Vestnik. Uditeljski dobrotniki. Okrajna posujilnica v Kobaridu na račun pokroviteljnine 100 K; sl. županstvo na Bledu na račun pokroviteljnine 50 K (2. rok); posojilnica v Gornjem gradu 10 K; g. Ivan Vukasovid V Stolacu 5 K, nabral na večerji g. Milana Gagovida; g. MilanKovačevič v Stolacu 5 K 73 h, nabral na večefji g. Aleksandra Šešeka ob priliki njegovega imendana; obe vsoti sta nabrani med Slovenci, Hrvati in Srbi. Živila slovanska vzajemnostt Vesela družba pri g. Kernovki v Škofji Loki 10 K. Živili darovalci in nabiralci! Živili nasledniki! Bog plati! Letnino a 2 K za ,,Učit. konvikt" za I. 1906 so plačali tovariši in tovarišice: Avgust Korbar, nadučitelj in Z. Dolinšek, učiteljica v Preserji; Ivan Petrič, učitelj v Rudniku; šolsko vodstvo v Pudlogu (4 K); Ivan Dremelj, učitelj na Polici; D. Dereani, učiteljica na Sv. Gori pri Litiji; Nikolaj Stanonik, nadučitelj, Ema Peče, učiteljica in Jos. Jeglič, učiteljica v Selcih; F. Gregorač, nadučitelj v Dolenji vasi; Konrad Mallv, nadučitelj, Fr. Kozjak, učitelj, M. Pelko, učitelj, Franja Jankovič, u-iteljica, Olga Jenko, učiteljica in Roza Junis, učiteljica v Toplicah pri Zagorju; Ignacij Tramte, nadučitelj in Marija Kratner, učiteljica v Kamniku; Rudolf Horvat, nadučitelj in Marica Dovgan, učiteljica v Zagorju na Notranjskem; Anton Cirman, nadučitelj v Dobrničah za 1. 1905 in 1906; Julika Zalokarjeva, učiteljica-voditeljica v Javorjah med Škofjo Loko; Fran Kocbek7*nadučitelj in Ign. Šijanec, učitelj v Gornjem gradu; Martin Salamun, nadučitelj, Karel Pinterič, učitelj, Franc Karbaš, učitelj, Ana Trstenjak, učiteljica in Marica Posega, učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu; Franc Rozman, nadučitelj, Minka J a n š a, učiteljica in Albina R u n a v c, učiteljica v St. Ilju p. T.; Vekoslav Benko, nadučitelj in Olga P i n č i č, učiteljica v Cerovem. — Bog plati! Kolekta poštnih znamk za ,,U6it. konvikt". Iz n o-  vomeškega okraja kolekta št. 71. Olede pasivne rezistence učiteljstva pravi »Gorenjec«: Eno izmed temeljitih načel vsega ljudskega šolstva je, da ne sme učitelj v pouku napredovati od ene snovi k drugi, dokler ni prva postala popolnoma duševna last vseh učencev ali vsaj večine vsega razreda, oziroma oddelka. In tu lahko nastavijo učitelji pasivno rezistenco! Za vsak razred (oddelek, skupino) je določen cilj, ki se mora doseči do konca šolskega leta. To pa je le mogoče, ako učitelj ne oziraje se na ono temeljno načelo, duševno manj vredno manjšino prepusti svoji usodi in le boljšo večino vodi dalje in višje od stopnje do stopnje. A ona manjšina je čestokrat prav znatna — čez 20 .in tudi čez 30 odstotkov — vsekakor več, nego bi bilo dopustno po onem načelu. To veliko šte-  vilo je čisto umevno, ako pomislimo, da je prav mnogo  učencev, ki so sicer vobče še precej nadarjeni — a za ta  ali oni predmet silno malo dovzetni. Vendar se izpostavi učitelj, ki tako pušča nekake »Marschunfahige«, da bi vendar vsaj z večino dospel do letnega cilja, nemilosti nadzornikovi in marsikateri je že moral »slišati jih« zaraditega, češ: Ozi- rati se morate vendar vsaj na srednje nadarjene«. Učitelj je torej