvema vstopnicama. nagrade podari Gorenjski glas. fipsilv^ hri?.ilk« 11 tjt-n1 rtfl ^ř-slO ,i vljPrift I7 tik 7 fkM ř-v I li p IH h |inl( ,|1 v kupon kr^^j ri f>osljito do vcdv. 20 n a OC'k i «i 'JtX)! KifHj oddate (u
  • ci c&siovi*!«) ^iđvbo S 20 info^^e-glas.si GORENJSKI GlAS torek, lo. februarja 2009 Anketa Šolo čaka novo življenje Bohi an Bogatai Stara iola v Žireh je bila m nuli vikend polna kot že do go ne. Ob petkovem slav noslnem odprtju smo nekaj navzočih vpraSali, kako pomemben je takšen objekt za Žtrl in o primernosti vsebine v njem. Foto' koloru Mlakar ^Idaitn Alojzi) Pavel Florjančič: "Velika pridobitev, saj je to spomin na izginjajoče Stare ŽirI, katerih arhitektura žal izginja. Obnovljena Stara Sola kaže na imenitno arhitekturo, zato lahko Žlrov- cem le čestitamo." Ernest Demšar. "Velika pridobitev za Z\ri in okolico- Naložba v kulturni objekt, ki bo nekaj tudi po* menil. Vsebina pa mi ni všeč, saj je blia prej vključena muzejska zbirka NOB, sedaj je pa ni." Vladimir Novak: "Objekt je vrnjen v prvotno stanje, tu bosta muzej in knjižnica, je na enkratni lo* kaciji, poživil bo Stare Žiri. Tudi vsebina je prava, še posebej, ko bodo vrntli vse muzejske zbirke." Vladka Jan: "Prečudovito obnovljen zgodovinski spomenik. Dolgo je bil osamljen, sedaj ga Čaka novo življenje. Izredno sem vesela knjižnice, pričakujem tudi veliko kulturnih prireditev." Ivanka Bekš: "S Staro šolo bodo Stare Žirí končno oživele, saj tu sicer ni dogajanja. Vsebino za zdaj siabo poznam, vendar bosta tu knjižnica in muzej, zato se za obiskoval* ce ne bojim." Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni récita popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje. kximwa Džbulović Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali 0 prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko ČrlaliČ. Pri» reditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem Času želeli protestirati proti vojjii s stihi in proznimi besedili in ravno- zaradi tega so nastala šte^ílna dela, o katerih marsikdo Se danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivo] no stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil manikdo izmed njih vojak. Marjeta Žebovec z recitatorjema /roto.Tna oou Zdaj jih lahko prek del podo- življamo tudi mi in namen kovana, v kateri je opisal od- skimi avtorji, kot so Dragu- Jalna, Ivana Matičiča, Anto« literamo-glasbenega redtala hajanje mož in fentov v voj- tin Kete, Josip Mum in Ivan na Leskovca, Franceta Zbaš- je biJ ravno ta • podoživeti kar so doživljali udeleženci mesto dobil Rudolf Maister, mi. podpisoval pa se je s Golarja, Ivana Cankarja in sko. Na prireditvi je osrednje Cankar. Maister je pisal pes- nika, Frana Albrehta, Cvetka slovenski pesnik, general in odločen borec za severno vojne. Dela, ki sta jih inter pretirala redtatoija, so napi sali Fran Šaleški Finžgar duhovnik, pisatelj in drama tik. k) je bil rojen v Doslov Čah, vasi pod Stolom. Zanje- bil Maister znan pesnik in Patrola, Rožmarin, Še za- nec sem skladatelja Benja-gova dela je predvsem zna- kulturni delavec. Kot dijak dnji zvon. Gosposvetska mina Ipavca. Večer je z be- čilno, da so tesno povezana z je bil tudi član literarnega straža. Naprej in Naši mejni- sedili o prvi svetovni vojni življenjem. O prvi svetovni društva Zadruga, kjer se je ki. Med deli.kismo jihsliša- uspešno naslikal» kaj so vofa-vojni je napisal povesvPrero- setnanil z znanimi sloven- H, so bila tudi dela Janeza ki preživljali. psevdonimi, največkrat s številnih drugih. Večer so psevdonimom Vojanov. Na popestrili Zasavski fantje, mejo. Čeprav se ga ljudje I itéra m o-glasbenem récita- ki so zapeli ljudsko Dober- večinoma spominjajo po lu so obiskovalci lahko pri- dob, Vrečko v Rožmarin na boju za severno mejo, pa ie sluhnili njegovim delom: Maistrovo besedilo in Slove- vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno z jutranjo meglo po nižinah. Dopoldne se bodo začele padavine. Snežilo bo do okoli 600 m nadmorske vi Š me. Pihal bo fugozahodnik. jutri bo oblačno in večinoma suho. V četrtek bo pretežno oblačno. A^cifd K^ lirStfza nvteoroicg ijo TOREK SREDA J t I 9 é t -A/S^C IcO I -1/4°C ČETRTEK -2/2°C o CefcMc ^ y LtAMns » M A ^ ^^ : -» / ' I Ziicnb o 9J4K o l^ka 10/4*0 Kranj Spremenjene cene naftnih derivatov Z današnjim dnem se cene naftnih derivatov v skladu z vladno uredbo spet spreminjajo, pri motofnem bencinu navzgor, pri dizelskem gorivu in pri kurilnem olju pa navzdol. Cena motornega bencina NMB se bo zvišala za 0,024 evra na liter in bo znašala 0,965 evra na liter. Za motorni bencin NMB 98 pa bo treba odšteti 0,026 evra več za liter in bo poslej 0,981 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo malenkostno nižja, za o.ooi evra tn bo 0,947 evra za liter. Kurilno olje pa se poceni 0^004 evra in bo stalo 0,534 evra za liter. D. Ž. šenču R CodlarjI prevzeli obiast pred nami so pustnii dnevi, zato bodo v četrtek Godlar/i znova začasno, do svečnice, prevzefl oblast v Šenčurju. Prenos oblasti bo potekal po mirni poti, zato društvo Godlarji vabi, da si v četrtek ogledate prevzem ključa, ki bo ob 17. uri potekal pred občinsko stavbo v Šenčurju. S. š. Železniki Višja povprečna gradbena cena Občinski svetniki v Železnikih so na zadnji seji skíenili, da se povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine za tretjo stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in cene stavbnega zemljišča v občini Železniki v letu 2009 poviša za 4,2 odstotka in tako sedaj znaša 990 evrov. Za šest odstotkov pa so dražji povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za tretjo stopnjo opremljenosti, ki po novem znašajo 140 evrov za kvadratni meter uporabne površine, od tega za komunalne objekte in naprave v individualni rabi 62 evrov, za komunalne ob- ekle In naprave v kolektivni rabi pa 7S evrov. Obe cení uporabljajo cenilci za ugotavljanje vrednosti nepremičnin na območju občine Železniki, hkrati pa sta osnova za oblikovanje najemnin za poslovne prostore in stavbna zemljišča. A. H. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 47 novorojenčkov, od tega 21 dečkov ter 26 deklic. V Kranju se je rodilo 14 dečkov in 17 deklic. Najlažji je bil deček z 2910 grami, najtežja pa deklica s 4260 grami. Na Jesenicah se je rodilo 9 deklic in 7 dečkov. Najlažja je bila deklica, kr je tehtala 2770 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 3900 gramov. RADIO KRANJ d.0.0. strflwieva ul. 6. kranj Tei.6PONî <04) (04)2ai <04) 2022 (091) mtnuÊ PKNS^MJ FAX: <04) 281 <04) 291 e poêla r ra«llokr« nlOrad l^kra nj.»l www.radio-kranj.si 4 Gorenjski Glas V katero šolo je priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Mafita Volčiak Časopis izhaja občasno www.goren iskicias.sj "Ko se pogovarjam z mladimi, ugotavijam, da so zelo dobro usposobljeni za delo preko računalnika, za iskanje informacij preko računalnika, šibkejši Stran 4 Pred izbiro poklica vIateja Raítt no šolo, se Se vedno odloča- jo predvsem za vpis v gim- Čevelj; na katerem se je od- nazijske programe. Na to lepil podplat ali odlomila verjetno vplivajo tudi starši, ostali še brez kateregakoli poklicnega znanja. Zato se tudi pri ministrstvu za delo. družino in socialne peta, danes še lahko odne- saj naj bi se še vedno pre- zadeve trudijo, da bi te mla- semo k čevljarju, da nam ga popravi. 2e Čez nekaj let pa se nam lahko zgodi, da bomo tak čevelj, Čeprav bi bil še povsem uporaben, lahko samo zavrgli, saj ne bo nikogar, ki bi ga popravil, Tudi Čevljar namreč sodi med poklice, ki počasi izginjajo, saj med mladimi pogosto dogajalo» d.a svojim de usmerili v izobraževanje otrokom govorijo, naj štu- za deficitarne in druge per-dirajo, da jim ne bo treba spektivne poklice. Vsekakor pa je pred dokončno odločitvijo verjetno smiselno zbrati čim več informa- delati. Po drugi strani ie mogoče razumeti 15-iet- nike, ki končujejo osnovno zanje ni zanimanja. Večina gotovo ne bodo prišli do predstavitvami še posebno mladih, ki končujejo osnov- Študija, po vrhu pa bodo ti potrudijo. šolo, da bi radi vsaj Še za cij, kaj ponujajo posamezni nekaj let, ko bodo mogoče programi, in mogoče obis- bolj zreli, odložili odločitev kati tudi kakšno poklicno o izbiri poklica. Vendar vsi àolo, kier se ponavadi s | A i TEHN SK SOLSKI CENTER KRANJ Í ' •1 . .. I. I PISU v •• I STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA STROKOVNA GIMNAZIjA «»KI l.tti'ÎH KRAř^l VIŠJA STROKOVNA čni a '^hnfski ^vJLM tfHUN RHANI Srednje poklicno izobraževanje [ I FK -V; I i u I IPHNIŠKA GIMNAZIjA /^ivnovljrnn. nioiiií/ťírno Ci^s'^i^^ifiu in fřrrííiíno ovrcť/nořc/ítí (/20 KT) vís/Vši)NíO(í sřra/ífsf.Yí \Ai uWAiniKAk MEHA^POMI)' • k» í PATí P Srednje strokovno izobraževanje I . i^c/ '^min ťii kíwí]}! fiHNfK MCh^^ ' Il Maturitetni tečaj s. iV Poklicno ichniško izobraževanje • í ILKTRO'I FHNIK RA-, Poklicni leèaj ft r . 