USPEH! ZADRUŽNE EKONOMIJE V SREMČICI ¦ Po poročilu Glaone zadružne zoeze F.LRJ za V. letno skupščino je bilo l. 1956 o naši driaoi 2219 zadruinih ekonomij s 145.809 ha zemlje. Od teh jih je bilo 2003 ustanoDljenih kot obrati kmetijskih zadrug, 216 pa kot samoslojna kmetijska posestoa. Tudi za.dnx.ine ekonondje imajo po^nenibne naloge d zoezi s preobrazbo našega kmetijstva in oasi, Večina izmed njih pa se bojuje z raz-nimi teiavami. Ena izmed teh teiao }e tudi razdrobljenost zemljišč. V L 1956 je bilo na primer zemljišče teh ekonomij sesta.oljeno iz 38.342 parcel. Tiste ekonomije pa, ki jim je uspelo, da so ns. prost&voljni podlagi iz-vedle arondacijo, to je grupiranje soojega zemljišča d večje komplekse, kaže-jo pri svojem delu čedalje boljše rezulta.te. V tej šteoilki obiaoljamo članek o eni izmed takih ekonomij. Vas Sremčica leži blizu" Beograda. Le dvajset kilometrov jo loči od glavnega mesta naše države. Bližina felikega mesta bi inorala vplivati pozitivno na kmetijstvo: proizvodnja bi morala biti na višji ravai, prav tako načiD obdelave, pridclovati bi morali rentabilne kulture. ki jih terja mestni trg, kmet bi v vsem moral imeti višjo kulturno gospodarsko stopnjo za-vesti kakor v nekaterih samotn^h vaseh v no-tranjosti. i o nedavm pa kakor da je bilo v Sremčici prav obratno: kraj je tako re-koč ustvarjen za sadjarstvo in vinogradni- štvo, nikjer pa ni bilo sadovnjakov in -vi-nogradov; pšemco so sejali kakor v naših zaostalih krajih - z zamahom, o nporab-Ijanju urnetnih gnejil ni bilo niti govora, njive je pretežno pokrivala koniza, čeprav n. dobro rodila — splošno se je gospodari-lo in delalo kakor pred sto Ieti po tisti narodm: >l'leti kotac k'o i otac...< (Ko-tac=sviniak; pripomba prev.)- Da, do nedavna je bilo tako, sedaj pa ni več: Sremčica je krcnila po novi poti, na-glo in odločno se je začela razhajati s sta-rimi navadami in pojmovanji. Osnovni činitelj vaškega napredka V vasi deluje kmetijska zadruga. Zelo dobro posluje: povezuje kmete s trgom, prizadeva si izboljšati kmetjjstvo na njiho-vih posestvih. Lani je zadruga odkupila 700 tisoč litrov mleka za beograjakj trg. nadalje 200 tisoč kg pšenice, 40 tisoč kg koroze, 400 tisoč kg sladkorne pcse, 250 tisoč kg živine žive teže in več desct tisoč kg dragih proizvodov. Iraa lastno mlckar-no in klavnico kakor tudt kmetijske stroje, s katerimi opravlja uslnge svojim članoui. Njene mlatilnjce so na primer lani omla-tile 150 vagonov pšenice, kakor pa vse ka-že, bo znašal zadružni promet približno 120 nulijonov din. To naj bi dalo približno 5 niilijonov čistega dobička, ki ga bodo kaior prejšnja leta vložili v sklade za na-dalnjo krepitev in pospeševanje napredka v vasi. Od posredovalnt in usltižnostne dejav-nostd prehaja zadruga čedalje bolj k lastni kmetijski proizvoduji. Pred tremi leti so nstanovilj tudi zadružno ekonomijo, na kateri je^ zadruga že razvila proizTajalno dejavnost. po njej pa sočasno vpliva tudi na dvig proizvodnje pri svojih članih — posamičnih proizvajalcih. 2e od svoje astanovitve se je ekonomija postavila na čvrste noge: orientirala se je po pogojih ia potrebah kraja. Njeni vodi-tt-lji, med njimi tuui agronom Bogosav Po-povič, vedo, kaj hočejo: razviti krepko go-spodarstvo sadjarsko vinograduiške smeri, uresničiti visoko proizvodnjo in z očitnim zgledom vplivati kot najboljš. šola na kmete, da bodo tudi samd šli po tej poti. V začetku ni bilo lahko: iz splošnega zemljiškega sklada so dobili pusto in slabo zemljo, ka ie bila razmetana na ved stra-neh in razarobljena v skoraj 20 parcel — sola zemlja brez živinskih vpreg in kme-tijskih naprav. Prva naloga je bila: izvesti arondacijo in iz množine parcel ustvariti vsaj dva večja kompleksa, na katerih bi ahko ustvarili začetke naprednih zadrnž- nih sadovnjakov in vinogradov. To nalogo so uspešno izpolnili. S prostovoljno zaine-njavo s kmetovalci. za katero so O poka-zaLd veliko razumevanje, so ustvariJi dva taka kompleksa: