© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
Maša Kovič Dine, Tanja Pucelj Vidović in Vasilka Sancin
Article information:
To cite this document:
Kovič Dine, M., Pucelj Vidović,T ., Sancin, V. (2018). Pravne obveznosti glede 
varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji, Dignitas, št. 59/60, str. 279-316.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/59/60-19
Created on: 07. 12. 2018
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

279
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
POVZETEK
Volk je na podlagi Bernske konvencije, Habitatne direktive in 
Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, sprejete na 
podlagi Zakona o ohranjanju narave, v Sloveniji zaščitena živalska 
vrsta. Izhodišče vseh omenjenih pravnih predpisov je ohranitev bi-
odiverzitete ob zagotovitvi smiselnega sobivanja med zavarovano 
živalsko vrsto in človekom. Zato je vsem dokumentom skupno, da 
ne samo varujejo, ampak tudi določajo načine upravljanja z zavaro-
vano vrsto. Prispevek tako prikazuje ureditev pravnega varstva volka 
v Sloveniji kot zaščitene vrste in opozarja na pomanjkljivosti, ki bi se 
jih dalo odpraviti z doslednejšo implementacijo relevantnih določb 
posameznih predpisov ali ustrezno spremembo le-teh. V Sloveniji 
je bil že leta 2008 sprejet Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjave-
ga medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki ob 
vsakoletni spremembi določa število osebkov vrste volk za odstrel. 
Prispevek razkriva razloge neustreznosti Pravilnika, predlagan pa je 
tudi delni umik pridržka Sloveniji k Bernski konvenciji, ki se tiče var-
stva volka v Sloveniji, ter razlogi zanj.
Legal obligations regarding the protection  
of the wolves as a protected species in Slovenia
ABSTRACT
Slovenia recognizes wolfs as a protected animal species under 
the Bern Convention, Habitats Directive and Decree on the Pro-
tection of Threatened Species, adopted under the Nature Conser-
vation Act. The foundation of the mentioned legal regulations lies 
Pravne obveznosti glede varstva 
volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
Maša Kovič Dine, Tanja Pucelj Vidović in Vasilka Sancin

280
DIGNITAS n Razprave
in the intention to conserve biodiversity while ensuring a reaso-
nable cohabitation between the protected animal species and pe-
ople. Thus, these documents not only protect certain species but 
also define its management. This article presents the legal frame-
work for the protection of wolfs in Slovenia and draws attention 
to its shortcomings. These could be, as illustrated in the article, 
resolved by a more consistent implementation of the relevant me-
asures or by minor amendments to these measures. In 2008 Slove-
nia adopted Rules on taking of certain specimens of the species 
of brown bear (Ursus arctos) and wolf (Canis lupus) from nature, 
which are amended on a yearly basis and determine the number 
of wolfs that are deliberately killed each year. This article introdu-
ces the arguments behind the Rules’ insufficient address of the is-
sues related to the protection of wolfs and their deliberate killings 
and proposes a partial withdrawal of the reservation to the Bern 
convention regarding protection of wolfs adopted by Slovenia, 
explaining the reasons supporting such a proposal.
Key words: wolf,  a protected animal species,  the Bern Conventi-
on, the Habitats Directive, the Decree on the Protection of Threate-
ned Species, Rules on taking  of certain specimens of the species of 
brown bear (Ursus arctos) and wolf (Canis lupus) from nature
1. Uvod
V Sloveniji je veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki jih ščitijo tako 
pravna določila slovenske zakonodaje ter pravnega reda Evrop-
ske unije (v nadaljevanju EU) kot tudi tista, ki izhajajo iz za Sloveni-
jo zavezujočih pravil in načel mednarodnega prava.
1
 Namen tega 
prispevka je prikazati pravno ureditev varstva volka v Sloveniji, ki 
ji bila tudi osrednja tema okoljske pravne klinike v študijskem letu 
2012/2013, izvedene v sodelovanju med Katedro za mednarodno 
pravo Pravne fakultete v Ljubljani, Pravno-informacijskim centrom 
nevladnih organizacij – PIC in Inštitutom za javno upravo pri Prav-
ni fakulteti v Ljubljani.
2
Izhodišče za oblikovanje mednarodnopravnih pogodbenih 
1 
O pravnem varstvu rjavega medveda v Sloveniji glej npr. J. Letnar Černič, Varstvo rjavega medveda v 
slovenskem ustavnem pravu, Dignitas: revija za človekove pravice, št. 53/54, 2012, str. 366–396. 
2 
Pravno kliniko za varstvo okolja vodijo doc. dr. Vasilka Sancin, as. mag. Maša Kovič Dine, as. mag. 
Tanja Pucelj Vidović in Senka Vrbica. Več o delu te klinike je dostopno na http://www.pf.uni-lj.si/ob-
studiju/pravna-klinika-za-varstvo-okolja/.

281
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
določil na področju varstva biodiverzitete je bilo v teku celotnega 
razvoja tega pravnega področja v zavedanju pomena ohranjanja 
smiselnega ravnotežja med gospodarskim razvojem in zaščito ži-
valskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Temu cilju sledijo 
tudi pravni red EU in domače zakonodaje posameznih držav. Z 
namenom zagotavljanja biodiverzitete in simbioze med volkom 
in človekom so mednarodno pravo, pravo EU in slovensko pravo 
priznali volka kot zaščiteno vrsto ter tako postavili okvire upra-
vljanja s to živalsko vrsto. Članek bo predstavil omejitve, ki jih 
mednarodno pravo in pravo EU postavljata glede odstrela volkov, 
ter relevantno slovensko zakonodajo in pomanjkljivosti pri imple-
mentaciji sprejetih pravnih obveznosti.
Volk (lat. Canis lupus) je živalska vrsta, ki sodi v red zveri in dru-
žino psov. Žival se prehranjuje s plenjenjem srnjadi in jelenjadi v na-
ravi, s čimer uravnava njihovo številčnost in skrbi za ravnovesje v 
ekosistemu. Na območju Slovenije živi povprečno 32–43 volkov, ki 
se gibljejo v desetih hierarhično organiziranih tropih.
3
 Ker volkovi 
nimajo naravnega sovražnika, ki bi nadzoroval njihovo številčnost, 
se je v teku evolucije razvil sistem samoregulacije. Ta preprečuje, da 
bi se volkovi tako namnožili, da bi si iztrebili lasten plen, saj bi se 
drugače tudi sami izstradali. Zato so tropi organizirani teritorialno, 
tako, da na enem teritoriju vedno lovi le en trop in si s tem zagotovi 
trajnostno rabo svojega plena. Tudi znotraj tropa volkovi omejujejo 
svojo številčnost, saj morajo, ko njihovo število preseže določeno 
mejo, najstarejši mladiči trop zapustiti. Preživetje mladih volkov, ki 
zapustijo svoj rodni trop, je odvisno predvsem od tega, ali si uspejo 
najti prazen teritorij in samca/samico za oblikovanje novega tropa. 
Ker je večina teritorijev zapolnjenih, preživi le majhen delež mladih 
volkov, saj jih slej ko prej na svojem ozemlju zasači teritorialni trop 
in jih pri tem pogosto ubije. Zaradi te samoregulacije je odstrel, ki se 
letno izvaja v Sloveniji, nepotreben. Zaradi že omenjene hierarhije, 
ki je ni moč opaziti na prvi pogled, pa se z odstrelom alfa samca ali 
samice lahko povzroči celo razpad tropa. Volk človeka ogroža zgolj 
posredno, z napadom na njegovo drobnico,
4
 in mu na ta način pov-
zroča škodo. Predvsem zato se že od nekdaj na ozemlju Slovenije 
število volkov regulira z odstrelom.
3 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017, sklep 
št. 00728-7/2013/4 z dne 6. 2. 2013, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/po-
drocja/velike_zveri/akcijski_nacrt_upravljanja_volk_2013_2017.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
4 
Prav tam, str. 37–38.

282
DIGNITAS n Razprave
Poseljenost volkov po Evropi in Balkanu. Vir: Miha Krofel.
2. Obveznosti Slovenije glede varstva volka  
po Habitatni direktivi
Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter 
prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju Habita-
tna direktiva)
5
 je bila sprejeta s ciljem upravljanja in ohranjanja 
ugodnega stanja ohranjenosti za vrste in habitate na ozemlju dr-
žav članic EU, ki so v interesu celotne EU, z namenom prispevanja 
k ohranjanju biološke raznovrstnosti.
6
 Tako v prvem odstavku 12. 
člena prepoveduje vse oblike namernega ujetja ali ubitja volkov 
v naravi; namernega vznemirjanja, zlasti med razmnoževanjem, 
vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo, in namernega po-
škodovanja ali uničenja razmnoževališč ali počivališč volka v nara-
vi kot zavarovane vrste iz Priloge IV k direktivi. Habitatna direktiva 
5 
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih 
živalskih in rastlinskih vrst, Ur. l. EU L 206, 22/07/1992, str. 7–50. 
6 
Prvi in drugi odstavek 2. člena in prvi odstavek 3. člena Habitatne direktive; Trouwborst, Arie, Mana-
ging the Carnivore Comeback: International and EU Species Protection Law and the Return of Lynx, 
Wolf and Bear to Western Europe, Journal of Environmental Law, Vol. 22, št. 3 (2010), str. 355.

283
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
sicer izjemoma dopušča odstop od te prepovedi, vendar izključno 
pod tremi strogimi taksativno naštetimi pogoji iz prvega odstavka 
16. člena, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni.
7
 Ti trije pogoji 
so:
• če odstrel »ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranje-
nosti populacij zadevne vrste na njihovem naravnem območju 
razširjenosti« IN
• če je odstrel potreben »(a) zaradi varstva prosto živečih žival-
skih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov; (b) da pre-
prečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu 
in vodi ter drugih vrstah premoženja; (c) zaradi interesov zdravja 
ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega 
javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, 
in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje; (d) zara-
di raziskovanja in izobraževanj, zaradi doseljevanja in ponovnega 
naseljevanja teh vrst ter za to potrebne vzreje, vključno z umetnim 
razmnoževanjem rastlin; (e) da pod strogo nadzorovanimi pogoji 
dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih 
osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, v omejenem številu, ki ga 
določijo pristojni nacionalni organi« (v nadaljevanju habitatni ra-
zlogi), IN
• »če ni druge zadovoljive možnosti«, da bi se zagotovilo var-
stvo.
Habitatna direktiva je v slovenski pravni red prenesena z Ured-
bo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (v nadaljevanju 
Uredba),
8
 ki v 7. členu določa izjeme od popolne prepovedi po-
škodovanja, zastrupljanja, usmrtitve, odvzetja iz narave, lovljenja, 
ujetja ali vznemirjanja zavarovanih živalskih vrst iz 5. člena. Pri tem 
Uredba določa strožji kriterij varstva, saj poleg izjem, ki jih določa 
že Habitatna direktiva, dodaja strožji kriterij za izpolnitev izjeme 
po točki (e) prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive. Šesta 
točka prvega odstavka 7. člena Uredbe dovoljuje odstrel, odvzem 
iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje žival-
skih vrst, zavarovanih po 5. členu Uredbe, zaradi »selektivnega in 
omejenega odvzema živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti 
populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v ome-
7 
A. Pillai in D. Heptinstal, Twenty Years of the Habitats Directive: A Case Study on Species Reintro-
duction, Protection and Management, Environmental Law Review, št. 15, 2013, str. 30; S. Borgström, 
Legitimacy Issues in Finish Wolf Conservation, Journal of Environmetal Law, izvod 24, št. 3, 2012, str. 
456. 
8 
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/2004 in nasl.).

284
DIGNITAS n Razprave
jenem številu«.
9
 Tako slovensko pravo dovoljuje selektiven in ome-
jen odvzem iz narave samo, kadar je to potrebno zaradi uravna-
vanja velikosti populacije. Takšne omejitve selektivnega in omeje-
nega odvzema ali zadrževanja vrste v omejenem številu Habitatna 
direktiva ne postavlja.
Kljub temu, da slovenska pravna ureditev določa strožje po-
goje za uporabo izjem od varstva zaščitene vrste, pa je sporna 
skladnost 7. a člena Uredbe s Habitatno direktivo. Ta člen Uredbe 
namreč ministrstvu, pristojnemu za okolje, omogoča, da določi 
odstrel volka na podlagi splošnega predpisa ministra. Habitatna 
direktiva sicer ne določa, na kakšen način naj pristojni nacionalni 
organ določi selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje neka-
terih osebkov vrst, vendar je, upoštevajoč sam namen direktive, 
določitev tega odstrela s splošnim predpisom ministra neprimer-
na. Uredba s 7. a členom namreč omogoča ministrstvu, da za iz-
jemo po šesti točki prvega odstavka 7. člena sprejme predpis o 
selektivnem in omejenem odvzemu živali iz narave, »ki se izvede 
z načrtovano usmrtitvijo (odstrelom)« na podlagi predhodnega 
strokovnega mnenja po 8. členu Uredbe. Strokovno mnenje v pri-
meru volkov pripravi Zavod za gozdove, temu mnenju pa je treba 
predložiti še pisno stališče Zavoda za varstvo narave.
10
 Pri tem je 
predvsem vprašljiva sama dikcija 7. a člena, ki zahteva selektiven 
in omejen odvzem iz narave na podlagi predpisa, ki ureja »obseg 
odvzema živali iz narave«.
11
 Predpis, ki določa obseg odvzema, t. j. 
število volkov, ki jih je treba odvzeti iz narave, je težko selektiven. 
Selektivnost je treba v skladu z namenom Habitatne direktive in 
tudi same Uredbe razlagati strogo restriktivno,
12
 kar bi pomenilo, 
da je treba za vsak posamezen primer odvzema volkov iz narave 
dokazati izpolnjevanje vseh treh zgoraj naštetih pogojev, ki dovo-
ljujejo odvzem.
Če je za zagotavljanje ugodnega stanja zavarovanih živalskih 
vrst sprejeta strategija, akcijski načrt ali drug programski akt, mora 
biti predpis ministra tudi v skladu s tem aktom. Vlada Republike 
Slovenije je leta 2009 sprejela Strategijo ohranjanja volka (Canis 
lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim, ki vsebuje 
analizo ogroženosti in obstoječih ohranitvenih ukrepov ter cilje 
9 
Šesta točka prvega odstavka 7. člena Uredbe.
10 
8. člen Uredbe.
11 
Prva točka drugega odstavka 7.a člena.
12 
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija vs. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, 
C-6/04, z dne 20. 10. 2005, ERC, str. 9017, odstavka 111–112.