1 . . I ' . . . ^ ' , V 4 , i ^ 11 ; t MrHATRONI!.:A , 4 . I RohfUikit, Proizvo. liiS nn / Informatika . 1 \it:'\ t ^ r s/Vi i > I cnii Lií\i:c / /i/í uVi ) r iJ.^iVf 04 280 40 00 na informativna dneva, ki hosia 13. in 14. februarja ob in I")- uri za srednji soli ICI ob 10. in 16. uri za Visio strokovno šolo. f I 4 ¥ 22 V katero šolo, torek, lo. februarja 2009 Vpis deleži razpisanih mest za vp»s v sr£on)ešolske programe za Šolsko leto 2009/20)0 3,0% Î4 7* □ H\lit potficn« ^nfaoJmnif mbrjíťvin « 40 Î5 ÎO ÎS 20 ťí' ■ 15 - 10 ^ • L So^ibô im poUicw iàhkc im :oc9/iOîO jméhfĚ peUoo icliU lec» SrfidAj* fWâwn» in vMCm CimMtiiá Načeloma dovoli prostora Letos so razpisana 25.404 vpisna mesta na srednjih šolah^ za katera bo lahko kandidiralo 1900S učencev, ki končujejo osnovno šolo. Mate ta Rant Tudi letos bo prihodnjim dijakom v srednjih šolah na voljo več mest, kot je kandi» datov, 1900S učencem, ki letos končujejo osnovno §olo, so v srednjih šolah na voljo 25.404 vpisna mesta. To je 325 manj kotláni, vendar zaradi manjše generacije. letos ie namreč 199 de-' vetošolcev manj, je to še vedno 396 več, kot je kandidatov. Zato se bodo lahko odločali glede na svoje in- í terese, je prepričana državna sekretarka pri ministrstvu za Šolstvo in Šport Alenka KovŠca. v odstoten oziroma je razpisanih 9410 mest za vpis v te Delež razpisanih mest za programe. Za programe mest, za nižje poklicno gimnazije je 34,7'0dst0ten. izobraževanje pa 760 mest. Čeprav je navidez mest za vse dovolj, pa se ob vpisu ponavadi pokaže, da je delež razpisanih mest v poklicnem izobraževanju še prevelik» za gimnazije ter srednje tehniške in strokovne Šole pa premajhen. Po« leg tega šole za nadaljevanje šolanja po programih poklicno-tehniškega izobraževanja razpisujejo 3.180 vpisnih mest. Glede na lani je delež razpisanih mest za programe srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja srednjega poklicnega izob- večji. Ravno tako je že drugo V programih splošnih in strokovnih gimnazij je pri- Podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju hodnjim dijakom skupaj na ter druge informacije bodo učenci lahko dobili voljo 8815 rnest. od tega na informativnih dnevih. Večina šol bo 6800 v splošnih gimnazi- . - . , . .. jah in 2006 v strokovnih informativna dneva pripravila gimnazijah- V srednjih stro- v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri, kovnih in tehniških šolah je ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri. raževanja so razpisali 6419 leto ta delež večji od deleža razpisanih mest za programe gimnazij, ki pa je glede na lani nekoliko manjši. Glede na lani ie nekoliko delež razpisanih mest 37- manjši tudi delež razpisanih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja. medtem ko je delež razpisanih mest za programe nižjega poklicnega izobraževanja ostal na isti ravni. MEDPODJETNISKl ZOBRAZEVALN CENTER Brez tehnike si danes ni več mogoče predstavljati sodobnega načina življenja To področje se izjemno hitro spreminja, razvija, nadgrajuje, zahteva prilagodljivost razmeram in situacijam. Na področju srednjega poklicnega, strokovnega in višješolskega izobraževanja se s prenovljenimi programi uveljavlja tudi drugačen pristop izvedbe programov. V šolstvu smo se večkrat soočali z očitki javnosti, da je pridobljeno znanje na vseh nivojih izobraževalnih institucij preveč teoretično naravnano in se premalo upošteva potrebe prakse, predvsem gospodarstva. Prenovljeni programi omogočajo gospodor-stvu večji vpliv no izbiro vsebin in način izvajanja programa. Pričakujemo, da bodo tesnejše povezovanje teorije in prakse, modularna zasnovo programov in vpliv gospodarstva na izvedbene kurikule dali sistemske učinke za dosegarye izobraževalnih ciljev. Septembra 2008 je Tehniški šolski center odprl novo enoto, ki že deluje kot vezni člen med rednimi dejavnostmi šolskega centra in partnerji znotraj zavoda in v okolju. Poglavitne dejavnosti pri povezovanju šol znotraj zavoda z okoljem so predvsem: - promocija tehniških poklicev - pomoč pri izboljševanju kvalitete dela znotraj posameznih šol in kvalitete ponujenih storitev neposrednim uporabnikom, dijakom, študentom in staršem - povezovanje šole s podjetji v okviru rednega programa izobraževanja, konkretno na področju praktičnega usposabljanja z delom za dijake in praktično izobraževanje študentov Posebej bi radi izpostavili zadnje področje, ki je zakonsko opredeljeno in se izvaja že četrto leto* Praktično usposabljanje z delom v okviru srednješolskega strokovnega izobraževanja in praktično izobraževanje študentov sta izziv za gospodarstvo in obrt. da sprejme ponujen de! odgovornosti pri usposabljanju kadrov in s tem prispeva k dvigu kvalitete poklicnega in strokovnega izobraževanja na srednjem strokovnem in višješolskem strokovnem nivoju. V času praktičnega izobraževanja dijaki in študentje pridobijo osnovne veščine in spretnosti za samostojno delo v delovnem procesu, predvsem tiste, ki jih v šolskih delavnicah ni moč dobiti. Dijaki in študentje v podjetjih opravljajo vsa osnovna dela, delajo na konkretnih delovnih mestih pri delodajalcu, na kakršnih bodo delali kot kvalificirana delovna sila po zaključku šolanja. via Tehniškem šolskem centru Kranj imamo odlično razvito mrežo sodelovanja z mentorji v podjetjih in si prizadevamo vsako leto še povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom. Nabor podjetij, s katerimi že sodelujemo, presega število 200. zpostaviti je potrebno, da je Tehniški šolski center Kranj aktivno sodeloval pri prenovi programov srednjega in višje strokovnega izobraževanja in kot nosilec ter partner tudi pri pripravi programa za usposabljanje mentorjev pri izvajanju praktičnega izobraževanja v podjetjih. Vse, ki jih tehnika m delo v tehničnih poklicih zanima, vabimo, dd nas obiščejo na informativnih dnevih 13. in 14. februarja na Tehniškem šolskem centru Kranj. s 9 « 4 V 9 H ¥ f v katero šolo, torek, lo. februarja 2009 23 Vpis Odslej bolonjski programi Prihodnjim študentom bo letos na voljo 27.155 vpisnih mest na univerzah in visokošolskih zavodih. Matija Rant Za redni študij je razpisanih 19.720 mest, za izrednega pa 7.455 mest. Za prihodnje študijsko leto bo tako na voljo 1508 mest več kot v minulem Študijskem letu. Od tega bo za redni študij Si 6, za izrednega pa 692 mest več. Razmerje med številom mest za redni in izredni študij je letos 72,6 odstotka proti 27,4 odstotka, medtem ko je bilo lani to razmerje 73,7 proti 26,3 odstotka. V primerjavi z lani se je število s mest najbolj povečalo na Univerzi na Primorskem, in sicer za 37 odstotkov, na drugih univerzah pa za povprečno tri odstotke. Vsi visokošolski zavodi bodo v novem o a o o likovali v univerzitetni pro- je sedem na Univerzi v Ljub- kov razpisanih mest pa ima- študijskem letu razpisali le nove, prenovljene, boionjske študijske programe. Z novimi programi večinoma nadomeščajo dosedanje visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe. Nekatere izmed dosedanjih visokošolskih stro- tih magistrskih študijskih kovnih programov so preob- programov. Od slednjih jih gram, mnoge Članice univerz pa svojo ponudbo širijo s povsem novimi programi. V javnih zavodih in zavodih s koncesijo je za novo Študijsko leto razpisanih 285 Studijskih programov, od tega 76 visokošolskih strokovnih, 201 univerzitetni in 8 enovi- Ijani, in sicer arhitektura, farmacija, pedagoška matematika. den talna medicina. jo študiji tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Nekaj manj kot deset od- medicina, teolc^ja in veteri- stotkov vpisnih mest pripada na, enovit Študijski program študijem s področja storitev, medicine pa je razpisan tudi na Univerzi v Mariboru. Delež razpisanih mest v programih družbenih in poslov- rUh ved ter prava je dobrih 31 odstotkov, več kot 22 odstot- dober odstotek manj mest pa naravoslovju, matematiki in računalništvu, izobraževanju učiteljev in pedagoškim vedam ter umetnosti in hu-mani&tiki. EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI KCiSA razpisuje 1. prijavni rok za vpis v študijskem letu 2009/2010 za triletni dodiplomski univerzitetni Študijski program Pravo \. stopnje. dvoletni magistrski študijski program Pravo 2. stopnje, dvoletni magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin 2. stopnje, triletni doktorski študijski program Pravo 3. stopnje, triletni doktorski študijski program Pravo In management nepremičnin 3. stopnje. Prijave pošijite: Za 1. letnik dodiplomskega Študija: od 10. februarja do 9r marca na naslov: Visokošolska prijavno-! nformacijska služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana. Za 2. in 3. letnik dodlplomskega študija, magistrski in doktorski Studij Ubiramo registracijo prijave za vpis) od 04. februarja do 9. marca na naslovi £vrop&ka pravna fakulteta v Novi Gorici, Kidričeva 9,5000 Nova Gorica. Redni vpis v 1. letnik za triletni dodiplomski študijski program in oba magistrska itudljska programa so koncesionlrani In zato ŠOLNINE NI! Vabimo vas na informativne dneve, ki bodo potekali: 10.02.2009 ob17. uri v Hotelu Piramida v Amfiteatru, Ulica heroja Slandra 10.2000Maribor 13.02.2009 Ob 12. uri ter 14.02.2009 ob 10. uri v Ve[iki sejni dvorani na Mestni občini Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1.5000 Nova Gorica 17.02. 