strpnosti španskcga svoTjoBoraTselstva spričuje tudi nasledji slučaj. Župnika v Brimo je guverner kaznoval z globo 500 pezet, češ, da je poslušal monarhističen govor nekega mladega duhovnika. Ta duhovnik ni nikakor govoril o monaibiji, marveč sploh o državi. ICliub temu je bil kaznovan ne samo župnik, marve^.^i- V?§ občinski svet, Poleg globe po 500 pezet jih je '-adela še druga kazen: ves občinski svet z županom na čelu je bil odstavljen. Isto se dogaja po premnogih ikrajih Španije. Prctikatoliški boj v Mehiki še vedno na dnevnem redu. Radi tega je moral odstopiti dosedanji predsednik mehiške države Ortiz Rubio. Framasoni in socialisti so iriu namreč očitali, da ni vodil dovolj ostre borbe zoper katoliško Cerkev. Očitek je seveda neosnovan, ker je Ortiz Rubio podpisal vse, kar mu je vlada predložila v podpis, torej tudi odredbe proti Cerkvi. Njegova jkrivda je ta, da jevčasih poskrbel za to, da se katGličanom, niso delale vnebovpijoče krivice. To je bil znanemu protivniku Cerkve, nekdanjemu predsednikif Callesu, povod, da je na čel.u opozicije nastopil proti Ortizu Ru- m kateri -e moral odstOpiti- Mesto  ._ _. __ fciTOI-ISKI-M t imMiu Svobodomiselstvo v Španiji nc more umiriti svojega za »svobodo« zavzetega erca. Vedno znova se zaganja proti Cerkvi in duhovništvu. Takšni slučaji se dogajajo vsak dan. Kdor bi hotel opisati vse, bi moral napolniti cele knjige. Samo nekaj cvetlic iz vrta španskih liberalcev in socialistov! V mestu Aliipante je bila navada, da so opravljali devetdnevnico na čast sv. Magdaleni. Ob koncu devetdnevnice so podobo Marije Magdalene iz cerkve sv. Petra prenesli v slovesni procesiji ob veliki udeležbi ljudstva v njeno cerkev v gradu La Mola. Letos je župan sporočil Župniku, da se on ne sme udeležiti te procesije, češ, da socialisti tega nc trpijo, njihovi nežni živci ne prenesejo duhovnikove navzočnosti. Župnik je spričo te prepovedi predložil, naj letos ta procesija sploh izostane, in socialistični župan je temu prcdlogu pritrdil. V noči pred dnevom procesije pa so ovožniki in policaji prišli pred župnišče, vzbudili župnika ter mu zapovedli, da se procesija mora vršiti, toda brcz dubovnika in sveč. S tako procesijo so bili socialisti zadovoljni. O veliki nc- njega je začasno izbran za predsednika vojni minister Rodriguez, ki je šele 36 let star. Calles pa komaj čaka na bodoče volitve državnega predsednika, pri katerih upa zopet splezati na predsedniški stolec. Na smrtni postelji krščena. Dva domača vladarja v Afriki, in siccr Kenge v pokrajini Kongoli in Katumbo v Lubundi, sta bila pred nekaj meseci krščena. Kenge je čistokrvni črnec, Katumbo pa črnsko-arabska mešanica. Oba dva črnska vladarja sta vedno bila naklonjena katoliški Cerkvi in njenim misijonom. Da se nista dala prej krstiti, je razlog v mnogoženstvu. Podaniki obeh vladarjev so v precejšnjem števihi katoličani, katerim sta vladarja dala prednost pred drugimi. Bila sta tudi dovolj poucena v verskih resnicah iz i-azgovorov, ki sta jih imela s katoliškimi misijonarji in svetnimi ikatehisti. Da se sama nista dala krstiti, je, ikakor rečeno ,razlog v tem, l<er se nista hotela ločiti cd svojih številnih žen. Na smrtni postelji je ta zapreka odpadla. Katumba je krstil pater Vandenbuke, ki je v to svrho prišel iz misijonske postaje, oddaljene 200 km od Katumbove prestolnice. Ko je prišel pater k njemu ter mu namignil, da bi bil skrajni čas, da se da krstiti, mu je Katumbo odgovoril: »Oče, vem vse. Daljc časa seifi vsak dan poslušal katehiste. Pridržujem samo prvo ženo, druge vse odpuščam. Krsti me!« Pater Vandenbuke je nato krstil Katumba, ki je še isto nov; umrl. Kengeja, vladarja v Kongoli, je skoraj istočasno krstil pater Derry. Poznal ga je preko 20 let ter sta bila prijatelja. Rekel mu je: »Vladar, ti si težko bolan ter si v smrtni nevarnosti. Ako hočeš na drugem svetu najti mene, svojega prijatelja, in vso tvoje krščansko Ijudstvo, se moraš dati krstiti.« Kenge mu je odgovoril: »Žc dolgo čaia mislim na to. Scdaj sem se odločil: od svojih 9 žen pridržnjem samo prvo, drugc odpuščam. Krsti me!« Krstil ga j^, in Kenge je čez 15 dni umrl. Katoliško časopisje. Glasilo škofije Los, Angeles v Severni Ameriki je nedavno katoličanom nujno priporočalo podporo katoliškega časopisja. Kritiziranje katoliškega časopisja, tako poudarja navedeno škofijsko glasilo, ni prva naloga, ki jo morajo katoličani vršiti. Je tudi kritika potrebna, ki p_f bodi btV?rna ter naj se naravnost sporoči uredništvu. Olavua naloga katoličanov napram katoliS-kemU' ??sopisju je vsestranska podpora. Katoličani )HQrajo katoliški list naročiti ter naročnino plačati; list čitati ter ga drugim priporočati; pošiljati mu poročila, vesti, članke in zanimivosti za široko javnost; list širiti in imeti točen pregled vseh tistih trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ki inserirajo v katoliškem listu, ali pa v liberalnih in socialističnih listih. Opomin škofijskega glasila v Ameriki velja tudi za naše razmere. Krst afriškega princa. V Tanganjiki (v vzhodni Afriki) je bil nedavno krščen princ Mutembeyi, brat Kalemera, tamošnjega sedanjega sultana. Miitembeyi in Kalemer sta sinova istega očeta, pa različnih mater. Ker je Mutembeyjeva mati bila plemenitega rodu, Kalemerjeva pa ne, bi bil pravzaprav moral očetu kot sultan slediti Mutembeyi. Posrečilo pa se je Kalemeru s pomočjo Angležev zasesti sultanov prestol ter ga zadržati v svoji oblasti. Kalemer sicer ni krščen, vendar pa je jako naklonjeri katoliškim misijonom. Japonski katoličani se prav krepko gibljejo. Katoliška akcija v japonskem mestu Nagasaki je priredila letos že dve javni konferenci (dva javna zbora z govori in razpravami) o katolicizmu. Navzočih je bilo nad 15.000 ljudi, polovica jih je bila poganov. Zborovanja so se vršila v največji dvorani v mestu. Kot govornika sta med drugimi nastopila dva mlada moža, ki sta prestopila iz protestantizma v katoliško Cerkev. Tudi japonski škof v Nagasaki monsignor Hajasaka je govoi'il poučne in izpodbudne besede. Slikal je sedanje razmere, ki se v njih nahaja japonski katolicizem, ter pozival k vstopu v katoliško Cerkev in k življenju po njenih načelih.