285
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
in smernice za ohranjanje in trajnostno upravljanje populacije vol-
ka v Sloveniji z namenom zagotavljanja ugodnega stanja ohranje-
nosti in sobivanja človeka z volkom.
13
 Februarja 2013 pa je vlada 
sprejela tudi Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Ca-
nis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017, ki določa konkretne 
ukrepe upravljanja z volkom v Sloveniji.
14
Dodatno je treba tudi opozoriti, da točka (e) prvega odstavka 
16. člena Habitatne direktive pod nadzorovanimi pogoji dovolju-
je zgolj selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih 
osebkov zavarovane vrste in ne omenja usmrtitve ali odstrela, 
kot to določa 7. a člen Uredbe. Sodišče Evropske unije je v zadevi 
Evropska komisija vs. Luksemburg C-75/01 odločilo, da je treba 
direktivo prenesti v nacionalni red na način, ki ne pomeni spremi-
njanja njenih pogojev, selektivne uporabe določb direktive in ne 
dovoljuje dodajanja pomožnih pogojev ali izjem.
15
 V tem primeru 
pomeni določitev odstrela kot načina odvzema iz narave dodaja-
nje izjem od varstva volkov, ki ni dovoljeno.
Na podlagi 7. a člena Uredbe je ministrstvo, pristojno za okolje, 
leta 2012 sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravil-
nika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in 
volka (Canis lupus) (v nadaljevanju Pravilnik o odstrelu),
16
 ki je 
za leto 2012/2013 (do oktobra 2013) določil odstrel 8 volkov. Ne 
Pravilnik o odstrelu ne Priloga 2 k Pravilniku o odstrelu: Načrto-
vani odstrel osebkov volka ne vsebujeta utemeljitev izpolnjevanja 
izjem od prepovedi odstrela, ki jih določa prvi odstavek 16. člena 
Habitatne direktive.
V času pisanja tega prispevka (do 4. 11. 2013) je v javni razpravi 
predlog novega pravilnika za leto 2013/2014,
17
 tako da o skladnosti 
letošnjega pravilnika s Habitatno direktivo še ni mogoče dokonč-
no razpravljati. Zato se bo članek na tem mestu posvetil nekaterim 
neskladnostim lanskoletnega pravilnika.
13 
Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim, sklep št. 
35602-1/2009/4 z dne 24. 9. 2009, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podroc-
ja/velike_zveri/strategija_ohranjanja_volka.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
14 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3).
15 
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija vs. Luksemburg, C-75/01, z dne 13. 2. 2003, ECR, str. 1585, 
odstavek 28.
16 
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus 
arctos) in volka (Canis lupus), Ur. l. RS, št. 73/2012.
17 
Obrazložitev Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus 
arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju Obrazložitev Pravilnika 2013), številka zadeve: 
007- 423/2013, 30. 9. 2013, http://www.mko.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12455/6781/9
69232422ca30e24c78280563d54979e/ (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).

286
DIGNITAS n Razprave
Ob tem je vredno poudariti, da sta tako lanskoletni kot letošnji 
pravilnik sprejeta na podlagi 7. a člena Uredbe in se zaradi tega 
lahko sklicujeta le na izjemo po šesti točki prvega odstavka 7. člena 
Uredbe oz. izjemo po točki (e) prvega odstavka Habitatne direk-
tive. Republika Slovenija je svoj odstrel v Obrazložitvi Pravilnika 
o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega med-
ved (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju 
Obrazložitev Pravilnika) v letu 2012 utemeljila kot nujnega tako za 
aktivno varstvo vrste kot tudi za preprečevanje škode. Tako je od-
strel uspešen ukrep, ki pripomore k večji strpnosti in sprejemlji-
vosti ljudi do te ogrožene vrste ter pripomore tudi k ohranjanju te 
vrste v razmeroma gosto poseljeni pokrajini in posledično zmanj-
šuje krivolov.
18
 V svoji utemeljitvi se Slovenija ni izrecno skliceva-
la na nobenega od habitatnih razlogov. Ob natančnem pregledu 
vseh habitatnih razlogov od točke (a) to točke (e) prvega odstavka 
16. člena Habitatne direktive lahko ugotovimo, da bi bilo mogoče 
nekatere od teh razlogov, ki jih navaja Slovenija, subsumirati pod 
razloge iz točk (a) do (d) in ne pod razlog iz točke (e). Tako lahko 
zaključimo, da torej manjka utemeljitev odstrela volkov, kot to zah-
teva Habitatna direktiva.
2.1.  Izjeme, ki po Habitatni direktivi dovoljujejo 
odstrel volkov
Z namenom poenotenja izvajanja 12. člena Habitatne direktive 
je Evropska komisija sprejela Smernice Evropske komisije o stro-
gem varstvu živali v interesu skupnosti na podlagi Habitatne direk-
tive (v nadaljevanju Smernice),
19
 ki določajo podrobna navodila in 
usmeritve za izvajanje 12. in 16. člena Habitatne direktive. Pri tem 
je predvsem pomembno, da izvedene izjeme od strogega varstva 
nimajo posledic, ki bi bile v nasprotju s cilji 12. člena in cilji celo-
tne Habitatne direktive.
20
 Iz Smernic izhaja, da je pristojni organ v 
državi članici, preden izda dovoljenje za poseganje v populacijo 
18 
Obrazložitev Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medved (Ur-
sus arctos) in volka (Canis Lupus) iz narave (v nadaljevanju Obrazložitev Pravilnika 2012), št. 007-
409/2012, z dne 13. 9. 2012, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/osnutki/od-
vzem_medveda_volka_s3.doc (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
19 
Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the 
Habitats Directive 92/43/EEC. Final version 2007, Priloga 2.2. (v nadaljevanju Smernice), http://
ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/guidance/pdf/guidance_en.pdf (zadnjič 
obiskano 26. 10. 2013), str. 51–66.
20 
Prav tam, str. 53.

287
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
zavarovane vrste, dolžan opraviti tri teste. Najprej je treba izkaza-
ti, da habitatni razlogi iz 16. člena v konkretnem primeru v resni-
ci obstajajo. V drugem koraku je treba izkazati, da res ni nobene 
druge zadovoljive možnosti za izpolnitev habitatnih razlogov kot 
poseg v populacijo zavarovane vrste. Nazadnje pa je treba izkazati 
še, da poseg v populacijo zavarovane vrste ne bo škodljivo vplival 
na njeno stanje ohranjenosti. Prav tako pa sta Evropska komisija 
in Generalni direktorat za okolje z namenom poenotenja uporabe 
Habitatne direktive za vrste volk, ris, medved in rosomah financi-
rala pripravo Smernic za načrte upravljanja nivojev populacij veli-
kih zveri (v nadaljevanju Smernice za velike zveri).
21
 Te smernice 
sicer niso pravno zavezujoče, vendar predstavljajo dobro prakso 
učinkovitega upravljanja z velikimi zvermi v Evropi.
22
2.2. Prvi test: Izpolnjevanje habitatnih razlogov
Vsaka država, ki se želi sklicevati na izjeme, mora najprej doka-
zati, da je izpolnjen vsaj eden izmed petih habitatnih razlogov iz 
prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive in prvega odstavka 
7. člena Uredbe.
2.2.1. Varstvo prosto živečih živali
Prvi razlog, ki dovoljuje odstop od prepovedi namernega od-
vzema iz narave ali odstrela, je varstvo prosto živečih živalskih in 
rastlinskih vrst in ohranjanje rastlinskih habitatov. Ta določba do-
voljuje odvzem iz narave in odstrel, če je to potrebno za zavarova-
nje ranljivih, redkih, ogroženih ali endemičnih vrst in habitatov. 
Pri tem je treba upoštevati pozitivno vlogo, ki jo imajo volkovi na 
celotni ekosistem in regulacijo števila divjadi.
23
 To ne pomeni, da 
je odstrel volkov dovoljen zaradi njihovega vpliva na število div-
jadi ali zaradi lovskih interesov.
24
 Prav tako pa po tem habitatnem 
21 
J. Linnell, V. Salvatori in L. Boitani, Guidelines for Population Level Management Plans for Large 
Carnivores, Large Carnivore Initiative Report for Europe report, za Evropsko komisijo, julij 2008 (po-
godba 070501/2005/424162/MAR/B2) (v nadaljevanju Smernice za velike zveri), http://ec.europa.eu/
environment/nature/conservation/species/carnivores/docs/guidelines_final2008.pdf (zadnjič obi-
skano 26. 10. 2013).
22 
Note to the Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores, European 
Commission, Directorate-General for Environment, ENV.B.2 D/14591, Bruselj, 1. julij 2008, http://
ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/carnivores/docs/note_guidelines.pdf (za-
dnjič obiskano 26. 10. 2013).
23 
Trouwborst, (op. pod črto št. 6), str. 363. 
24 
Smernice za velike zveri (op. pod črto št. 21), str. 54.

288
DIGNITAS n Razprave
razlogu odstrel volka v imenu strpnosti ljudi in večje družbene 
sprejemljivosti ne more biti način »varstva« te ogrožene in zavaro-
vane živalske vrste. Utemeljitve Slovenije za odstrel zaradi tega ne 
moremo vključiti pod ta habitatni razlog. »Varstva« po habitatnem 
razlogu pa tudi ni mogoče upoštevati za utemeljitev zmanjšanja 
nezakonitega lova, kot to dodatno še navaja Slovenija. Bistvo tega 
habitatnega razloga je varstvo in ohranitev ene živalske vrste, ki 
je bolj ogrožena, na račun druge živalske vrste, ki je primerjalno 
gledano manj ogrožena.
2.2.2.  Preprečitev resne škode na posevkih, živini, 
gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah 
premoženja
Drugi razlog je preprečitev resne škode na posevkih, živini, 
gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja. Tu je po-
membno, da se prepreči resna škoda ekonomskega značaja.
25
 So-
dišče Evropske unije je v zadevi Komisija Evropskih skupnosti vs. 
Finska potrdilo, da je treba to zahtevo razlagati restriktivno in je 
odstrel mogoč samo, kadar je z raziskavami dokazano, da bo od-
strel res preprečil bodočo resno škodo.
26
 Republika Slovenija na-
vaja, da se zaradi zmanjšanja škode in s tem povezanih konfliktov 
na območjih sobivanja z volkom uporablja omejen in nadzorovan 
odstrel.
27
 Zmanjševanje škode rejcem na drobnici bi lahko uteme-
ljili kot drugi habitatni razlog. Raziskovalci Biotehniške fakultete 
Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so analizirali, 
ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število 
povzročenih škod, in ugotovili, da odstrel volkov ne vpliva na šte-
vilo škodnih primerov.
28
 Še več, po največjem odstrelu volkov leta 
2006 se škode niso zmanjšale, ampak celo narasle, medtem ko so 
se škode po letu 2008, ko odstrela volkov ni bilo, nekoliko zmanj-
šale.
29
 Razlog za to raziskovalci vidijo v zakonitostih socialnega sis-
tema volkov, ki sami uravnavajo svojo številčnost.
30
 Do podobnih 
25 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 55.
26 
Sodba Sodišča Evropske Unije, Komisija Evropskih skupnosti vs. Finska, C-342/05, z dne 14. 6. 2007, 
ERC, str. 4713, odstavek 47; Borgstöm (op. pod črto št. 7), str. 457.
27 
Obrazložitev Pravilnika 2012 (op. pod črto št. 18).
28 
Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina, Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za 
zmanjševanje škode na domačih živalih, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 95, 2011, str. 13–14.
29 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 38.
30 
»V primeru odstrela dominantnega osebka trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oziroma drugi 
volkovi nadomestijo odstreljene živali. Ti volkovi so pri lovu običajno manj izkušeni in zato pogosteje 