2009 ob 17. uri na Slovenski Matici. Kongresni trg Lju b Ija na. Vse informacije v zvezi s prijavami in vpisnimi pogoji 2â študijsko leto 2009/2010 najdete na spletni strani www.evro*pf.sl. Pokličete nas lahko tudi po tel. 05/338 44 00 ali 05/336 44 03. Šolski center Škofja Loka sestavljata Srednja šola za lesarsNo in Srednja Šola za strojništvo, v okviru katere deluje tudi dijaški dom. Srednješolsko izobraževanje nadgrajuje Višja strokovna šola, kjer se izobražujejo strojni inženirji, od naslednjega študijskega leta dalje pa tudi ldsarski inženirji» Šole med sabo povezuje Medpodjetnl-ški izobraževalni oenter. ki je vez med Šolskim centrom in gospodarstvom. Srednja iola za lesarstvo ponuja Šolski center Škofja Loka je uspeèna In sodobna izobraževalna organizacija, ki v sodelovanju s podletli stremi k nadaljnjemu razvoju in ras V organizacije. Potrebe na trgu dela opozarjajo na aktualnost po^//cne-pa izobraževanja, zato Center vzdržuje in razvija nižje rïo, sredrïje poklicno, srednje strokovno, poklicnoAehniško In višješolsko izobraževanje. Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgradijo na Višji strokovni šoli v programu lesarstva In pridobijo naziv inženir lesarstva. Srednja šola za strojništvo prav tako ponuja programe od nižjega in srednjega poklicnega, poklicno- tehniskega do srednje strokovnega izot>raževanja. Izobražujejo za poklice: pomočnik v tehnoloških procesiht oblikovalec kovin • orodjar, instalater strojnih Instalacij, izdetqvaiec kovinskih kon- strukcij, aytoserviSer, B^ùkaro- programe od nižjega poklicnega, varstva, kj v sodobnem času vse serist, strojni tehnik in avtoser-srednjega poklicnega^ poklicno- bolj pridobiva na pomembnosti. Izo- visni tehnik, obdelovaiec lesa, tehniškega do srednje-strokovnega izobraževanja. Področje lesarstva bražujejo za poklice: obdelovalec mizar, tapetnik, lesarski tehnik lesa, mizar, tapetnik, lesarski in okoljevarstveni tehnik. Tudi Najsodobnejši didaktični CNC stroji omogočajo znanja, kisoiakci dopolnjujejo s programom okolje- tehnik in okoljevarstveni tehnik, oni lahko svoje znanje nadgradijo uporabna v gospodarstvu. na višji šoli in pridobijo naziv inženir strojni štva. V naslednjem studijskem letu pa se bo študijskemu programu strojništva pridružil še višješolski program lesarstva. S tem bo šolski center Škofja Loka ponujal Izobraževanje na področju lesarstva in strojništva za vse poklice od nižjega poklicnega do višješolskega izobraževanja, ki ga bo dopolnjeval še z okoljevarstvom. Tudi izot)raževalno delo z odraslimi ima na Šolskem Zanimivi programi, dobri materialni pogoji, sodelovanje z gospodarstvom, dobri rezultati na poklicni maturi in zaključnem Izpitu, dobre možnosti za zaposlitev in nadaljnje izobraževanje so samo nekatere pretfno- sti, ki vam jih ponujajo v Šolskem centru Škofja Loka^ šoli. V izobraževanju odraslih pa znanje pridobiva 120 udeležencev v srednješolskih programih in 199 v višješolskem programu. Če si želtte ogledati, kaj vse se počnejo v Cental, vas vabijo na informativne dneve, ki bodo potekali v petek In soboto, 13. in 14. februarja 2009. Srednjo šolo za lesarstvo bodo predstavili na Kidričevi cesti 59 (Tra-V preteklem tetuje center prejel naj- ta) v petek ob 9, in ob 15. uri 1er vso- Dijaki svoje heretično znanie nadgradijo pri praktičnem izobraževanju. centru dolgo tradicijo. Z vsakim in- všje priznanje Obrtne zbornice Slo- boto ob 9. un. Srednjo šolo za teresentom za izobraževanje, pre- ve nije za odlično sodelovanje na strojništvo v Podlu bniku 1b v petek kvalifikacijo, dodatno tzobraževa- področju izobraževanja. Letos se ob 11. in ob 15. uri, ter v soboto ob nje. usposabljanje opravijo uvodni pri njih izobražuje 275 dijakov v le- 9. uri, Višjo strokovno šolo pav pe- razgovorin pripravijo individualni na- sarskih in 5Ô7 dijakov v strojniških tek ob 9. uri, ob 16.30 ter v soboto črt izobraževanja. programih ter 123 študentov v višji ob 9, uri prav tako v Podlubniku 1b. Šolski center Škofja Loka, Podiubnik 4S2D ŠKOFJA LOKA. tel: +386 [0)4-506-23-00, faks: +386 (0]4-506-23-18, spletni naslou: vuww.ss-sl.si, e-naslov: info@ss'sl.si v Ř f i 24 v katero šolo, torek, lo. februarja 2009 Anketa y pogovor Moj sanjski poklic... Neža Rebolj, Kranj: "Zame je to poklic, ki ga rad opravljaš in ti predstavlja tudi hobi. Pomembno je še, da imaš dobre sodelavce. Zame je to delo v športu, kar bi rada delala tudi v prihodnje." A)da Koprivnik, Podljubelj: "Sanjski poklic je zame tisti, id ga opravljaš z veseljem in ti prinaša tudi zaslužek, kot si ga želiš, predvsem pa zadovoljstvo pri delu. Pri izbiri študija se bom poskušala približati temu." Špela Srečnik, Kranj: "To )e poklic, v katerem moraš uživati. Zame je to poklic, povezan z medicinskimi vedami, saj bi rada pomagala drugim. Če pri delu trpiš, ga namreč ne opravljaš tako dobro, kot bi ga sicer/' Matic Žbontar, Srednja Dobrava: "Zame je sanjski poklic novinarka. Veliko deiaš na terenu, si v stiku z ljudmi... Delo ni monotono. Če bom dober v šoli, si bom mogoče tudi sam izbral ta poklic." / m. r., foto: corazd Kavčič (Samo) formalna izobrazba "Ko se pogovarjam z mladimi» ugotavljam, da so zelo dobro usposobljeni za delo preko računalnika» za iskanje informacij preko računalnika» šibkejši pa so pri osebni komunikaciji in predstavljanju." Suzana P. Kovačič O zaposljivosti mladih smo se pogovarjali z Lučko Ži* žek, direktorico Zavoda za zaposlovanje. Območna Najbolj iskani |>oklici v EU do leta 2020 po raziskavi švicarskega inštituta Prognos: služba Kianj ;'V preteklem . „j^dicinske seslre, o[>dobju so bili najbolj iska- j «i . ni poklici v gradbeništvu, v ' zdraviuki, trgovski dejavnosti zaradi - bolničarji, širitve nakupovalnih cen. - menedžerji V trov, pa tudi natakarji, ku hani, diplomirane medicin bolnišnici. ske sestre, zdravniki, strojni • tržni svetovala, in elektro inženirji. Iskanje - strokovnjaki zaposlitve je odvisno od vsa* kega posameznika, kako se znajde in koliko je aktiven. Oglaševanja, • pravni svetovalci. Tudi v sedanjih kriznih ča- • Špediterji, sih so potrebe po delavcih, . skladiščniki, ■ diplomirani logistiki, - elektroinženirji, - irďormatiki, - programerji» - specialisti za pokojninsko zavarovanje, - pozavarovalničar^i, - kontrolorji letenja, - elektroniki, - lesarski inženirji, • strojni inženirji, • podjetniški svetovalci. Lučka Žižek ; FoTo: Tiha Qokl biti fleksibilen," je povedala sogovornica. ICaten so poklici prihodnosti? "Težko je napovedati, kateri poklici bodo najbolj aktualni v prihodnjih letih, tudi zaradi gospodarske krize. Po švicarskega instituta podatkih raziskovalnega Prognos, ki jo je objavil nem§ki tednik Focus, naj bi bili najbolj perspektivni poklici v Evropski uniji do leta Z020: medicinske sestre, zdravniki, bolničarji, me- • učitelji, jo je pokazala, da je stopnja zbe, seveda 2 vidika potreb brezposelnosri pri mladih, na trgu dela. Precej je iskal- starih do 24 let, upadala do cev zaposlitve na poklicni leta 2007. Brezposelnost v stopnji izobrazbe, kjer je starostni skupini od 15 do brez dela še največ prodajal- 24 let v letu 2007 je bila cev in administratorjev in io,}-odstotna, kar je precej na peri stopnji izobrazbe, nižje od leta 2000, ko je bila med njimi so gimnazijski i6,8-odstotna. Mladi so sku- maturanti, ki ne končajo pina, ki je najbolj podvržena različnim fleksibilnim obli- študija. Manj pa je brezpo» selnih z visoko in univerzi- kam zaposlovanja, kot sta tetno izobrazbo, decembra zaposlovanje za