n-dročja so ti nasadi tudi pozimi krasne oaze, ki krepko, inogočno vplivajo na gle-dalca. Dober ekonomski račun Tako sadovnjak kakor vinograd so za-sadili skoraj z lastnimi sredstvi zadrage brez večjih mvesticijskih naloib in kredli-tov. Pri tem soizkazalj zelo dober gospo-darski račun. Za sadovnjak so na primer plačali samo sadna drevesca, vse drugo pa so finansirali iz sredstev, ki so jih do-b:li za samo zemljišče. Prvo leto so nam-reč poseiali med drevesca rdeoo detcljo in '. dohodkom od nje plačali druge stroške. S setvijo detelje, ki so jo prvem odkosu zaorali, so hkrati pognojili zemljišče in ga pripravili za -aditev jagod. Za saditev vinogradov so razen lastnih sredstev iz zadmžnih skladov izkoristili tudi kredi.t 8 milijonov din, ki ga rsega niso porabili. S kreditom so večinoma ku-pili betonske stebre in žico, s katero so povezani iji po kateri _se bo vzpenjala vinska trta. Iz tega kredita so kupili tudi nmetna gnojila. Po vinogradu so namreč raztrosili približno 300 voz hlevskega gno-ia io 4500 kg umetnih gnojii, Tomaževe žlindre. Povprečno so raztrosili po 400 kg tega gnojila na ha. Da bi zemljišče v ti-nogradu, dokler ne bo začelo roditi, izkori-stili, so med vrstami sejali kumarice in druge vrtnine, za katere so dobili znatne dohodke. Očiten zgled: 35 stotov pšenice na hektar Lani so na posestvu ekoaomije posejali tudi nekaj pšemoe domače sorte >Bankut<. Posejali so le 3,5 ha, z njili pa so pobrali pridelek 122 stotov ali povprečno 35 stotov na hektarJ To je najrečji pridelek, ki so ga kdaj koli pridelali v vasa, ker se povprečni donosi gibljejo tudi od- 14 do 15 stotov, lani pa so znašali 18 stotov. Ta uspeh ekonomije je veliko večji, ker so na posa-mcznih delih dosegli tudi pridelek 50 sto-tov na ha. S sestrijo pšenice si zadruga ni hotela ustvariti velike količiae tega prideika. Njen temeljni smoter je v tem oogledu bil,' da pokaže kmetom, kako lahko tudi na svoji zemlji pridelajo velike koldčine. Ho-ttli so, da b.i ta zadružna parcela vplivala kot agitacijsko sredstvo in vidcn zgled na-predne obdelave zemlje. Da bi se to čim bolje videlo, so parcelo s pšenico posejali iu obdelovali na pet različaih načinov: del so posejali s strbjimm sejalnikom, del navzkrižuo, del na pasove z razdaljo 40 centimetrov med vrstami, nekaj delov so posejali na trakove del pa — navadno, z zamahom, kakor dela veoina proizvajalcev v vasi. Ttidi v poffledu obdelave je bila parcela raidcljena: del so jo gnojili z 200 kg ni-tromonkala v en«m obroku, dragi del t ' dveh obrokih s po 100 kg tega gnojila, trttjega pa sploh niso gnojili. Rezultat takega načina setve in obdelave se je takoj poikazal: najbolje je rasel in se razv-ijal tisti del, ki je bil sejan na pasove, nato pa tisfci, ki je bil sejan na trakove. Pšenica je tu segala do prsi, med-tem ko je na tisiera dclii parcele, ki ni bil gnojen in ki 90 ga posejali z zamahom, segala do kolen — bila je majkna in zakrnela. Agronom ekonomije je na vsaki parceli posfavil taLle, na katerili je bil označen način setve, gnojenja in obdelave. Kmetje so prihajali, gledali, komcntirali in se eu-ddli. Na svoje oči so se prepričali o pravil-nosti in upravičenosti takega načina dela. Odtlej so začeli tndi sami povpraševati po umetnih gnojilih. Dve leti je od tega, ko v vasi nihče ni porabil niti kilograraa umet-nih gnojil, lani pa so jih preko zadnige nakupili in porabili 140 tisoč kg. Letos so sklenili pogodbe za setev pšenice na 114ha na podlagi kooperacije. K temu jih je ve-činoma spodbudil zgled zadružne ekono-mije! Ekonomija si je pridobila ugled med kmetovalci, a tudi sama je prišla do dra-gocenih izkušenj. Jeseni so s pšenico po-sejali 34 ha, od tega večinoma z italijaa-skimi sortam: »San pa^tore« in »Autono-niiat. Posejane površine bodo pognojili s 1000 do 1500 kg umetnih gnojil. Ekonomija se je prijavila tudi v tekmovanje za do-sego visokih pridelkov. Zadružniki so pre-pričani, da jili bodo dosegli. S. Šehagić