289
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
ugotovitev so prišli tudi tuji raziskovalci, ki so potrdili, da odstrel 
volkov ne vpliva na število škodnih primerov.
31
 Odstrel iz razlo-
ga preprečevanja škode, ki ga priznava tudi Habitatna direktiva v 
drugi točki prvega odstavka 16. člena, je torej zaradi specifičnosti 
delovanja vrste kot že povedano neučinkovit in neustrezen.
Prebivalci
Lovci Ovčerejci Brez volkov
Osrednje 
območje
Naklonjeni 61,6 55,4 79,8 35,0
Neopredeljeni 26,6 26,6 8,7 10,0
Odklonilni 11,9 18,0 11,5 55,0
Odnos ljudi do volkov. Vir: Miha Krofel, Korenjak 2000.
2.2.3. Interes zdravja ljudi in javne varnosti
Tretji razlog je interes zdravja ljudi in javne varnosti ali drugi 
razlogi prevladujočega javnega interesa, ki so lahko tudi socialne 
ali gospodarske narave, in koristne posledice bistvenega pomena 
za okolje. Smernice ta razlog utemeljujejo, da edino prevladujoč 
javni interes, ki ga zastopajo javna ali zasebna telesa, dovoljuje od-
stop od strogega varstva. Interesi družb in posameznikov ne dovo-
ljujejo takega odstopa, prav tako kot ne kratkoročni interesi social-
ne in ekonomske narave.
32
 Vprašanje javne varnosti, ki se večkrat 
pojavlja v povezavi z volkom, je predvsem psihološke narave na 
podlagi pravljice o Rdeči kapici. Vendar številne raziskave kažejo, 
da so volkovi lahko nevarni za ljudi le, če so oboleli za steklino, 
ki pa pri evropskih volkovih že dolgo ni več zaznana bolezen.
33
 
Tudi Akcijski načrt upravljanja populacije volka v Sloveniji za ob-
dobje 2013–2017 potrjuje, da obstaja izredno majhna verjetnost 
neposredne nevarnosti volka za človeka ter da zaradi tega odstrel 
zdravih volkov ni primeren.
34
plenijo lažje ulovljive, slabo oziroma nezaščitene domače živali. Zato se, v nasprotju s pričakovanjem, 
škode po odstrelu včasih še povečajo,« Krofel in ostali (op. pod črto št. 28), str. 16.
31 
Marco Musiani, Tyler Muhly, C. Cormack Gates, Carolyn Callaghan, Martin E. Smith in Elisabetta 
Tosoni, Seasonality and reoccurrence of depredation and wolf control in western North America, 
Wildlife Society Bulletin, št. 33, 2005, str. 881–883.
32 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 56.
33 
Trouwborst (op. pod črto št. 6), str. 361–362; John D. Linnell in ostali: The Fear of Wolves: A Review 
of Wolf Attacks on Humans, Norwegian Institute for Nature Research, Trondheim, 2002, str. 6; Bor-
gstöm (op. pod črto št. 7), str. 463.
34 
Akcijski načrt upravljanja populacije volka v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. pod črto št. 3), 
str. 41.

290
DIGNITAS n Razprave
2.2.4.  Raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje  
in ponovno naseljevanje vrste
Četrti razlog, ki dovoljuje odstop od odvzema iz narave in od-
strela, je raziskovanje in izobraževanje, doseljevanje in ponovno 
naseljevanje te vrste, če je to potrebno za vzrejo. Ta razlog ni pove-
zan z utemeljitvami odstrela, ki jih navaja Slovenija.
2.2.5.  Drugi razlogi za odvzem iz narave pod pogojem, 
da je ta odvzem selektiven in omejen ter izpeljan 
pod strogo nadzorovanimi pogoji
Peti razlog predstavlja generalno klavzulo, ki dovoljuje selekti-
ven in omejen odvzem iz narave ali zadrževanje nekaterih osebkov 
vrste v omejenem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji, ki ga 
določijo pristojni nacionalni organi iz določenega razloga. Ta za-
dnji razlog določa, da mora biti število živali, ki se jih odvzame iz 
narave, omejeno glede na velikost populacije vrste. Vendar pa kljub 
temu odvzem ni dovoljen, če obstaja nevarnost, da bo odvzem imel 
pomembne kvantitativne ali kvalitativne negativne učinke na po-
pulacijo.
35
 Prav tako je odvzem mogoč samo pod strogo nadzoro-
vanimi pogoji ob dodatnem pogoju, da je odvzem selektiven in v 
omejenem obsegu. Ta pogoj dovoljuje odvzem le ob dovoljenju na-
cionalnih organov, ki izrecno navaja za vsak primer odvzema razlo-
ge, ki ta odvzem dovoljujejo. Treba je poudariti, da ta peti habitatni 
razlog uporablja izključno izraza »odvzem in zadrževanje nekaterih 
osebkov vrste« in ne omenja odstrela, kar pomeni, da odstrel po 
tem razlogu ni mogoč. To izhaja tudi iz Smernic, ki predlagajo, da 
izvrševanje te izjeme pomeni uvedbo programa upravljanja/ohra-
njanja vrste.
36
 Tako se je mogoče sklicevati na ta habitatni razlog 
le, kadar je stanje populacije volka ugodno in je lov na volkove del 
uveljavljenega programa upravljanja s populacijo volka.
37
2.3.  Drugi test: Odstrel kot edina možnost izpolnitve 
habitatnih razlogov
Če državi uspe dokazati, da je izpolnjen kateri izmed habita-
tnih razlogov, je odstrel ali odvzem iz narave mogoč le, če država 
35 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 56. 
36 
Prav tam, str. 57.
37 
Trouwborst (op. pod črto št. 6), str. 364.

291
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
ob tem dokaže tudi, da ni nobene druge zadovoljive možnosti, 
ki dosega isti učinek kot odstrel. Smernice zahtevajo, da mora 
država oceniti vse možne alternative in jih tudi primerjati s habi-
tatnimi razlogi, ki jih navaja v utemeljitev odstrela. Slovenija je v 
Obrazložitvi spremembe Pravilnika v letu 2012 navedla zgolj, da ni 
druge zadovoljive možnosti
38
 za zagotovitev večje strpnosti ljudi, 
preprečevanje škode, večje sprejemljivosti volka v slovenski druž-
bi in preprečitev krivolova ter tako posredno zavarovanje vrste. 
Tako ne samo, da se Slovenija ni sklicevala na ustrezen habitatni 
razlog (točka (e) prvega odstavka 16. člena oz. peti razlog), ampak 
tudi ni dokazala, da ne obstajajo alternative odstrelu, ki bi dosegle 
isti rezultat po tem habitatnem razlogu. Tako za preprečevanje 
škode, večanje strpnosti med ljudmi kot tudi za preprečevanje kri-
volova je na voljo vrsto alternativnih metod. Temu so pritrdili tudi 
raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki kot 
alternativne predloge predlagajo npr. boljše varovanje drobnice, 
prehod na manj konfliktno rabo prostora in primerno upravljanje 
populacij plenskih vrst, zlasti jelenjadi in srnjadi, ki bo zagotavljala 
dobre prehranske razmere za volka.
39
 Za preprečevanje krivolova 
pa je prav tako na voljo vrsta ukrepov, kot so nadzor med samimi 
lovskimi organizacijami in znotraj njih ter učinkovitejše delovanje 
inšpekcijskih služb, policijskega in sodnega nadzora, ki bi najde-
ne krivce ustrezno preganjali in obsodili, kar bi bilo pomembno 
in bistveno sporočilo za vse nadaljnje kršitelje storilce kaznivega 
dejanja nezakonitega lova.
Sodišče Evropske unije je v sodbi Ligue Royale Belge pour la 
Protection des Oiseaux ASBL in Société d'Études Ornithologiques 
AVES ASBL vs. Région Wallonne C-10/96 potrdilo, da mora ocena 
o tem, da ni nobenih drugih zadovoljivih možnosti, vsebovati tri 
dele: ugotovitev težave, ki zahteva omejevanje števila vrste, naved-
bo načinov za odpravo te težave in izvedba ocene, če bi bila težava 
odpravljena za vsakega od teh alternativnih načinov.
40
 Vsi ti trije 
deli morajo biti jasno navedeni v dokumentu, ki opredeljuje od-
strel. Te analize v Obrazložitvi Pravilnika ne najdemo.
38 
Obrazložitev Pravilnika 2012 (op. pod črto št. 18).
39 
Za pregled možnih ukrepov glej Rok Černe, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Matija 
Stergar, Miha Krofelj, Miha Maranče in Hubert Potočnik, Škode od volkov v Sloveniji, Analiza v okviru 
projekta Life+ SloWolf, Zavod za gozdove Slovenije in Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010, str. 51; 
Pillai in Heptinstal (op. pod črto št. 7), str. 32.
40 
Sodba Sodišča Evropske unije, Ligue Royale Belge pour la Protection des Oiseaux ASBL in Société 
d'Études Ornithologiques AVES ASBL vs. Région Wallonne, C-10/96, z dne 12. 12. 1996, ECR, str. 6775, 
odstavka 26–27.

292
DIGNITAS n Razprave
2.4. Tretji test: Ugodno stanje populacije
Zadnji test, ki ga mora država opraviti, preden dovoli odstrel 
po 16. členu Habitatne direktive in 7. členu Uredbe, je, da ta 
odstrel ali odvzem iz narave ne škoduje vzdrževanju ugodnega 
stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njihovem narav-
nem območju razširjenosti. To pomeni, da je odstop od prepo-
vedi iz 12. člena Habitatne direktive in 5. člena Uredbe možen 
zgolj kot zadnje sredstvo za zagotovitev varstva živalskih vrst 
in oseb, določenih v 16. členu Habitatne direktive in 7. členu 
Uredbe. Ugodno stanje ohranjenosti je stanje, v katerem gre 
vrsti dovolj dobro tako po kvaliteti kot kvantiteti in ima dobre 
perspektive za ohranjanje takega stanja tudi v prihodnosti.
41
 
Definicija ugodnega stanja vrste iz točke (i) 1. člena Habitatne 
direktive vsebuje bistvene parametre (populacijska dinamika, 
območje razširjenosti, dovolj velik habitat, dolgoročna viabil-
nost) za določitev in ocenitev trenutnega in ciljnega stanja 
ohranjenosti. Ugodno stanje je tako tisto stanje, ko podatki o 
populacijski dinamiki te vrste kažejo, da »se sama dolgoročno 
ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih ha-
bitatov, se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšu-
je niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in 
obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za 
dolgoročno ohranitev njenih populacij«.
42
 Pomembno je opo-
zoriti, da ocenitev stanja ohranjenosti ne vsebuje le elemen-
ta diagnoze v trenutnih okoliščinah, temveč tudi pomemben 
element prognoze, temelječe na vplivih.
43
 Upoštevajoč zgor-
nje navedbe, se ugodno stanje torej ne more dokazovati zgolj 
s številom volkov, temveč tudi s strukturo tropov in njihovo 
sposobnostjo preživetja. Prav tako pa je poročilo, pripravljeno 
za Svet Evrope o spremembi Priloge II h Konvenciji o varstvu 
prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih 
naravnih življenjskih prostorov (t. i. Bernska konvencija),
44
 po-
trdilo, da se vprašanje obstoja ugodnega stanja ugotavlja na 
nacionalni ravni in ne na ravni celotne populacije. Tako velja, 
da četudi je populacija na območju več držav ugodna, država 
41 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 61.
42 
1. člen Habitatne direktive.
43 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 61.
44 
Claire Shine, Legal report on the possible need to amend Appendix II of the Convention for the 
wolf, Sanding Committee, 25
th
 Meeting, Convention on the Conservation of European Wildlife and 
Natural Habitats, T-PVS/Inf (2005) 18, Strassbourg (2005).

293
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
ne more uveljavljati te izjeme, kadar je populacija na ozemlju 
te države neugodna.
45
Volkovi v Sloveniji predstavljajo rob dinarsko-balkanske popu-
lacije volka.
46
 Iz analize stanja populacij volka v Evropi in Sloveniji 
izhaja, da je kot živalska vrsta še zmeraj ogrožen.
47
 Tako je ne glede 
na kakovost razpoložljivih podatkov o njegovi številčnosti težko 
potrditi, da velikost populacije volka v Sloveniji dosega velikost, 
ki bi zagotavljala viabilnost populacije. Populacija je potencialno 
dolgoročno viabilna le skupaj z ostalimi deli populacije v dinar-
sko-balkanski verigi.
48
 Kljub temu, da volk ni migracijska vrsta in 
se zadržuje na ozemlju svojega tropa, vseeno prihaja do migracije 
individualnih volkov iz držav južno od Slovenije. Prirastek popu-
lacije volka se v Sloveniji v zadnjih letih niža,
49
 ob upoštevanju od-
strela in zaznanih izgub volkov pa lahko ugotovimo, da je sloven-
ski del dinarsko-balkanske populacije močno odvisen od prise-
ljevanja volkov iz sosednjih območij.
50
 Ob tem je treba upoštevati 
še, da imajo štirje tropi volkov v Sloveniji (od desetih) svoj teritorij 
tudi na Hrvaškem.
51
 Za ohranitev teh tropov in celotne populacije 
volkov v Sloveniji je tako bistveno zagotavljanje stikov osebkov s 
preostalimi deli dinarsko-balkanske populacije.
52
 Akcijski načrt za 
upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 
2013–2017 tudi ugotavlja, da se je velikost tropov vsaj na nekaterih 
območjih v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala.
53
 Smernice za velike 
zveri celo priporočajo, da v primeru vrst, katerih populacija zavze-
ma območje več držav, države nimajo obveznosti zagotoviti ugo-
dnega stanja populacije le na nacionalni ravni, vendar se morajo 
v zvezi z ohranjanjem te populacije z vsemi državami, na ozemlju 
katerih se nahaja ta populacija, skupaj dogovoriti za ohranjanje 
ugodnega stanja populacije v regiji.
54
 To pomeni, da odločanje o 
45 
Prav tam, str. 11.
46 
Obrazložitev Pravilnika 2012 (op. pod črto št. 18); Smernice za velike zveri (op. pod črto št. 21), str. 48.
47 
Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim, 2009 (op. 
pod črto št. 13), str. 18.
48 
Prav tam, str. 18.
49 
Prirast populacije je bil v letu 2010 največ 4 osebke, v letu 2011 največ 5 osebkov, v letu 2012 pa 
največ 3 osebke. Obrazložitev Pravilnika 2013 (op. pod črto št. 17).
50 
Isto.
51 
Isto.
52 
Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim, 2009 (op. 
pod črto št. 13), str. 21.
53 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 34.
54 
Smernice za velike zveri (op. pod črto št. 21), str. 26; Evropska komisija, Generalni direktorat za 
okolje, Note to the Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores (op. pod 
črto št. 22), str. 1.