določen čas in skrajšani delovni čas. Delo na domu in delo na da- lani jih je bilo 60. " Kakšne pa so možnosti nedžer)! v bolnišnici, tržni svetovalci, strokovnjaki oglaševanja, pravni svetovalci. špediterji, skladiščniki, diplomirani logistiki, elektroinženirji, informatiki, programerji, specialisti za pokojninsko zavarovanje, pozavarovalničarji, kontro- orii letenja, elektroniki, le- • revizorji Ijavo pa pri nas še nista tako za prekvaliHkacijo v drug uveljavljena." poklic? "Dogaja se, da imamo brez-Kakšne so spodbude zapo- poselne s poklicem kuharja. slo van ja mladih? natakarja, pa ne želijo delati kako se znajdeš. Danes se "Ukrepi aktivne politike za- v tem poklicu. Prvenstveno velika ve6na îttlâdih vpisuje poslovanja so namenjeni bi sicer moraii sprejeti za- v nadaljevanje Šolanja in ga tudi konča, zato je formalna izobrazba sama po sebi umevna in v ospredje stopa« sa rski inženirji, strojni in že- jo druge stvari- Ko se pogo- di j nim skupinam, ki so najbolj problematične z vidika brezposelnosti. V naŠi območni službi je delež registriranih mladih do 26 let poslitev v svojem poklicu, ampak če so neuspešni in jih to čisto nič ne veseli, potem se poskuša najti drugo možnost, spet iz vidika za- nirii, podjetniški svetovalci, varjam z mladimi, ugotav- okrog 12 odstotkov in so posljivosti na trgu dela." u6telji in revizorji. Ijam, da so zelo dobro uspo- Ugotavljam pa, da deloda- sobljeni za delo z računalni- jalce ne zanima več samo formalna izobrazba, ampak tudi sposobnosti, veščine in lastnosti delavca.'* Mladi potem oiso v predno- sti, saj imajo po šolanju samo formalno izobrazbo, nimajo pa ukušenj. "Zelo pomembno je, kako znaš povezovati različna znanja, kako znaš sode lova* ti v timu, kako komuniciraš, kom, za iskanje informacij preko računalnika, šibkejši pa so pri osebni komunikaciji in predstavljanju. Mladi so dejansko v slabšem položaju pri vstopanju na trg dela, ker nimajo izkušenj, ker veliko delodajalcev v manjših in srednje velikih podjetjih niti ne najde Časa za usposabljanje mladih sodelavcev. Anketa o delovni sili med slovensko populaci- "Mladi so skupina, Id je najbolj podvržena različnim fleksibiimm oblikam zaposlovanja^ kot sta zaposlovanje za določen čas in skrajšani delovni čas." manj problematična ciljna Uvedli ste e-svetovanje za skupina, kot starejši nad 50 načrtovanje poklicne poti. let, kjer je v naši območni "E^svetovanje je spletna sto- Anketa o namerah gorenjskih učencev enoti registriranih skoraj. 40 odstotkov brezposelnih. Podatki o mladih brezposelnih do 26. ieta starosti konec lanskega decembra za našo območno službo kaže- ritev Zavoda za zaposlovanje (www.ess.gov.si), ki kot osebna spletna svetovalnica vsakomur ponuja informacije. nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje devetošolcev o nadaljevanju šolanja. Odgovarjalo \o sledeče: od skupaj 4546 poklicne poti in iskanje za- je 1920 devetošolcev> še neodločenih glede nadaljevanja je 10,5 odstotka, od 1718 odločenih namerava nadaljevati šolanje: - 44 odstotkov v gimnazijah • 41 odstotkov v strokovnih šolah • 15 odstotkov v poklicnih šolah. brezposelnih je bilo mladih poslitve. Spletna stran je se- 573. Od 573 jih je bilo 440 iskalcev veda namenjena tudi mla- prve zaposlitve, dim, ki se šele odločajo za med njimi je bilo največ takih s končano osnovnošoU poklic, ker vključuje testira- nje. ugotavljanje lastnosti, sko obveznostjo. Za njih je spretnosti; s posebnim zagotovo primerno nadalj- vprašalnikom tudi ugotav-nje izobraževanje in prido- ljamo, na katerih področjih bitev vsaj poklicne izobra- bi bili lahko uspešni." 4 f 41 % A- k Program sploIne gimnazije (vpis v Štiri oddelke i. letnika) f Dijaki bodo lahko izbrali med: - oddelkom s poudarkoni na naravoslovju. - oddelkom s poudarkom na družboslovju, - oddelkom s tremi tujimi jejiki. Program klasične gimnazije (vpis v en oddelek i. letnika) ^ Edina šola na Coren)skem: • klasična gimnazija dijakom nudi več humanističnega znanja« • vsa Štiri leta se dUaJci učtio tudi latinščino. - pri drugem lujem jeziku dijaJd lahko izbirajo med nemščino ali španščino. Evropski oddelek (vpis v en oddelek i. letnika) Sodobnejši učni pristop: • pouk se nadgrajuje z uvajanjem sodobnih učnih metod in učnih vsebin. - poudarjeni drugi tuji iezik ie francoščina ali ruščina. ob vpisu v 4. letnik bodo dijaki lahko izeftali mso trinajstimi izbiftnik^i predmeti za maturO. pouk poiekâV dopoldanskem času, avtobusni prevozi pâ so prilagojeni umiku §oIe. ûâ Gimnaziji Škoija Loka izvajamo bogat program izbirnih vscbin zâ dijakC. fiEZUiTATi, ki so jih dijaki skupaj zučilelji IkofjeloSke gimnazije dosegU v minulih letih, so gimnaziji v veselje m ponos • nadpovprečr.i dosežki na maturi, drlavni prvaki v znanju, udeicžcnci in dobitniki priznanj na olimpijadah v znanju, naŠi dijaki napredujejo (se razvijajo) v uspešne Šnideme in diplomante. Informativni dnevi: petek, 13. februarja 2oo9, ob g. uri in ob i5. uri, sobota, 14. februarja 2009, ob o. uri. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA Dodatne informacue lahko poiščete na spletnem naslovu iole: http;//www.s-cimsl.kr.edus.si ISCETE DIJAŠKO SOBO V UUBUANI? DOBRODOŠU V DIJAŠKEM DOMU TABOR TABO ZAKAJ V D JAŠKI DOM TA OR? •• I ker je v bližini vseh ljubljanskih srednjih šol, ker je blizu avtobusne in železniške postaje, zaradi velike zavzetosti vzgojiteljev za ušesno šolanje dijakov, zaradi dobrega sodelovanja vzgojiteljev z vsemi šolami, ker imamo domsko svetovalno službo, ker nudimo strokovno svetovanje v situacijskih stiskah in osebnih težavah, ker nudimo dijakom brezplačno učno pomoč, ker imamo v domu štipendijski sklad, ker Imamo brezžični dostop do Interneta v spalnicah, zaradi pestrega zMjenja med vrstniki in lažje socializacije, zaradi številnih možnosti koristnega preživljanja prostega časa, zaradi dolgoletne tradicije, saj so morda v našem domu bivali že tvoji starši. DIJAŠKI DOM TABOR, VIdovdanska 7, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/234 88 40, fax: 01/234 88 55 elektronski naslov: âdtabor-lj@gue8t.drnes.si spletna stran: www.ddt.si ntl Dodatne informacije boste dobili v Dlia&kem domu Tabor! GIMNAZIJA Spletna stran: http://www.esic,si ali gimnazija .esic.si Kidričeva 65, Krar», Tel.: 059-093-340 PROGRAM NOVOSTI NFORMATIVNIDAN Ekonomska gimna;ija odriřlpk ; glnbalnimi pviropskimi vsfhin-imi športni oddelek (za vpis vanj je treba poslati ustfe?roi3okume;vaci]odol8 2.) petek. 13 febfuaija 2009, ob 9 in IS, ufi sobota 14, februarja 2009. ob 9, uri edini na Gorenjskem DSD-dIplomo iz nemščine vrhunsko opremljene učilnice in telovadnico prijazno pot do vašega uspeha EKONOMSKO-TRGOVSKA SOLA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 33 VABILO na Informativni dan, ki bo v petek, 13.2.2009, ob 9.00 in 15.00 in v soboto, 14.2.2009, ob 10.00 GRAD8ENO-STORITVENA SOLA za soiskoim2009,2010 vabi na informativne dnevp in k vpisu učenke in ucence ler dijakf m dijakinje za naslednje mogíame 1. Srednje sirokovno izobraževanje GRADBENI TEHNIK (SSI) Vet informacij najdete na spletni strani solel 2.Poklicno-tehnicnoizobraževanje: • <]RADBENITEMNIK(PTI) 3, Srednje poldicno izobraževanje: « FRIZER 4. Nižje poklicno izobraževanje: MODEl SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV VGRADBENIŠTVQ:ZIDAR TESAR SlIKOPLESK/ KERAMIK iZVAJALR SUHOMONîWIlt GRADNi GRADBINEC , PECAR- Poleg tega »la izvaja tudi organizirano izobraževanje odraslih po ''Modelu skupnega izvajanja programov v çradbenistvu" za prekvalifikacijo in za pridobitev prvega poklica ter samo izobraževanje za poklicfrizer. Ce si želite pfidobiîi pokli( ki omogoča zjpo^litev in n^ina je glavrii cilj tega spletnega mesta na enem mestu ponuditi vsem ciljnim skupinam preprost in učinkovit dostop do infor- macij, ki jim bodo v pomoč pri odločanju c nadaljnji izobraževalni in poklicni ter s tem tudi življenjski poti. Pri opravljanju njihovega deia pa bo v pomoč tudi šolskim in kariemim svetovalcem ter svetovalcem v vse živij enj • skem učenju. "Spletna stran ne tako. da uporabniku nu-www.mojaizbira.si presega dijo kar največ koristi," je okvire, s katerimi je zaradi pojasnil Miha Lovšin in do- specifičnega področja delo- dal, da bo na tej spletni stra- vanja omejena vsaka posa- ni mogoče najti odgovore iriezna institucija» ki je po- na vprašanja, kot je recimo no vprašanje, kateri projekti se odvijajo na področju poklicne orientacije in podobno. "Pri oblikovanju tega spletnega mesta so se prvič na državni ravni združili vsi sredno ali neposredno pove- kateri poklic te