Potttnlna plačana x gotovini. Leto štev. tt% Ljubljana, torek 15« septembra I93I Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 1 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Man"1-ar: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova obča št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čwlo 7S180 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova al 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Po atentatu na Madžarskem | ARETACIJA KNEZA STARHEMBEBGA i IN DVEH GENERALOV Po odločnem nastopu državnih oblasti so se heimwehrovci razfie* žali, njihov vodja dr. PSrimer pa pobegnil - Ostali heimwehrov§ki Atentat je po uspehih dosedanje preiskave delo mednarodne komunistične zarote — Preiskava se vodi z Budimpešta, 14. sept r. V noči od sobote na nedeljo okrog 2. zjutraj je bil izvršen atentat na orijentekspresni vlak, ki vozi na progi Budimpešta-Dunaj. Ko je vlak vozil prelco velikega železniškega viadukta v bližini postaje Bia Torbagv, kakih 30 km od Budimpešte, je nastala strahovita eksplozija, ki je dvignila v zrak most z vlakom vred. Lokomotiva s šestimi potniškimi vagoni je zdrvela v kakih 100 m globok prepad, kjer so se vagoni popolnoma razbili. V vlaku je bilo okrog 120 potnikov, ki so v času eksplozije večinoma spali. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 30 mrtvih in mnogo ranjenih. Tudi na sosednem sporednem viaduktu je bil nameravan atentat, vendar pa so to še pravočasno odkrili in peklenski stroj odstranili. Vse kaže, da gre za delo komunisrtov. Uvedena je bila obširna preiskava, ki pa je ostala doslej še brez uspeha. (Obširnejše poročilo o nesreči je objavilo že ponedeljsko »Jutro«. Op. ur.) Dosedanja preiskava Budimpešta, 14. septembra, č. Pri odko-pavanju razvalin na »viaduktu smrti« sta zaposlena dva bataljona saperjev in 400 kmetov iz okolice. Notranji nainister Ke-re.stez in vojni minister Gombos sta oa davi na mestu katastrofe ter zasledujeta vsako fazo uvedene preiskave. Močni oddelki policije, vojaštva in orožništva so obkolili ves kraj v okolici 50 km. Že vče« raj so budimpeštanski detektivi izvedli obširno racijo v okolici atentata, vendar pa brez kakega uspeha. Posamezni prebil« valci tamošnjih vasi pripovedujejo, da so videli zadnje dni pri viaduktu, na katerem se je pripetila eksplozija peklenskega stroja, nenavadno mnogoštevilne skupine turistov. Ker je budimpeštanska policaja pred par dnevi pri hišnih preiskaAJtih in na podlagi dokumentov ugotovila, da je komunistična mladina organizirana baš v turističnih organizacijah, to samo potrjuje, da so atentat izvršili komunisti. Po iz» javi namestnika policije Hetenyja, ki vedi preiskavo na licu mesta, je ugotovljeno, da so izvršil atentat komunisti po navodilih iz Sovjetske Rusije. Na obeh viaduktih so našli baterije, od katerih je ena angleškega, druga pa češkoslovaškega izivora. Bateriji ste stični orani. ki 60 se jih komunisti poslužili pri atentatu na ba» se lski vlak pri Jiiterbogu in pri nekaterih prejšnjih atentatih. Obe bateriji sta povsem sveži in ste prišli iz tvornic med 23. avgustom ter 12. septembrom ter sta bili bržkone kupljeni v Budimpešti. Nadalje je ugotovljeno po izjavi omenjenega kriminalista, da ni bil v peklensk;h strojih ekrazit temveč fulmikototn, eno najstrašnejših eksplozivnih sredstev, ki ga poznajo doslej ljudje. To zelo moono eksplozivno sredstvo se proizvaja samo v Sovjet« ski Rusiji ter se čuva v arzenaFh Čeke. Prav tako je ugotovljeno, da so imeli atentatorji polni dve uri časa za pripravo svojega peklenskega naklepa. Poslednji vlak pred atentatom je namreč vozil v soboto ob 10.04 zvečer. Žrtve Službena lista navaja 25 smrtnih žrtev. Dveh žrtev še niso mogli agnosorati. Pri katastrofi je bilo ubitih 5 inozemcev, ki so vsi potovali iz Budimpešte. Med njimi sta 33 letni inženjer Jean Renard, general-n: direktor belgijskega letalstva ter njegova žena, stara 25 let. Vračala sta se z le* talskega kongresa v Budimpešti. Tretja žr« tev izmed inozemcev je neki belgijski in-žanjer, četrta 40 letna Angležinja, ki je po« setila v Budimpešti svoje sorodnike, peta pa angleški trgovec Harrys Clemens,^ ki se je voz"l iz Budimpešte s svojo zaročen* energijo ko. Tudi zaročenka, po rodu MadžaTka, je bila hudo ranjena, vendar pa ne 6mitno. Izmed ostalih hujše ranjenih se štirje bore s smrtjo. Vsa trupla, ki so jih doslej našli, so včeraj prepeljali na centralno pokopališče v Budimpešti. Atentat je imel za posledico razmeroma le manjhno število žrtev, ker je bilo v 12 vagonih vlaka 6amo 120 potnikov, približno torej v vsakem vagonu po 10 potnikov. Ta slaba frekvenca je bila posledica velikih židovskih praznikov. voditelji so bili aretirani — Neugoden odmev v inozemstvu Zasledovanje Zločincev Budimpešta, 14. septembra. 5. Višji urad« nikr budimpeštanske policije so imela vso noč zaupno posvetovanje v predsedirštvu policije, na katerem so razpravljali o ukrepih, ki jih je treba podvzeti. da se preprečijo v bodoče si iona zločini kakor je bil izvršen pr Torbagyju. Posebno pozornost se posveča vprašanju, kako je bil zločin pripravljen. Policija je mnenja, da atentat ni delo Madžarov, niti zasnovan od madžarskih državljanov, temveč da gre za dejanje mednarodne organizacije ko« munastov. zaradi česar so bile pozvane vse policijske direkcije evropskih držav, naj ukrenejo skupno z madžarskimi oblastvi vse potrebno, da 6e zločinci izslede. Bu« dimpeštanska policija je mnenja, da 6e jim ni posrečilo pobegniti preko meje, keT se je o atentatu takoj zvedelo in da se bržkone skrivajo v Budimpešti, kjer čakajo na primerno priliko za beg. Ostri varnostni ukrepi Se v teku noči je bila pri regentu Hor< fchvju konferenca, ki eo se je udeležili ra« zen predsednika vlade notranji minister, minister za pravosodje in vojni minister. Odločeno je bilo, da se izvedejo najstrožji ukrepi proti komunistom in proti vsake vrste pouličnim demonstracijam. Glede na politične posledice atentata je izjavil notranji minister, da vlada za sedaj ne namerava proglasiti na Madžarskem prekega soda. To bi storila samo tedaj, če bi se teroristični atentati ponovili. Prve aretacije osumljencev Budimpešta, 14. septembra, g. Preiskava o atentatu na brzovlak Budimpešta— Dunaj se nadaljuje z vso vnemo. Pri policiji prevladuje mnenje, da so atentatorji prišli na mesto atentata v avtomobilih in da so po pripravah atentata istim potom zopet zapustili kraj nesreče. Danes dopoldne je straža orožništva pripeljala policijskemu predsedstvu v Budimpešto 4> uklenjene moške, ki so jih aretirali v Bia Torbagy, ko so tik po katastrofi pobegnili s kraja nesreče. Zaslišali so jih že v Bia Torbagy. Ker pa njihov alibi ni bil popoln, so jih prepeljali v Budimpešto, kjer se bo nadaljevala preiskava proti njim. Med njimi je tudi neki elektrotehnik iz Budimpešte. Pismo, ki so ga našli na kraju nesreče, so danes izročili grafo-logu, ki je podat o njem naslednje mnenje: »Pisec pisma je absolutno inteligenten človek, ki pa je moral v svojem življenju mnogo pretrpeti. On je poln sovraštva, kar je povzročilo, da je moral od-sedeti daljšo zaporno kazen. Zaradi tega se je odločil, da izvrši ta zločin. Pisava v pismu je ponarejena. Starost pisca se ceni na 28 do 34 let.« Policija se bo v preiskavi ozirala na to mnenje grafologa. Sožalje jirgoslovenske vlade Budimpešta, 14. septembra AA. K°rbiro poroča: Upravnik poslov iugoslovenskega poslaništva ie izrekel ministru za zunanje zadeve obžalovanie zaradi težke katastrofe v Bia Torbagvju. Zunanji minister ie vzel to izjavo z zahvalo na znanje. Dunaj, 14. septembra. M. Heimwehrov-ski puč v Avstriji se lahko smatra za likvidiran. Že sinoči so tržavne oblasti zopet povsod obvladale položaj in onemogočile vsako nadaljnjo akcijo Heimwehra. Videč energičen nastop državne oborožene sile, heimwehrovd nikjer niso nudili resnega odpora, marveč so se povsod umaknili in raz-bežaJi, voditelji pa so bili večinoma aretirani. Skupno je bilo v teku včerajšnjega dne in pretekle noči izvršenih več sto aretacij. Avstrijski narod v ostalih pokrajinah, zlasti na Dunaju, je sprejel vesti o puču popolnoma mirno, prepričan, da bodo državne oblasti kmalu zopet vzpostavile red in državno avtoriteto. Vodstvo socialno demokratske stranke je davi izdalo proglas, v katerem poziva delavstvo, naj se mirno vrne na delo, vendar pa naj bo za vsak primer pripravljeno, če bi se izkazalo, da državne oblasti niso dovolj energične. Tudi vodstvo Heimwehra je že ponoči izdalo proglas, v katerem objavlja, da opušča nadaljno akcijo. Tako je bil ta puč hitro likvidiran, še predno je mogel roditi za notranji razvoj Avstrije večje posledice. Vlada je danes izdala vsem podrejenim oblastem nalog, raj takoj vse uradnike, ki so se kakorkoU udeležili heimwehrovskega puča, takoj suspendirajo in proti njim uvedejo kazensko postopanje zaradi upora. Zunanjepolitične posledice včerajšnjih dogodkov pa ne bodo izostale. V ženevi in v ostalem inozemstvu so včerajšnji dogodki vzbudili veliko pozornost. Ves inozemski tisk vidi v tem veliko nevarnost za Avstrijo. Ker se baš sedaj razpravlja v ženevi o novem avstrijskem posojilu, je finančni minister dr. Redlich davi z letalom odpotoval v ženevo, da tam zbranim državnikom poroča o dogodkih ter pojasni, da je vlada zopet gospodar situacije. Dona], 14. septembra 1 10. zvečer so se res umaknili proti Waidchofnu. Do drugih pomembneiših incidentov ni prišlo Na Dunaiu je policija zasedla prostore Heimatblocka v Biberstrasse že v teku doooldneya. Poslanec Heimatblocka Lichtenegger je kmalu nato no telefonu naročil, nai se vsi člani dunaiskega Heimatschutza. ki ie podrejen Starhembergu. podajo takoj oboroženi v Klosterneuburg. kjer nai se zbereio na Puchbergu. V resnici se ie tamkaj zbralo 260 dunajskih heimwehrovcev. proti katerim ie vlada odposlala voiaštvo in dunai sko ooliciio. Heimwehrovce s° obkolili ter iih razorožili na dvorišču vojašnice v KIo sterneuburgu. V sporazumu z deželno vlado so iih nato izročili sodišču, ki bo proti vsem uvedlo postopanje zaradi npora. Na Dunaiu so razen tega aretirali 40 heim-wehrovcev. o katerih ie domnevala policija. da hočeio odpotovati na pomoč na Štajersko. Razen tega so na Dunaiu izvršili v raznih lokaJih orzanizacii Heimwehra preiskave ter zaolenili 48 p«šk. 15 karabink. 16 voiaških pištol. 3 pasove s patroni za strojnice, mnoeo municiie. 41 baionetov. 210 ieklenih čelad. 2 poljski kuhinji in še drugo orožie. V glavnem ie bil zvečer že oovsod vzpostavljen red Nižjeavstrijski in tirolski Heimwehr. kakor tudi organizacija frontnih bojevnikov na Tirolskem, so iziavili. da nimaio nobene zveze s orevratnim poizkusom dr. Pfrimerja. Razburienje. ki ie nastalo p° vsej Avstri-ii zaradi poizkušenega prevrata, so skušali izkoristiti tudi komunisti ki so pričeli demonstrirati v raznih bkra-iih. Večia skunina komunistov ie skušala vdreti W Doblinsra v notranie mesto, kar oa iim ie ooliciia oreorečila. Več demon-ctraffov ?e bi^o aretiranih. PCrimerJevo slovo in beg Gradec, 14. septembra, d. Pozno snofi je tiskovni urad organizacij Heimwehra izdal naslednji preglas zveznega voditelja dr. Pfimeria vsem podrejenim organizacijam v Avstriji: >Beda kmetskega stanu, širokih slojev sega naroda mi je dala povod, da napravim Poslednji rešilni poizkus in ga rešim pred zasužnjenjem po inozemstvu in pred propadom. Čeprav nismo zasedli samo vse štajerske razen Gradca, temveč smo posegli mnogo dalje, prekinjam akcijo, da preprečim prelivanje krvi med Heimatschutzom m eksekutivo države. Vsi oddelki Heimatschutza naj se takoj strnjeno vrnejo v svoje domovne občine. Moja poslednja zahvala kot zveznega voditelja Heimatscbutza %elja vsem voditeljem in poveljnikom, ki so, kakor jaz, vse poizkusili, da uveljavijo idejo našega Heimatschutza. Posebno se zahvaljujem vsem štajerskim tovarišem za njihove brezmejne žrtve, ki so jih doprinesli v našem pokretu. Istočasno sporočam, da odlagam vodstvo Heimatscbutza. — Dr. Walther Pfrimer.