294
DIGNITAS n Razprave
odstrelu volkov na ozemlju Slovenije ni mogoče brez predhodne-
ga načrta držav v regiji o upravljanju z volkovi na podlagi ugotovi-
tve, da je stanje populacije v regiji ugodno.
Sodišče Evropske unije je v že omenjeni sodbi zoper Finsko 
zatrdilo, da je število 50 posameznih živali, ki so se sposobne 
razmnoževati, meja, pod katero obstaja kritična nevarnost izu-
mrtja populacije.
55
 V relevantnem času, ki ga obravnava sodba, 
je bila populacija volkov na Finskem ocenjena na 200 živali. Po-
datkov o številu volkov, sposobnih razmnoževanja, ki predsta-
vljajo kritično mejo nevarnosti izumrtja, za Slovenijo nimamo. 
Vendar ker je sama populacija volkov v Sloveniji manjša od 50 
(ocenjena na 32–43 volkov
56
), lahko sklepamo, da je število vol-
kov v Sloveniji že blizu te kritične meje. To potrjuje tudi zgoraj 
omenjeno dejstvo, da je sam obstoj volka v Sloveniji povezan z 
migracijo volkov iz sosednjih držav. V tej sodbi je sodišče tudi 
potrdilo, da je v izjemnih primerih mogoče dovoliti poseg, če 
ta ne bo negativno vplival na sicer neugodno stanje popula-
cije, če sta izpolnjena ostala dva pogoja, t. j. kateri od habita-
tnih razlogov in neobstoj drugih ustreznih načinov varstva. To 
pomeni, da so »odstopanja izjemoma mogoča, če se ustrezno 
ugotovi, da ne bi poslabšala neugodnega stanja ohranjenosti 
ali preprečevala obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti ome-
njenih populacij«.
57
 Vendar je ta odstop mogoč samo, kadar je 
končni cilj in upravljanje ugodnega stanja populacije določeno 
z jasnimi in dobro razvitimi okvirji ohranjanja vrste, ki vsebuje-
jo ustrezna, učinkovita in preverljiva merila.
58
 Pri tem je temelj 
odločanja obstoj utemeljenih akcijskih načrtov za upravljanje z 
vrsto.
59
 Enako mnenje izkazujejo tudi Smernice za velike zveri, 
ki omogočajo odstop od zahteve po ugodnem stanju popula-
cije le v primeru obstoja podrobnega načrta za ohranjanje in 
upravljanje, ki bistveno ne vpliva na ugodni status populacije 
na čezmejni ravni.
60
 Vendar pa je treba poudariti, da niti Sodi-
55 
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija Evropskih skupnosti vs. Finska, C-342/05 (op. pod črto št. 
25), odstavek 26.
56 
A. Majič Skrbinšek, Wolfs – Slovenia, v: Petra Kaczensky, Guillaume Chapron, Manuela von Arx, 
Djuro Huber, Henrik Andrén in John Linnell (ur.), Status, management and distribution of large 
carnivores – bear, lynx, wolf & wolverine – in Europe, poročilo za Evropsko komisijo, marec 2013 
(pogodba N°070307/2012/629085/SER/B3); Obrazložitev Pravilnika 2013 (op. pod črto št. 17).
57 
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija Evropskih skupnosti vs. Finska, C-342/05 (op. pod črto št. 
25), odstavek 29.
58 
Smernice (op. pod črto št. 19), str. 62.
59 
Trouwborst (op. pod črto št. 6), str. 360.
60 
Smernice za velike zveri (op. pod črto št. 21), str. 31.

295
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
šče Evropske unije niti Smernice za velike zveri ne opredeljuje-
jo, ali mora biti v takem primeru cilj akcijskega programa ugo-
dno stanje na ravni celotne populacije (čezmejne populacije) 
ali ugodno stanje na nacionalni ravni.
61
 Ob natančni preučitvi 
sodbe sodišča, Smernic za velike zveri in namena Habitatne di-
rektive je smiselno, da se ta izjema uporablja v primerih, ko je 
stanje volkov na nacionalni ravni neugodno, vendar je na ravni 
celotne čezmejne populacije stanje ugodno in so na regionalni 
ravni sprejeti načrti, ki določajo upravljanje z volkovi. Slovenija 
z državami južno od nje, kjer se nahaja dinarsko-balkanska po-
pulacija volka, nima sklenjenega nobenega akcijskega načrta za 
upravljanje s populacijo volka,
62
 zato se ne more sklicevati na to 
izjemo od izjeme. Tudi Mednarodna zveza za ohranjanje narave 
in naravnih virov (International Union for the Conservation of 
Nature and Natural Resources – IUCN) priznava, da je, čeprav 
lahko populacijo volka v dinarsko-balkanski regiji štejemo za 
manj ogroženo,
63
 populacija volka na območju Slovenije podre-
jena pretiranim človeškim pritiskom in bi bilo treba pripraviti 
ad hoc načrte upravljanja za njeno ohranitev.
64
 Tako lahko za-
ključimo, da volk v Sloveniji ni v ugodnem stanju, saj se brez 
priseljevanja volkov iz sosednjih držav sam ne more dolgoročno 
ohranjati. Prav tako pa se Slovenija tudi ne more sklicevati na 
izjemo, ki dovoljuje odstrel v primeru neugodnega stanja, saj 
nima sprejetih dogovorov z državami dinarsko-balkanske regije 
o upravljanju z volkovi na regionalni ravni.
3. Normativna ureditev varstva volka  
v slovenskem pravnem redu
Že predstavljeni Pravilnik o odstrelu je bil sprejet na podlagi 
spremembe Uredbe iz leta 2008. In sicer potem ko je zelo podob-
no uredbeno določilo in pravilnik iz leta 2005
65
 Ustavno sodišče z 
61 
Trouwborst (op. pod črto 6), str. 361; Pillai in Heptinstal (op. pod črto št. 7), str. 32.
62 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 51.
63 
Po ocenah IUCN je populacija v dinarsko-balkanski regiji v ugodnem stanju in šteje okoli 5.000 
živali ter ima IUCN oznako LC – »Least Concern«, kar se smatra za najnižjo stopnjo nevarnosti za 
potencialno izumrtje živalske vrste.
64 
The IUCN Red List of Threatened Species, Canis lupus, Regional Assessment, International Union 
for the Conservation of Nature and Natural Resources, http://www.iucnredlist.org/details/3746/1 
(zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
65 
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 84/2005).

296
DIGNITAS n Razprave
odločbo št. U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008 razveljavilo zaradi njunega 
sprejetja na podlagi neustavnega zakona, ki ni urejal sodelovanja 
javnosti v postopku priprave podzakonskih aktov.
7. a člen Uredbe, ki ureja »selektiven in omejen odvzem živali 
iz narave zaradi uravnavanje velikosti populacije z okoljem, pod 
strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu«, se v prvem 
odstavku glasi: »Odvzem živali, razen ptic iz narave iz šeste aline-
je prvega odstavka prejšnjega člena, se lahko izvede tudi na pod-
lagi predpisa ministra, s katerim se določi obseg selektivnega in 
omejenega odvzema živali iz narave, ki se izvede z načrtovano 
usmrtitvijo (odstrelom) na podlagi strokovnega mnenja iz 8. čle-
na te uredbe. Če je za zagotavljanje ugodnega stanja živalskih vrst 
sprejeta strategija, akcijski načrt ali drug programski akt, mora biti 
predpis v skladu s tem aktom«.
Ta člen je tako pravna podlaga Pravilniku za odstrel, po kate-
rem se od leta 2009 odstrel volkov, ki se je prej vršil na podlagi 
individualnih odločb, izvaja zgolj na podlagi tega pravilnika. Ker 
se vsako leto ob njegovi spremembi na novo določa letna kvota 
odstrela in razporeditev odstrela po lovsko upravljavskih obmo-
čjih (LUO), Pravilnik o odstrelu že vse od svoje uveljavitve razbur-
ja zainteresirano javnost (predvsem naravovarstvenike oziroma 
nevladne organizacije, ki želijo tovrsten odstrel preprečiti ali vsaj 
omejiti).
66
Od leta 2009 do danes je bil s Pravilnikom predviden naslednji 
obseg odstrela volka:
Regija/število za odstrel 2012 2011 2010 2009
Kočevsko- belokranjsko 
LUO in Novomeško LUO 
skupaj
2 4 5 3
Notranjsko LUO 2 4 * 3
Zahodno visoko kraško 
LUO
1 1 7* 1
Primorsko LUO 3 3 * 3
Skupno število volkov 8 12 12 10
* Odstrel 7 volkov je bil predviden v vseh treh lovsko upravljavskih 
območjih (LUO) skupaj.
66 
Pri tem ni odveč poudariti, da sama Uredba v 7.a členu predvideva, da se odvzem »lahko izvede 
na podlagi predpisa ministra«, ter določa, da se s predpisom med drugim določita »način določitve 
obsega odvzema živali iz narave in podrobnejši način odvzema živali iz narave« (poudarki avtoric), 
kar nakazuje, da Uredba ni imela v mislih določitve dovoljene kvote odstrela na abstraktni ravni. 

297
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
Konec septembra 2013 je pristojno ministrstvo kot vsako leto 
doslej objavilo predlog sprememb pravilnika.
67
 Objavljeni osnu-
tek, ki je v javni razpravi do 4. novembra, letos prvič po letu 2009 
ne predvideva odstrela volkov.
Vendar pa je Zavod za gozdove, ki je pristojni organ za izdajo 
strokovnega mnenja, predlagal odstrel šestih volkov.
68
 Zavod za 
varstvo narave je v svojem pisnem stališču
69
 odstrelu sicer naspro-
toval, a je svoje nasprotovanje utemeljil zlasti na presoji, da stanje 
vrste Canis lupus v Sloveniji ni ugodno. Obema zavodoma pa je 
skupno stališče, da razlog »večje družbene sprejemljivosti« med 
posameznimi interesnimi skupinami omogoča odstrel volka na 
podlagi pravilnika.
3.1.  O zakonski podlagi za odstrel na podlagi 
pravilnika
Navedli smo že, da Habitatna direktiva državam ob izpolnjeva-
nju strogo določenih pogojev omogoča, da uveljavijo izjemo od 
strogega varstva prednostne vrste. Slovenija je to možnost imple-
mentirala v svojem notranjem pravu in zato mora poleg prava EU 
vsekakor spoštovati tudi zahteve domačega pravnega reda. Podza-
konski akti, ki urejajo odstrel, morajo biti torej skladni z relevan-
tnimi ustavnopravnimi in zakonskimi izhodišči.
3.1.1. Zakonska podlaga
Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON)
70
 za namene 
varstva vseh prosto živečih živalskih vrst predpisuje splošni režim 
pravnega varstva.
71
 Za ogrožene živalske vrste oziroma osebke 
ogroženih živalskih vrst pa zakon poleg ali namesto splošnega re-
žima vzpostavlja še dodaten oziroma poseben režim varstva.
72
Zakon določa, da so živali pod posebnim varstvom države. Že 
iz splošnega varstva živali prosto živečih vrst izhaja načelna pre-
poved, da bi se prosto živeča žival namerno, brez opravičljivega 
67 
Obrazložitev Pravilnika 2013 (op. pod črto št. 17). 
68 
Strokovno mnenje ZGS za odstrel velikih zveri za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014, http://www.
mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/odstrel_velikih_zveri_mnenje_
zg_okt13_sep14.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
69 
Pisno stališče o posegu v populacijo rjavega medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus) in risa 
(Lynx, lynxs), ZRSVN, 13. 9. 2013.
70 
Zakon o ohranjanju narave (ZON, Ur. l. RS, št. 96/2004-UPB2 in nasl.).
71 
Glej člene od 12 do 28 ZON.
72 
Glej točko 3.5., členi od 80 do 83 ZON.