zanima, javni zavodi, ki so državna Í zana s poklicno orientacijo, kakšno izobrazbo za to po- avtoriteta na področju izob- Omenjeno spletno mesto je nastalo v okviru projekta uveljavljanja in spodbujanja poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki ga vodi center za poklicno izobraževanje ob finančni podpori ministrstva za šolstvo in informacije so zbrane na trebuješ, katero šolo izbrati, raževanja, zaposlovanja in šport ter evropskega social- enem mestu in organizira* kje najti odgovor na strokov» svetovanja." nega sklada. t \ / UN Grafične in interaktivne komunikacije UN Načrtovanje t^ksdlij in oblačil UN Oblikovanje tekstilii in oblačil C? VS Grafična in medijska tehnika VS Proizvodnja tckstilij \q oblačil Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5, Ljubljana www. n tf. uni-lj. si/ot ; ^ A za grafiko in tekstilstvo Dl iv . Univerza v Ljubljani - \ jim lahko olajša delo ter zagotavlja večji dobiček in racionalnejšo proizvodnjo," je poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije CirU Smrkdj. Zato si skupaj s Konzorcijem biotehniških šol, centrom za poklicno izobraževanje in s pristojnimi ministrstvi prizadevajo za boljio izobrazbo slovenskega podeželja. Ta po njihovem predstavlja temelj za nove ideje, ki odpirajo zanimiva deloNTia mestj in zagotavljajo razvoj podeželja. Biotehniške šole so se zato b S kovnih šol. Vpis na te Sol« j« dobra odločitev," je prepričan Boštjan Rozman Zgonc z ministrstva za šolstvo in Spore. Razvoj biotehniških šol in njihovih programov podpirajo tudi v kmetijsko gozdarski zbornici. "Spodbujamo k vpisu v srednje, višje in visoke šole kmetijskih programov. Kot partnerji sodelujemo pri pripravi novib programov, ki omogočajo pridobitev več poklicnih kvalifikaci) in večjo zaposijivost Le ustrezna izobrazba omogoča večje možnosti za ob-ških >oI Toneta Hrovala že in posledično boljše možno- stoj ter razvoj kmetijstva in Prihodnje Šolsko leto bodo v sko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj bo po novem delovala tudi ekonom- prvih letnikih poklicnih in sko-trgovska šola, v tem cen- strokovnih šol začeli izvajati tru pa bodo poskusno uvedli prenovljene, ponekod tudi nove programe, posodobili pa tudi športni oddelek v programu ekonomske gimnazije. so tudi učne načrte gimnazij- Novost je tudi program tehniških programov. Ka Gorenj- ka računalništva, ki ga bodo skem se obetajo še nekatere novosti. V okviru Ekonom- izvajali v Tehniškem šolskem centru Kranj. eno leto dlje kot druge SoIp. Za to jim je uspelo pridobiti <>ti Ta^oslftVAnja, "Programi so pripravljeni na podlagi podeželja," je prepričan Ciril Smrkolj. O kakovosti nji- tudi sredstva evropskega so- potreb posameznih dijakov hovih programov, je še dejal ciainega sklada. Novi pro* že zgodaj lotile prenove in grami so zasnovani tako, da uvajanja novih programov» omogočajo strokovno uspo- in so prilagojeni evropskim standardom, zato so ovrednoteni s kreditnimi točka- Tone Hrovat, pa priča tudi podatek, da se vpis v njihove šole v zadnjih štirih letih po- pri čemer so po besedah sobljenost za več poklicev, mi. Dobro se dopolnjujejo z večuje kljub manjšemu šte-vodje Konzorc.ja biotehni- prehodnost med programi delom višjih in^^sokih stre- vUu otrok v generacijah. Gorenjski Glas ; Virtualni časopis Po novem tudi evropski oddelek Generacija dijakov, ki se letos vpisuje v Gimnazijo Kranj, se bo lahko odločila tudi za opravljanje mednarodne mature. Mateja Rant enim oddelkom programa - mednarodne mature. Gimnazija Kianj bo jeseni v Pouk v evropskem oddelku, novo Šolsko leto vstopila 7 dvema novostma. Prihodnji dijaki se bodo imeli možnost vpisati tudi v evTOpsfci oddelek, razen tega pa bo generacija, ki se vpisuje letos, po dveh letih šolanja lahko izbrala program meÁiarodne ma- délku bodo imeli dijaki stalno je po)asnil ravnatelj Franci Rozman, bo potekal kot v ostalih razredih, le da bodo imeli dijaki evropskega oddelka priložnost delati v manjših skupinah z dvema učiteljema. V evropskem od- luie, ki sc zaÙK? v Uelfcju letniku. Tako se bodo kot tretja gimnazija v Sloveniji pridm- na id«:pulago tujega učitťl;a angleščine, občasno pa tudi nemščine. "Včasih bo na- mije, biologije ali fizike in pomagal naravoslovne zakone razumeti tudi po angleško. To bo zelo zanimivo/' obljub- Ija Rozman. Učitelja bosta sodelovala pri pouku in nudila tudi individualno pomoč dijakom, kadar sc jim bo zataknilo. V izbirnem delu bodo dijake usposobili za poslanike Slovenije v Evropski uniji in za poslanike Evropske unije v drža vah nečlanic ah. Del izbirnih vsebin v tem oddelku je žili Gimnaziji Bežigrad in mreč tuj učitelj lahko prišel namenjenih še mednarodni Drugi Gimnaziji Maribor z tudi k pouku matematike, ke- izmenjavi. Tudi trgovcev vse manj Mateja Rant ŠteviJo prijav za program tr- kljub ugodnim razmeram v Povečanje vpisa v srednje tr- govca v zadnjih treh letih zmanjšalo za polovico. "Po- trgovski panogi, saj trgovini kot dejavnost letno ustvari 34 9 BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Stfahinj 99,4202 Naklo, t: 04/277.21 00 www.bc-naklo.si ZOBRAZEVALNI PROGRAMI NA BC NAKLO govske šole, prispevek k dvi- sledično se zmanjšuje tudi odstotkov vseh prihodkov v gu ugleda poklica prodajalec, neposredno ozaveščanje mladih o poklicu prodajalca ter pravočasno informiranje osnovnošolcev o možnostih zaposlovanja in štipendiranja v trgovinski dejavnosti so osno'/ni cilji projekta Promocija poklica prodajalec, ki ga je ob podpori ministrstva za šolstvo in šport pripravila Tr» govinska z^mica Slovenije. Ugotavljajo namreč, da se je pred^deno število mest za novince, ponekod pa se programi že ukinjajo." je opozorila izvršna direktorica trgovinske zbornice Manča Lah. Najbolj se je vpis v ta program zmanjšal na območju Ljubljane oziroma osrednjes- lovenske regije, kjer se je lani od 2150 devetoloicev v program trgovca vpisalo samo 15 učencev, kar predstavlja 0,7 odstocka. "Podatki kažejo, da gospodarstvu S lovenije, zapc-sluje 12 odstotkov vseh zaposlenih, v dejavnosti pa je registriranih več kot 23 tisoč gospodarskih družb, poklic trgovca praktično izumira." Zato si v okviru zgoraj omenjenega projekta, ki vključuje številne promocijske aktivnosti, tudi s pomočjo interaktivnega avtobusa, prizadevajo 2â povečanje vpisa v trgovske šole. VIŠJA ŠOLA: i Inženir kmetijstva in krajine SREDNJA ŠOLA: BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA (nadaljevanje šolanja na vseh univerzitetnih prog ram h) NARAVOVARSTVO •Naravovarstveni tehnik ŽIVI LST VO »Pomočnikv biotehniki in oskrbi • M (ekar ■Pek •Slaščičar •Živilsko prehranski tehnik KMETIJSTVO ■Gospodar na podeželju ■Kmetijsko podjetniški tehnik HORTIKULTURA ■Vrtnar ■Cvetličar ■Ho rti kulturni tehnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ■Vsi našteti programi ■Tečaji , Vsi izobraževalna programi so prenovileni spicni strani: svvav, bc-n a k lo.si zasnovan f. najdete na naši ieni. da nas v času m fo rrnati vn i h dni. Srednja šola: petek, 13 2009, ob 9.00 Lin in 15 00 uri ter soboto, 14. februarja 2009, ob S.00 uri Telefon: 04/277-21-45 Višja šoia: petek, 13. februarja 2009. b uri ter v sobolo, 14. februarja 2009, ob 11,00 uri 28 v katero šolo» torek, lO. februarja 2000 Nasvet SRÎOHJA OOSTtNSKA IN TURISTIČNA ŠOU RADOVUfCA Kranjska C. 24,4240 Flâdovijica Tel.: (04) 537(>600Jax: (04) 5370-654 E-polta:sgts.radovljicâ@sgts.si, spletni naslov: www.sgt$r. si V prenovljenih programih na sodobeii na^n izobražujemo dijake irt jih pripravljamo na delo v dinamičnih in iskanih poklicih vgostinstvuintunonu. Obiiflte nas na Informativnem dnevu In si oglejte, kako dijaki pridobivajo znanja in spretnosti v triletnem programu 6ASTR0NCM HOTELIRtervftíriletnemprogramu GASTRONOMSKOTURÍSTICNI TEHNIK. VABLJENI 9 rOGRES 5 vpisuje v spomladanske tečaj« ANG. NEM. FRA (splošne in poslovne na vseh stopnjah, konverzacfjske) V, ^í-ídijc 10 JEZIKOVNA ŠOLA. d.O.O. SeUAKOVO NAS. 33. 