« Tudi vodja štaba Heimwehra inž. Rauter je ^odložil svoje funkcije v Heimatscbutzu. Inž. Rauter je bil skupno z drugimi voditelji aretiran, dočim je dr. Pfrimer pobegnil, po splošnem mnenju v Italijo. Tudi Starhemherg zapleteni v puč Gradec, 14. sept g. Kriminalna policija je danes zasedla poslopje deželnega vodstva štajerskega Heimvvehra. Pri hišni preiskavi so našli spise in članske sezname. Zaplenili so tudi tajne dokumente, v železni blagajni dr. Pfrimerja, iz katerih izhaja, da je Štar-hemberg sodeloval pri pripravljalnih akcijah puča. Dalje je bila zaplenjena korespondenca med Starhembergom in vsemi voditelji Heimvvehra. Spise so izročili sodiščem. Policija je tudi ugotovila tiskarno, v kateri je bil tiskan proglas dr. Pfrimerja. Poslopje deželnega vodstva je bilo zapečateno. Na štajerskem so ostale čete, ki so v nedeljo stopile v akcijo, v svojih sedanjih pozicijah. V ponedeljek so morale čete dvakrat intervenirati, in sicer v Kapfenbergn in Fohnsdorfu. Radi pomirjenja, ki je zopet nastalo, je bila pripravljenost pri prvi, tretji in šesti brigadi zmanjšana, ostale brigade pa so še vedno v oj&eeni pripravljenosti. Senzacijonalne aretacije Dunaj, 14. septembra, č. Snoči ob 9. sta bila aretirana na veliko presenečenje javnosti v Dinzu generala Englisch-Poparich, in Puchmayer, ki sta podpisala manifest, s katerim se prebivalstvo poziva k odporu proti državni oblasti Aretiran je bil tudi bivši avstrijska minister in vodja Heim-wehra knez Starhemherg, ki je v teku včerajšnjega dneva zaman skušal z več lažnimi demantiji odvaliti od sebe vsako krivdo za heimwehrovski prevrat. Starhemherg se je mudil pri svojem prijatelju grofu Hoch-schartnu. Njegova aretacija je bila poverjena oddelku 50 orožnikov, ki so se gradu približali zelo oprezno, in ki so imeli potem s Starhembergom zelo dramatičen prizor pri aretaciji. V Gradcu je bilo razen Inž. Rauterja aretiranih še 20 dragih voditeljev Heimwehra. Priklopitev medjimurskih vasi Beograd, 14 septembra. AA. Na podlagi členov 4 in 16 zakona o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na upravna področja je predsednik ministskega sveta in minister notranjih zadev predpisal uredbo o izprememb i področja srezov in občin zaradi izpremenjenih banovinskih meja. Za dravsko banovino določa uredba \ prvih treh členih: Oni del občine Strigora, loi pripada sre-zu Čakovec v savski banovini in se nahaja na levem bregu reke Mure. pride v sestav občine Dolnja Bistrica v srezu Dolnja Lendava. Oni del občine štrlgova, ki pripada sre-desnem bregu Mure, pride kot samostojna občina Štrigova s sedežem v Štrigovi v sestav sreza Ljutomera. Vasi Dubrava im Dubravski breg, ki sta pripadali občini Križevliane-Cestica v va-raždinskem srezu v savski banovini, prideta v sestav občine Zavrč v ptujskem srezu. Vasi Presika in Prkošnji, ki se nahajata v občini Gornji Mihalievec v čakovskem srezu v savski banovini, prideta v sestav občine Središče v ptujskem srezu- Žrtev orkana v H©f*«Wasu London, 14. septembra. Najnovejše uradne vesti iz Belize v angleškem Hondurasu iavljajo, da je zahtevala katastrofa 1200 smrtnih žrtev. To število pa še ni končno, ker je pod razvalinami še mnoeo žrtev in se bo verjetno še zelo povišalo. Nezgoda italijanskega kralja Benetke, 14. septembra. AA Ko se 'e včeraj italijanski krali v spremstvu beneškega župana in prefekta vozil z motorn m čolnom po glavnem kanalu. ie čoln zaradi visokega morja zadel ob obok mostu. Pri tem so se razbila steklena okna motornega čolna. Beneški župan ie bil lažie ramen, krali pa ie ostal nepoškodovan in je po kratkem postanku nadaljeval pot v doževc palačo. Popoldne je kra!5 otvoril medna- inosnie oruzmsue uosiaic. revirsKega m- i Joeaa .nHieusiiega aitruu, suuiuu shjjtt* i paiavu. rupoiane je Krai mdktatSa Binspieieija » mte£ Še cb lG. I našega delavstva, ter prod^btivnfige defa hhi intot hoo&m » plovba. Ob obletnici velikega junaštva Dan Izvršenega proboja solunske fronte 15. septembra 1918 ima svoje mesto v knjigi svetovne zgodovine, nam Jugoslovenom pa mora biti za vedno zapisan v naših srcih. Nikdar ne smemo pozabiti na nadčloveške napore in velike žrtve, ki so razbile jekleni sovražni obroč Bolgarov, Nemcev in Avstrijcev ter srbskim beguncem odprle pot v svobodno domovino, Jugoslovenom pa v lastno državo. Do zmagovitega prodora 15. septembra 1918 je bilo okrog poldrugi milijon smrtnih žrtev. Solunski junaki so imeli v svojih dušah samo en občutek in jih je vodila samo ena ideja. Občutek je bil ljubezen do domovine,ideja pa: Domovina nad vse. Napad na mogočno sovražno fronto je bil razdeljen in izveden takole: I. srbska armija z drinsko, dunavsko in moravsko divizijo na fronto Lešnica -Sokos II. srbska armija s šumadijsko, jugoslovensko, timočko ter 17. in 122. francosko divizijo na fronto Soko-Su-šica, angleško-grška vojska na vardar-sko in francosko-italijanske čete na bi-toljsko fronto. Najtežji je bil oni del, v katerem so se s šumadijsko divizijo boril5. tudi jugoslovenski dobrovoljci. Sleherni mož junaških srbskih in ju-žfoslovenskih edinic je bil ravno tako kakor prej, tudi pri prodiranju, ki se je ob tako strnjenih sovražnih vrstah zdelo nekaj nemogočega, prežet ideje: Domovina nad vse. Za to idejo se je žrtvovalo vse. Množili so se čini največje hrabrosti in požrtvovanja, množili pa so se tudi grobovi. Neprestano so se vrstili eden ob drugem. Temelj našega uedinjenja in naše svobode ie velikanska grobnica. Ob smrti na bojišču, ob trpljenju za idejo ni trohice vsega tega, kar vodi človeka skozi življenje z merilom lastnega »jaz«. Niti eden od izkrvavelih solunskih junakov ni razmišljal o tem. kako se bo zanj vnovčilo vse to. če bo iznesel glavo iz bojnega meieža. V največjem trpljenju in v največjih svojih mukah so vsi mislili na skupnost, na svojo potomstvo, naj bi bilo njemu dobro, naj bi mu bila dana svoboda, pravica in mir. Med prodiranjem je bila na Bukoviku vrhovna komanda. Orjaki divnega bukovega gozda so skrivali v svoji senci skromne barake, v katerih so se kovali načrti in izdajala povelja za gigantski napad v popolni zavesti, da je to odločilen boj za biti ali ne biti.'Z vrha Bu-kovika se je dobro videlo Dobro polje in fronta II. armiie, videle pa so se tudi silne sovražnikove postojanke. Ni treba biti ravno vojak, da človek razume, kaj pomeni, če zapusti sovražnik dobro utrjene in po sami naravi tako pripravne postojanke. Ideja, v kateri so živeli vsi solunski borci v popolnosti in gorečnosti, je na eni strani premagala najhujše. napore, na drugi strani pa zadajala sovražniku strah, kajti nihče iz zvezane sovražne fronte si ni mogel misliti, da »e bo zmučena vojska odločila za tak napad. } Za Jugoslavijo, za našo svobodo so tudi v zadnjih bojih solunskega prodora umrli mnogi junaki. Molče so obležali, zato pa nam sedaj tem glasnejše kličejo: Svobode naj bodo deležni tisti, ki so io vredni! Mislimo na solunske junake, da bo za nas in med nami vedno tako. ■ Spremembe na gimnaziji v Kran]u Beograd, 14. septembra p. Z odlokom ministrstva prosvete je postavljen za honorarnega veroučitelja na realni gimnaziji v Kranju dr. Josip Pogačnik, dr. L.ju-devit Kuščer. profesor realne gimnazije v Kranju pa je dodeljen prosvetnemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Mogočen gasilski praznik v Žalcu Prošlo soboto so v Avstriji z velikimi svečanostmi proslavili deseto obletnico priklopitve gradiščanske deželice k avstrijski republiki. Javnost je stala pred dojmom časopisnih člankov, ki so na dolgo in široko opevali to dejstvo, biagrujoč deželico, da je s prikiopitvijo dosegla varen pristan konsolidacije, miru in urejenega državnega življenja. Značilna za avstrijske prilike je okoliščina, da ni nihče niti slutil, kakšen krut demanti pripravlja tej visoki pesmi o konsolidaciji in urejenem življenju že za naslednji dan voditelj zveznega Heim-\vehra, odvetnik dr. Walter Pfrimer. Nemci si po porazu v svetovni vojni še niso uspeli pridobiti duševnega ravnovesja. Obe njihovi državi pretresajo neprestani notranji krči, ki se javljajo bodisi v diplomatskih presenečenjih mednarodnega značaja, bodisi v notranjih nemirih, ki dobavljajo zanje permanentno netivo številne bojne organizacije, zlasti hitlerjevci, stahlhelmovci ali heirmvehrovci. Ako izvzamemo države Srednje in Južne Amerike, kjer pod pa-lečim solncem in med vročekrvno zmesjo raznih plemen redno prihaja do efemernih revolucij, je redkokje najti državo, kjer bi bili puči nekako v ozračju. V Evropi tekmujeta Nemčija in Avstrija prav uspešno z malo zavidno tozadevno slavo Portugalske: Nemški pučisti — beseda je nemška, kakor je pojav sam tipično nemški — se rekru-tirajo iz peščice zanesljivejših intelek-tualcev in množice polinteligentov, ki jih današnji družabni ustroj proizvaja v tako grozečem številu. Njihov pokret nima korenin v širokih ljudskih slojih, v občenarodnih potrebah, v gospodarskih in socialnih prilikah, marveč nastaja v glavah polzmešanih šovinistov, ki se pode za irealnim prividom. Oče nedeljskega avstrijskega puča, dr. Pfrimer je tipičen predstavnik te vrste ljudi. Rodom je iz našega Maribora, kjer je preživel svojo mladost in se v nezdravem predvojnem ozračju popolnoma prepojil z ono okolnostjo in nestrpnostjo, ki je bila glavni znak našega nemškutarstva. Bojeviti mož v teku svetovne vojne ni pokazal posebno borbenega duha in v tem pogledu daleko zaostaja za svojim idejnim tovarišem Hitlerjem. Dočim se je Hitler od prvih dni vojne boril kot dobrovoljec v vrstah nemške vojske, je junaka Pfrimer-ja dobila avstrijska vojska v svoje roke šele koncem 1. 