298
DIGNITAS n Razprave
razloga ubila, poškodovala, odvzela iz narave ali vznemirjala.
73
 Po-
seg v prosto živečo žival, kakor s skupno besedo v nadaljevanju 
označujemo ubitje, poškodovanje, odvzem iz narave ali vznemir-
janje prosto živeče živali, je po zakonu torej praviloma prepove-
dan. Zakon sicer pozna določene izjeme od prepovedi poseganja, 
vendar pa se, ker gre za izjeme, pri presoji, ali so zakonski pogo-
ji za odstop od splošnega pravila izpolnjeni, zahteva restriktivna 
razlaga. Ob dvomu, ali so zakonski pogoji za uveljavitev izjeme 
izpolnjeni ali ne, je zato treba šteti, da ti pogoji niso izpolnjeni.
Da je poseg v prosto živečo žival opravičljiv, morata biti po ZON 
hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer da »ima dejanje koristno po-
sledico in je družbeno sprejemljivo«.
74
 Ne glede na omenjeno do-
ločbo pa je »poseg v prosto živečo žival« dovoljen v primerih:
1. lova lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov (enako velja 
za ribolov), ali
2. »posegov«, do katerih pride pri opravljanju kmetijske in goz-
darske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in goz-
darstvo (beri nenamerne poškodbe, vznemirjanja ali ubitja živali 
pri izvajanju omenjene dejavnostih), ali
3. odvzemov za namene, dovoljene z zakonom.
Prva izjema (dopustnost lova) za volka ne pride v poštev, saj se 
volk po Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDlov-1)
75
 v povezavi z Ured-
bo o določitvi divjadi in lovnih dob ne umešča med divjad – vrsto, 
ki bi jo bilo dopustno loviti.
76
 Še več, lov na volka kot osebka ogro-
žene in zavarovane vrste je po izrecni zakonski določbi tretjega 
odstavka 81. člena ZON prepovedan.
77
 Pravni režim zavarovanih 
vrst tako ravno v izrecni prepovedi lova že na zakonski ravni jasno 
odstopa od splošnega pravnega režima varstva prosto živeče žival-
ske vrste. Obenem pa ZON v 81. členu od Vlade zahteva, da poleg 
oziroma namesto ukrepov splošnega varstva za ogrožene živalske 
vrste sprejme tudi »akt o njihovem zavarovanju, določi ukrepe var-
stva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben var-
stveni režim«. V zvezi z varstvenim režimom, ki ga je vlada dolžna 
oziroma upravičena sprejeti, zakon pravi, da se z njim določijo 
zlasti: »pravila varstva za mrtve in žive živali v vseh razvojnih obli-
73 
Tako tretji odstavek 14. člena ZON.
74 
Glej šesti odstavek 14. člena ZON.
75 
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur. l. RS, št. 16/2004 in nasl.).
76 
Glej prvi odstavek 2. člena ter 38. člen ZDLov-1 in samo Uredbo. 
77 
Ta določa, da se živali zavarovanih vrst »ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne 
v skladu z zakonom«.

299
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
kah živali (jajca, ličinke, bube, mladiči in odrasle živali), za dele 
mrtvih živali ali izdelke iz živali«. Ta pravila se nanašajo »zlasti na 
omejitve in prepovedi ubijanja, lova ali vznemirjanja živali, zlasti v 
tistih obdobjih življenja, ki so pomembna za preživetje, omejitve 
in prepovedi trgovine z živalmi in njihovimi deli ter izdelki iz njih 
in prepovedane načine prevoza«.
3.1.2.  Argumenti o pomanjkanju zahtevane zakonske 
podlage in o neizpolnjevanju zakonskih pogojev 
za odstrel na podlagi Pravilnika o odstrelu
Razlaga zgoraj opisanih na prvi pogled enostavnih in jasnih za-
konskih določil odpira kar nekaj dilem, pomembnih pri obravna-
vi vprašanja obstoja ustrezne zakonske podlage in izpolnjevanja 
zakonskih pogojev za odstrel volkov. Zaradi lažjega razumevanja 
argumentov, s katerimi utemeljujemo pomanjkanje zakonske pod-
lage za odstrel, ki se vrši zgolj na podlagi Pravilnika (brez indivi-
dualne odločbe), le-te najprej naštevamo, obrazložili pa jih bomo 
v nadaljevanju. Argumenti so torej naslednji:
• Odvzem z odstrelom po zakonu že pojmovno ni mogoč.
• Zakon Vlado RS pooblašča, da s predpisom uredi varstveni 
režim zavarovanih vrst, pri čemer zakonska določila omejujejo na-
men in obseg tega pooblastila.
• Če upoštevamo zakonska izhodišča in zakonski temelj ured-
be, odstrela, ki se vrši zgolj na podlagi Pravilnika, ni mogoče ute-
meljiti kot ukrepa varstva zavarovane vrste.
• Razlikovanja med lovom in »odvzemom z odstrelom« ni mo-
goče utemeljiti le na formalni ravni oziroma zgolj z drugače opre-
deljenim namenom, opisanim v pravnem aktu.
• Vprašljivo je, ali je res izkazan zakonski pogoj družbene spre-
jemljivosti, ki mora biti podan za opravičljivost odstrela.
• Odstrel na podlagi Pravilnika, kot se vrši v praksi, ne ustreza 
kriteriju selektivnosti odvzema pod strogo nadzorovanimi pogo-
ji.
• Ker je poseganje v prosto živeče živali le izjemoma dopu-
stno, se zahteva ozka razlaga razlogov, ki poseg opravičujejo, zara-
di česar posega v primeru dvoma o njegovi dopustnosti (dvoma o 
izpolnjevanju zakonskih pogojev) ne smemo dovoliti.
Podrobnejša obrazložitev po posameznih razlogih:
Odvzem z odstrelom po zakonu že pojmovno ni mogoč

300
DIGNITAS n Razprave
Iz tretjega odstavka 14. člena ZON izhaja, da zakon razlikuje 
štiri vrste dejanj, s katerimi se posega v prosto živečo žival: ubitje 
živali, poškodovanje živali, odvzem iz narave in vznemirjanje živa-
li. Od omenjenih pojmov ZON opredeljuje le odvzem iz narave, in 
sicer kot »odvzem žive ali mrtve živali iz habitata« (torej iz življenj-
skega prostora). Iz pojmov, ki jih zakon uporablja, tako izhaja, da 
zakon razlikuje med ubitjem živali (z odstrelom ali na drug način) 
in odvzemom mrtve (že ubite) ali žive živali iz narave. Odvzem z 
odstrelom torej po zakonu že pojmovno ni mogoč, kajti odstrel 
predstavlja ubitje živali, ubita žival pa se lahko v nadaljevanju iz 
narave bodisi odvzame bodisi pusti v naravi. Navedenemu med 
opredelitvami pojmov sledi celo sam Pravilnik o odstrelu, ki od-
strel opredeljuje kot »usmrtitev v skladu s predpisi s področja div-
jadi in lovstva«, medtem ko za odvzem izrecno pravi, da »sledi od-
strelu, ujetju, povozu ali drugi izgubi osebka«.
78
Pooblastilo za ureditev varstvenega režima zavarovanih vrst 
ima po zakonu Vlada RS, ki mora upoštevati, da zakonske določbe 
omejujejo njeno diskrecijo (upoštevati mora namen in obseg po-
deljenega pooblastila)
V petem odstavku 14. člena ZON določa posege v živali, ki so 
vedno dopustni. V primeru zakonitega lova ali ribolova, opravlja-
nja kmetijske in gozdarske dejavnosti in odvzemov iz narave za na-
mene, ki so po zakonu izrecno dopustni, je presojo opravičljivosti 
posega v žival na abstraktni ravni torej opravil že zakonodajalec. 
V ostalih primerih je poseg po zakonu dopusten le ob obstoju 
opravičljivega razloga; zakon pa kot okvir, ki ga je treba upošte-
vati pri ocenjevanju opravičljivosti posega, določa, da mora imeti 
dejanje posega koristno posledico, hkrati mora biti to dejanje tudi 
družbeno sprejemljivo.
79
 Po splošnem režimu varstva živali je njen 
odstrel v primeru družbene sprejemljivosti in (vsaj ene) koristne 
posledice torej dopusten.
Kljub načelni dopustnosti, ki izhaja iz splošnega varstva prosto 
živečih živali, mora podzakonsko urejanje odstrela zavarovanih 
vrst slediti zakonskim okvirjem, ki opredeljujejo namen in obseg 
diskrecijskega pooblastila za urejanje varstvenega režima zavaro-
vanih vrst, obenem pa je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je 
lov zavarovanih vrst z zakonom izrecno prepovedan (več v nada-
ljevanju).
78 
Tako 3. člen Pravilnika.
79 
Tako 6. odstavek 14. člena ZON. 

301
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
V nadaljevanju najprej odgovarjamo na vprašanje, ali je (upo-
števajoč zakonski okvir) presojo opravičljivosti odstrela dopustno 
opraviti zgolj na abstraktni ravni – torej v postopku sprejemanja 
pravilnika kot podzakonskega akta.
Minister lahko pravilnik, potreben za izvrševanje zakona, sprej-
me le ob upoštevanju načela legalitete, kadar oceni, da je izdaja 
pravilnika potrebna za izvrševanje namena zakona. To pomeni, 
da mora iz vsebine, obsega in namena zakonske določbe dovolj 
jasno izhajati, da je pravilnik za izvrševanje zakonske določbe po-
treben, sprejet pa mora biti v zakonsko dopustnih okvirih. Zato v 
zakonu seveda tudi ne sme biti ovir, kot je npr. pooblastilo druge-
mu organu ali organizaciji, ki bi ministru preprečevalo, da uredi 
določeno vprašanje. ZON
80
 kot organ, pristojen za sprejetje pred-
pisa o varstvenih ukrepih, določa Vlado RS. Vlada RS je torej tista, 
ki je po zakonu hkrati upravičena in dolžna s predpisom urediti 
vsa vprašanja varstvenega režima zavarovane vrste na splošni in 
abstraktni ravni. Vlada te svoje zakonske dolžnosti ne sme prene-
sti na ministrstvo.
Odstrel na podlagi pravilnika kot ukrep varstva zavarovane vr-
ste?
Vlada je po 26. in 81. členu ZON upravičena sprejeti varstvene 
ukrepe – torej ukrepe, ki so namenjeni varstvu posamezne vrste. 
Pri opredeljevanju teh ukrepov Vlada nima popolne diskrecije, 
temveč je vezana na zakonska izhodišča.
Če izhajamo iz zakonskih določb, ki uokvirjajo diskrecijo Vlade 
pri predpisovanju ukrepov varstva, je odvzem z odstrelom težko, 
če ne nemogoče, utemeljiti kot varstveni ukrep. Ukrepi varstva vr-
ste se po zakonu namreč nanašajo zlasti na »omejitve in prepovedi 
ubijanja«. Poleg navedenega – izrecno opredeljenega zakonskega 
okvira, ki omejuje podzakonsko diskrecijo pri določanju varstve-
nih ukrepov, pa tudi iz sistemske razlage zakonskih določb izhaja, 
da je smisel in namen ukrepov zavarovanja živalske vrste v tem, 
da se za ubitje posamezne živali zavarovanih vrst določijo strož-
ji pogoji kot veljajo sicer – po režimu splošnega varstva. Splošno 
dovoljevanje odstrela določene kvote živali, ki sicer velja za ne-
lovno vrsto, pa je prav nasprotno, ukrep, ki pomeni olajševanja 
ubitja določenega števila nelovnih živali, ki ga sicer, razen v prime-
ru konkretno opravičljivih okoliščin posameznega primera, ne bi 
80 
Glej 26. in 81. člen ZON.