4000 KRANJ TEL: 04/2310 644, GSM 031/666 380 Ter priprave na: • mednarodne izpite • Izpite državnega Izpitnega çentra za aktivno znanje • maturo POSEBNA PONUDBA: JNTENZIVNI TEČAJI V VYW w. W(S l,COm/ Pí oaress/ SKUPINAHZ2'5liCENCI Končna odločitev otrokova 'Viencem svetujem, naj najprej izberejo poklic, potem pa se bomo lažje pogovarjali o izbiri ustrezne srednje šole»" pravi Tina Kaitenekar. Suzana P. Kovačič Devetošold so tik pred odJo- dtvijo: kam na sr^jo šolo. Pa bo tâ prava? Pogovarjali smo se s Tino Kaitenekar, magistro pedagogike in Šolsko svetovalno delavko na usmerjanja imamo v razredu, v devetem razredu je teh ur še včč. V osmem razredu učenci pišejo t i. test Multi-faktorska baterija (MFBT), pri katerem se ugotovi, kakšne so sposobnosti učencev na razlitih področjih (verbal- Osnovni šoli Simona Jenka nem, prostorskem, Ic^čnem Kranj. .,.). v devetem razredu pa učencem in njihovim star* Koliko se lahko starši vme- šem - vse je individxialno • Samo v otrokovo izbiro sred- psihologinja interpretira re-nje Šole? Kako učence poklic» zultate testa. Ta test je ena od informacij, ki naj bi otroku no usmerjate v šoli? "Prav je, da je končna odloči- pomagala pri izbiri poklica tev otrokova, starši pa naj bi oziroma srednje Šole." ljenju delali), potem pa se Ne sme biti otroku le dlj, da bomo lažje pogovarjali o izbi- se vpiše na srednjo šolo. Po- ga pri tem usmerjali, mu priskočili na pomoč z informaci- Nekaj so otrokova pričakova- ri ustrezne šole. Naj povem membno je, da bo zmogel jami, mu stali ob strani. Ko- nja in želje, nekaj so njegove za primerjavo: lahko greš na uspešno narediti šolo in se nec koncev bo otrok tisti, ki sposobnosti. Kako se bo torej Tričav po direktni poti, če si. eventualno vpisati naprej." bo še naprej hodil v šolo in ki naj bi jo tudi uspešno zaključil, V Šoli v osmem razredu začnemo s poklicnim usmerjanjem: učenci dve uri preživijo v Centru za informiranje in pravilno odločil? za to dobro opremljen, Če "Vedno jim pravim, da je to imaš dobro psihofizično kon- Kaj pa tisti otroci, ki ne vedo, proces in da tudi odločitev, Id dicijo, Če poznaš pot. V na- kam bi se vpisaU? jo sprejmejo, ni nujno sprejeta enkrat za vselej. Naš šolski sistem je dokaj dobro prehoden in četudi zaenkrat ne iz- poklicno svetovanje (CIPS) v bereš najtežje šole. lahko kas- Kranju, kjer nudijo veliko in- neje prideš tja, kamor želil. formacij na enem mestu. Svetujem jim, naj najprej iz» Eno uro na temo poklicnega berejo poldic (kaj bi radi v živ- sprotnem primeru je boljša "Poleg vsega, kar sem že na- krožna varianta za veČ dni, pa štela, obstaja še test oziroma ravno tako prideš gor. Zato je vprašalnik poklicnih inter- dobro vedeti, kaj si želiš, po- esov (TPl), s katerim učencu tem pa pot do cilja izbereš pomagamo določiti področja, glede na sposobnosti, inter- kje je boljši. V devetem raz- ese, želje, motivacijo, delovne redu izpolnijo tudi anketo o m učne navade. poklicni poti. Gimnazija Kranj morda ni najlažja pot je pa zagotovo najhitrejša in daje izredne možnosti za uspešen študij. Mag. Franc Rozman /FotD TiruOCJ Gimnazija Kranj ima za šolsko nah, da imajo dijaki za približno te^iku. Pri mednarodni maturi je usposobljenost za nadaljnji študij na področju fizike, saj imamo leto 2009/10 razpisanih sedem deset odstotkovvač dela v skupi- večji poudarek na med pre d met- za našo šolo dober pokazatelj vsako leto nekoga, ki se udeleži oddelkov prvega letnika oziro- nah.dajim profesor nudi Individu- nem povezovanju, maturftetni izpit uspešnosti. S stališča staršev pa je olimpijade iz fizike. Organizira- ma 210 vpisnih mest. "Če bo alno pomoč pri tujih jezikih, da so je zeto uravnotežen in se ga oprav- pomembno, da imamo izredno ni- mo tudi ekskurzije po Evropi in fz- veČ zanirrianja. bom prosil za po- dijaki zelo vpeti v mednarodne iz- Ija iz slovenskega jezika, matemati- zek osip; v četrtem letniku ga prak- menjavo dijakov. večan vpis,'' je v pogovoru pove- menjave. Za vpis v evropski odde- . ke. angleškega jezika, naravoslov- tično sploh ni, maturo dijaki naredi- Prihodnje (eto bomo praznovali dal mag. Franci Rozman, ravna- lek ni ključen dober šolski uspeh, nega predmeta, družboslovnega jo z 99-odstotním uspehom. Naj dvestoto obletnico gimnazijskega teij Gimnazije Kranj. ampak tudi ostala zanimanja in predmeta in maturitetne naloge, ki povem, da smo imeli lani kar dvaj- šolanja, v načrtu imamo obnovo sposobnosti dijakov. jo dijak pod vodstvom izbranega set zlatih maturantov." V Šolskem letu 2009/2010 bo- V projekt evropskega oddelka nas mentorja pripravlja dve leti. Več je Šole in izgradnjo nove večnamenske dvorane pod dvoriščem.'* ste uvedli evropski oddelek. je povabilo ministrstvo za šolstvo, samostojnega dela pri pouka več Poleg rednega izobraževanja II Zelo pomemben cilj evropske- že dlje časa pa je naša šola vkiju- se dela na projektih v manjših sku- dijakom omogočate številne Kaj bi torej svetovali devetošol- ga oddelka je. da bomo naše d i- čena tudi v projekt Tuji učitelj, pinah. učitelj ima bolj vlogo organi- obšolske dejavnosti. cem še pred vpisom? jake usposobili za ambasadorje pri katerem se med drugim po- zatoria, svetovalca, kot pa izvajalca "Gimnazija je prepoznavna po 'Informativna dneva bosta v petek. Slovenije v tujini, da bodo zriali udarjd medkulturni dialog in se pouka. glasbeni, umetniški« Športni de- 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v tujcem primemo predstaviti našo lahko odlično dopolnjuje z ev- Medr>arodna matura ni težja od javnosti. Za prvošolce Imamo soboto, 14. februarja« ob 9. un. Za državo. Enega profesorja iz nem- ropskim oddelkom." škega govornega območja že slovenske, obe odpirata vrata na vsako leto avdicijo za sodelova* učence, ki razmištjajo o univerzitet-vse slovenske fakultete. Je pa nje v pevskem zboru, vsako leto nem študiju. Gimnazija Kranj mor- imamo na naši šoli, z novim šol- Kako daleč ste z mednarodno res, da je z mednarodno maturo povabimo nove člane v revijski da ni najlažja pot je pa zagotovo skim letom bomo dobili še profe- maturo? sorja. ki mu je angleški jezik ma- "Če bo šlo vse po načrťh. bo ge- univerze." terni jezik. Značilnost evropskega neracija, ki se bo k nam vprsala v oddelka, še posebej v višjih letni- (etu 2009/2010. že lahko opravlja- Kako merite uspešnost šole? lažje priti na pomembnejše tuje orkester. Na Športnem področju najhitrejša in daje izredne možno- so dijaki uspešni v Šolski košar- sť za uspešen študij. Naša prva na- karski ligi in Šolski odbojkarski loga je trening možganov in lahko ligi. Dijaki dosegajo vrhunske re- trdim, da je našim gimnazijcem kih. je, da pri določenih predme* la mednarodno maturo, s pripravo "Naši dijaki se lahko vpišejo na zultate na različnih tekmovanjih, znanje izziv in dober temelj za na-tih delo poteka v manjših skupi- nanjo pa dijaki začnejo v tretjem vse zahtevnejše fakultete, torej je zadnja leta so še posebej dobri prej." Telefon • centrala: 04/238-14-00, izobraževanje odraslih: 04/28M7-16. domača stran: wwws-glm.kr.edus.sí, e-pošia îan|a var)acic@ouest arnes Gimnazija K.rsnj i v katero šolo» torek, lo. februarja 2009 20 Deficitarni poklici Promocija dencitarnih S projektom To bo moj poklic želijo mlade navdušiti za šolanje za deficitarne in druge perspektivne poklice Mateta Rant Ministrstvo za delo, družino in sociaine zadeve je v sodelovanju 2 republiškim zavodom za zaposlovanje, centrom za poklicno izobraževanje in drugimi socialnimi partnerji pripravilo projekt za promocijo deficitarnih poklicev To bo moj poklic. V okviru projekta, Id ga je v celoti financiral evropsW socialni sklad, so pripravili serijo 64 televizijskih oddaj, v katerih bodo predstavili 32 poklicev. "Namen projekta je v največji možni meri seznaniti ciljno publiko s potenciali in perspektivami obetajočih poklicev, omogočati lažje odločanje pri načrtovanju kariere, povečati motiviranost za izobraževanje in delo v predstavljenih poklicih, s tem pa tudi povečati J Število udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju," je ob zaključku projekta dejal minister za delo» družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. Vse manjši delež mladih se namreč odloča za izobraževanje za deficitarne poklice, temi so mizar, kuhar, čev- vanja, pri katerih polovice ali več prijavljenih potreb po delavcih ni mogoče zagotoviti s prijavljenimi brezposelnimi osebami v isti smeri in stopnji izobrazbe. Med zen tega pa za mnoge od njih danes sploh ni Šolskih programov. Tisti, ki so, pa imajo težave s prostori in drugimi pogoji izvajanja praktičnega pouka, premalo sredstev, nemalokrat je tež- tega se kažejo na eni strani v pomanjkanju ustreznega kadra v gospodarstvu, kar pomembno vpliva na manjšo konkurenčnost regijskega gospodarstva, na drugi strani pa v tem, da mladi po končanem izobraževanju med katere sodijo poklici po Ijar, urar, zlatar in mnogi ko najti tudi visoko kvalifici-programih nižjega in sred- drugi, za katere med mladi- ranega mojstra poklica, ki bi ostajajo v središčih, kjer so njega poklicnega izobraže- mi ni dovolj motivacije, ra- učil dijake- Posledice vsega se šolali. k. J UUDSKA UNIVERZA KRAN3 Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagarja 1. Kranj IZREDNI STUDU šolsko leto 2009/2010 ^ EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA VISOKA POSLOVNA ^OLA akreditadja EQUIS - znak kvalitete FAKULTETA ZA STR03NIŠTV0 MARIBOR Programi za iskane poklice-dipl. ing. strojništva ^ HERA - Izobraževalni zavod ljubijana Visjesoiski program - EKONOMIST - RAČUNOVODJA Informativni dan v torek, 17. marca, ob 16,00 urii A SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE » BOLNIČAR-NEGOVALEC EKONOMSKI TEHNIK-PTI TRGOVEC PREDŠOLSKA VZGOJA - N OVO ! NPK: SOCIALNI OSKRBOVALEC ! www.lunîverza^si. telefon: 2BQ 48 00 50'50' 50 - 50 '50'50-50-50-50 Pridružite se nam tudi Vli GG mali oglasi 04/201 42 47^ e-poStd: malio^lasli^g-glas.si www.qorenjskiqids.» EKONOMSKA GIMNAZIJA • tEKONOMSKI TEHNIK* • MEDIJSKI TEHNIK* AAATURITETNI TEČAJ UUDSKA UNIVERZA RADOVUtCA KRANJSKA CESTA 4. 