popolnoma opravičen, ako se pomudi na vsaki stopnji pouka toliko časa, da dvigne na isto višino vse one učence, od katerih se ne more naravnost trditi. da so nenadarjeni ali celo duševno nezmožni. Ako bi se poprijeli onega temeljnega načela vsi učitelji in se ga držali brezobzirno, bi kmalu obtičala kola. Letni razredni cilj bi se ne dosegel nikjer ; ob sklepu šolskega leta bi bili razredi tam, kamor dospo sedaj že v prvem polletju. Učitelj bi si prav nič ne olajšal dela, temveč še nekaj več bi delal nego sedaj; torej bi mu ne mogel nihče očitati, da je premalo delal. Prav kmalu pa bi preplavili nadzorniki šolska oblastva s tožbami, da pouk splošno zastaja. In — ako bi trajal boj, česar se je bati — par let, bi kranjsko ljudsko Šolstvo grozno zastalo.  Nadzornikom bi se s tožbami pridružila ravnateljstva srednjih  šol — češ, da ne dobe več sposobnega materijala iz ljudskih Sol. Z vsemi onimi bi se združili v tožbab starši šolskih otrok, zlasti nadarjenib, ki bi zaradi slabejših trpeli silno duševno škodo. Pričakovati je, da bi nastala silna nevolja proti učiteljstvu — a čim večja, tem boljše zanje. Zakaj čim večji nered — tem prej bi bila vlada primorana, poseči vmes ; in ako bi ostalo učiteljstvo trdno in edino, ne bi bilo druge pomoči, nego ustreči njegovim zahtevam. In da zna naša vlada od poslancev doseči vse, kar hoče, osobito v davčnih zadevah, to vemo že dolgo. Prav tako dobro pa vedo tudi učitelji, da je v prvi vrsti kriva vlada, da se morajo že toliko let brezuspešno boriti za svoje zasluženo plačilo. Torej naj proti njej mobilizujejo najširšo javnost — in njene organe, naučno upravo samo! In po našem mnenju bi bilo najuspešnejše sredstvo za to, pasivna rezistenca po načinu,  kakor smo ga nasvetovali tu. To bi bila pasivn* rezistenca v pravem pomenu besede. Seveda bi morali biti složni vsi. Osebne vesti. Ivanka Orel iz Mokronoga je imeno-  vana za suplentko na Trebelno namesto na dopust odšle gospe učiteljice Blaganje-Gorišek. Janko Leban ostane do konca šol. leta šol. voditelj na Trebelnem. Vodstvo ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" nam javlja, da je družba sklepila s tvrdko Adolf in Aleksander Jako|?i na Dunaju (VIII., Piaristengasse 17) jako ugodno pogodbo glede izdelovanja, zalaganja iz razprodaje svalčičnih papirčkov in ovitkov kakor tudi cevk. Ker bo ta tvrdka, ki je ena izmed prvih te.vrste, izdelovala le dobro konkurenčno blago in bo izdatno prispevala od razprodanega blaga naši druibi, vabimo vse kadilce, naj zahtevajo odslej povsod le to blago, ki je naši družbi v korist, ter rabijo le družbene svalčične papirčke in ovitke kakor tudi le družbene svalčične in smodkene cevke. Blago se naroča pod zgoraj navedenim naslovom direktno na Dunaju. Navedena tvrdka je pred kratkim plačala družbi za začetek dosti znaten prispevek 200 K. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nam poroča, da je razposlala ob letošnjem novem letu 4276 družbenih koledarjev za leto 1906. Od teh je bilo vrnjenih 1223 ko madov; žai, da večinoma od takih naslovnikov, ki je bilo od njih trdno pričakovati, da povrnejo vsaj poštne stroške za dopošiljatev. Glasom družbenih izkazov je bilo do konca februarja 1906 za 1140 koledarjev blagajništvu plačanih 1916 K 49 h. Torej znaša preplačana vsota za te koledarje 548 K 40 h. Neplačanih in nevrnjenih pa je še ostalo 1913 koledarjev. Ker se ti koledarji, letos le pesniku Prešernu posvečene vsebine, zahtevajo od več strani, prosimo vse one naslovnike, ki so morda založili koledarju pridejani ček, naj pošljejo družbi vplačilo navadnim poštnim potom ali naj pa vrnejo koledar. Pozor! Oni tovariši, ki gredo letos dne 1. aprila v kmetijski tečaj na Grm, naj se zbero onega dne opoldne pri »Lloydu« v Ljubljani, da se odpeljejo popoldne skupno na Dolenjsko. V tečaju za sadjerejo in vinarstvo so na deželni sadjerejski in vinorejski šoli v Manboru letos ti-le učitelji: 1. Auernik Franc za rogaški okraj 2. Čeh Edvard za šentlenartski okraj, 3. Medved Jakob za breški okraj, 4. Pograjc Alojzij za ptujski okraj, 5. Porekar Anton za ormoški okraj, 6. Rautar Franc za sevniški okraj. 7. VoduŠek Josip za bistriški okraj, 8. Zabukošek Anton za ^nariborski okraj. Nemških učiteljev je iz Srednjega in Zgornjega Štajerskega 11. Neučiteljev je 11, med temi 1 duhovnik (benediktinec) in 7 dam. Zakaj drugi spodnještajerski okraji, v katerih je vinoreja tudi na slabem, niso zastopani, je vprašanje časa in uspeh razmer. O ,,siromašnosti" cerkve v Avstriji pričajo sledeče številke : Imetje nekaterih škofij iznaša : v Olomucu 14,241.938 kron, Praga 11,508.516, Dunaj 6,946.944, Solnograd 6,442.560, Vratislava (avstr. delež) 6,418.038, Ljubljana 2,133.520, Przemysl 1,951.640, Gradec 1,560,544, Lvov 1,544,908, Kraljevi gradec 1,514.330, Brno 1,504.172, Briksen 1,431.810, Celovec 1,398.400, Trident 1,018.330. — Dohodkov na leto imajo škofije : Olomuc 571.068 kron, Praga 501.868, Dunaj 308.506, Solnograd 253.270, Vratislava 213270, Ljubljana 82.114, Przemysl 80.900, Gradec 74.320, Lvov 136.124, Kraljev gradec 60.340, Brno 69.540, Briksen 58.632, Celovec 65.644, Trident 74.044 kron. — Ubogi škofje ! Volilna reforma in naši poliiični ,,šoštarji". Veljavni češki poslanec Kaftan je v svojem državnozborskem govoru o volilni reformi tudi poudarjal, da naprej »ne bo vcč aristokratskih narodov in zastarelih privilegijev«. To je tudi edino pravo, ker vsak avstrijski narod dandanes obsega vse stanove, torej od graščaka do hlapca in od učenega akademika do nevednega cestnega pometača. Zaradi tega ne kaže delati nikake razlike med Slovenci in Nemci na Štajerskem in Koroškem ; in vendar se je to zgodilo na nečuven način. Na Štajerskem so Slovenci prikrajšani za tri mandate, na Koroškem pa za dva. Ako se ta krivica v od, seku popravi, potem smejo šele Nemci misliti na kranjski mandat, toda obeta se jim že zdaj brez nadomestila. Ako ne bodo naši poslanci razumeli politični »luogo trafico« in ne znali priboriti svojim rojakom pravic, potem pač veljajo za take politične »šoštarje« Prešernove besede:'»Le črevlje sodi naj kopitar«. — Volilci pa bodo tudi vedeli, kaj jim je storiti. '— Hrvaški šolski muzej je obiskalo v preteklem letu nad 1000 oseb. Razgled po Šofskemsvetu. — Trgovska šola v Mariboru. V zadnjem listu, smo