302
DIGNITAS n Razprave
bilo dopustno izvesti.
Res obstaja razlika med lovom in odstrelom na podlagi pravil-
nika?
Za razlago zakonskih izhodišč je ključno tudi dejstvo, da je lov 
na zavarovane vrste po zakonu izrecno prepovedan.
81
 Glede na 
jasno zakonsko prepoved – zgolj z drugačnim poimenovanjem 
nekega ravnanja – s podzakonskim aktom ni dovoljeno prikrito 
dovoliti nekaj, kar je po zakonu sicer izrecno prepovedano. Raz-
likovanje med lovom in odstrelom ne sme biti zgolj formalno in 
umetno ustvarjeno zato, da se zaobide zakonska prepoved, tem-
več mora med lovom in odstrelom obstajati tudi neko vsebinsko 
relevantno razlikovanje. Razlikovanje med lovom in odstrelom 
na podlagi pravilnika torej ne sme biti zgolj v drugačni formalni 
opredelitvi namena posega v žival v pravilniku, temveč mora izha-
jati iz dejanskih, pravno relevantnih okoliščin.
Kot rečeno, razlagi, da odvzem z odstrelom po zakonu pojmov-
no ni mogoč, uvodoma sledi celo sam Pravilnik. Ne glede na na-
vedeno pa Pravilnik v nadaljevanju govori o »odvzemu osebkov iz 
narave zaradi uravnavanja velikosti populacije, ki se izvede z načr-
tovanim odstrelom«. Pri tem pa odstrel opredeljuje kot »usmrtitev 
v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva« in jasno določa, 
da odvzem živali iz narave z odstrelom »izvajajo upravljavci lovišč 
na način lova«.
82
 Pri odvzemu z odstrelom gre po Pravilniku torej 
za iste subjekte in za enak način izvajanja usmrtitve kot pri lovu. 
Zato je očitno, da je treba razlikovanje med lovom in odstrelom 
kot varstvenim ukrepom utemeljiti še z drugimi pravno relevan-
tnimi elementi in ne zgolj z drugače opredeljenim (zapisanim) 
namenom ravnanj, ki so sicer po vseh svojih bistvenih značilno-
stih enaka lovu.
Iz utemeljevanja dopustnih razlogov odstrela v strokovnih 
mnenjih obeh zavodov je razvidno, da se odstrel na podlagi Pra-
vilnika utemeljuje z argumentacijo, da se zaradi odstrela poveču-
je družbena sprejemljivost volčje populacije znotraj posameznih 
interesnih skupin. Odstrel, ki se izvaja na podlagi Pravilnika, to-
rej ni potreben iz razlogov varovanja naravnega ravnovesja med 
volčjo populacijo in drugimi živalskimi vrstami ali volčjo popu-
lacijo in rastlinskimi vrstami ali iz razloga ohranjanja ravnovesja 
znotraj same volčje populacije. Strokovno mnenje Zavoda za goz-
81 
Tako tretji odstavek 81. člena ZON.
82 
Drugi odstavek 10. člena Pravilnika.

303
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
dove govori o povečanju tolerance »znotraj nekaterih interesnih 
skupin«, pri čemer teh skupin ne opredeljuje, temveč se sklicuje 
na akcijski načrt.
83
 Zavod za varstvo narave se strinja, da je »pri 
nosilni kapaciteti okolja potrebno spoštovati tudi družbeni vidik, 
ki določa toleranco ljudi do volka. Družbena nosilna kapaciteta 
okolja je lahko bistveno nižja od biološke.« Navaja, da ima večina 
prebivalcev, tako tistih, ki živijo na območju stalne prisotnosti vol-
ka, kot tistih izven tega območja, »pozitiven odnos do volka in so 
enotnega mnenja, da je vrsto potrebno ohraniti tudi za naslednje 
generacije«. V nadaljevanju pa mnenje Zavoda za varstvo narave 
poudarja le še odnos lovcev (torej zgolj ene interesne skupine), 
ko navaja, da »bi popolna zaščita in varovanje osebkov v popu-
laciji lahko negativno vplivala na varstvo volka zaradi povečanja 
krivolova. Tozadevne raziskave pri volku kažejo, da je za zmanjša-
nje krivolova odločilna možnost legalnega odstrela. Sama višina 
odstrela na krivolov nima vpliva. Smiselno je, da se dovoljuje nek 
minimalen odvzem iz narave z odstrelom.« Pri taki argumentaciji 
o zmanjšanju krivolova, torej večji družbeni sprejemljivosti volka 
znotraj interesne skupine lovcev v primerih, ko lovcem dopustimo 
določeno raven odstrela, se ni mogoče znebiti občutka, da se pod 
krinko odstrela oziroma »odvzema z odstrelom« iz narave skriva 
lov, torej dejanje, ki je z zakonom izrecno prepovedano in je v 342. 
členu
84
 Kazenskega zakonika (KZ-1) celo opredeljeno kot kaznivo 
dejanje.
85
 Način ureditve in utemeljitve izjeme s predlagano spre-
membo Pravilnika o odstrelu pa lahko v luči zakonske prepovedi 
lova razumemo kot nezakonito podzakonsko dovoljevanje številč-
no omejenega lova na volka.
86
 Ne nazadnje pa so pri presojanju 
razlikovanja med »odvzemom z odstrelom« in lovom pomembni 
tudi zgodovinski razlogi – dejstvo, da se je volk po Zakonu o var-
stvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD), ki je 
veljal, preden je Slovenija postala polnopravna članica EU, v 10. 
členu izrecno umeščal med divjad – torej prosto živeče živali, ki 
so lahko predmet lova.
83 
Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje 1. 10. 2013–30. 9. 2014, ZGS (op. pod črto št. 
68), str. 33.
84 
Lov v nasprotju s predpisi o divjadi in lovstvu (torej tudi lov nelovnih vrst) je kaznivo dejanje.
85 
342. člen KZ-1: »Kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo 
ujame živo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.« Kazenski zakonik (KZ-1, 
Ur. l. RS, št. 55/2008 in nasl).
86 
Akcijski načrt na strani 37 (točka 3.1.1.2.1.) celo izrecno govori o lovskih trofejah: »Ker je volk med 
lovci pogosto tudi zaželena trofeja, je verjetno, da se z zakonitim omejenim poseganjem v populacijo 
v očeh dela javnosti tej vrsti pripiše dodatna vrednost.« Akcijski načrt za upravljanje populacije volka 
(Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. pod črto št. 3).

304
DIGNITAS n Razprave
Če stroka (oba zavoda) torej meni, da obstaja potreba po to-
lerantnosti oziroma družbeni sprejemljivosti volka, pri čemer se 
interesna skupina lovcev očitno presoja kot ključna interesna sku-
pina, pri kateri je treba doseči družbeno sprejemljivost te živalske 
vrste, je treba ustrezno spremeniti pravno podlago.
87
Zakonski pogoj družbene sprejemljivosti kot obvezne sestavi-
ne opravičljivosti odstrela
Tudi če odmislimo zakonsko prepoved lova oziroma vprašanje 
dovoljevanja odstrela s splošnim pravnim aktom, se v zvezi z uteme-
ljevanjem razlogov za odstrel poraja dvom o izpolnjenosti enega iz-
med dveh kumulativno določenih zakonskih pogojev za opravičlji-
vost posega. Če sledimo stališču strokovnjakov, da se obseg nezako-
nitega lova zmanjša ob uvedbi zakonitega lova,
88
 lahko presodimo, 
da je zakonski pogoj koristnosti odstrela izpolnjen. Vendar pa mora 
biti hkrati izpolnjen tudi pogoj družbene sprejemljivosti odstrela.
Družbena sprejemljivost, čeprav nedoločen pravni pojem, pra-
viloma ne pomeni sprejemljivosti znotraj vseh interesnih skupin. 
Obenem pa je stopnjo splošne družbene sprejemljivosti težko 
utemeljiti zgolj na podlagi sprejemljivosti za eno ali dve specifični 
interesni skupini ljudi (lovce in rejce drobnice). Pri tem pa je treba 
upoštevati tudi, da »postaja za širšo javnost ubijanje karizmatičnih 
živali, kot so velike zveri, vse manj sprejemljivo«.
89
Odstrel na podlagi pravilnika kot strogo nadzorovan selektiven 
odstrel z namenom uravnavanja populacije?
Strinjamo se lahko, da je odstrel na podlagi pravilnika ome-
jen, saj ta jasno določa dopustno kvoto odstrela. Vendar tako po 
Habitatni direktivi kot po sami Uredbi ne zadošča zgolj številčna 
omejenost odvzema, temveč mora biti odvzem tudi selektiven in 
izveden pod strogo nadzorovanimi pogoji.
Pri odstrelu volka na način, da se volk odstreli, ko oziroma če 
pride pred puško lovca ob siceršnjem lovu na druge živali, tež-
ko govorimo o strogo nadzorovanem odvzemu. Takšen odstrel se 
glede živali, ki se odstreli, ne vrši na podlagi nikakršnega izbirne-
ga
90
 (odbiralnega) kriterija niti pod nadzorovanimi pogoji, temveč 
87 
Uredba predvideva, da se s pravilnikom uredi le razlog (izjema) selektivnega in omejenega odvze-
ma, ne pa torej tudi drugih dopustnih razlogov za odvzem iz 7. člena Uredbe ali Habitatne direkti-
ve.
88 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 37.
89 
Isto.
90 
IZ SSKJ: selektíven -vna -o prid. (î) izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, 
živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna ♦ 

305
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
se vrši naključno. Ker se volka ne zasleduje ali vabi in se trop, ki 
mu pripada posamezen osebek, predhodno ne opazuje v izogib 
odstrela alfa samca ali samice in ker je tudi časovni moment, ko 
mora do odstrela priti, prekratek za oceno osebka na mestu od-
strela, so lahko posledice tovrstnega odstrela neselektivne in po-
gosto slabo vplivajo na funkcioniranje tropa ali povzročijo razpad 
tropa na določenem območju.
91
V primeru dvoma v korist zavarovane vrste
Ob navedenem ni mogoče mimo dejstva, da gre pri kakršnem 
koli odvzemu živali iz narave za izjemo od splošnega pravila, ki 
posege v zavarovane živali prepoveduje. Upoštevati je treba tudi, 
da je namen varstvenih ukrepov zavarovanih vrst ravno v tem, da 
se za zavarovane živali zagotovi režim varstva, ki je glede posegov 
v posamezne živali strožji od splošnega režima varstva, pri čemer 
je lov na te živali z zakonom izrecno prepovedan.
Zaradi navedenih razlogov, ki zahtevajo ozko razlago pravne 
dopustnosti odstrela, za zahtevo po opustitvi odstrela na podlagi 
pravilnika zadošča dvom, da takšen način odstrela izpolnjuje za-
konske zahteve poseganja v žival zavarovane vrste. V dvomu, ali je 
tovrsten odstrel dopusten, je torej treba šteti, da ni dopusten. To 
velja toliko bolj, če upoštevamo, da je skladno z zahtevami Habi-
tatne direktive in z direktivo skladne razlage nacionalnega prava 
država članica tista, ki je dolžna izkazati utemeljenost odstopanja 
od strogega varstva zavarovane vrste, zaradi česar mora Slovenija 
v postopku sprejemanja in s samo vsebino pravilnika izkazati, da 
izpolnjuje pogoje omejenega in nadzorovanega odvzema iz na-
rave – da so izpolnjeni pogoji za izjemo, na katero se država pri 
sprejemanju pravilnika sklicuje.
4. Mednarodnopravno varstvo volka
4.1. Bernska konvencija
V okviru Sveta Evrope, katerega članica je od leta 1993 tudi Slo-
venija, je bila že leta 1979 v Bernu sprejeta Konvencija o varstvu 
prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih narav-
gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves selektívno prisl.: 
selektivno redčiti gozd.
91 
Glej Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 
(op. pod črto št. 3), str. 38.

306
DIGNITAS n Razprave
nih življenjskih prostorov (v nadaljevanju Bernska konvencija).
92
 
Veljati je začela leta 1982,
93
 njen poglavitni cilj pa je:
»ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih ži-
vljenjskih prostorov, še posebej tistih vrst in življenjskih prostorov, 
katerih ohranitev zahteva sodelovanje med državami ter spodbuja 
tako sodelovanje«.
94
Med preambularnimi maksimami Bernske konvencije je zapi-
sano tudi, da države članice Sveta Evrope:
– priznavajo, da prosto živeče rastlinstvo in živalstvo pomeni-
ta naravno dediščino estetske, znanstvene, kulturne, rekreativne, 
gospodarske in izvirne vrednosti in jo je treba ohraniti in predati 
naslednjim generacijam;
– priznavajo bistveno vlogo prosto živečega rastlinstva in žival-
stva pri vzdrževanju biološkega ravnovesja;
– ugotavljajo, da se številčnost mnogih prosto živečih rastlin-
skih in živalskih vrst resno zmanjšuje in da nekaterim od njih gro-
zi izumrtje;
– se zavedajo, da je ohranjanje naravnih življenjskih prostorov 
bistveno za varstvo in ohranitev prosto živečega rastlinstva in ži-
valstva;
– priznavajo, da bi vlade v svojih nalogah in programih morale 
upoštevati varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter da bi 
bilo treba vzpostaviti mednarodno sodelovanje še posebej za var-
stvo selivskih vrst.
V 3. členu je nadalje določeno, da vsaka pogodbenica v skla-
du z določbami Bernske konvencije spodbuja državno politiko za 
ohranitev prosto živečega rastlinstva, živalstva in naravnih življenj-
skih prostorov s posebno pozornostjo do ogroženih in občutljivih 
vrst, posebej endemičnih, kakor tudi ogroženih življenjskih pro-
storov.
Bernska konvencija ima štiri dodatke, kamor so poimensko 
uvrščene strogo zavarovane rastlinske vrste (dodatek I), strogo za-
varovane živalske vrste (dodatek II), zavarovane živalske vrste (do-
datek III) ter prepovedana sredstva in načini ubijanja, zajetja in 
drugih načinov izkoriščanja (dodatek IV). Volk, ki kot karizmatič-
na in avtohtona populacija predstavlja pomembno prednost Slo-
92 
Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenj-
skih prostorov (v nadaljevanju Bernska konvencija) (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99).
93 
Trenutno ima 51 pogodbenic, med katerimi je od leta 1982 tudi Evropska unija.
94 
Prvi odstavek 1. člena Bernske konvencije.