1915. Začetkom naslednjega leta, ko je avstrija črpala svoie ljudske rezerve že tudi med hromimi in polslepimi, pa se ji je dr. Pfrimer že izmuznil na temelju neke ušesne bolezni. Strategije in taktike — v kolikor je kaj sličnega bilo najti v avstrijski vojski — se torej bodoči prvi voditelj Heimwehra ni mogel naučiti. Tej okol-nosti je menda tudi pripisati silno naivni aranžma nedeljske »revolucije«. Začel jo je preuranjeno, izmeril ni svojih nasprotnih sil ter težišče gibanja postavil v industrijske kraje, kjer se ie bilo bati, da bodo socijalistični nasprotniki že v kali zatrli junaški podvig. Ta-' ko se je tudi zgodilo in redna vojska je skoro povsod našla le še bežeče in razpršene heimwelirovske čete. Nedeljska revolucija je bila zatrta že po par urah in spominja prav zelo na neuspel pohod velike vojske nedeljskih lovcev. Pustolovščina pa bo kljub svojemu operetnemu poteku imela nedogledne notranje-politične, osobito pa zunanjepolitične posledice. Komika podjetja gospoda Pfrimerja ni brez globpke tragike za avstrijsko državo. Ako že ne vpoštevamo, koliko je puč škodoval ugledu države v očeh lastnih državljanov, koliko mukoma pridobljenega za- upanja v državo med preprostim narodom je porušil, kak silen udarec je pri-zadal notranjemu kreditu, ne moremo iti mimo dejstva, koliko škode je napravil v tem pogledu Avstriji pred svetovno javnostjo, od katere zaupanja živi ta država že vsa leta po svetovni vojni. Avstrijski državniki potujejo po evropskih prestolnicah, iščoč kredita in zagotavljajoč denarne kroge, kako solidna stavba je Avstrija in kako ne-dvomUivo varnost nudi vsem posojilom in naložbam. V to moledovanje pa zdaj pa zdaj plane krik in vik političnih pa-giavcev, ki prevpijejo vse zagotavljanje o miru in redu. Nedeljski poizkus prevrata, ki ga je vprizoril dr. Pfrimer s svojimi molojci, je dosegel vrhunec takega brezvestnega početja, ki z enim mahom uniči uipeh dolgomesečnega dela odgovornih činiteliev. Resnici na ljubo je treba podčrtati, da se s Pfrimerjem ni solidariziral ves heimwehrovski pokret. Tirolsko krilo, ki tvori njegov najresnejši in v narodu naibolj vkoreninjeni del, je ne le ostalo ob strani, temveč je takoj odločno odklonilo vsako zvezo s Pfrimerievo pustolovščino. Pfrimer je moral pač s tem računati že poprej. Da je kljub temu tvegal poskus svoje »revolucije«, je nov dokaz niegove lahkomiselnosti in brez-vestnosti, a tudi njegove naivnosti. Nepojasnjena je še vloga koroških nacionalističnih organizacij in nekdanjega vrhovnega heimwehrovskega šefa, kneza Starhemberga. Koroški heim-wehrovci pri nedeljskem puču niso sodelovali; ali so sodelovanje odklonili, ali sploh niso bili povabljeni, momen-tano še ni znano. Ravno tako si nasprotujejo vesti o Starhembergu. Nekatere praviio, da je ne le soglašal s Pfrimerjem, temveč je hotel tudi aktivno sodelovati, a so ga dogodki prehiteli. Druge vesti pa zatrjujejo, da tudi Star-hemberg odločno odklanja vsako zvezo z nedeljsko tragikornedijo. Vsekakor je avstrijska vlada dolžna Avstriji in inozemstvu, da posveti čim globlje za kulise in obračuna z vsemi krivci, ne le z onimi zapeljivci, ki so bili v nedeljo slučajno aretirani in katerih odgovornost in krivda sta mnogo manjši, kakor odgovornost in krivda vidnih in nevidnih voditeljev. A ravno v tem pogledu se bojimo, da bo avstrijska vlada odrekla. Ze ponovno je zahtevala civilizirana Evropa in ž njo vsa trezna avstrijska javnost, da naj oblasti že vendar narede enkrat konec nevarnemu bojnemu igračkanju raznih fašističnih organizacij. Na Dunaju tega niso storili, temveč so se omejili le na grožnje in obljube. Slepomišili so ravno preiskavi zaradi atentatov jugoslo-venske vagone. Tudi takrat so dobro vedeli, kdo in kje so pravi krivci, a jih niso prijeli in še do danes niso naredil! reda, niso razgnali zločinskega gnezda na Dunaju. S tem slepomišenjem in polovičarstvom gotovo niso poglobili prvareljstva med Jugoslavijo in Avstrijo in niso koristili svojemu ugledu v inozemstvu. . Enako slepomišenje in polovičarstvo do raznih fašističnih organizacij se je zdaj bridko maščevalo nad avstrijsko vlado samo. Ako izvzamemo obžalovanja vredne žrtve, je bil potek nedeljske revolucije res precej tak, kakor jih poznamo iz operet in filmov, kljub temu pa je povzročil Avstriji in njeni vladi škodo, ki je ne bo lahko popraviti. Iznova omajani kredit bodo na Dunaju lahko popravili le, ako se bodo končno enkrat odločili za res iskreno politiko na zunaj in znotraj. kupljena m zadelana ter meso ▼ redu pregledano in postavljeno n* trg. Od koa j« torej vtihota;pljenih 109 kg mesa, bo morala preiskava še le ugotoviti. Velika anketa o pobijanju draginje Ljubljana, 14. eeptemfctra. Mestno načeLstvo v Ljubljana je v sporazumu z Zvezo gospodinj sklicalo za danes ob 16. važen sestanek v mestno dvorano, kjer se je razpravljalo o pobijanju draginje. Povabljenoi »o se vs! odzvali, bansko upravo je zastopal g. Del Linz, na< dalje je bilo prisotnih več občinskih svet* n.'kov, oelotni tržni odsek z načelnikom Jenkom, Kmetijsko dražbo sta zastopala inž. Lah in Fran K.afol, Osrednje mlekarne g. Pečnik, Sadjarsko in vrtnarsko dru» št™ g. Humek. Zadrugo mesarjev g. Toni in Zaje, Zadrugo pekov g. Mežnarič, urad. niško menzo g. Tušar, Šolsko kuhinjo Kraljice Marije ge. Travnoma in Gašperlinova, Domovno ravnatelj Jeran. Ljudsko kuhinjo Cilka Krekova m Ana Vodetova. OUZD ravnatelj dr. Bohinjec, Narodni ženski savez Cirila Štebijeva, Zvezo gospodinj ge. Žitkova in Kroftova, TKD Ateno Potokarjeva in Bahovčeva, Kolo jugoslovenski h 6cster ge. Pirkmajerjeva, Zbašnikova in Kraševčeva ter Klub Pri-, mode ga. Lebarjeva. Predsedstvo zborovanja so tvorili župan dr Puc. načelnik tržnega nadzorstva dr. Ru6 in gospa Fratija Tavčarjeva. Zupan ie pozdravil zborovaice in poudaril, da odobrava iricijativo Zveze gospodinj ter želi. da 6e zibližarta konsument in produ* cent na poti, ki naj dovede k zboljšanju prilik. Zaradii zaposlenosti se je g. župan opravičil m ie izročil vodstvo zborovanja ge. Franji Tavčarjevi, ki je predvsem z zadovoljstvom ugotovila, da je mesto pripravljeno podpreti akcijo za pobijanje draginje. Žene najlholj vedo, da so cene življenjskim potrebščinam previsoke, zato so pripravljene sodelovati pri vsaki akciji, ki naj Hi vedla k zboljšanju. Slednjič je otvorila debato, ki se je razviiala prav živahno ter je prinesla na dan raane tehtne ugotovitve in predloge. Tako je načelnik mesarske zadruge g. Toni odkrito priznal, da se pri dragovrst-nem mesu dajo cene takoj znižati Splos= no se je nato poudarjalo, da v Ljubljani itaik ni prvovrstnih volov, torej tudi] ne prvovrstnega mesa Gospa Kroftova je obeležila smernce Zveze gospodinj, ki je še mlada organizacija, a se bo močno raz« vila. Zahteva zastopstvo v tržnem nadzorstvu in zavrača očitek, da se gospodinje same ne bi dovolj brigale za kvaliteto blaga na trgu. Imamo pa dve vrsti gospo« dinj, take. ki hodijo same kuipovat, m ta* ke. ki pošiljajo služkinj«. Za konkretni uspeh borbe proti draginja bi bilo treba ugotoviti, kaitere okoliščine pridejo v po-šte-v za skupni dogovor, ki bi ga bilo treba izvesti. Ako akcija ne uspe, bo Zveza gospodinj prisiljena k satnopomofi to se pravi, da «i bo ustanovila lastno nabavljal-no zadrugo z lastno stojnico, kjer bo prodajala kratikomalo vse potrebščine. Pretehtavale so se cene vseh življenjskih potrebščin in so v debato posegli mnogi udeleženci, ter se je večina izrazala, da bo podprla namero Zveze gospodinj, ako bo prisiljena k samopomoči. Afera z vtihotapljenim mesom v Ljubljani Poročila nedeljskih listov o zaplembi na tig vtihotapi ienega mesa so samoumevno vzbudila v Ljubljani splošno pozornost. Mnogi so nas napadali, zakaj nismo objavili, kateri izdelovalnici klobas je bilo meso namenjeno. Mi tega nismo storil] zato, ker nismo mogli verjeti, da bi se našel kak klobasar, ki bi kupoval meso sumljivega izvora. In kakor nam poročajo, preiskava res ni mogla ugoio\dti, da bi bilo meno^ namenjeno za klobase in je bil tonajbrž le izgovor v prvi zadregi. Z zadoščenjem beležimo to deistvo, ki dokazuje, da je slejko-prej upravičen veliki renome. ki ga uživajo naše rzdelovalnice klobas. O zaplenjenem mesu samem se preiskava še nadaljuje. Meso se nahaja za enkrat v ledenici mestne klavnice, vzorci pa so bili poslani državnemu bakteriološkemu zavodu, da dožene, ali je meso užitno ali ne. Kakor poročajo rz klavnice, izgleda meso zdravo, tako da so tam mnenja, da ni od bolane krave. Kje pa je bilo kupljeno, še ni ugotovljeno, ker se tozadevne izpovedi no ujemajo. Le glede obeh krav. o katerih se je v soboto govorilo, da Je od niih, je preiskava dognala, da ie ena še doma v hlevu, druga pa je bila zdrava Roparski napad v ljubljanski okolici Ljubljana, 14. septembra. Včeraj se je pripetil na Brinju med Jožico in Ljubljano izredno drzen roparski napad, katerega žrtev je postal 23-letai pleskarski pomočnik France Pečnik i« Srednjih Gamelj. Pečnik ee je vračal po. noči okrog 1. s kolesom po Dunajski cesti proti domu, a je peljal kolo, ker ni imel svetiljke, nekaj časa peš. Ko je bil oddaljen kakih 50 korakov od stare vojaške proge sta 6® mu nenadoma približala dva mlada mošlka in ga vprašala: »Kaj pa delate tukaj?« Pečnik je odgo« voril, da je na poti domov, nakar sta ga začela neznanca spraševati vse mogoče stvari. Naposled sta se izjavila, da arta detektiva in sta. ga pozvala, naj jima sledi na poMoijsko stražnico v Šiško. Pečeoik jima je verjel in pozivu pokorno sledil. Čim pa 6o bili vsi trije na neki poljski poti, sta neznanca pristopila bftžj-e k Peaniku in ga ponm^no vprašala: »Alfi imate pri sebi revolver? Pečnik je zanikal, neznanca pa mu nista verjela, in sta ga začela preiskati. Pri tem je voofl moSti segel Pefeifim tudi v žep suknjiča in nun vzel listnico, v kateri je imel okrog 1200 Din gotovine^ in jo spraviL Nato sta neznanca vedla Pečni« k a na stransko pot, ki drži proti Vodovodni cesti. Čez ca6 sta se zazdela Pečniku sumljiva in se jima je začel upirati. Tedaj sta mu vzela tudi dežni plašč, ki ga je imel na sebi, mlajši pa je potegnil celo nož, da bi tako ustrahoval svojo žrtev. Peonik ja pričel iz vsega grla vpiti na pomoč. Starejši, večji moški je takrat hitro priskočil k njemu in zavpil: »Te zadavim, ako ne molčiš!« Pečnik pa navzlic temu ni jenjal kričati, nakar sta mu neznanca vrgla dežni plašč n jo urnih krač pobrala čez polje proti kamniški progi, kjer sta se izgubila v temi. Pečnik je naenkrat stal 6am 6redi poljske poti še ves zaslepljen, kajti neznana roparja sta mu nalašč svetila z žepno svetiljko v oči. Videč, da je za enkrat izven nevarnosti, se je PeSnmk vrnil na^aj v mesto, kjer je prijavil, kaj se mu je pripetilo. S stražnice so telefonirali na vise strani in odposlal/ proti Vodovodni cesti tudi policijsko patruljo, ki pa se je če« ča6 vrnila, ne da bi kaj opravila. Roparja sta jo takrat že pobrala najbrže na dežeilo, kjer se sedaj skrivata. V zadevi je uvede* na stroga preiskava. Epilog atentata na kralja Zogna Dunaj, VI. sept. s. Kakor javljajo te Tirane, je kralj Zogu ustavil kazensko postopanje v Albaniji proti osebam, ki so osumljene sokrivde pri atentatu pred dunajsko opero ter je ob jubileju svečanosti nastopa prestola odredil njihovo takojšnjo izpustitev na svobodo. V Albaniji je bilo zaradi suma sokrivde pri atentatu aretiranih 6 oseb. Hmeljsk! trg Žafer. 14. sept. b. Promet na dežefi j« 7*Io živahen. Letošnji bmelj se plačuje 140 do 300 K 5. posebno dobre vrste pa po 325 K5. Češkoslovaški hmeljarji se bodo pogajali z nemškimi in sicer 17. septembra v Monakovem. Jugoslovensko - madžarsko mešano razsodišče Beograd, 14. septembra, p. »Službene Novinec objavljajo v današnji Številki zakon, s katerim se v smislu določb tria-nonske mirevne pogodbe ratificira sodni postopek med našo državo ln Madžarsko potom mešanega razsodišča. V to razsodišče imenuje vsaka država svoje zastopnike, po dva zastopnika pa imenuje mednarodno razsodišče v Haagu. Spremenjena imena postaj Beograd, 14. septembra. AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic se izpremene imena postaj Bakar v škrljevo, Bakar pristanišče v Bakar, Veliki Bečkerek - Carina v Veliki Bečkerek -Dolja. Izvrševanje inženferske prakse Beograd, 14. septembra. Z odlokom ministra za zgradbe Je dovoljeno Izvrševanje Inženjerske prakse, inž. Josipu Cerna-ču v Ljubljani in inž. Rudolfu Kiffmanu v Mariboru. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napo red za danes: Še nestalno, zmerno hladno, oblačnost, od časa do časa vedrejše. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodni dosti jakl barome-terski depresiji nad južno Evropo, ki je izzvala tudi v naših krajih močne elementarne neprilike, prihaja sedaj z Atlantskega oceana visoki pritisk, ki bo dovedel de zboljšanja vremena. Pritisk je v zadnjih 24 urah padel samo v južnem Primoriju za 0.1 do 2.4 mm, dočim je drugače splošno narastel za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so ostale neizpremenjene ali pa so padle ra 1 do 4 stopnje, »lasti t srednji Hrvatski in srednjem Primorju. Dunajska vremenska napoved za torek: Temperatura se bo dvignila. Maurice Chevalier Paramountov zvočni tednik Ob 4., pol 8. in 9*4 zvečer. »Elitni kino Matica4* Telefon 2124 Telefon 2124 Naši kraji In ljudje Otvoritev nove šole v Preski Pogled na Ljubljana, 14. septembra. 