bv
največ zaslug Danil o vid in Mita Atanasijevič, ki je zgradbo, v kateri se še danes nahaja vseučilišče, poklonil v dar veliki šoli. Šele vsled preosnov leta 1897. in 1900. je dobila velika šola več svobode, da je lahko razširila svoje delovanje in zbrala okrog sebe odlične mladeniče iz vseh srbskih dežel, ki so se oboroženi z znanjem vračali v svojo domovino. 27. februarja t. I., polnih sto let po prvem srbskem vstanku, je dobila Srbija  najvišji   hram   znanosti —
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK JURIJ -- POLNOLETEN.
vseučilišče. Vseučilišče nadkriljuje veliko šolo zlasti v tem, da bo imelo tudi medicinsko in teološko fakulteto in združuje tako v sebi vse panoge najvišje izobrazbe, dočim je velika šola zapustila v svojem delovanju veliko praznoto: nedostajanje naobraženih teologov in veščih zdravnikov. Z željo, da bi srbsko vseučilišče cvetelo in napredovalo, je rektor zaključil svoj govor ter zaklical: Vivat Academia!
Otvoritev je brzojavno pozdravil črnogorski knez Nikola, govorili so še minister Jovan Žujovičv imenu „Akademije znanosti", dr. Anton Heinc v imenu zagrebškega akademičnega senata, dr. A. Teodoro v v imenu bolgarskega vseučilišča v Sofiji, baron Pumano v imenu turinskega vseučilišča, A. Trstenjak v imenu „ Matice Slovenske", dr. VI. Černy v imenu „Slovanskega kluba v Pragi", Steva Popovič v imenu Tekelijevega zavoda v Novem Sadu. Po končani slavnosti so udeleženci v sprevodu odšli pred spomenik slavnih profesorjev velike šole Daničida in P a n -č i d a , kjer sta vseučiliška dekana Bogdan Popovid in Sava Uroševic   položila  krasne vence.
3S2
Ruski jezik in ruska književnost na Bolgarskem. „Pra-viteljstveiinvj Vjestnik" je pred kratkim objavil zanimiv članek, v katerem se poroča, kako je razširjen ruski jezik in ruska književnost na Bolgarskem L. 1829. )t J. Venelin izdal prvi zvezek dela „Drevnie i nvnešnie Bolgare". Venelin, ki je bil navdušen za Slovanstvo ravno tako kakor Ša-fafik in Kollar, je bil po rojstvu ogrski Rus; z Bolgari se je seznanil v Besarabiji in 1. 1830. se je že preselil na Bolgaisko. Z njegovo pomočjo sta bolgarska trgovca iz Odese, Aprilov in Pa-lanzov, ustanovila leta 1835. v mestu Gabrovu prvo bolgarsko srednjo šolo. In po vplivu te šole se je zgodilo, da se je začela na Bolgarskem ruska omika udoma-čevati. V petdesetih letih je že Slavejkov prevajal ruske pesnike. Ivan Vazov, danes prvi literarni predstavitelj bolgarskega naroda, tudi še v šoli, pred rusko-turško vojsko, naučil se je ruski. In po vojski, v novoustanovljeni" bolgarski kneževini so prenehale težave, ki se je morala ž njimi izpočetka boriti ruska knjiga in ruska omika na Bolgarskem. V IV. in V. razredu bolgarskih srednjih šol je ruski jezik obvezen predmet; vsak Bolgar, ki je dovršil srednjo šolo, ako ne govori ruski, vsaj lahko čita ruske knjige. Bolgarski srednješolec pro-učava zgodovino na podlagi ruskih učnih knjig Šul-gina, Glovajskega in Vinogradova, matematiko pa in fiziko na podlagi učnih  knjig Malinina in Burenina.
61
Na sofijski univerzi rabijo dijaki kompendije ruskih profesorjev. Bolgarski zdravniki, kateri nikoli niso bili na Ruskem in so študirali na Zahodu, se pečajo z ruskim zdravniškim slovstvom. Še bolj potrebna je ruska strokovna književnost za častnike in duhovnike, ki še sedaj študirajo v Rusiji. Kako se je ruski jezik na Bolgarskem vdomačil, se vidi iz tega, da sta profesorja Dragomanov in Milukov (oba Rusa) več let predavala na sofijski univerzi v ruskem jeziku. Kulturno življenje bolgarsko je še mlado, njegove potrebe so vt-like, zavoljo tega se na Bolgarskem mnogo prevaja — in to iz ruščine. Tudi dela zahodno - evropske literature se večjidel prevajajo iz ruščine. -
Fr. Št.
več in več. Na občnem zboru se je udeležencem naznanilo, da se bode letos tiskal prvi del „Pisma svateho" prevedenega v slovaščino (dozdaj se je rabilo češko „Sv. pismo"), kar je vzbudilo veliko veselje.
Zahvala Henrika Sienkiewicza. V Stock-holmu, v Akademiji ved in umetnosli, je prejel letos Noblovo darilo tudi Henrik Sienkiewicz. V zahvalo je izpregovoril te-le krasne besede: ,,Ti, ki imajo pravico potegovati se za nagrado, ki jo je ustanovil plemenit ljudoljub, ne pripadajo ljudem enega plemena in niso prebivavci ene dežele. Vsi narodi sveta se potezajo zanjo v osebah svojih pesnikov in pisa-

~&s%
T~nffPf»-
DRŽAVNA ZBORNICA V KRIST1JAN1JI.
Velikodušen češki narodnjak. Češki duhovnik, msgr. Ferd. Lehner, vinogradski župnik, izdajatelj glasbenega in umetniškega lista ,CyriIl" in „Method", izdajatelj „Dejin umeni naroda českeho", je daroval mestu Pragi svojo veliko knjižnico in svoje umetniške zbirke, razen tega pa še 100.000 K, da bi se ustanovil zgodovinsko-umetniški zavod v samostanu blažene Neže v Pragi. Zgodovina češke umetnosti je bila in je še priljubljen predmet plemenitemu ustanovitelju, msgru F. Lehnerju.
ose
Spolok sv. Vojtčcha, ki izdaja verske slovaške knjige kakor pri nas „Dr. sv. Mohorja" in ki bi ga Mažari radi uničili, je natihoma vršil svoj občni zbor. Vdeležencev ni bilo veliko, dasi je udov vsako leto
teljev. Zato tudi visoki areopag, ki priznava to nagrado, in veličastni monarh, ki jo izroča, ne venca le pesnika, marveč hkrati tudi narod, čigar je sin. S tem tudi potrjujejo, da se tisti narod krepko udeležuje splošnega dela, da je njegov trud plodovit, in življenje potrebno za blagor človeštva. Vendar to darilo, ki je dragoceno za vse, koliko dragocenejše mora še biti za sina Poljske! Proglašali so jo mrtvo, toda evo enega izmed tisočerih dokazov, da živil Proglašali so jo nesposobno za okrepljenje in delo, a glej novi dokaz, da deluje! Proglašali so jo premagano, a glej novi razlog, da zna zmagovati! Komu torej ne pridejo na misel besede Galilejeve: Eppur si muove! ko se je vpiičo celega sveta priznala vrednost njenega truda, in je bilo venčano eno njenih del. Za to venčanje — ne moje osebe, ker poljska tla žive in ne manjka pisateljev višjih od mene, —