307
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
venije pred drugimi evropskimi državami,
95
 je uvrščen v Dodatek 
II Bernske konvencije, ki določa strogo zavarovane živalske vrste.
Za vrste, vključene v Dodatek II, 6. člen Bernske konvencije do-
loča, da mora vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi za-
konskimi in upravnimi ukrepi zagotoviti njihovo posebno varstvo, 
pri čemer so še posebej prepovedani:
a) vse oblike namernega lovljenja in zadrževanja ter namerne-
ga ubijanja;
b) namerno poškodovanje ali uničenje krajev za razmnoževa-
nje ali počivanje;
c) namerno vznemirjanje vrst prosto živečega živalstva, zlasti 
med razmnoževanjem, vzrejo mladičev in prezimovanjem, v taki 
meri, da bi vznemirjanje lahko postalo moteče glede na cilje te 
konvencije;
d) namerno uničevanje ali prisvajanje jajc iz narave oziroma 
zadrževanje teh jajc, čeprav so prazna;
e) prisvajanje teh živali, živih ali mrtvih, vključno z nagačenimi 
in katerim koli z lahkoto prepoznavnim delom ali izdelkom iz teh, 
ali domače trgovanje z njimi, če bi to prispevalo k učinkovitosti 
določb tega člena.
Poseben doprinos Bernske konvencije
96
 pomeni ustanovitev 
Stalnega odbora (Standing Committee),
97
 sestavljenega iz pred-
stavnikov držav pogodbenic, ki je odgovoren za spremljanje upo-
rabe te konvencije in lahko predlaga ukrepe ter predloge za izbolj-
šanje učinkovitosti konvencije. Stalni odbor mora o svojih ugoto-
vitvah poročati Odboru ministrov Sveta Evrope.
4.2. Kratek ekskurz v pridržke
Poseben problem na področju varovanja okolja predstavljajo 
pridržki k nekaterim multilateralnim mednarodnim pogodbam, 
ki se jih v praksi poslužuje tudi Slovenija, kar je posebej 
relevantno glede varstva volka kot zaščitene vrste.
95 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 52, točka 6.
96 
O pomenu Bernske konvencje glej tudi Philippe Sands, Jacqueline Peel with Adriana Fabra, Ruth 
MacKenzie, Principles of International Environmental Law, 3. izdaja, Cambridge University Press, 
2012, str. 487–489.
97 
Poslovnik Stalnega odbora je dostopen na: https://wcd.coe.int/com.instranet.
InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=2287978&SecMode=1&DocId
=2001400&Usage=2 (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).

308
DIGNITAS n Razprave
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb iz leta 
1969, ki zavezuje tudi Slovenijo
98
 v točki d prvega odstavka 2. čle-
na, opredeljuje pridržek kot »enostransko, kakor koli sestavljeno 
ali imenovano izjavo, ki jo država da pri podpisu, ratifikaciji, spre-
jetju ali odobritvi pogodbe ali pri pristopu k njej in s katero želi iz-
ključiti ali spremeniti pravni učinek posameznih določb pogodbe 
pri njihovi uporabi nanjo«.
99
Slovenski Zakon o zunanjih zadevah (v nadaljevanju ZZZ)
100
 
pridržkom posebej namenja 74. člen, ki določa:
»(1) O pridržku k mednarodni pogodbi in umiku pridržka od-
loči organ, pristojen za njeno ratifikacijo, pri tem pa se smiselno 
uporabljajo določbe 70. in 75. člena tega zakona.
(2) K mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah, ki ne 
vsebujejo določb o pridržkih, ti niso dopustni.
(3) Za postopek vložitve ugovora k pridržku in umik ugovora k 
pridržku se smiselno uporabljajo določbe 70. člena tega zakona.«
Po slovenski pravni ureditvi je torej za umik (kot tudi delni 
umik) pridržka pristojen organ, ki je mednarodno pogodbo ratifi-
ciral. Mednarodne pogodbe v Sloveniji z zakonom ratificira držav-
ni zbor (to velja tudi za Bernsko konvencijo), razen tistih, ki jih v 
skladu s petim odstavkom 75. člena ZZZ ratificira vlada z uredbo.
Večina modernih mednarodnih okoljskih pogodb izrecno pre-
poveduje pridržke (npr. Dunajska konvencija o varstvu ozonskega 
plašča (1985), Montrealski protokol (1987), Baselska konvencija 
(1989), Konvencija o biodiverziteti (1992), Konvencija o podneb-
nih spremembah (1992)), nekaj jih o možnosti podajanja pridrž-
kov molči (npr. Espoo konvencija (1991) in Konvencija o vodoto-
kih (1992)), le nekatere pa pridržke dovoljujejo ob strogem spo-
štovanju določenih pogodbenih določil (npr. UNCLOS konvencija 
(1982), Konvencija o civilni odgovornosti za škodo (1993)).
101
Namen pridržkov je zagotoviti čim večjo prilagodljivost medna-
rodnih pogodb čim večjemu številu morebitnih pogodbenic. Po-
gosto se lahko država ali mednarodna organizacija strinja z večino 
98 
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 
13/2011).
99 
Več o pridržkih ter postopkih v zvezi z njimi glej Vasilka Sancin, Pridržki k mednarodnim pogod-
bam, v: Zbornik znanstvenih razprav ob 60. letnici delovanja Komisije ZN za mednarodno pravo, 
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 2008, str. 147–164.
100 
Zakon o zunanjih zadevah (v nadaljevanju ZZZ) (Ur. l. RS, št. 45/01, 78/03, 113/03 – UPB1, 76/08 in 
108/09, 80/10 – ZUTD).
101 
Glej Philippe Sands, Jacqueline Peel with Adriana Fabra, Ruth MacKenzie, Principles of Internatio-
nal Environmental Law, 3. izdaja, Cambridge University Press, 2012, str. 103.

309
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
določb mednarodne pogodbe, ne ustreza pa ji neka posamezna 
določba oziroma skupina določb. Možnost, da v takem primeru 
da pridržek in s tem izvzame ali spremeni učinkovanje teh določb 
zanjo, ji omogoči, da kljub temu lahko postane pogodbenica te 
mednarodne pogodbe. Slabost te rešitve pa je v tem, da sta ob 
velikem številu pridržkov lahko ogroženi celovitost in avtoriteta 
mednarodne pogodbe.
102
Glavni razlog za prepoved oziroma omejitev pridržkov je tako 
izogibanje širjenju množice težko preglednih bilateralnih pravnih 
odnosov. Za področje varstva okolja je to še posebej pomembno iz 
dveh razlogov. Prvič, mnogi okoljski sporazumi so okvirni sporazu-
mi, ki predvidevajo zgolj splošno strukturo in določajo smernice, ne 
pa konkretnih obveznosti z učinki na določene aktivnosti v praksi. 
Drugič, kadar mednarodna pogodba naslavlja posebej občutljivo 
ali kontroverzno vprašanje, še posebej kadar so vpleteni pomemb-
ni gospodarski interesi, dogovorjeno pogodbeno besedilo pogosto 
odraža vrsto krhkih kompromisov, ki bi se lahko kaj hitro porušili, če 
bi bilo nekaterim državam dovoljeno, da izvzamejo učinke nekate-
rih določb mednarodne pogodbe iz uporabe zanje. Prilagodljivost je 
namreč v takih primerih vgrajena že v samo besedilo pogodbe.
103
4.3. Pridržki k Bernski konvenciji
Bernska konvencija je med tistimi redkimi mednarodnimi 
okoljskimi sporazumi (sklenjena je bila že leta 1979), ki omogo-
ča omejeno dajanje pridržkov pod natančno določenimi pogoji. 
Njen 22. člen tako določa:
»1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ko deponira svojo listino 
o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, izrazi enega ali več pri-
držkov v zvezi z določenimi vrstami, navedenimi v Dodatkih I do III, 
in/ali vrstami, navedenimi v pridržku ali pridržkih o določenih sred-
stvih ali načinih ubijanja, lovljenja in drugega načina izkoriščanja, ki 
ga navaja seznam v Dodatku IV. Splošni pridržki niso dopustni.
2. Vsaka pogodbenica, ki razširja uporabo konvencije na oze-
mlje, omenjeno v izjavi po drugem odstavku 21. člena, lahko v 
zvezi s tem ozemljem izrazi enega ali več pridržkov v skladu z do-
ločbami prejšnjega odstavka.
3. Nobeni drugi pridržki niso dopustni.
102 
Vasilka Sancin (op. pod črto št. 99), str. 147.
103 
Sands in Peel (op. pod. črto št. 101), str. 104.

310
DIGNITAS n Razprave
4. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prvim 
in drugim odstavkom tega člena, lahko ta pridržek v celoti ali del-
no umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta 
Evrope. Tak umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar prej-
me uradno obvestilo.«
Slovenija je pogodbenica Bernske konvencije od leta 1999 in 
je v zvezi s 6. členom ob ratifikaciji podala zelo splošen pridržek 
k Dodatku II za vrsto volk in rjavi medved, kar pomeni, da zgoraj 
predstavljeni 6. člen v zvezi z varovanjem volka in rjavega medve-
da za Republiko Slovenijo ne velja.
104
Prav 6. člen pa v svojem bistvu potrjuje sam namen in cilj Bern-
ske konvencije. Glede na to, da njen 22. člen ne dopušča splošnih 
pridržkov, se lahko zastavi tudi vprašanje, ali pridržek Slovenije, 
ki se nanaša kar na celotni 6. člen, izpolnjuje zahtevane pogoje 
za njegovo dopustnost.
105
 Vsaka pogodbenica ima možnost ugo-
varjati pridržku, vendar iz evidence Sveta Evrope glede Bernske 
konvencije ugovori k pridržku Slovenije niso razvidni.
Glede možnosti popolnega ali delnega umika pridržkov k 
Bernski konvenciji je torej skladno s četrtim odstavkom 22. člena 
določeno, da je treba, potem ko so glede tega izpeljani ustrezni 
notranjepravni postopki v državi pogodbenici, o tem uradno ob-
vestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope, umik pa začne veljati 
na dan, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
Leta 1999, ko je Slovenija postala pogodbenica Bernske konven-
cije in podala svoj pridržek, še ni bila zavezana s pravnim redom 
EU. Od leta 2004 dalje (torej od slovenskega članstva v EU dalje) pa 
Slovenijo v okviru obveznosti po pravnem redu EU zavezuje tudi 
Habitatna direktiva. Tako ima Slovenija pravno obveznost prenosa 
njene vsebine v slovenski pravni red. Habitatna direktiva predvide-
va strogo določeno zaščito za volkove kot prednostno vrsto, ki jo je 
treba strogo varovati. Iz tega je mogoče zaključiti, da Slovenija nima 
več manevrskega prostora, ki ji je leta 1999 morda še omogočal sa-
mostojno in neodvisno določanje pogojev in ukrepov zaščite volka 
in je bilo tako posledično pridržek morda še mogoče utemeljevati. 
Glede na pravno obveznost Slovenije, da celovito implementira Ha-
104 
Zakon o ratifikaciji Bernske konvencije v 3. členu določa: »V skladu z določbo prvega odstavka 22. 
člena in v zvezi s 6. členom konvencije daje Republika Slovenija pridržek k Dodatku II za vrsti volk 
(Canis lupus) in rjavi medved (Ursus arctos).«
105 
O tem tudi Mojca Borštnar, Katarina Ferlin, Lara Jalovec, Urša Kranjc, Nataša Levstek, Ajda Mikuš, 
Maja Novak, Veronika Rojs, Anže Singer, Natalija Vek, Pravno varstvo volkov v Sloveniji, Pravna praksa, 
leto 32, št. 19, 2013, str. 11–13.

311
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
bitatno direktivo, upoštevajoč tudi slovensko zakonodajo, kot je bilo 
predstavljeno zgoraj, pa je tudi možnost navajanja drugačnih rešitev 
glede varstva volka odpadla. Iz vseh navedenih razlogov je tudi del-
ni umik pridržka k 6. členu Bernske konvencije, v kolikor se nanaša 
na volka, smiseln in bi za Slovenijo pomenil jasen dokaz zavezanosti 
k varovanju volka kot zavarovane ogrožene živalske vrste.
Mimogrede velja omeniti, da Hrvaška z mnogo številčnejšo po-
pulacijo volka na svojem ozemlju, pri čemer gre pri slovenskih in 
hrvaških volkovih za del iste dinarsko-balkanske populacije in je 
meja med Slovenijo in Hrvaško za volkove popolnoma prehodna,
106
 
pridržka glede volka k Bernski konvenciji ni podala.
107
Glede notranjepravnega postopka v Sloveniji je v 4. členu Za-
kona o ratifikaciji Bernske konvencije za izvajanje te mednarodne 
pogodbe pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki ima tako 
skladno s 70. členom ZZZ tudi pobudo za umik ali delni umik pri-
držka. O umiku pa na podlagi 74. člena ZZZ odloča Državni zbor.
Lokacije tropov dinarsko-balkanske populacije volkov v Sloveniji. Vir: 
Miha Krofel.
106 
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017 (op. 
pod črto št. 3), str. 18.
107 
Podatek dostopen na: http://www.conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT
=104&CM=8&DF=17/10/2013&CL=ENG&VL=1 (zadnjič obiskano 17. 10. 2013).