'V nedeljo je bila v Preski pri Medvodah ctvorjena nova osnovna šola, ki je ena najlepših, kar jih je bilo zadnja leta dozidali ih. šola stoji na vzvišenem prostoru in je vidna daleč po vsej okolici. Poslopje je zgrajeno zelo zmiselno, šolske sobe so velike in svetle. V šolskem poslopju je tudi stanovanje in sobe za učiteljstvo. Otvoritev je bila prav slovesna G. bana, ki je bil zadržan ln prosvetnega šefa je Eastopal banovinski nadzornik g. Rape. novo šolo Navzoči so bili tudi sreski načelnik g. R. Andrejka, nadzornik g. štrukelj, nadzornik gradnje inž. škof, Sokoli v kroju, gasilci, učiteljstvo sosednjih šol, občinski odbor z županom Ivanom šušteršičem na čelu. Občina je pogostila šolarje, za povabljene goste pa je priredila v šoli banket, ki ga je aranžirala tvrdka Slamič. šolo je zgradilo stavbno podjetje Miroslava Zupana. Stroškov je bilo nekaj nad en milijon dinarjev. rj, / * < vodil zasledovanje in blizu CSrkovcev na Dravskem polju pod zelo hudimi okoliščinami ujel še dva člana ciganske tolpe. Zadeva se je pri preiskavi pojasnila tako, da je 311etna Marija Drevenškova, ki je zakonska mati štirih otrok, iskala gobe * gczdu, ko so jo obkolili oboroženi mlad: očividno pijani ljudje. Sprva so jo siliH, naj pije z njimi, kar pa je odklonila, nato pa so ji grozili z orožjem in ko je videla, da je proti njej naperjenih sedem pušk in samokresov se ni mogla več braniti. Sirovi cigani so jo zlorabili in jo zadrževali od 9. dopoldne do 5. popoldne svojem taborišču. V tem času se je Dre-v-nškovi posrečilo pobegniti domov, odkoder je poslala nekega dečka na orožmiško postajo. Zdravnik dr. Mrgole je preiskal napa-denko in ugotovil, da so njei.e navedbe resnične. Preiskava je dognala, da so are-rirani cigani v družbi še tren drugih nenr-sledenih pajdašev oplenili Klemenčičcvo gostilno v Vurbergu pri Ptuju. Ukradli so 150 steklenic piva, 50 litrov pelinkovca, 60 litrov razinih likerjev, 6 litrov vina in mnogo jedil. Zločinci so bili oboroženi s samokresi, lovskimi in vojaškimi puškami in so bili tudi zadostno preskrbljeni z mu-n iči jo. Po 24 ur trajajočem zasliševanju se je pojasnilo dejansko stanje zločinskega napada, ki je silno razburil vso okolico Ptuja. Ugotovljeno je, da so razbojniki člani velike ciganske družine Baranjeve. ki se stalno udejstvuje na Dravskem polju, potika pa se tudi okrog Teztna pri Mariboru. Verzija, da so cigani begunci iz kaznilnice v Lepoglavi, je nastala zato, ker so se zločinci sami izdajali za take. V teku preiskave pa se je izkazalo, da so ciganske navedne izmišljene. Orožništvo išče še ne-prijete sokrivce, vodjo Josipa Kokosa, znanega potepuha, nadalje Mihaela Farkesvja, imenovanega Bonzo, iz Murskih Černcev v Prekmurju, nadalje brusača Janoša Hor- 1• Qtli\att)a toaleta Bret skrbi in vedra vsa I* posteljce se kar ne gane. Ob sedmih šele Špelica Vesela, umih nog ti vstane. „Veliko pranje" njej nit ni mar, Kar drugim iivcem je na kvar. Ta doba je že davno minula, ko je zadajalo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razun gospodinje nihče ne ve v hiši, da je danes dan velikega pranja. A tudi gospodinji se nič ne mudi in vstane še le ob običajni uri — seveda samo ondi — kjer se uporablja za pranje poznano in izvrstno vata iz Hrastja pri Murski Soboti in Josipa Baramjo, imenovanega Doža, iz Cir-kovcev na Dravskem polju. Vse orožniške postaje so zaprle v velikem krogu vse ozemlje, kjer ss potikajo zločinski cigani. Velika skupščina CMD v Laškem Slavnostna otvoritev pred Solo. župan šušteršič Ivan pozdravlja goste in občinstvo Strašen vihar prevrnil ladjo in vlak ter rušil cerkev Od 15 potnikov na prevrnjeni Veliki Bečkerek, 14. septembra. V soboto popoldne je besnela po Bana-tu silovita nevihta. Povzročila je veliko škode in strašne nesreče. Veter je bil tako silen, da je ruval drevje, rušil brzojav-ne droge in strehe s hiš. Največja nesreča, pa se je zgodila na reki Tisi. Opoldne je bilo zelo vroče im j« strašna nevihta nastala nenadoma ob 14.30. Motorna ladja »Stari Bečej«, ki je plula po Tisi med Novim in Starim Bečejem, je krenila iz Starega Bečeja malo pred 14. uro. Ko je bila približno na polovici pota, jo je zatekla nevihta. Vihar je ladjo dvignil, prestrašeni potniki, bilo jih je 15, pa so bežali v notranje prostore. Ker je voda vdirala za njimi, so morali zopet ven. Toda je takoj pokvarila motor in tako ja bila ladja prepuščena svoji usodi. Zače^ se je potapljati med strašno paniko potnikov na krovu. Strojevodja je hitro spravil tri male otroke v rešilni čoln. V čoln pa so skakali tudi drugi potniki in ker je bil preobložen, se je prevrnil. Nastala jestra. šna borba za življenje. Oni, ki niso znali plavati, so se krčevito oklepali plavačev. Ko je nevihta pojenjala, je bila ladja žo potopljena. S plavanjem se je rešilo 7 potnikov, 8 pa jih je utonilo. Med mrtvimi je neka ruska begunka, ki je stanovala > Novem Bečeju, potem načelnica Sokolske- ladji Jih je osem utonilo t Tisi ga društva iz Novega Bečeja Mileva Mar-tičeva, 2 delavca iz Bosne, hčerki duhov, nika Brankoviča iz Vran jeva, neki čevljans ski pomočnik in neka kmetica. Potopljena ladja je bila vredna okrog 600.000 Din. Huda nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev, se je istočasno pripetila na železniški progi med Velikim Bečkerekom in Klarijo. Vihar je od potniškega vlak«, ki je vozil iz Klarije in dospel blizu Aleksandrova, prevrnil vse vagone razen dveh in lokomotive. Potniki so se silno prestrašili ter v največjem neredu skakali z vozov. K sreči se ni nihče težje poškodoval. Na kraj nesreče je kmalu prispel pomožni vlak z delavci, ki so do 6. zvečer prevrnjeirt vlak zopet uredili. V Novem Bečeju je nevJhta porušila zvonik pravoslavne cerkve. Ruševine zvonika so padale na cerkveno streho in je tudi cerkev precej poškodovana. K sreči tedaj v njej ni bilo ljudi. V samem Velikem Bečkereku je tudi dosti škode. Tako je orkan porušil del strehe okrožnega inšpektorata, ki je ena največjih bečkere-ških zgradb. Na periferiji so poškodovane še mnoge druge hiše. V občini Vran jeva sta se potopila dva konja z vozom vred in od opeke, ki se je rušila s streh, je ranjenih več prebivalcev. Velika je seveda tudi škoda na polju, zla9ti pa v vinogradih. Levo: predsednik podružnice CMD t Laškem, upokojeni šolski upravitelj g. Ivan če-tina, izraža na kolodvoru iskreno dobrodošlico skupščinarjem, ki so se v posebno lepem Številu pripeljali iz Ljubljane. 3podaJ: Pozdrav Sokola ln sokolskega naraščaja pr-vomestniku in vsem delegatom, posebno Se narodnemu ženstvu, ki se je tudi letošnje skupščine udeležilo t častnem Številu. Orožniki iščejo pobegle ciganske razbojnike Atomi Maicen f A __: .—______•_______•_»» j_ __ «________, , . M . I »»....» ' hrbtna morilka, predem so mu mogla odlikovanje izročiti Vrlemu možu blag spomin; vsem njegovim, — še živeči materi Mariji, ženi in štirim otrokom naše najtoplejše sožalje! Pogreb bo v torek 15. t. m. ob 15. na pokopališče v Selnici. Notar Avgust Kolšek t Marenberg, 14. septembra. Ko smo letos 2. avgusta poročali o 60-letnici g. Avgusta Koiška, notarja v Ma-renbergu, nihče ni mogel slutiti, da bomo tako kmalu morali poročati o smrti tega odličnega narodnega delavca, staroste ma- Aretirani zločinci so se sprva izgovarjali, da so begunci iz kaznilnice v Lepoglavi — Veliko razburjenje v ptujski okolici Ptuj, 14. septembra. taborišča, na katerem so poleg razbitih Najstarejši Ptujčani ne pomnijo kriminalnega čina takega obsega, kakor se je dogodil v Lisičji šumi pri Novi vasi v bližini Ptuja, o čemer smo že poročali. V petek popoldne ob 16. je pritekel na ptujsko orožiniško postajo neki deček iz Ro-gomice, ki je zmedeno pripovedoval, da »o pri Novi vasi napadli neznani ljudje Marijo Drevenškovo iz Rogoznice in jli storili silo. Sprva so orožniki dvomili v resničnost prijave, podmarednik Lončar pa se je vendarle odločil in odšel na lice mesta. Poiskal je napadenko, ki mu je pokazala kraj, kjer so jo napadli oboroženi cigani. V visoki praproti so se našli sledovi steklenic in kosti dobili tudi dve vojaški bodali. Orožniška patrulja iz Ptuja je nato obkolila ves gozd. Naenkrat so se oglasili iz goščave streli, nakar so orožniki poiska-li kritje in takoj odgovorili. Med spopadom je bil eden ciganov ranjen. Nato so dobili orožniki v pest cigane Adolfa in Štefana Baranjo s Tezna in Janoša in Josipa Baranjo iz Cirkovcev na Dravskem polju in Josipa Baranjo II., imenovanega Jirga. Cigane so orožniki uklonili in jih odpravili v Ptuj, kjer so jih vso noč zasliševali. Orožniški kajpetan Cvetkovič je osebno Maribor, 14. septembra V nedeljo popoldne ob 17.30 je po daljšem bolehanju zatisnil oči eden izmed naj-markantnejših obmejnih narodnih delavcev izza predvojne dobe: šolski upravitelj Alojzij Majcen v Selnici ob Dravi Rojen 8. julija 1873 na Muti pri Ljutomeru je študiral učiteljišče in tudi matu-riral 1. 1894. na Marijanišču v Gradcu. Služboval je najprej kratek čas tam, nato pa je prišel v Negovo in kmalu nato na C ven. L. 1897. je položil na mariborskem učiteljišču usposobi j enostni izpit Na Cve-nu je služboval dve leti, nato 2 in pol leti v Sv. Juriju ob Sčavnici, 3 leta v Sv. Andražu v Slovenskih goricah, 17 let pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, od 1. 1930. pa kot šolski upravitelj v Selnici ob Dravi, vsega skupaj 37 let. _ Povsod se Je udejstvovaJ tudi v javnem življenju. Zlasti nepozabno ostane njegovo delovanje pri Sv. Duhu na Kozjaku, ki je danes obmejna postojanka. S pomočjo nacionalne vzgoje v šoli s pomočjo slovesi-ske posojilnice, ki jo j« ustanovil, s pomočjo Ciril-Metodove podružnice je gojil in vzdržal nacijonalno zavednost naroda na tej aksponirani točki našega ozemlja. To se je posebno pokazalo ob času poslovanja razmejitvene komisije, ko je tamo-šnji nairod pokazal toliko narodne jamo zavesti. Pokojnik pa je tudi sicer vedno in povsod rad šel narodu na roko. Vršil je posle občinskega tajnika v raznih občinah, udejstvoval pa se je zlasti tudi kot gasilec in je bil delaven funkcijonar v gasilski organizaciji Vladar ga je odlikoval z redom Sv. Save V. stopnje, vendar ga je ugrabila za- renberškega Sokola, člana občinske uprave in upravnega odbora občinske hranilnice, ter odbornika in neumorno vnetega delavca v Narodni odbrani in drugih na-cljonalnih, kulturnih in gospodarskih ustanovah. še v nedeljo 6. t. m. je zastopal občino marenberško pri odkritju spomenika kralja Petra v Ljubljani. V sredo 9. t. m. pa ga je udarila kap na polovici telesa. Vendar se je že zdelo, da si bo še opomogel. V petek 11. t. m. popoldne pa ga je zadela drugič. Padel je v nezavest, iz katere se ni več prebudil. V soboto zvečer ob četrt na 18. je -umrl. Ob njegovem odru globoko žaluje žena Li petero otrok, pa tudi vse prebivalstvo Marenberga, ki mu je bil vedno ljubezniv in Ijudomil svetovalec in prijatelj. Bodi vrlemu pokojniku časten spomin med nami! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izveden ja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenei-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Usoda »Prekletstva«. — Sardoujeva stoletnica. — Novosti drame in opere. — Malo gledališke statistike. Zagreb, 9. septembra. Naše gledališče je pripravljalo premie-ro Milčinovič—Ogrizovičevega komada »Prokletstvo«. 