814
Slovenski glasnik.
pričel izhajati nov ilustrovan časopis ,,Čechoslovan". Glavni urednik mu je Vacslav J. Koerner (bivši starosta ,,Slov. Spolku" v motropolitanskem semenišči v St. Frančišku, Wis. — dokler je bival ondu). List zraven beletristike, sosebno v prilogah, prinaša tudi kratke politiške i. dr. novice iz Amerike in Češkega. — Bila je že nujna potreba takega lista, kajti izven St. Louiškega „Atlasa" ni ga poštenega češkega časopisa v Ameriki. Kakor slišim, list se hitro razširja. Druga novica je, da je izšel že tako težko pogrešani prvi češki katoliški koledar v Ameriki. Ime mu je ,,Americky Cechoslovan", Nakladem „Českeho Tiskoveho Spolku", Chicago, 111. Izdala sta ga v družbi nekoliko druzih češko-ameriških pisateljev g. Josef Molitor in Vacslav J. Koerner. Koledar je tiskan v veliki 4ki, ki na 170 straneh obseza razven navadnih koledarskih stvarij mnogo poučnega in zabavnega berila. Tudi ima 20 lepih podob; naj omenim nekatere: biskup J. J. Strossmaver in stolna cerkev v Djakovem, biskup Jirsik, urednik ,,Hlasu" g. Josef Hessoun, mož, kateri si je pridobil za ameriške Cehe največ zaslug. Med spisi mi najbolje dopadajo zgodovinske črtice o razvoji čeških katoliških naselbin po Severni Ameriki. Spis ta se bode še nadaljeval, tako da vender upamo kedaj imeti celo zgodovino tukajšnjih čeških naselbin.   (Prosim obetanih
poročil. Ured.)
Ivan K. Solnce,
St. Francis, Mihvaukee Co. Wis.
Hrvatska književnost je zadnje mesece zopet obrodila nekoliko novih plodov. V Dobrovniku prišla je na svetlo XIV. knjiga ,,narodne biblioteke';, v kateri je Car Marko priobčil svoje književne poskušnje pod naslovom „za kišljive dnevi". Akademijska knjigarna v Zagrebu je v 11. in 12. zvezku „ Hrvatske bibliotek e" izdala Sekspirjevo tragedijo ,,0telo" v prevodu od Ivana Trnskoga, a v 13. zvezku znano francosko pripovedko „Pavao i Virginija" od Bernardina St. Pierrea. „Univerzalna biblioteka" nam je prinesla v 4. zvezku Afričev prevod španjolske pripovedke „Farizejka" od Caballera, a v 5. in 6. zvezku Sekspirjevo tragedijo ,,0telo" v prevodu od Josipa Karloviča. Spoštovani čitatelj se bode čudil, kako da sta ob istem času prišla na svetlo dva hrvatska prevoda jedne in iste tragedije, in vender to ni nič čudnega. Med založniki, pa tudi med pisatelji je premalo vzajemnosti, pa drug za druzega ne ve, kaj dela. Pri velikih narodih nič ne škodi, če dva ali trije isto klasično delo prestavljajo, pri nas pa je to za zdaj še nepotrebno, a nekoliko tudi škodljivo, kajti vsa književna podjetja imajo skoraj isto čitateljstvo, pa človeka težko stoji, isto delo dvakrat kupiti. Iz istega uzroka mislimo, da je akademijska knjigarna prezgodaj dala natisniti rPavla in Virginijo", kajti še ni davno, kar nam je isto pripovedko prinesla zabavna knjižnica „Matice Hrvatske". Zarad „0tela" je nastal celo prepir, kateri prevod je boljši, kajti med tem, ko ,Sloboda" hvali prevod Karlovičev, stavlja „Vienac" Trnskega na prvo mesto. Sicer pa nam ravno ta dogodek jasno kaže, kako potreben bi v Zagrebu bil „literarni klub", o katerem se je v hrvatskih književnih krogih že lansko zimo mnogo ugibalo. Najbolje bi bilo pač, ko bi se ,,Hrvatska Matica" tudi temu začetju na čelo postavila.