312
DIGNITAS n Razprave
4.4. Nadzorni mehanizem Sveta Evrope
Na tem mestu velja omeniti še poseben nadzorni mehanizem 
Sveta Evrope, t. i. case-files system, ki je v 25 letih svojega obstoja 
izjemno doprinesel k zasledovanju ciljev Bernske konvencije.
108
 
Sam namen mehanizma je v iskanju zadovoljivih rešitev proble-
mov, ki nastajajo pri implementaciji Bernske konvencije kot tudi 
pri monitoringu sredstev, ki so bili izbrani za odpravo težav.
Sistem je osnovan na podlagi pritožb v primeru možnih kršitev 
Bernske konvencije (npr. v primeru potencialne kršitve 6. člena 
Bernske konvencije, ker se je odstrel izvedel v nasprotju s predpisi 
same konvencije, še posebej v povezavi z 9. členom).
Na spletni strani Sveta Evrope je mogoče najti obrazec za pritož-
bo (on-line complaint form),
109
 na katerem je predpisano, kakšni 
podatki se zahtevajo za meritorno obravnavo morebitnih kršitev 
Bernske konvencije.
Sekretariat Sveta Evrope preučuje vsa pisma, poslana Stalnemu 
odboru Bernske konvencije, največja razsežnost tega sistema pa 
je prav v tem, da lahko pritožbo vložijo tako države pogodbenice, 
nevladne organizacije, skupina oseb kot tudi sam posameznik.
Sekretariat vzame v svojo presojo kot relevantne tudi vse druge 
postopke, ki vzporedno tečejo pred pristojnimi organi na državni 
ali mednarodni ravni. S tem presodi, ali je zadeva, ki se navaja v 
pritožbi, dovolj resna za preiskovanje na mednarodni ravni. Če se 
odloči za to, se pritožba pošlje državi pogodbenici ali državi, ki jo 
to zadeva, z namenom pridobitve njihovega mnenja, ki ga morajo 
podati v roku štirih mesecev.
Na podlagi odziva države se Sekretariat odloči, ali obstajajo 
podlage za uvrstitev pritožbe na naslednje zasedanje Stalnega od-
bora. Na zasedanju Stalnega odbora lahko Sekretariat (ali opazo-
valec, udeležen v tej zadevi) razloži pritožbo in predlaga, naj se 
podajo dodatne informacije, sprejmejo specialna (posebna) pri-
poročila ali pa izvršijo poizvedovanja na kraju samem.
Če je to primerno, se Stalni odbor odloči za odprtje pritožbe (t. 
i. opening of files) s konsenzom, v odsotnosti konsenza pa z dvo-
tretjinsko večino (enako glede sprejetja specialnega priporočila, 
ali če je to potrebno, za poizvedovanje na kraju samem). Kadar 
108 
Za pomoč pri iskanju informacij glede delovanja tega mehanizma se zahvaljujemo Anžetu Singer-
ju. 
109 
Obrazec dostopen na http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/Nature/Bern/default_en.asp (za-
dnjič obiskano 17. 10. 2013).

313
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
Stalni odbor meni, da je bila zadeva – po opravljeni poizvedbi ali 
poročilu države pogodbenice, ki sledi specialnemu priporočilu 
– ustrezno rešena, zapre oziroma zaključi zadevo (t. i. closing of 
files).
Stalni odbor ima poleg specialnega (posebnega) priporoči-
la točno določeni državi ali glede točno določenega predmeta 
obravnave na voljo tudi generalno (splošno) pooblastilo, ki je 
usmerjeno na vse države pogodbenice ali se tiče predmeta širše 
obravnave.
Tudi mednarodne nevladne organizacije lahko aktivno sodelu-
jejo v postopku s podpiranjem pritožb lokalnih nevladnih organi-
zacij in prispevanjem k njihovemu trudu za obravnavo problema. 
V zvezi s tem velja omeniti, da je Konferenca mednarodnih nevla-
dnih organizacij priznana kot institucija znotraj Sveta Evrope in 
s svojim sodelovalnim statusom predstavlja 400 različnih organi-
zacij, ki delujejo kot pomemben povezovalni člen med politiki in 
javnostjo ter s tem prinašajo glas civilne družbe Svetu Evrope.
Delni umik pridržka glede volka bi tako za Slovenijo pomenil 
tudi možnost uporabe vseh instrumentov, ki jih za zaščito volka 
ponuja Bernska konvencija in preko mednarodnega sodelovanja 
omogočajo učinkovito izpolnjevanje ciljev Bernske konvencije.
5. Zaključek
Namen tega prispevka je bil osvetlitev nekaterih pravnih dilem 
glede pravilne uporabe in razlage pravnih določil, namenjenih var-
stvu volka kot zaščitene vrste v Sloveniji. Pri tem lahko ugotovimo, 
da v veljavni pravni ureditvi, ki je bila predmet te analize, obstajajo 
pomanjkljivosti, ki bi se jih dalo odpraviti z ustrezno spremembo 
relevantnih predpisov. Pravilna razlaga določb nacionalnega pra-
va v praksi ne bi smela voditi v ravnanja, neskladna s Habitatno 
direktivo, ki zavezuje tudi Slovenijo. Selektiven in omejen poseg v 
volkove kot zaščiteno vrsto je glede na naravo izjeme, na katero se 
Slovenija sklicuje, dopustno izvajati le na podlagi ustreznih prav-
nih aktov, ki so v tem primeru lahko samo konkretne posamične 
odločbe, ne pa splošni pravni akt v obliki analiziranega Pravilnika. 
V tem prispevku zaradi prostorskih omejitev nismo obravnavali 
s to tematiko povezanih vprašanj pravne ureditve odškodnin za 
škodo, ki jo volk lahko povzroči na drobnici, oziroma predvsem 
implementacije teh določil v praksi, kot tudi ne vprašanja možno-

314
DIGNITAS n Razprave
sti pravnega varstva zoper odločitev o odstrelu. Posebej pa smo 
želeli opozoriti, da je, čeprav je morda kdaj obstajal, s članstvom 
Slovenije v EU odpadel temelj za tisti del pridržka k Bernski kon-
venciji, ki se nanaša na volkove. Tako tudi predlagamo, da Sloveni-
ja razmisli o delnem umiku tega pridržka. S tem bi Slovenija lahko 
postavila zgled nekaterim drugim članicam EU, ki imajo podoben 
pridržek k Bernski konvenciji, da ravnajo enako, saj so vse zaveza-
ne z enakimi obveznostmi iz Habitatne direktive.
BIBlIOgRAfIj A
Monografije
Philippe Sands, Jacqueline Peel with Adriana Fabra, Ruth MacKenzie, Principles of International En-
vironmental Law, 3. izdaja, Cambridge University Press, 2012, str. 487–489.
Članki in revije
Suvi Borgström, Legitimacy Issues in Finish Wolf Conservation, Journal of Environmetal Law, izvod 
24, št. 3, 2012, str. 451–476.
Mojca Borštnar, Katarina Ferlin, Lara Jalovec, Urša Kranjc, Nataša Levstek, Ajda Mikuš, Maja Novak, 
Veronika Rojs, Anže Singer, Natalija Vek, Pravno varstvo volkov v Sloveniji, Pravna praksa, leto 32, 
št. 19, 2013, str. 11–13.
Rok Černe, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Matija Stergar, Miha Krofelj, Miha Maranče 
in Hubert Potočnik, Škode od volkov v Sloveniji, Analiza v okviru projekta Life+ SloWolf, Zavod za 
gozdove Slovenije in Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina, Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za 
zmanjševanje škode na domačih živalih, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 95, 2011, str. 11–22.
Jernej Letnar Černič, Varstvo rjavega medveda v slovenskem ustavnem pravu, Dignitas: revija za 
človekove pravice, št. 53/54, 2012, str. 366–396.
Marco Musiani, Tyler Muhly, C. Cormack Gates, Carolyn Callaghan, Martin E. Smith in Elisabetta To-
soni, Seasonality and reoccurrence of depredation and wolf control in western North America, 
Wildlife Society Bulletin, št. 33, 2005, str. 876–887.
Aylwin Pillai in Daniel Heptinstal, Twenty Years of the Habitats Directive: A Case Study on Species 
Reintroduction, Protection and Management, Environmental Law Review, št. 15, 2013, str. 27-46.
Vasilka Sancin, Pridržki k mednarodnim pogodbam, v: Zbornik znanstvenih razprav ob 60. letnici 
delovanja Komisije ZN za mednarodno pravo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 
2008, str. 147–164.
Adrian Treves, Lisa Naughton-Treves in Victoria Shelley, Longitudinal Analysis of Attitudes Towards 
Wolfs, Conservation Biology, izvod 28, št. 2, 2013, str. 320–321.
Arie Trouwborst, Managing the Carnivore Comeback: International and EU Species Protection Law 
and the Return of Lynx, Wolf and Bear to Western Europe, Journal of Environmental Law, Vol. 22, 
št. 3 (2010), str. 347–372.
Zakonodaja
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih 
živalskih in rastlinskih vrst (Ur. l. L 206, 22/07/1992, str. 7–50).
Kazenski zakonik (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in nasl).
Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave 
(Ur. l. RS, št. 28/2009 in nasl.).
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus 
arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Ur. l. RS, št. 73/2012).
Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 101/2004).
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l . RS, št. 46/2004 in nasl.).
Obrazložitev predloga Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda 
(Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, številka zadeve: 007- 423/2013, 30. 9. 2013, http://

315
DIGNITAS n Pravne obveznosti glede varstva volkov kot zaščitene vrste v Sloveniji
www.mko.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12455/6781/969232422ca30e24c78280563d
54979e/ (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur. l. RS, št. 16/2004 in nasl.).
Zakon o ohranjanju narave (ZON, Ur. l. RS, št. 96/2004-UPB2 in nasl.).
Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, Ur. l. SRS, št. 25/1976 in št. 
29/1986 ter Ur. l. RS, št. 29/1995-ZPDF in 89/1999).
Sodne odločbe
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija vs. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, 
C-6/04, z dne 20. 10. 2005, ERC, str. 9017.
Sodba Sodišča Evropske unije, Komisija vs. Luksemburg, C-75/01, z dne 13. 2. 2003, ECR, str. 1585.
Sodba Sodišča Evropske Unije, Komisija Evropske skupnosti vs. Finska, C-342/05, z dne 14. 6. 2007, 
ERC, str. 4713.
Sodba Sodišča Evropske unije, Ligue Royale Belge pour la Protection des Oiseaux ASBL in Société 
d'Études Ornithologiques AVES ASBL vs. Région Wallonne, C-10/96, z dne 12. 12. 1996, ECR, str. 
6775.
Odločba Ustavnega sodišča, U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008 (Ur. l. RS, št. 32/2008 in OdlUS XVII, 11).
Ostalo
Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017, sklep 
št. 00728-7/2013/4 z dne 6. 2. 2013, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/
podrocja/velike_zveri/akcijski_nacrt_upravljanja_volk_2013_2017.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 
2013).
Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the Habi-
tats Directive 92/43/EEC. Final version 2007, Priloga 2.2., http://ec.europa.eu/environment/nature/
conservation/species/guidance/pdf/guidance_en.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
John Linnell, Reidar Andersen, Zanete Andersone, Linas Balciauskas, Juan Carlos Blanco, Luigi Boi-
tani, Scott Bainerd, Urs Breitenmoser, Ilpo Kojola, Olof Liberg, Jonny Loe, Henryk Okarma, Hans 
C. Pedersen, Christoph Promberg, Hakan Sand, Erling J. Solberg, Harri Valdmann in Petter Vab-
akken, The Fear of Wolves: A Review of Wolf Attacks on Humans, Norwegian Institute for Nature 
Research, Trondheim, 2002.
John Linnell, Valeria Salvatori in Luigi Boitani, Guidelines for Population Level Management Plans for 
Large Carnivores, Large Carnivore Initiative Report for Europe report, za Evropsko komisijo, julij 
2008 (pogodba 070501/2005/424162/MAR/B2), http://ec.europa.eu/environment/nature/conser-
vation/species/carnivores/docs/guidelines_final2008.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
Note to the Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores, European 
Commission, Directorate-General for Environment, ENV.B.2 D/14591, Bruselj, 1. julij 2008, http://
ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/carnivores/docs/note_guidelines.pdf 
(zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
Aleksandra Majič Skrbinšek, Wolfs – Slovenia, v: Petra Kaczensky, Guillaume Chapron, Manuela von 
Arx, Djuro Huber, Henrik Andrén in John Linnell (ur.), Status, management and distribution of 
large carnivores – bear, lynx, wolf & wolverine – in Europe, poročilo za Evropsko komisijo, marec 
2013 (pogodba N°070307/2012/629085/SER/B3).
Odgovor ZGS k pisnemu stališču ZRSVN o strokovnem mnenju o odstrelu velikih zveri za leto 2013/14, 
Zavod za gozdove, 16. 9. 2016.
Pisno stališče o posegu v populacijo rjavega medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus) in risa (Lynx 
lynx), ZRSVN, 13. 9. 2013,
Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim, sklep št. 35602-
1/2009/4 z dne 24. 9. 2009, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/
velike_zveri/strategija_ohranjanja_volka.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).
Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014, Zavod za gozdove, 
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/velike_zveri/odstrel_velikih_
zveri_mnenje_zg_okt13_sep14.pdf (zadnjič obiskano 26. 10. 2013).

316
DIGNITAS n Razprave