2e v prejšnjem pismu sem bil omenil, da je to dramatsko delo nastalo pred 25 leti. da pa ga zaradi odpora s strani duhovščine niso smeli vprizoriti. Komad slika srednjeveški Zagreb (13. stoletje), ko sta bila Kaptol in Nova ves hudo v laseh. »Prokletstvo« je bilo to pot že povsem naštudirano, vendar mu usoda tudi zdaj ni bila milejša: drama se je zopet vrnila v arhiv. Ob priliki stoletnice nekoč zelo priljubljenega francoskega dramatika Victoriena Sardon-a nam je gledališče vprizorilo njegov komad »Madame sans — GSue«. Naše gledališče je smatralo, da ima — prav kakor vsi teatri na svetu — precej dolga nasproti Sardou-ju, ki je bil skoraj tri desetletja stalno na repertoarju. Samo v Zagrebu so vprizorili 27 njegovih komadov z 292 predstavami! S Sardoujem sta pri nas gostovali dve največji francoski igralki: Sarah Bernhard in Gabrielle Re-Janne. Samo »Madame Sans — Gčne« so dajali — ves čas z uspehom — štirideset-krat! Poseben uspeh si je Dridobil v tej igri pokojni Ignacij Borštnik. To pot je igrala naslovno vlogo Anka Kerničeva, Napoleona pa Hinko Nučič. Režiral je dramski tajnik dr. Slavko Batušič. V opereti smo imeli premiero »Viktorije h» njenega huzarja« (skladba mladega Madžara Pavla Abrahama). Ta opereta je doživela svetovno priznanje; dajala so jo skoraj vsa nemška in avstrijska gledališča z nenavadnim uspehom. Nikjer ni mogla kritika nič ugovarjati — potemtakem je to največji operetni uspeh v zadnjih letih! V drami pripravljajo komedijo Jože Iva-Hča »Vrzino kolo«, že v samem naslovu je naznačena simboličnost in alegoričnost komada. Tu imajo vlogo samo »večni tipi«, n. pr. ženskar, Razuzdanka, Koketa, Harmonikar i. dr. Komedija ima Šaljiv prolog in epilog Kmalu pride na oder »Spreobrnitev Fer-diše Pistoryja«, groteskni fragment sedanjosti, ki ga je spisal Čeh František Lan-ger. Družabni tipi so orisani vprav mojstrsko: zbrana je cela galerija »dobrih«, »krepostnih« in »plemenitih« tipov, toda »ne po občutju, marveč po profesiji.« Zagrebška opereta pojde gostovat v Beograd, kjer bo izvajala Tijardovičevo opereto »Mala Floramy«. Opereta bo nastopala v nizu slovesnih prireditev ob priliki slave kraljeve garde. Iz Zagreba odpotuje ves ansambel z vsemi dekoracijami in rekviziti. Dirigent Gotovac in režiser 13-nički bosta že prej muzikalno in tehnično pripravila to gostovanje. Glasbeno bo sodeloval orkester kraljeve garde. Prva operna premiera bo »Morana«, skladba zagrebškega dirigenta Jakoba Go-tovca. To delo je imelo krstno predstavo v minuli sezoni v Brnu, kjer je doživelo velik uspeh. Tudi Zagreb ga pričakuje z največjim zanimanjem. Naše gledališče je imelo lani v celem 771 predstav, izmed teh gledališče na Trgu kralja Aleksandra 385, Malo gledališče v Frankopanovi ulici pa 386. Dohodki so znašali: v velikem 5,412.871, v malem 2,371.996 Din, skupaj tedaj 7,784.867 Din. Drama je s 365 predstavami vrgla Din 1,882.405, opera s 151 predstavami pa Din 1,433.842, opereta s 121 predst. 1,481.363, balet pa s 25 predstavami 130.114, ostale prireditve 1,699.217 Din. V primeri z lansko sezono je imelo naše gledališče 81 predstav več, toda za 425.047 Din manj dohodkov. Minulo sezono je zagrebško gledališče gostovalo v Gospiču, Karlovcu (8 krat). Križevcih, Belovaru (2 krat), Splitu, Varaždinu (2 krat), Daruvaru, Mariboru in v Vinkovcih. Zakaj Ljubljana §e vedno ni v načrtu. Nemara bo to sezono drugače? Upajmo! žiga Hirschler. Dve zanimivi knjigi. Znani iueosloven-ski orirodoslovec prof. dr. Ivan 0 i a j a ie izdal uri Gezi Kohnu v Beoeradu zelo zanimivo esejistično kniieo »Traeom života i nauke«, v kateri razoravlia o odnosu med znanostjo in življenjem z eksaktnostio naravoslovca, globino filozofa in stilistično veščino literata. — Vladimir Vujič. čigar filozofska razmotrivanja je onazil vsak. kdor čita beograjske revije, ie svoje filozofske eseje zbral in izdal v knjiži »Sdu-tana in oslobodjena misao«. Vuiič oiše o perečih življenjskih vprašanjih in o takih filozofskih problemih, ki se dotikajo tudi našeza iavnega živlienia: ne oo predmetu niti no obliki in načinu pisanja ni odliuden. Vsekakor zanimiva knjiga z daljnimi in širokimi vidiki! Razširjenost slovanskih studil ▼ Ameriki. »Slavonic and East Eupean Peview« je nedavno priobčila oodatke o razširjenosti slovanskih in vzhodno - evroo«kih študij v Zedinjenih državah ameriških. Podatki nudijo presenetljivo sliko: Amerika se nenavadno živo zanima za Slovane. Na 52 ameriških vseučiliščih in collerib ie predavalo o slovanski in vzhodno - evropski zgodovini. jezikoslovju in književnosti 97 profesorjev. Od leta 1927. do konca lanskega leta ie število vseh predavanj te vrste poskočilo od 198 na 246. Večina predavani (64) ie posvečena ruski literaturi. 43 predavan! se ie tikalo ruske zzodovHe. 40 pa češkoslovaškega iezika in slovstva. Značilno ie. da se srednje - zaoadni del Zedinjenih držav najbolj zanima za Slovane ker izkazuje 63 predavani, takoj za njim se vrsti obal Pacifika. Na čelu slovanskih Studii ie vseučilišče v Kalifernfii. nato sledi chicasrško. zatem Columbia, Ha-vard in Standford. Haiek »n Svejk. Hačkov »Dobri vojak Svejk«, ki smo ga Slovenca dohild v Izboru in prevodu Fr. Govekarja, je bil pred leti velika senzacija. V zadnjem času se je videlo, da zanj ni več prvotnega zanimanja, v resnici pa »švejkovščina« prodira še dalje V bližnjih dneh Izide pri Gallimardu ▼ Parizu francoski prevod »švejka«. Zaradi znane Brodove dramatizacije š vej k a, ki so jo z velikim nspehom v prizor i M tudi v Ljubljani in Mariboru, je nastal oster spor med največjim nemškim interpretom švejka Pallenbergon in Brodom. Pallenberg je bil s »švejkom« na turnejrt po Nemčiji in je imel povsod ogromen uspeh. Iz kompromisa s periferijskim občinstvom, ki se hoče samo smejati švejku, je Pallenberg Brodov in Reimannov, po Hašku posneti tekst znatno fzpremenil in dal vrlemu vojaku švejku zgolj komično podobo, čeprav je po Hašku tragikomičen tip. ne pa bebec. Zaradi tega je Brod ogorčen in je sprožil kampanjo proti Pallenbergu. Tako je nastal nov boj za zmisel švejka, za njegovo »idejo«. Ker je Pallenberg nastopil gostovanje v švejkovi domovini, v Pragi, je Brod zahteval, da mn oblasti zabranijo tako smešenje Haškovega dela. — Medtem so začeli v Pragi navijati film »Poslednji bobem«. ki je »romanizirana tetnematogra-fida« Jaroslava Haška; film bo tega zanimivega češkega pisatelja Se bolj približal Širokemu občinstvu in morda znova sprožil diskusije o vprašanju: »AH Je švejfc češki narodna junak kakor n. pr. Don Qujote španski?! t Bomače vesti * Odkritje spominske plošče pisatelju dr. Franu DeteU. Dne 20. t m. bodo znanemu ljudskemu pisatelju dr. Franu Deteli slovesno odkrili spominsko dIoščo na megovi roistni hiši v Moravčah. Spored: ob pol 10. sprejem gostov, ob 10. sv. maša. ob 11. odkritje plošče z deklamacijami, slavnostnim govorom in petjem, oromenadni koncert sodbe do 12. in ob 15. ljudska veselica na vrtu g. Vesela. Med veselico bodo Deli mo-ravški Devci in bo sodelovala domača eod-ba. * Avtobusnim podjetnikom. Kr. utirava dravske banovine Doziva vse imetnike koncesij za neriiodično prevažanje oseb v dravski banovini, da oredlože do vključno 30. t. m. neposredno kr. banski upravi v Ljubljani v oblastveno odobritev zimske vezne rede svoiih avtobusnih oroe. v kolikor nai ti ne ostanejo neizpremenieni. kar Da naj se v istem roku javi. Po obvestilu iz direkcije državnih železnic ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov odnosno se bodo izvršile le v zimskih voznih redih običaine izDremembe. Podjetniki nai se do morebiti DOtrebne :n-formaciie obračaio na Zadrugo avtobusnih podietnikov v Liubliani ki ima tudi v zalogi Dreduisane obrazce za vozne rede. Za točno ueoditev temu pozivu odgovariaio a\tobusni podjetniki do zakonu. * Himen. V soboto sta se poročila na Brezju e. Josip Miklič. lesni trgovec. sin ljubljanskega hotelirja g. Mikliča in gdč. Nada Zgončeva. Bilo srečno! * Poučno skioptično predavanje o Julijskih Alpah na Bledu. Pišeio nam: V nedeljo 4. oktobra bo imel ob 15. v dvorani kina »Bleda« znani propagator naših nlanin dr. Julij Kugy iz Trsta skioptično tiredavanje o Julijskih Alpah. Glede na važnost tega strokovniaškega Dredavanja. ki ima glavni namen. pospeševati naše planinstvo, ie pričakovati. da bo predavanje ne samo med našimi Dlaninci. temveč tudi med tujsko-prometnimi interesenti vzbudilo zanimanje in da bo številno obiskano. Že iz hvaležnosti do dr. Kugyja. ki že leta in leta z živo in pisano besedo vrši uspešno propagando za naše kraie s pestrim opisovanjem naših nlanin moramo vsekakor posvetiti niego-vemu Drizadevaniu veliko pozornost. Uver-jeni smo. da bodo tudi tokrat udeleženci občudovati način njegovega prednašania in da iim bo predavanie nudilo obilo užitka. Vstopnina znaša za osebo 5 Din. Pridejo! Don Jnani garnizije! * Smrt popularnega zagrebškega profesorja. V visoki starosti 86 let ie umrl v Zagrebu upokojeni profesor Stjepan Vorgič ki ie služboval svoječasno na realni gimna-ziii v Karlovcu. v gimnaziji v Gospiču in na uoiteliišču v Zagrebu, kier ie stopil v pokoi. V Zagrebu ie bil Dokoinfk splošno znana in spoštovana osebnost. + Zbiranje knjig za argentinsike rojake. Naši roiaki v Argentini so prav delavni. Zlasti ie agil.no slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu, ki je imelo julija leno usoel koncert s pevskimi točkami (Adamič: »Mladi junak«. Sattner: »Na Dla-nine«. Klaič »Svračanje« in Vilhar: »Nezakonska mati«), deklamacijami in Moliereie-vo komediio »Namišljenim bolnikom«. Po sporedu se ie vršila prisrčna prosta zabava. uri kateri ie igrala društvena godba. Lene prireditve se ie udeležil tudi poslanik g. dr. Ivan Švegel. ki ie z zanimanjem poslušal ves soored in se pri prosti zabavi pomešal med roiake. Naš Doročevalec se ie razeovaria! s prliaznim z. poslanikom, ki se ie pridružil zamisli tamošnjih rojakov. nai bi se med roiaki v domovini priredila zbirka knjig za slovensko koloniio v Argentini. Zato se »Jutro« obrača na založnike. društva m vse. ki imaio odvisne kniiee. da vsai po eno prispevajo v to zbirko. Kniige. poučne in zabavne, nai bodo primerne za ljudstvo. Pošiliaio nai se na »Jutro«, ki iih bo odposlalo na kr. utgc-slo-vensko poslaništvo v Buenos Airesu. Poslaništvo iih bo potem razdelilo na posamezna društva naših argentinskih joia-kov. * Jugoslovenski zračni promet. Letalski promet na progah Zagreb-Sušak in Zagreb -Split-Sarajevo-Beograd ie za letos ustavljen prihodnie leto se bo uvede! *"> Drogi Zagj-eb-Sušak dnevni promet. Od vseh zračnih nrog v Jugoslaviji proroetuje še Beograd-Zagreb-Dunai. Ta Droga bo pro-metovala do 1. novembra. * Vprašanie hitre pomoči istrskim beguncem. V Zagrebu se ie v nedeljo v borzni dvorani vrši! sestanek istrske inteligence. na katerem se ie razpravljalo o vprašanju hitre pomoči siromašnim istrskim beguncem, ki često oribeže k nam brez vsakih sredstev. Med drugim se ie sklenilo. da se osnuie podporni fond. o katerega organizaciji se bodo dogovorili. Društvo »Istra«. Jugoslovenska Matica in zagrebški meščanski odbor za istrske žrtve. * Ciril Metodove podružnice in narodni borci. Kupu i te in razoečavajte žalni kolek z dne 20. sept. 1908. Izredno rodna trta. Iz Krškega smo prejeli: Res rodno trto ima g. Franc But-kovič v vinogradu v Tršljavcu. Spretna ro- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja ©omenilo: 1. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzma vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8. padavine v nun. — Temperatura: orve številke oomeniio najvišjo. druge nainižio 14. septembra Ljubljana 7. 