V zadnjem našem poročilu oglašene pesni ,,Slobodarke" so med tem tudi že zagledale beli dan v prav lični  zunanji  obliki, kakor   se   za  take  pro-
Slovenski glasnik.
815
izvode spodobi. Harambašič ima prelepih pesniških darov, in dasi mlad, pridobil si je že lep   glas;   njegove pesni   se  sploh   rade   čitajo.   „Slobodarke" pa so v sedanjih rezburjenih  dnevih   posebno   dobro   došle. — Narodna literatura se je zadnji čas zopet  pomnožila  za   dve  novi knjigi; v  Vukovaru je Tordinac izdal „ H r v a t s k e n a r. p j e s m e i p r i p o v i e d k e ", ki jih je nabral po Bosni, a v Dobrovniku prišle so na svetlo ,,Narodne   satirično-zanimljive podrugačice" od Vrčeviča nabrane po Boki, Črni Gori, Dalmaciji in Hercegovini. — V Varaždimi je Nikola Ličanin izdal 1. snopič „Iskric svjetske književnosti", t. j. modre izreke učenjakov in pesnikov, katere je nabral iz raznih knjig ter jih preložil  na hrvatski jezik. Če mu bode kazalo, bode pisatelj izda-vanje teh „Iskric" nadaljeval,   kar  mu od srca   želimo; a podobna knjižica bi nam tudi v slovenski literaturi dobro došla. — Od lepe knjige omenjati nam je še ,,Kosovsko djevojko", opereto v 1. dejanji od Vujatoviča, ki  nam priča, da se je tudi to polje jelo obdelovati, in veselo igro v dveh dejanjih ,,Seljaci u gradu"   od Nikole  Kosa  v Petrinji   ¦—    Za poznavanje minulih bosenskih razmer   je   imeniten Batinicev   „Životopis   Fra Augustina,  biskupa  i apošt.  namjestnika  u Bosnoj i Hercegovini", kajti takšni životopisi nam marsi-kako stran bosenskega življenja bolje   razjasnujejo, nego vsaka druga razprava. Tu nam  je   omeniti  tudi  treh monografij iz  ožje  hrvatske   zgodovine, prva je „Grad Zrin  i   njegovi   gospodari" od Kukuljeviča, druga „Občina D r ag a ni č k a" od Rade Lopašiča, in tretja „U s p o men a na put u slunj-sku krajinu" od istega pisatelja.    Zdaj, ko nam je Smičiklas  pokazal   celo sliko hrvatske prošlosti, zanimajo nas take monografije mnogo bolj, nego poprej in tudi bolj razumljive so nam. —   Staro-klasičke prevode pomnožil je Peričič v Dobrovniku s Platonovim „ Razgovorom Sokrata saKritonom". ¦— Tudi v odgojni literaturi hrvatski imamo danes zaznamovati dva nova ploda, namreč pripovedko ,, Terezija ili mala milosrdnica", kijoje hrvatski mladeži iz   talijanskega preložil Narcis   Damin,   in „Nauk  ob  uzgoju  um-nom,   čudorednom   i tjelesnom" od   Spencer Herberta v prevodu od Širole. — V Vukovaru  prišla je  na   svetlo  knjiga   „Bilježnik i Marko" od Mihaljeviča, ki v priprostih razgovorih poučuje ljudstvo o pravnih razmerah. Jako   poučna  je mala knjižnica  ,,Spomenica o   Lepoglavskoj  kazni o[n i", v kateri nam bivši duhovnik Lepoglavske kaznovalnice M. Ilijaševič prav bistroumno   razlaga,   zakaj v nekaterih   krajih  na  Hrvatskem   narod   propada. Gospod  pisatelj  je  duhovne in  posvetne oblasti opozoril na mnoge napake, ki bi se dale odpraviti, in narod mu bode gotovo hvaležen za skrbno njegovo pre-iskavanje. Dobro bi bilo, ko bi vsi duhovniki po kazuovalnicah napisali takšne spomenice. — Med tem ko je ^Dalmatinska Matica" v Zadru izdala „ Higij eno " ali zdravoslovje sploh, je v Zagrebu dr. Gjurkovečki jel izdavati „Zdr avoslovje djeteta" ter ravno v izišlem I. delu govori o hrani deteta v prvem letu. — Od dr. Derenčinovega „ T u m a č a  k občemu aust. zakoniku" je prišel na svetlo 5. zvezek II. knjige. — Vinogradnikom je gosp. Biankini v Zadru napisal koristno knjigo „o   uporabi dropa i drugih vinskih zaostataka". — S podporo jugosl. akademije  je g. Vukotinovič izdal „Podobe hrvatskih hrastova  okoline   zagrebačke". — Pod  uredništvom   Franja  Miličeviča je v Mostaru  začel  izhajati nov  zabavno-poučni list „Bosiljak Hercegovački"
816
Slovenski glasnik.