4240 RADDVUlCA izohrBžBvanje, Krani Gorenjesavska cesta 9 4GOO Kranj Na LU Radovljica imate možnost dokončati ZB VkSře OSNOVNO ŠOLO (brezplačno) ter si Strokovno n poki cno-tehn eno izot 1 )râ2e\3ri;e pridobiti naslednje poklice: odraslih po cei vertikal - od ziúaria. tesana do nžen rja Qrgsnjzeciia dela \e pn)a goisra za- - RAČUNALNIKAR - NOVOST posienim Potreb po gradbenih poklicih. 1 se z as:i po ▲ ^^ ^^ 1 é ^^ A i - TRGOVEC - PRODAJALEC 1 ' ^ 0 1 ; r» ' • lE velfko K narn svoie zaposlene na scia^ie v s ovenij pOŠi^jS vcC -EKONOMSKI TEHNIK kot 140 podjet j iz vse Siovemje To je lahko tudi -EKONOMSKI TEHNIK-PTi zagotovilo oa se vam po koncônem ^zo braze vanju -TURISTIČNI TEHNIK ns EDC Krani ne do treba bati za delo írgř-ORMATíVIVl OA^ Univerza v Ljubljani. Fakulteta za upravo, v študijskem središču LLI Radovljica vpisuje • * ' - . • • ^ oc 1 i -^ L v VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM š^^r'. . 'cr^^ - .* C.. . u 1 ^ P UPRAVA - 1. stopnja. ••..c^U'ski B w K:-' * • 1 INFORMATIVNI DAN: VEČ INPORMACiJ: 25. 2. 2009 OB 17.00 na LU Radovljica tel 04 25B 11 2D. GSM 041 55 r 64 e-DOSta: edc guest af^nes SI. splet wc.v.'eack'^anicc^ INFORMACIJE IN VPIS: Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c. 4, 4240 Radovljica; Oír , : ■ V www.lu-r.si: ir)fo@lu-r.si; 04/537 24 00 kar .T.i ' . . - • à K \esen/r SREDNJA SOLA JESENICE U/ÎCO bratov Rupar 2, 4270 Jesonfce Tel.; 04/581 31 00, Fax: 04/581 31 13 ZDRAVSTVENA NEGA Srednja medicinsko sesfro- 4 leta STROJ N 1ST VO Pomočnik v tehnološkem procesu - 2 leti Izdelovalec kovinskih konstrukcii • 3 leta Mehatronik operoler • 3 leto Strojni tehnik - 4 leta PREDSOLSKA VZGOJA Vzgojitelj predšolskih otrok - 4 leta EKONOMIJA Administrator • 3 eta rednja sola Jesenice je strokovna lola, omogočo vam izobra- cih. Tok način Izobraževanja zagotavlja visoko strokovno uspo- zevanje za poklic in spodbujo veselje do poklica. Zaključek sobljenost nalih dijakov, izobraževanja je z zaključnim izpitom pri nižjem In srednjem pO' V solskem lelir 2009/2010 Srednjo sola Jesenice nudi izobraže- klicnem Izobraževanju tn s poklicno maKjro pri srednjem strokov- vame v osmih strokovno izobraževalnih programih s področja nem in pokiicno-tehniskem I zobroževon j u. zdrovsK^ene nege^ predsoiske vzgoje, stroiniŠhva in ekonomije. Po zok jučenem fzobroževanju na Srednji šoli Jesenice imajo di- Vpis v šolo bo potekol brez dodatnih preizkusov praktičnih spo- joki veiiko strokovnego in uporabnega znonjo, ki je primerno zo sobnosti ali nodorjenosti, v primeru omejUev se bodo upoštevale nadaiievanje izobraževanjo ail za zaposlitev, saj so poklici izred- dosežene točke zadnjega triletja osnovne šole. no zonimivi In zaposljivl. PrednosH sole so v zelo dobrem povezovanju z okoljem; enoiz- Srednjo šola Jesenice imo dolgoletne bogate izkušnje no podro- menskem pouku, prilagajanju potrebam dijckoni športnikom, kul- čju strokovnega izobraževanja. Dijaki teoretično znanje dopol- turnim sodelovcem ter drugim kategorijam, ki potrebujejo prila- njujejo v šolskih delavnicah in specializiranih učilnicah. Praktično godiNe. usposabljonje opravifajo prí bodočih delodojolcih în sicer glede Strokovno in splošno znanje dijaki dopolnjujejo no strokovnih no strokovno usmerjenost v zdravstvenih ustanovoh, vzgojno var» ekskurzijoh, ki so organizirane po Sloveniji^ zamejstvu In po Ev- stvenih organizacijah, kovinsko prldelovolnl In predelovolnl Indus- ropi. RezulioH strokovnih srečanj In tekmovanj srednjih Šol Slove- triji, zavarovalnicah, trgovinah In ustreznih zasebnih delodajol- nlje dokazujejo visoko strokovno usposobljenost noših dijakov. fRiPRAVE M 5015KA. REGIJSKA, DRŽAVNA. HEDNAROĐKA TEKMOVANJA RAZLICNIH PREDMETNIH PODROfiJ DEJAVNOSTI ZA DIJAKE TEKMOVALCE rk sio UOP OK£(Tliai» EVROPA V SOU UNEKO COKENiUS S S J I JESENICE i T: 04 5109 450 f: 04 5S09 470 KOG Cl nu AKR08AISKO «Jffll^i^L mm DEJAVNOSTI ZA DIJAKE ŠPOKTKIKE TIhSKO POUČEVANJE PtOiEDU DIfFn MEDPREDHETNE POVEZAVE j SODOBNE OBLIKE POUČEVANJA NARAVOSLOVNO GLASILO KAPLJICA mou» NARAVOSLOVNE EKSKURZIJE DEJAVNOSTI ZA DIJAKE NARAVOSLOVCE GLEDALIŠKA SKUPINA GRAFIČNA DELAVNICA ŠOLSKI PEVSKI ZBOR ŠOLSKI RADIO VIDEODELAVHICA FOTODE LAVNI CA FILMSKO GLEDALIŠČE ŠOLSKI tASOPIS TRNI E d DEJAVNOST! ZA D JAKE UMETN KE à r « A éá r 3c» :oa« 'M SPLOSNI ODDELEK EVROPSKI ODDELEK ŠPORTNI ODDELEK MATURITETNI TEČAJ i GIMNAZIJSKI PROGRAMI STROKOVNE EKSKURZIJE PO SLOVENIJI IN EVROPI ŠPANŠČINA RUŠČINA FRANCOŠČINA PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO iltETORIKA IN DEBATNÍ KLUB DEJAVNOSTI ZA DIJAKE POPOTNIKE, JEZIKOSLOVCE IN PROSTOVOLJCE Informativni dan v petek, 13. februarja 2009 ob 9. in 15, url in v soboto 14. februarja 2009 ob 9, uri. Vabljeni I www.gimjes.si info@gimjes.si 4 v katero šolo, torek, lo. februarja 2009 51 Prijavni roki O Û Î Prijavno vpisni postopek Roki za vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazi-jer Do 1S. FEBRUARJA je Čas za prijavo za preizkus nadarjenosti ali spretnosti na Soli, ki iz-vaja program, za katerega je to vpisni pogoj. Med 2. in 7. marcem bodo Sole izvajale preizkuse. Do 16. MARCA bodo SoJe izdale potrdila o opravljenih preizkusih. Do 23. MARCA bodo Sole sprejemale prijave za vpis. Do 2. APRHA bo ministrstvo za šolstvo !n Sport objavila stanje prijav za vpis po po* sameznih programih oziroma 5 o (a K, Do 14. APRILA bo mogoč prenos prijav na d/ugo srednjo iolo ali v drug program. Do 24. jUNIJA bo končan postopek za izbiro kandidatov na Šolah, kjer bo vpis ome* jen. Do 8. MAjA bodo uCenci obveščeni o omejitvi vpisa v posameznih programih. Do 18. )UNIjA morajo prijavljeni kandidati izbranim Šolam posredovati dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev. Roki za vpis v programe po klicno« tehniškega izobraževanja: Do 2. jUNIjA se lahko dijaki in vajenci, ki končujejo triletne programe srednjega po klicnega irobraževanja, prijavijo za vpis v programe poklicno tehnilkega izobraŽevanja. Do 23. jUNIjA bo mogoč prenos prijav na drugo srednjo Šolo ali v drug program. Do 8. JULIJA bodo kandidati obveščeni o omejitvi vpisa v posameznih programih. Do 2^. jULIJA bo končan p&stopek za izbira kandidatov na lolah, kjer bo vpis ome* Roki za vpis v programe poklicnega tečaja: Do 11. SSPTÊMBRA se lahko kandidati, ki so u spe ino končali četrti letnik gimnazije ključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje stro kovne izobrazbe, prifavljo za vpis v programe poklicnih tečajev. Do 24. SEPTEMBRA bodo kandidati obveščeni o morebitnih omejitvah vpisa. Do 29. SEPTEMBRA se bo odvijal vpis. Roki za vpis V program maturitetnega tečaja: Do 11. SEPTEMBRA se lahko kandidati, ki so uspeSno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno Šolo oziroma tretji letnik gimnazije in so prekinili Izobraževanje za najmanj eno leto, pa tudi kandidati, ki so zaključili osnovnožolsko izobraževanje in so uspešno opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz maternega jezika, matematike, tujega jezika in dveh Izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov, prijavijo za vpis v program maturitetnega te- DO 24. SEPTEMBRA bodo kandidati obveščeni o morebitnih omejitvah vpisa Oo 29. SÉPT6MBRA bo potekal vpis. Turizem ponuja številne priložnosti Viâjd šold zâ gostinstvo In turizem Bled se ponaša s 13'letno tradicijo, saj sojo leta 1996 ustanovili kot pn/o višjo iolo za gostinstvo in turizem v Sloveniji, Vtem ob* dob/u smo s< nabrali bogate izkušnje za Izobraževanje in usposabljanje na področju gostlristva in turizma "je poudarila pomočnica direktorja višje strokovr^e šole za gostinstvo in turizem Bled Jana Spec. Njihova bistvena prednost, poudarja