poročali, da nameravajo y Mariboru ustanoviti višjo trgovsko šolo s pripravljalnim rairedom. Dodatno k tej vesti smo prejeli še to pojasnilo: Višje trgovske šole z dvema tečajema in pripravljalnico v naši monarhiji ni. Višje trgovske šole imajo, kar se jih sedaj ustanovlja, po 4 tečaje; stare, pa tudi ne vse, pa 3, po dva tečaja in eventualne pripravljalnice imajo le nižje trgovske šole ne pa visoke trgovske šole. Da. bi v Mariboiu ustanovili trgovško visoko šolo, o tem še misliti ni. Visoke trgovske šoIp imamo v Avstriji le dve; to je eksportna akademija na Dunaju, ki ima tudi pripravljalnico in pa Rovoltella v Trstu, ki pa nima pripravljalnega tečaja, Višje trgovske šole, ki so po blstvu srednje šole kakor gimnazije in realke in kakršno nameravajo ustanoviti v Ljubljani, so primeroma jako drage in zaradi tudi ne verjamemb, da bi jo Slovenci v Mariboru mogli vzdržavati; pač pa lahko nižjo trgovsko šolo, in to bo najbrže tudi odgovarjalo dejstvu. Vsekakor pa je Mariborčanom čestitati na tem na- predkul — Kvalifikacija profesorjev na učiteljiščih. Sedanji naučni minister na Ogrskem, Lukač, je izdal naredbo, s katero določa, kakšna bodi kvalifikacija profesorjev za učiteljišča. Po tej naredbi mora oni, ki hoče biti imenovan za profesorja na učiteljišču, z dobrim uspehom dovršiti višji pedagogij (izobraževališče za meščanske in višje dekliške šole) v Budimpešti. Potem mora obiskavati dveletni kurz za profešorje učiteljišč, izbravši si eno skupino predmetov. Vsakega pol leta mora kolokvirati, a na koncu drugega leta mora na- praviti izpit pred za to določeno komisijo. Ta komisija je sestavljena iz vseučiliških profesorjev in iz profesorjev drugih višjih zavodov, a izpit sam je v mnogem sličen izpitu profesorjev na gimnazijah in drugih srednjih šolah. — ,,Svobodna šola" v Mariboru. Dne 4. t. in. s° ustanovili v Mariboru »Svobodno šolo«. Klerikalci so vsi poparjeni in obupani. Kaj bi šele bilo, da se ustanovi »Svobodna šola« na Kranjskem! . . . — Na berolinstcem vseučilišču je za prihodnji poletni semester prijavljenih 1037 različnih predavanj. — Vseučilišče za ženske na Japonskem. V Tokiju je vseučilišče, ki ga smejo obiskovati samo ženske. Svrha mu je pred vsem pripraviti japonsko dekle do tega, da more delati za napredek domovine. Doba učenja traja 3 leta. Leta 1901. je bilo vpisanih 800 siušateljic. Učenke ob spre- jemu ne smejo imeti več nego 17 let. Vseučilišče vzdržujejo s privatnimi subskribcijami, vlada da 2000 jenov na leto. — IX. zborovanje nemško-avstrijskih srednješolskih učiteljev se vrši letos na Dunaju od 9.—11. aprila. Vrše se tri glavna zborovanja in 4Jzborovanja sekcij. — Ljudske šole v Belgiji. Belgija ima 13.013 ljudskih  šol. Na vsakih 516 prebivalcev pride po ena Ijudska šola. — Srbsko ..Učiteljsko udruženje". Uprava »Učiteljskega udruženja« je sklenila v zadnji seji: 1.) Meseca avgusta t. 1. praznuj srbsko učiteljstvo petindvajsetletnico »Učiteljskega udruženja«. K tej slavnosti bo vabljeno vse učiteljstvo iz vseh srbskih krajev in ob tej pfiliki se vrši obči srbski učiteljski kongres. 