765.7. 78. 90. tiho. megla. dež. 0.1; Maribor 7. 766.9. 8.0. 96 tiho. 10. dež. 0.8: Zagreb 7. 766.8. 11..8. 86. tiho. 10. —: Beograd 7. 766.8. 9.6. tiho. 10. dež 18.6: Sarajevo 7. 764.0. 82. 98. SE2. 10. dež. 13.3: Skoplie 7. 762.6. 8.6. 92 Wl, 9. —. Temperatura: Ljubljana 15.4. 6.4: Maribor 14.6. 8.0: Zagreb 20.6. 10.0: Beograd 19.1. 8.9. Sarajevo 22.8, 7.4; Skoplije 27 5 7.8. ka vinogradnika ie trto sneli a! a v lepo Brajdo. kj nosi nič manj kakor 320 lepih grozdov, kar ie redek primer. V istem vinogradu sta tudi dve trti ob kolcih. ki imata do 80 grozdov. To da je letos mogoče le v Dasu. ki ga Doletna katastrofalna toča ni dosegla, ta ie v najbližji okolici Krškega :.n Lgskovca. kier se oričakuie izvrsten pri-delek. * Novi grobovi. V Sromljah ie v nedeljo do daj.išem bolehaniu umrla gosDa Marija Kaučičeva. vdova do polkovniku. Truplo blage ookoinice bodo prepeljali v Liub-liano. kier bo jutri pogreb iz kapele pri Sv. Križu. — V Podiunski ulici 21 v Šiški ie umrla gospa Mariia Kremžarjeva, soproga upokojenega strojevodje. Pogreb bo danes na farno pokopališče v ŠL Vidu. — V mariborski bolnici ie v nedelio zvečer umrl knjigovodja Dervuškove opekarne z. Andrej B i e b 1. star 62 let. — Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno so-žalje! * Sejem v ŠL Vida pri Grobelnem. Preili smo: Dne 21. t. m. bi se moral vršiti sejem v Št. Vidu ori Grobelnem. Ker pa bo istega dne seiem v Št Juriju ob iužni železnici bo Drestavlien sejem v Št. Vidu na torek 22. t. m. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu. * Hudo neurje nad Siskom. V soboto ie divjal v Sisku in okolici silen vihar. Med burio se ie nad mestom utrgal oblak in v neka? trenutkih so se mestne ulice izpre-menile v potoke. Vihar ie trgal s streh opeko in ruval drevje. * Nesreča ori trenju orehos. V Sremski Kamenici je 34 letni Sitna Ramenkovič tri in odpiral orehe r britvijo. Spodletelo mu je in prerezal si ie žile leve roke. Izgubil je tri litre krvi. * Z jablane ie padel, h Dolenjskih Toplic nam pišejo: V petek 11. t. m. so se odpravili otroci v bližnio Reber obirat jabolka. Učenec osnovne šole v Toplicah 12 letni Slavko Pere je splezal na drevo, da bi obiskal in stresal iabolka. Nesreča le hotela. da ie padel z drevesa tako nesrečno, da si ie zlomil roko v zapestju. Prvo Domoč mu ie nudil občinski zdravnik dr. Konva-linka. ki ie odredil, da se odpravi ponesrečenec v bolnico v Kandijo. * Smrt otroka na cesti. V vasi Dolnjem Kovilju se ie zgodila tragična nesreča. Poldrugoletni Ozrem Banič se ie igral sredi ceste, ko ie Drivozil nasproti kočiiaž Lazar Basara. Na cesti le bil tolik prah. da voznik otroka ni mogel videti. Pod kolesi težkega voza ie bil otrok takoj mrtev. * Strašen zaključek zakonskega prepira. V Vršcu ie prišel 26 letni policist Ljubomir Cošič zvečer domov in ni našel svoje žene Ko ie oovečerjal, se ie žena vrnila. Očital ji ie. da pohajkuje in razvil se ie hud prepir. Žena ie v prepiru zgrabila za kuhinjski nož. mož oa za revolver in ie oddal na njo strel. Zadel io ie v bok. Ko se ie zgrudila v krvi. ie menda oopolnoma podivjal, kajti potegnil svojo službeno sabljo ter prerezal ranjenki vrat. Po strašnem činu se ie preoblekel v civil ter se čreda! policiji. * Strašen samomor. V Osijeku se ie ustrelil 58 letni zastopnik paromlina Union. Lavoslav Polak. Na petelina svode lovske dvocevke ie pritrdil vrv. katero si ie ovil okrog noge potem oa puško prislonil ob prsi in sprožil. Ko ie prvič sprožil, se mu ie puška odmaknila, strel ie šel mimo prsi skozi strop in tam hudo ranil krovca Josipa Milterja. kateremu ie Polakova žetia baš razlagala, kako nai popravi streho. Naboj ie bil dtrm-dum in ima Milter hudo rano na levi nogi in na roki.. Krovec In Polakova žena sta mislila, da ie ustrelil kdo z ulice. Ko ie žena tekla ven. ie mož sprožil drugič ter se zadel in čez oa ur !z-dihnil v sanatoriju. * Tragičen konec bančnega ravna teli a. V Banjaluki se ie v nedelio razširila senzacionalna vest. da si je vzel življenje ravnateli podružnice Sroske centralne Dri-vredne banke. Zdravko Jovanovič. Ravna-telisko službo ie nastop.il pred 8 mese^j. zadnie čase na ie bil živčno hudo bolan. Bil ie star šele 38 let. Zgodaj zjutraj so ga našli v hiši obešenega. Nesrečni ravnateli si ?e v kratki dobi svojega službovanja pridobi! med prebivalstvom splošne simpatije. * Vlomilci so pustili plen. V Iloku ie bil v eni zadnjih noči izvršen vlom v hišo mesarja Franja Grkovica. Tatovi so nagrabili mnogo gniati in slanine in že odvedli iz hleva kravo, ko se ie zbudil gospodar, zgrabil za puško in ustrelil. Oboroženi vlomilci so mu enako odgovorili s streli česar se na Grkovič ni prestrašil, nego ie ponovno ustrelil med zločince, ki so naposled zbežali, pustivši ves plen na dvorišču. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plfsira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. tsj Evro-pe« na Krekovem trgu tuj dežnik, ki ga naj izroči kavarniški blagajničarki. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero krasne zvočne filmske drame > Poljub« z Greto Garbo v glavni vlogi. Predigra je najnovejši Fozov zvočni žurnal e— Nesreča pri mlatilniei. Pri mlačvi je pomagala v nedeljo 64-letna prevzitkarica Marija Mulejeva od Sv. Uršule pri Dramljah. Nenadoma pa se je preveč približala stroju, ki jo je zgrabil in ji zdrobil desno roko. Mulejeva je bila prepeljana r celjsko bolnico. e— Aretirana sleparka. Pred dobrim letom smo poročali da je pobegnila svojemu možu 40-letna delavčeva žana Terezija Z. iz Gaberja s svojim 25-letrrim ljubčkom. Begunca sta odnesla možu obleko in vse vrednostne predmete in se izgubila nekje ▼ Srbiji. Fant se je svoje stare ljubice najbrž naveličal in jo »podil ker se je te dni pojavila v Celju. Hodila je od trgovine do trgovine in jemala razno blago na račun svojega moža Slednjič pa je bila mera polna in jo je celjska policija aretirala ▼ nedeljo popoldne v mestu ter jo po zaslišanju izročila okrožnemu sodišču. Iz Maribora a— Slava rezervnih oficirjev. Kakor smo že Javili praznuje Udruženje rezervnih ofi-cira J ratnika danes ob 10. donoldne na Trgu Svobode svojo krstno slavo, združeno z molitvami za padle Junake na solunski fronti. Dolžnost naše Javnosti ie. da prisostvuje v kar največjem številu današnji svečanosti Ob slabem vremenu bo slav-nost na verandi restavracije pivovarne Union. a— Odlikovanje mladega mariborskega gasilca. Hrvatsko-slavonska vatroeasna za-družnica v Zagrebu ie potom svojega predsednika g. Marijana Hrziča odlikovala plezalca I. razreda Ivana Krkleca. člana mariborskega easilneea društva za niegovo požrtvovalno delo na polju gasilstva z veliko zaslužno srebrno svetinjo z diplomo. s— Velika manifestacija za skupne trgovsko obrtne zbornice. V nedelio se Je vršila v Ljutomeru redna skupščina mari-borskeea okrožja takšna, kakor še na nobenem izmed dosedanjih zborovanj. Osrednja točka dnevnega reda ie bila vprašanje skupnih ali ločenih zbornic. Ob največji pozornosti ie podal poročilo obrtno-za-družni nadzornik g. Založnik, ki je objektivno navajal momente za reforme in proti njim v sedanjem ustroju zbornic. Zboroval ci so navdušeno manifestirali za skupne zbornice. Celo delegati, ki so imeli od svoiih zadrug naročeno glasovati za ločene zbornice, so glasovali za skupne zbornice in so poudariali. da so n«išli do nasprotnih sklepov samo zaradi pomanjkljivih informacij. a— Maribor zopet prvak na sokolsklh tekmah. Na nedeljski sokolski tekmi za državno prvenstvo v odbojki Je zmagal Sokol Maribor-Matica v nastopni postavi: Pipan. Goruo. Urbanek. Dopčnik. Polič in Godina. Ob 20. se je na čast domačim in tujim eostom vršil družabni večer v Narodnem domu. a— Mariborsko gledališče. Lanskim gledališkim abonentom ostaneio dosedanji sedeži rezervirani do četrtka. 17. t m. Letos ie abonma krajši, konča že koncem anrila, zato oa tudi cenejši. Upati ie torej, da ostanejo zvesti vsi lanski abonenti. da oa se bo priglasilo tadi leno število novih. Toliko boli. ker ie tudi repertoar zelo pester in zanimiv. a— Izobraževalni tečaji Ljudske oalverze v Mariboru. Tudi letos se namerava otvo-rfti izobraževalne tečaje v obsegu snovi meščanske šole. Pouk se prične 1. oktobra. Prijave sprejema sluga meščanske šole. Krekova ulica št. 1. a— Povodom občnega zbora evangei-skega seniorata so bili Izvoljeni: za konse-niora župnik May iz Celja, za tajnflca župnik Eaker iz Ljubliane in univerzitetni profesor dr. Balduin Saria iz Ljubliane. za blagajnika pa Franc Storch iz Maribora. a— Motorne dirke na dirkališča v Teznn napovedane za nedeljo, ki so morale biti zaradi spolzkega terena preložene, se bodo | Zvočni kino Ideal j Premiera! — FIlm o neStevilnlh nesrečnih ženskah — žrtvah nevednosti in zablod , . , Po Istoimenski drami Dr. med. Wotfa Grete Mosheim Samo za odrasle! Senzacionalno! Predstave ob pol pol 8. In 9. zvečer a— Nesreča pri delu s cirkularko. V Mejni ulici na Pobrežju ie prišel 42 letni mizar Jakob Fras z desno roko ood cirkularko. ki mu ie odrezala dva prsta. Prepeljali so ga v bolnico. a— Napadi Šofer Miroslav RSedl Je v nedeNo zvečer plesal v neki gostilni v Rad-vanju. Ob 2. zjutraj na je prišel krvav, z dvema ranama na glavi, na rešilno postajo. Pravil je. da ga je udaril nekdo od zadaj, ko se Je prepiral z neznanim mladeničem, večkrat z nekim predmetom do glavi. — Harmonikar Juri Rom se Je v noči na ponedeljek vračal z ženo domov iz neke eo-stilne v Novi vasi. Za njima ie oriše! rr gostilne Maks V., glasbenik, in udaril Romu z lato večkrat po glavi, nato pa zbežal. Konec nočne dogodivščine bo Dred sodiščem. — Mesarski pomočnik Fr. Rat pa ie bil v nedeljo zvečer na povratkn iz Gor. Kungote napaden od treh fantov, ki so gn. pošteno zdelali in mu odnelial? tudi kolo. Pridejo! Don Juani garnizije! terim so bili odlikovani za svoje zasluge na šolsko-vzgojnem polju. Odlikovani so bili gg. Rihard PestevŠek, sreski nadzornik v Celju, Joško Bizjak, upravitelj v Celju, Ivan- _ - ----- ------- iru iviva iUl/tl ■ VOIJU, vvonv/ ui^j-un., T V^IJU, 1VJW1- poučeval g. dr. Rupel Mirko srbohrvaščino ka Zupančičeva, upravlteljica v Celju, M. oo tri ure na teden in to v dopoldanskih I Tomislava Križaničeva, ravnateljica dekli- urah. G. prof. Jože Prezelj pa bo poučeval I meščanske Šole šolskih sester v Celju, francoščino do dve uri na teden. Gojene? in I Ja°ko Kramar, učitelj v Celju, Bogomir gojenlke. ki se še niso prijavili za ta dva z.dol5ek, učitelj v Celju, Josip Gosak, upra- Jezikovna Douka. se lahko pri«rlase še v ^V na ff*^, upravitelj prihodniih dneh od 16. do 17. ure v ravna- I®la?ov£1-'. Beiai! Schmidt- . «Pnmtelj na teljevi pisarni. Prva ura pouka v franki Dobnui UI>ravitel> v Smart ščini bo 15. t. m. v srbohrvaščini pa se določJdo pozneje, ko tzys e. profesor svoie ure na eJmnaziJi. a— Razpis gledališkega abonmaja. Vse interesente in prijatelje Jiublianskega Narodnega gledališča opozarjamo, da se sprejema v veži dramskega gledališča gledali- nem, Ljudmila Schreinerjeva, upraviteljica v Sv Juriju ob j. žel, Frane Voglar, upravitelj v Celju - okolici, Ivana KlemenSič Velikega sulca, težkega 11 kg. ie ujel nri restrnici včerai gostilničar Bru-derman. a— Danes ob 9. bo v skladiščih tukajšnje carinarnice Javna prodaja razneea blara. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalie 100% nemški govoreči in zvočni senzaciJonalni spored: 1. Rango. 