Jar^a Špec je izredno dobro sodelovanje s turističnim gospodarstvom po vsej Sloveniji/ kjer "Študentom omogočijo praktično izobraževanje« "Smo tudi edina ioîa v Sloveniji, ki ima svoj šolski hotel, v Jana katerem že med študijskim letom oprav- na Brdu pri sprejemanju gostov, pripravi sodelovati študenti, in tuďi doma se ude In ponudbi hrane, strežbi pijače... To je bila enkratna priložnost da so lahko sodelovali pri tako pomembnem dogodku n opazovali protokol." Med itudijem se ležujejo tekmovanj na gostinsko turističnem zboru. Za delo v gostinstvu seje po prepričanju Jane Špec smiselno odlomiti, ker le turi^ odpravijo tudi na nekaj strokovnih eks- zem dejavnost 2 najvišjimi rasti razsoja kurzij, ki jih v obliki vaje pripravijo Itu- posvetu in ponuja veliko priložnosti tudi dentje 2. letnika, in sicer celotno izvedbo v Slovenija "Zato to zagotavlja velike od organizacije do vodenja. možnosti zaposlitve vgostinstvu in turiz- Kot člani evropskega združenja hotelskih mu. To je poklic, kijesicer zahteven in tein turističnih $ol AEHT se vsako leto v eni žak. a obenem izredno lep. Kje drugje se izmed evropskih držav udeležijo letne konference, v okviru katére se odvi^ja tudi tekmovanja fz posameznih podr^j. kot so kuharstvo, strežba, marketing, podjetništvo... "Vsako leto se ima mož- imate priložnost srebati z gosti iz različnih držav, z različnimi kulturami, znanjem in izkušnjami, kar človeka bogati,* poudarja Jana Špec in dodaja, da je pomanjkanje gostinskega kadra danes tako Ijajo praktično izobraževanje, 5 čimer jim rega študentje pripravijo animacijski pro- nost tekmovanja udeležiti do pet itu- veliko, da jim bo zaradi tega zrasîa tudi takoj zagotovimo neposreden stik z gostinstvom in turizmom." Program višje strokovne šole izvajajo po prenovljenem pn^gramu, in sicer zdaj kot gam, celotno gostinsko ponudbo, razpo-Šlj'ejo vabila ter naredijo promocijo in tud i kalkulacijo. Tovrstne tematske večere, je pojasnila Jana Spec, pripravljajo zelo po- dentov in skoraj vsako leto posežejo tudi po priznanjih. Lani so recimo osvojili zlato v barmanstvu In srebrno v podjetništvu/ je razložila Jana Špec. Naslednje cena in bodo imeli diplomanti te šole veliko možnosti izbirati zaposlitev. Dodaten razlog, zakaj bi se odločili za ta študij, pa je nov visokošolski program gostinstvo in turizem, medtem ko sta gosto. Njihovi Študentje Irr^ajo tudi edin- tekmovanje bo v Dubrovniku, bi)i pa so hotelirstva in turizma, ki ga pripravljajo v bila prej to ločena programa. "Prenovljen stveno priložnost da sodelujejo pri posa-program omogoča i^imost, tako da lah- meznih pomembnih turističnih dogod- že na Danskem, Irskem, vTurČiji, na Nizozemskem. v Avstriji, Italiji... So č^ani še loll in pomeni nadgradnjo višješolskega programa, s čimer bodo študentom ko študentje že v pn/em letniku izbirajo kih v Sloveniji. "V času predsedovanja Slo- številnih doigih mednarodnih organisa- omogočili neposredno prehodnost v med dvema moduloma. Tisti, ki se želijo venije Evropski uniji so lecimo pomagal usmeriti bolj v turizem, spoznajo zgolj osnove gostinstva, recimo postrežbe, priprave obrokov In podobno. Ta znanja jim bodo prišla tudi pri vodenju hotela recimo, kot bodoča inteligenca pa se bodo tudi znali vesti pri mizi, poznali različne načine postrežbe, vrste druženja hrane in pijače2e v drugem letniku se nekateri • 4 . V katerih imajo prav tako priložnost Študij na visokt šoli. BLED VIŠJA STROKOVNA SOLA ZA GQSTIř^STVO IN TURIZEM SLED Višja strokovna šola za gostinstvo In turizem Bled Prešernova 32 4260 Bled http://vmw.vg s-bled.&l e-pošta: vgs^vgs-bledsl tel.: 04/575 34 00 www.vQS-bled*si študenti usmerijo bolj v področje gostin* stva, drugI v turizem. "Ob prenovi smo pripraviti tudi zanimiv modul kongresnega turizma, saj je tega danes v turizmu izredno veliko. Zato je prav, da imajo prihodnji diplomanti to znanje." V času Študija študenti samostojno izvajajo (udi precej projektov. In sicer v neposrednem d^ovnem okoiju oziroma v posameznih hotelih. Ta mesec redmo pripravljajo projekt Briljantina, v okviru kate- 32. v katero šolo, torek, lo. februarja 2009 V katero šolo Anketa Matic Žugeljr Kran): "Zanimajo me te stvari, zato sem obiskal predstavitev ^kultete za računalništvo in informatiko. Dot>il sem informacije» ki mi bodo prišle prav, reci mo, da je mogoče veliko delati doma in ni treba obiskovati vseh predavanj." Anja Gantar, Naklo: "Studenta sta zelo dobro prestavila naravoslovno-tehnfško fakulteto. Dobro se mi zdi, da tudi s strani študentov dobimo mnenje o fakulteti, saj profesorji to predstavijo na drugačen način." I roTo: C0IA7D Česar profesorji ne povedo ... Klub študentov Kranj je že deveto leto zapored pripravil neformalni informativni dan. Mateja Rant "Za razliko od uradnih informativnih dni, ki jih organizirajo fakultete, je neformalni informativni dan Študenti dijakom razbremenjen formalnega nizanja po- programov in zradirala velike vprašaje, ki si jih pred ključno življenjsko prelomnico izrisujejo dijaki/' je pojasnila Pina Sadar in dodala. da so predavatelji za privlačnejše in predvsem nazomej-še predstavitve poskrbeli datkov in vse informacije tudi z multímedijskimi pri-servira neposredno • iz prve stopi, kot so filmi in projek- roke," je poudarila vodja omenjenega projekta Plna Sadar. Minulo soboto se je tako v prostorih Ekonomsko-Storitvene ga izobraževalnega centra Kranj predstavilo več kot trideset fakiá- cije, pa tudi s predstavitvijo lastnih Studijskih izdelkov, recimo načrtov, risb, filmov Poleg osnovnih predstavi- tev Študijskih programov in smeri so študenti dijakom posredovali tudi svoje izkuš- Neformalni informativni dan Studenti dijakom prerašča v tet in visokih šol ter tudi ne- nje pri študiju, odgovarjali nepogrešljiv izobraževalni dogodek. 1 foro como kavi^c katere viije šole. V okviru neformalnega informativnega dneva Študenti dijakom so dijakom višjih letnikov in njihovim staršem teden dni pred uradnimi informativnimi dnevi ponudili vse pomembne informacije o posameznih študijskih programih in vpisu na fakultete. "Po dva predstavnika vseh domačih fakultet sta s premišljeno predstavitvijo približala prednosti in slabosti posameznih študijskih na vprašanja o zahtevnosti posameznega študija, razlikah med starimi in bolonj- je največje zanimanje vladalo za družboslovne smeri. Za skimi programi, težavnosti mlade so očitno zanimivi v tujini, v okviru katerega so ob vse večji možnosti med-univerzitetne mobilnosti di- izpitov in kolokvijev, zahtev- tudi zdravniški poklid, saj so iak,e seznanili s podrobnost- nosti profesorjev, načinu bili z obiskom predstavitev mi o študentskih izkušnjah Študija, dela in učenja na fakulteti, seznanili pa so jih tudi z informacijami, kako priti do zapiskov in kakšne so možnosti za zaposlitev po končanem študij u. Predstavitvam je letos prisluhnilo okrog os emsto di j a-kov. Po besedah Pine Sadar lahko zadovoijni tudi na visoki šoli za zdravstvo in medicinski fakulteti. Bolj v ozadju pa so ostale naravoslovno-tehniška fakulteta, fakulteta za organizacijske vede in teološka fakulteta. na tujih tleh, seveda preko osebnih doživetij. Pina Sadar je ob koncu še ugotavljala, da )e na začetku majhen projekt, ki se je odvijal v eni učilnici na ekonomski gimnaziji, prerasel v ne- Na precej velik odziv pa je pogrešljiv izobraževalni do-naletela predstavitev Študija godek na Gorenjskem. « t Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru Prava fakulteta za vaso svetlo prihodnost Začetíejšimi slovenami podjetniki. Fakulteta za organizacijske vede velja tudi za eno nčUbolje opremljenih fókultet v Sloveniji. študentom so na voljo najsodobneje opremljene predavalnice. Fakultetna knjižnica ima knjižni fond v obsegu več kot 40 tisoč knjižnih enot ter naročenih več kot 150 domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revtj. W"; i "'fl' Pridi in se prepričaj! 13. februar 2009 ob 10. in 15. uri 14. februar 2009 ob 10. uri , ./fu"^t SMiC; Dodatne Informacije: Fakulteta za organizacijske vede Kidričeva cesta 55a 4000 Kranj 04/237 42 22 04/237 42 34 info@fov.uni-mb.si 50 lEt FOV Matej BURGAR. diplomant FOV: "Za študij na FOV sem se odločil zaradi vsebine v smeri informatika. Menim, da ml Je študij pripomogel z ekonomskimi, managerskimi In Informacijskimi znanji, kar je za vodenje v podjetju, kjer delam» ključen faktor uspeha. Vsem želim, da ne spijo na lovorikah, ampak da so z glavo pri študi- Spletni fiaslov: WWW.fov.Unl-mb«$t ju in na predavanjihP Urtwrea v Marbor\j ^^ ^^ OfeanlzadJ»«« wk ^ ^ ^ ^_ ^ 4