3. Sestavi se podfobni poslovnik, ki se z njim reguluje izdajanje posojil iz društ- vene blagajnice. ,,Naprej" in ,,Smilje", lista, ki ju izdava »Hrvatski pedagoško - književni zbor«, sta imela v preteklem letu  12-610 K 6 h dohodkov in 9!368 K 35 h izdatkov. Torej  čistega 3241 K 71 h. In naši listi ?I  — Evropsko šolstvo. Leta 1904. je bilo ljudskih šol v Nemčiji 56 560, v Avstro-Ogrski 38.618, v Franciji 83.653,  v Italiji 59.526, v Rusiji 64.813, na Španskem 30.105. — Srednjih šol je bilo v Nemčiji 1057, v Avstro-Ogrski 438, v Franciji 1083, v Italiji 1456, v Rusiji 1000. —- Visokih šol  je bilo v Nemčiji 22, v Avstro-Ogrski 11, v Italiji 21, v  Rusiji 10, na Španskem 10, v Švici 7, — Hrvaško srednje šolstvo. Nižjo realno gimnazijo v Mitrovici žele izpopolniti, v Koprivnici, pa ustanavljajo  dovo realno gimnazijo. — Franooščina na srednjih šolah v Dalmaciji. »Narodni List« poroča, da so ravnatelji dalmatinskih srednjih šol predlagali, da se uvede na vseh srednjih šolah v Dalmaci;i svobodni pouk francu.kega jezika. — V Ustronu ustanove poljsko učiteljišče za Šlezijo. — Vaške Ijudske visoke šole, ki so jih uvedli Danci, snujejo tudi po NemŠkem. Za razvoj danske narodne prosvete so bile te šole.velike važnosti posebno v zadnjih 40 letih in njih važnost se priznava vedno bolj. Majhen narod danski ima 80 takih šol, ki prejemajo na leto pol milijona kron državnih prispevkov. Bistvo takega vaškega vseučilišča je narodno-gospodarska vzgoja. Grund\vig je ustanovil taka vseučilišča za mladeniče in dekleta v starosti 15 do 20 let. Svoje narodno čuvstvo naj bi jačili s čitanjem domačih pisateljev in pesnikov. Razen tega se pripravljajo mladeniči za različne stanove. Poleg obče izobrazbe pridobivajo bodoči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo uspešno samostojno delovati v svojih strokah. Poučuje se naravoslovje, vrtnarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, sestavljanje poljedelskih strojev, računstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo i. dr. Učenci se vežbajo tudi praktično. Vsaka šola ima poleg učilnice tudi poseben dvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja itd. — Vseučiliške knjižnice. Evropske vseučiliške knjižnice imajo okrog 20 milijonov knjig. Na prvem mestu je Nemčija, kjer imajo vseučiliške knjižnice 5,850.000 knjig. Na drugem mestu je Italija, kjer imajo vseučilišča 3 milijone knjig. Potem pride Anglija, Avstro Ogrska in Rusija, katerih vsaka ima več nego 2 milijona knjig. V tretjem redu so švedska, Norveška in Španija, vsaka z nad pol milijona knjig. Zadnja je Francoska, ki ima poleg Nemčije in Italije največ knjižnic, a v njih je le 600.000 knjig. Ločitev cerkve od države in škof Bonomelli. Znani učeni kremonski vladika Bonomelli se je v svojem zadnjem pastirskem pismu zavzel za ločitev cerkve od države in pride do zaključka, da je tako razmerje za cerkev v današnjih razmerah najidealnejše. Lombardski škofje so se izrekli proti tej poslanici, ravnotako papež sam, ki je pisal kardinalu Ferrari, da obsoja nazore Bonomellijeve. Sicer pa papež ne nasprotuje toliko izvajanjem kremonskega škofa kot načinu, ki ga je slednji izbral, da pove svoje mnenje.