2. boks-mateh StribUng - Schmeling. — Union kino od danes dalje 100% veseloigra »Zameniani soprog«. a— Kirurg dr. Černfč zopet redno ordi-nira v sanatortin v Gosposki ulici 49. Nezgoda pri delo. Pri klJučavničar- upraviteljJca v Galiciji, Robert Senica, upra- skem podjetju Sirak na Pob reški cest? Je vitelj v Gotovlfah, Rudolf Zupanek, upra- I med delom padlo na desno nogo težko av-vitelj v Novi cerkvi, Rudolf Wudler, upra- tomobilsko kolo 16 letnemu Ernestu Suin-vitelj v Petrovčah, Peter Jankovič, upra- din. Ponesrečenca^ zlomHeno nogo so mo-vitel] ▼ Vojniku, Ivan Urek, upravitelj na « rali prepeljati v splošno bolnico. Iz Kranja p— Na glasbeni šoli (realni gimuaz#y) bo nadaljnje vpisovanje danes in jutri, vsaki-krat od 11. do 12. Sprejemi bodo še ves mesec med poukom, ki se prične 16. t m. Vodstvo šole ju pouk na goslih ie prevzel za stalno g. Fakin. klavirski pouk pa njegova sot^oga tt priznane šole nmf. Ravmka. r— Preselitev glavnega oddelka finančne kontrole. Glavni oddelek finančne kontrole v Kranju se z 31. oktobrom izseli iz sedanjega lokala pred farno cerkvijo v hišo gospodične Marije Roossove (nasproti hotela »Stare pošte«), Dosedanii najemodajalec, priljubljeni g. France Holchaker, lastnik zobnega ateljeja, glede na svoje sosede doslej ni mogel v sedanji temni pisarniški lokal uvesti dovolj dnevne svetlobe, zato w prostovoljno pristal na takojšnje razveljav-Ijenje obstoječa najemne posodbe in je tako podredil svoje interese splošnim držav-nim interesom. Pogodba z novo najemoda-jalko gdčno Marijo Roossovo za dva svetln pisarniška lokala je že sklenjena navzlic temu, da je ta še pred podpisom imela ugodnejše ponudbe s strani zasebnikov. Ob?-ma bodo vse one obrtne stranke, ki imajo pri finančni kontroli opravila, gotovo zelo hvaležne, kajti bodoči poslovni prostori glavnega oddelka so na najprometneiši točki Kranja in v neposredni bližini državne pošte, pri kateri se imajo polagati državne, banovinske in občinske trošarine in druge davščine. Iz življenja na dežel! SV. LOVRENC NA DOLENJSKEM. Dne 8. L m. Je imel naš mladi Sokol javni nastop združen z vrtno veselico. Prireditev je uspela nad vsako pričakovanje. Naš! vrli kmetski fantje Sokoli so s prostimi vajami in orodno telovadbo izzvali upravičeno občudovanje, saj so se vežbali komaj pet mesecev. Tudi članice, izključno kmet-ska dekleta, so s hudimi praškimi prostimi vajami in lepim nastopom žele splošno odobravanje. K sijajnemu uspehu sta pripomogli obe sosednji društvi Št. Vid pri Stični in Trebnje na Dolenjskem, za kar JJm naša bratska zahvala. Zelo ie ugajala so-kolska deca društva iz Trebnjega, ki Je z ljubkimi Jgrami Jn vajami zabavala vse občinstvo. Udeležba ie bila velika: zlasti Je treba pohvaliti veliko udeležbo preprostega kmetskega Iiudstva. Prireditvi je prisostvoval tudi novomeški žunni starosta br. dr. Ivan Vašič. ki ie imel na. zbrane telovadce in občinstvo pozdravni nagovor. Za res leno uspelo prireditev gre zahvala tudi celotni upravi društva in vsemu članstvu, saj so vsi složno delati za uspeh te naše prve sokolske prireditve.___ Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 2 Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nndi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e. 12. Zobni zdravnik DR. SREČKO PUHEB Gregorčičeva ulica 8t 32, telefon 2070 zopet redno ordinira. 10520 Samo še danes John Gilbert PREMIERA! H®ČI v pustinji Cene 4.— Jn 6.— Din Predstave ob "L, pol 8. In 9. zvečer Športni praznik v Trbovljah Trboveljski športniki so prejšnji teden l&Mli svoj praznik. Ob petletnici svojega obstoja je SK Amater otvoril svoje novo športno igrišče. Došle goste in oba ljubljanska kluba ASK Primorje in SK Svobodo z vodstvom ljubljanskega nogometnega podsaveza na čelu je moštvo SK Amaterja pred rudniško restavracijo na Vodah prisrčno sprejelo. Predsednik SK Amaterja učitelj g. Božič je izrekel došlim športnikom in prijateljskim gostom iskreno dobrodošlico ter zaklical najvišjemu zaščit-■ifcu športa Nj. Vel. kralju trikratni sport-si »Zdravo«, kateremu klicu so se vsi športniki navdušeno pridružili. — Povorka, kateri so se priključile goste vrste mladine in prijateljev športa, je nato krenila t delavsko godbo na čelu na igrišče SK Amaterja, pri katerega vhodu je vihrala državna trobojnica. Na novem igrišču, ki je okrog in okrog ograjeno z lepo lično ograjo, je došle goste pozdravil agilni tajnik SK Amaterja g. Bostič, ki je v kratkih besedah razvil zgodovino trboveljskega športa. Med sviranjem državne himne je bilo na&s otvorjeno novo igrišče ter izročeno svojemu namenu. — Podpredsednik ljubljanskega nogometnega podsaveza gospod inž. Milutin Debeljak je v vznešenih besedah izrekel priznanje požrtvovalnemu moštvu SK Amaterja, ki se (ni strašilo žrtev in truda, da si je z lastnimi žulji ustvarilo lepo, veliko in moderno športno igrišče. Spodbujal je mlade in delavne športnike k nadaljnjemu vztrajnemu delu, da se pritegnejo iz zakajenih in zdravju škodljivih lokalov novi roji naše mladine, katero naj povedejo v solnčno in zdravo naravo. Kmalu po otvoritvi se je odigrala prva tekma med SK Amaterjem H (komb.) in SK Svobodo (Ljubljana). Rezultat 4 r 2 za Svobodo (2 : 2). SK Svoboda je pokazala igro. ki so jo Trboveljčani od nje pričakovali. Tehnično izenačena moštva so si le po slučaju dala gori označeni rezultat. — SK Amater je moštvo, ki mu manjka rutine in tehnične uglajenosti. Podčrtati bi bilo treba, da se naj SK Amater navadi mirnosti v igri in to v njegovem la«*nem interesu Sledila ie tekma SK Mladost proti SIK Amater ITI (jun.), ki je končala z I : 1 (0 : 1). Veliko zanimanje fe vladalo za tekmo ASK Primorje mroti SK Amaterju T. ki je končala s 4 : 0 (0 : 0) v ■prilog Primorju. Sodil je zelo dobro g. Rajtmajer. Naivečie zanimanje pa ie vzbudila zadnii finalna tekma med A,SK Primorjem in SK Svobodo, ki ie končala z 2 : 0 v prilog Primorja. Sodnik objektiven, tekma v znamenju utrujenosti Primorja. ki ie z največjo težavo nroti silno prodorni Svobo-d; srečno odnesla zmago. Po tekmah ;e bi! kratek "sestanek SK Amaterja, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da se izvoli <*. inž. DebeTjak za častnega predsednika SK Amaiterja. Šport v Tržiču. V nedeljo se Je tu vršila nogometna tekma med SK Sokol iz Medvod in SK Svobodo iz Tržiča. Zmagali so gostje v razmerju 7:1. Gostje so pokazali lepo in koristno igro ln so zasluženo zmagali. Sodnik dober. Publike precej in zelo disciplinirana. Službeno iz LNP. Po nalogu JNS naj s® blagovoli javiti danes, v torek, ob 19. v Del. zbornici delegat predsedstva SK Ilirije pri podpreds. JNSa g. J. Golmajer- ju v zadevi prodajanja vstopnic ob priliki prv. ligine tekme Concordia ; Ilirija, odigrana v Ljubljani Istotam m ob istem času naj se javi tudi g. Vospernik, ki je bil pri gornji tekmi službujoči odbornik LNPa, ter blagajnik LNPa g. ravn. Šetina. Predsedstvo. Plavalna sekcija SK Ilirije. Se;a ua-čeisitva bo danes ob 18. v damskem salonu kavarne Emone, GOSPODARSTVO Velik zbor štajerskih obrtnikov Ogromna večina delegatov za skupne zbornice V nedeljo 13. t m. se je vršil v Ljutomeru redni občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug za bivšo mariborsko oblast v Mariboru, ki mu je predsedoval načelnik gosp. Framjo Bureš iz Maribora. Za zborovanje je vladalo med štajerskim obrtništvom nenavadno zanimanje, kar dokazuje velika udeležba delegatov. Na občnem zboru je bilo namreč navzočih 105 delegatov, ki so zastopali 65 obrtnih zadrug. Udeleženci so prišli iz najoddaljenejših krajev od Koroške in Prekmurja. Glavni vzrok za veliko udeležbo je bil pač ta, da je imel občni zbor na dnevnem redu tudi razpravo o skupnih in ločenih zbornicah. To vprašanje je v zadnjem času že dvignilo toliko prahu in povzročilo med našim obrtništvom že toliko razburjenja in medsebojne ostre borbe, da so druga, morda mnogo važnejša gospodarska vprašanja stopila povsem v ozadje. Takoj v početku zborovanja je predsednik zbora pozdravil navzočega predstavnika banske uprave zadružnega nadzornika gosp. Ignaca Založnika, namestnika sreskega načelnika dr. Mlinarja, predstavnika občine g. Horvata, zastopnike Zbornice za TOI gg. Josipa Rebeka. Štefana Litropa, M. Honjeca in zborničnega tajnika dr. Josipa Pretnarja, predstavnika Zanatske banke g. Jakoba Za-dravca, zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Lovra Pičmana. zastopnike Zveze obrtnih društev gg. Lečnika, Holo-barja in Žabkarja ter Zveze gostilničarskih zadrug g. Verliča in tajnika g. Petelina. Načelnik g. Bureš ie pri tej priliki izjavil, da odpadejo vsi pozdravni nagovori, da se tako očuva popolna neodvisnost delegatov pri odločanju zlasti glede vprašanja ločenih zbornic. Po kratkih besedah predstavnika ljutomerske občine je načelnik g. Bureš prešel na poedine točke dnevnega reda. Poročilo o delovanju zveze, ki ga_ je namesto odsotnega tajnika podal zadružni nadzornik g. Založnik, kaže, da je zveza v teku preteklega leta opravila kljub finančnim težkočam ogromno delo na polju obrtne zakonodaje glede davčnih, carinskih, prometnih in socialno političnih vprašanj, da je agilno nastopala za kulturni in tehnični podvig obrtništva in za njega zaščito pred nelegalno konkurenco šušmarjev. Živahna je bila proračunska debata, ki je pokazala, da bodo morale še mnoge obrtne zadruge v večji meri kazati zanimanje za zvezino delovanje in jo podpirati tudi finančno s prispevkom od 5 Din za člana. Vprašanje finančnih sredstev je tudi vprašanje uspešnega dela zveze. Z velikim zani-mamjem je bilo sprejeto poročilo o načrtu novega obrtnega zakona, nato pa je bila sklenjena resolucija glede nekaterih važnih sprememb z zahtevo, da se obrtni zakon s predlaganimi spremembami čimprej uveljavi. Ob veliki napetosti navzočih obrtniških lelegatov je zadružni nadzornik g. Ignac Založnik podal pregledno poročilo o sistemih zbornic, o njih postanku in delovanju. Glede delovanja, vzdrževalnih stroškov in podpiranja obrtništva je napravil zanimive paralele med beograjsko Zanatsko komoro, ki je ločena zbornica, in Zbornico za TOI v Ljubljani, ki je skupna zbornica. Navajal je suha dejstva ter uradne podatke m številke, tako da so dobili zborovalci res objektivno sliko o sistemu in delu zbornic ene in druge vrste. Po zelo živahni debati, v katero je posegel velik del navzočih delegatov in pri kateri ie predsednik dopustil govoriti le obrtnikom iz bivše mariborske oblasti, je končno prišlo do glasovanja. Od 45 zadrug in 105 delegatov sta glasovali 2 zadrugi s 7 delegati za ločene zbornice, 43 zadrug z !)8 delegati pa se je izreklo za sistem skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo, v katerih pa mora biti zajamčena obrtnemu odseku popolna avtonomija pri odločanju o vseh stvareh, ki se tičejo obrtni št ta. Ako pri vprašanjih, ki se tičejo tudi trgovskega ali industrijskega odseka, ne bi došlo do sporazuma, ima obrtni odsek pravico, da se njegova izjava pošlje na ločeno mnenje obenem z izjavo'ostalih odsekov. Odločitev štajerskega obrtništva o vprašanju zbornic je izredne važnosti. Pokazala je, kakšno je noziranje obrtništva vse dravske banovine glede vprašanja zbornic. Če se upošteva rezultat glasovanja pri Zvezi obrtnih zadrug za bivšo ljubljansko oblast na zboru 14. junija v Ljubljani, kjer je glasovalo za skupne zbornice 22 zadrug z 52 delegati, za ločene pa 22 zadrug z 68dele_ gati, tedaj se vidi. da je v vsej banovini 65 zadrug 8 150 delegati za skupne in le 24 zadrug s 75 delegati za ločene zbornice. Velika večina organiziranega slovenskega obrtništva se je torej izjavila za sistem skupnih zbornic. Upajmo, da bo sedaj vendar enkrat konec brezplodne