po dvakrat na mesec. — Od koledarjev za leto 1884. sta doslej prišla na svetlo „Danica" in ,,Zvonimir", Poslednji se odlikuje z jako zanimivim člankom ,,Petdeset godina iz kulturnega života Hrvata", a krasi ga 27 podob, med katerimi je tudi podoba našega učenega rojaka dr. Miklošiča s primernim životo-pisom. — Akademija znanosti izdala je LXVII. knjigo Rada s tole vsebino, „0 njekim pojavima kvantitete i akcenta u jeziku hrvatskom ili srpskom", od dra. Maretiča; ,,Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku" od Valjavca, „Knez Medo Pucič" od dra. Markoviča; — ,,Izvodi iz zapisnika jug. akademije znan. i umjet."; — Pravila za akademičku galeriju". Tedaj neumorna delavnost, kamor pogledamo!
€elli 0 Slovencih. Zadnje mesece smo po čeških časopisih čitali več spisov, govorečih o Slovencih in o slovenski književnosti. Tako n. pr. je Jos. Kouble priobčil v julijskem zvezku ,,Kvčtov" prav lep članek ,,Slovensky basnik Simon Gregorčič", v katerem govori o prvih naših pesnikih (Vodniku, Preširnu, Koseškem, Levstiku, Jenku in Stritarji), a osobito o S. Gregorčiči. Na kratko opisuje njegovo življenje ter ocenjuje njegove „Poezije". Spisu je pridejana tudi prav dobro narejena podoba, katero je po fotografiji risal Janez Patočka. Ta podoba se dobiva tudi v Ljubljani v „Narodni Tiskarni" po 25 kr. izvod. Dvakrat smo svoje čitatelje že opozorili na „Slovansky Sbornik", katerega ureduje g. Ed. Jelinek v Pragi Iz nova ta časopis priporočamo vsakemu, kdor se hoče poučiti o sodobnem literarnem delovanji vseh narodov slovanskih; kajti „Slovan-sky Sbornik" je poln najzanimivejših literarnih novic ter po gaslu „Spoznavajmo se!" točno objavlja vse važne pojave v raznovrstnih slovanskih literaturah in v kulturnem življenji slovanskem v obče. O Slovencih je ta list zadnje mesece priobčil popotno črtico „V domovini Slovencev" od O. Mokrega; dalje „V hiši slovenskega pesnika V. Vodnika", spisal E Jelinek; „ Literarno društvo v Ljubljani". B. Polivka je priobčil spis „Paberki o literaturi slovenski", v katerem našteva, kako so Slovenci v književnosti napredovali preteklo leto; znani pre-lagatelj Jan Hudec je priobčil dve Gregorčičevi pesni „Pozabljenim" in „ Oljka" ; V. Pakosta pa v »Kvetih" Gregorčičevo „V pepelnični noči". V „Svetozoru" pri-občuje prof. Brechtler krasno risane prizore iz Julijskih Alp, oziroma iz Soške doline in znani prijatelj Slovencev, gospod Lego, izda v kratkem ilustrovano knjigo o naši lepi gorenjski pokrajini. Vrhu tega češki umetniki in pisatelji nameravajo izdati lep album na korist našega ..Narodnega Doma".
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter
stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugo vi.   —   Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.