medsebojne borbe med našim obrtništvom zaradi sistema zbornic. Po referatih g. Iv. Rebeka iz Celja o potrebi dela naših organizacij za strokovni po-vzdig obrtništva je zbor z velikim zanimanjem in odobravanjem sprejel poročilo g. Jakoba Zadravca o delu in pomenu Zanatske banke in o vprašanju obrtniških kreditov. Sprejeta je bila resolucija, naj se prilagodijo pogoji Zanatske banke glede obrtniških kreditov tukajšnjim gospodarskim razmeram. predvsem pa naj se zniža obrestna mera. ker sedanje obrtnik ne zmore. Po zboru so se delegati razšli v najlepšem soglasju in prijateljskem razpoloženju. Izvozniški kongres Zanimiva izvajanja trg »vinskega ministra Kum£nudija V nedeljo dopoldne je bil v veliki dvorani stare univerze otvorjem 9. redni kongres naših gospodarskih zbornic in organizacij. Prvi plenarni seji so med drugimi prisostvovali trgovinski minister dr. Kumanudi, prometni minister g. Lazar Radivojevič, guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni, oba viceguvernerja dr. Čingrija in dr. Gjorgje-vič, kakor tudi predstavniki vseh gospodarskih ministrstev. Kongres je otvoril predsednik Beograjske trgovske zbornice g. Miljutin Stanojevic, ki je v svojem pozdravnem govoru kratko razpravljal o težkem stanju, v katerem se nahaja vse svetovno gospodarstvo. Gospodarska kriza tudi ni prizanesla naši državi. Vendar je treba priznati, da je naše narodno gospodarstvo, kot celota, v znatno boljšem položaju kakor marsikatere druge države. Po uvodnih besedah je predsednik e. Stanojevic prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar so zborovalci sprejeli z burnimi >živio« klici. Nato je kongres v imerau vlade pozdravil trgovinski minister dr. Kumanudi, ki je poudarjal mednarodno važnost gospodarskih vprašanj. Gospodarstvo vsega sveta se nahaja v zelo nevarni krizi, ki na žalost še ne kaže znakov okrevanja, ki bi bili trajnega značaja. Svetovne gospodarske krize v sedanjem obsegu v svetovni zgodovini še ne poznamo, zato se tembolj občuti pomanjkanje praktičnih izkušenj pri politikih in gospodarskih strokovnjakih. Odtod tudi splošni pojav desorganizacije gospodarske politike v vseh državah, ki je otežkočena vrhu i tega še z uvedbo novih neproučenib in ne- { preizkušenih metod. Pred vojno je reševa- j nje takih vprašanj spadalo izključno v do- meno državne trgovinske politike. Danes je vse to prešlo na mednarodni teren. Težak svetovni gospodarski položaj pod silo razmer reflektira tudi v naši gospodarski politiki. Drugače tudi biti ne more, saj je danes dovolj znano, da obstoji v svetovnem gospodarstvu tesno mednarodno sodelovanje in rastoča solidarnost. Nobeni državi ne more biti prizanešeno od udarcev, ki zadenejo drugo državo. Napori naše trgovinske politike so bili v glavnem usmerjeni na rešitev ali vsaj omi-ljenje obstoječe agrarne krize, ki pomeni ne-rentabilnost poljskih pridelkov. Problem je v tem, da ne gre toliko za iskanje trgov za naše poljske pridelke, kakor za boljše in rentabilnejše cene. Po zaslugi solidarnosti med posameznimi državami na gospodarskem polju je v tem pogledu zabeležiti relativen uspeh, ki v zadnjem času prihaja do izraza v takozvani preferenčni politiki, to je v zahtevi evropskih agrarnih držav, da se njihovemu izvozu poljskih pridelkov dovoli poseben popust, ki ga na podlagi klavzule o največjih ugodnostih ne morejo dobiti druge države. Pri dosegi tega smotra je naša cFržava delala v okviru agrarnega bloka prizadetih evropskih agrarnih držav in v Društvu narodov. Težko je predvideti, kdaj bo sedanje kritično gospodarsko stanje prestalo in ali pomeni to stanje začetek novih gospodarskih odnošajev na svetu. Vsekakor moramo biti pripravljeni, da svoje narodno gospodarstvo prilagodimo potrebam in okolnostim tiste izmenjave blaga, ki bo dala možnost za dosego maksimalnih koristi. Pri tem ne smemo pozabiti, da je naš izvoz sirovin in pol-iabrikatov večji od izvoza poljedelskih iz- Boks v Ljubljani Ljubljana, 14. septembra. Kaj mi koristi slava, če pa imam razbit nos! — je modroval v unionski dvorani slovenski inteligent, ki boksa še nikoli nI bil videl. Radovednost je prignala njega, in še nekaj obrazov, s katerih je odsevala mirna resnoba in ki se jim je poznalo, da so daleč od vsake telesne sile. — Kakor bele vrane med navadnimi so bolj čepeli kakor stali in vse bolj mrko strmeli na oder, kjer sta se po dva in dva človeka — prav zares, ne za šalo — na vso moč obdelovala z velikanskimi, z usnjem oro« kavičenimi pestmi. Prav zares, ne za šalo! « Na lepakih je bilo zapisano, da se boksarji prično boksati ob osmih. Nedelja je bila — in človek bi mislil, da bodo ljudje trumoma drveli proti Unionu in še pred osimo uro napolnili dvorano do zadnjega količka, — Ali človek obrača, bog pa obrne. Ob pol devetih je bilo v njej komaj petdeset ljudi. Sami tuji, in po vsem videzu nemalo razboriti obrazi. Večji del so bili to tujci, zlasti Hrvatje, pretežno Zagrebčani, nekaj Vojvodinčanov in Beograjčanov. Sodeč po tem, kar je človek okrog sebe slišal, so domačini bili bržkone vsi v kinematografih, v krčmah, ali pa doma. • Dvorana kar ni hotela biti polne. Ljudje so kapljali vanjo kakor kaplje v jezero. Le na stojiščih je rasla živahnost. Tam se je zbiral nekak cvet športnikov, ki je b!! zelo malo slovenski. Dolge vrste stolov pa so žalostno zevale v praznino. Bilo je očitno, da na Slovenskem za boks ni prav nobenega navdušenja. * Ura je odbila devet. Nekaj vnrt stolov je bilo vendarle zasedenih. V vsej dvorani je bilo tudi kakih petnajst žensk, nekaj elegantnih dam v srednjih letih in nekaj deklet, ki so jih s seboj privedli za boks navdušeni fantje. Nestrpnost je rasla. Tu pa tam je že kdo zaploskal. Čez nekaj minut »o sodniki sedli za sodniško mizo. Na boksarski oder sta prilomastila dva mlada človeka v plavalnih hlačkah. Igra se je pričela Vsak na svojem koncu odra sta drug drugemu pokazala hrbet. Zvonec je zazvonil. — Skočila sta drug proti drugemu. — Kar je sledilo, prav za prav ni vredno, da bi govoril. Udarci so tleskali ob telo, kakor da je iz usnja. Kmalu je pordelo. Tu pa tam je bila videti dolga rdeča maroga Po drugemu siponrijemu je enemu pričela teči kri iz us00« 370—390- »2c 350-370; >5« 305—320; >6< 250-265; »7< 190-205; >8« 130-140. + Budimpeštanska terminska borza (14. t m.). Tendenca za pšenico čvrsta, v ostalem mirna; promet srednji. Pšcnica: za december 10.63—10.65, za marc 11.72—11.74; rž: za december 10.55—10.65, za marc 11.59 do 11.60; kornsa: za maj 12.12—12.18. »Kralj zraka" in zmagovalec v svetovnem poletu - mrtva.,. Po poročilih iz Moskve sta se oba francoska rekordna letalca smrtno ponesrečila Le Brixvin in Doretom ter mehanikom Nisninom na vztrajnostnem poletu proti Tokiju, v bližini Ufe treščilo na tla. Letalca sta bila pri tem ubita. Vest je povzročila na Francoskem kakor drugod splošno obžalovanje, kajti Do-ret in Le Brix sta slovela kot dva izmed najboljših francoskih letalcev, Doret pa je bil sploh prvak sveta, kar se tiče zračnih akrobacij in si je že 1927 pridobil naslov »kralja zraka«. Na Francoskem je veljal zavoijo svoje drznosti za »pilota brez živcev«, štel je 33 let in je postal razmeroma pozno letalec, namreč šele po vojni. Njegova specialiteta je bilo izvrstno star-tanje s preobremenjenimi aparati. Le Brix je bil stotnik v francoski vojski tn se je ko opazovalec udeležil najrazličnejših poletov na dolge razdalje. Posebno znan pa je postal zo znamenitem poletu okoli sveta, ki ga je izvršil s pilotom Costeom na letalu »Vprašaj«. Prvič z vodnim letalom na Kitajsko V Berlinu se je dvignilo novo Junker-sovo vodno letalo za polet na Kitajsko, ki bo obenem prvi polet takšnega letala v Vzhodno Azijo. Aparat vodijo stotnik Bertram in dva pilota. Borba za največjo brzino Anglija si je priborila Schneiderjev pokal — Nov hitrostni rekord Letošnja znamenita tekma sa Schneiderjev pokal se Je vrSfla ▼ nedeljo 13. t. m. t Calshoru. Letalci so morali sedemkrat preleteti 50 km dolgo progo, ki je trasirana v trikotu, tako da znaša celotna proga 350 km. Na posameznih ogliščih trikotne proge so postavljene na torpednih rušilcih (glej sliko) dobro vidne markacije, nad katerimi mora letalo obrniti. Ta obratišča so najopasnejše točke proge, ker se mora letalo zaradi bajne brzine postaviti tu skoraj v navpično lego. Motorji tekmujočih letal imajo komaj enourno »življenjsko dobo«. Na nedeljski tekmi je v tretjič zaporedoma zmagala Anglija, ki obdrži Schneiderjev pokal za vedno. Angleški letalski poročnik Boothman je preletel progo v 38 minutah in 22 sekundah s povprečno hitrostjo 340.8 milj na uro ter tako zboljšal svetovni hitrostni rekord za približno 12 milj na uro. _ Ker je bila tekma za soboto zaradi slabega vremena odgodena, je letel letalski poročnik Stainforth sam in zboljšal na 3 km dolgi progi letošnji svetovni letalski rekord Orle- barja. Letel je 62L3 km na nro Wilkinsov povratek in njegovi uspehi Polarni led je močno poškodoval podmornico — Profesor Sverdrup zadovoljen z znanstvenimi uspehi Neki poročevalec, ki je prisostvoval po« vraftku Wilkinsove ekspedicije v Longv-earcitv na Grumantih (Spitebergih), piiše da je delala podmornica na zunaj zelo žalosten vtis. Jambore je imela polomljene, trup potolčen, barvo spraskano, kakor da se je ž njo igrala velika mačka. Tudi Wil-kins in njegovi spremljevalci, ki so staJi na ozfkem krovu, so bili tako zamazana in bradati, da niso v ničemer sličili gentle« manotn, ki so bili dva tedna prej odpluli iz Longyearcityja. Možje so se najprvo temeljito okopali in obrili, nato so odšli v poslopje norveške fremogokopne družbe, katere gostje so ili. ?4ed banketom so pripovedovali o svojih doživljajih. Čeprav 6e je ladji globinsko krmilo polomilo že v prvih dneh vožnje, je \ViI< kins vztrajal na tem. da se vožnja nadaljuje do roba polarnega ledu. Vihar tn divji toki, ki so gnali ploče plavajočega ledu, so ogražali ekspedicijo, vendar 60 poskusili, kako bi šlo s potapljanjem pod led. Poskus se je obnesel, čeprav je vr« talo za led upogroiilo kaikor papirnat no-žetk. Razbijanje ledu s to pripravo torej ni uspelo. NViLkins pa je le prepričan, da je dobro zigrajena podmornica eno najboljših sredstev za raziskovanje Arktide. O znanstvenih uspehih ekspedicije je podal poročalo prof. Sverdrup, ki je prav zadovoljen. Tako so na mnogih mestih dvignili posikusne količine blata z mor« skih tal, ki ga bodo seaaj preiskali. Upajo, da bodo te tisoče in tisoče let staTe usedline v laboratoriju izdale marsikatero presenetljivo skrivnost svojega nastanka. Pri potapljanju pod ledeno pregramo so imeli dalje priliko opazovati skozi okna v trupu ladje rastlinsko in živalsko življenje v globinah polarnega morja. Z meritvami so ugotovili, da predstavlja Ledeno morje res nekakšen bazen, ki ga omejuje podmorska gorska veriga. Ta gorska veriga gre nekako od severnega konca Grenlanda do severnega konca Grumantov, dailje do Nansenove dežele in naprej. Najvišji njeni vrhovi so komaj 30 m pod morsko gladi« no. Proti severu je polarno morje čedalje globlje Ln W!i.lkins domneva, da je 6ploh najgloblje med vsemi morji. Raziskovalci celo menijo, da so ugotovili, da imajo nižje plasti vodovja radi biližane vroče zemeljske notrajnjščliine razmeroma visoko temperaturo. Nasledn jim ekspedicija m v Ledeno mor« je s podmornicami se torej obetajo zani« mivi izsledki. Wilikins se seveda že spet bavi z novimi načrti te vrste. A prihodnjič hoče imeti malo boljšo ladjo, nego je »Nautilus« — in to je razumljivo. Tniplo s tujim drobovjem Budimpeštansko okrajno sodišče je obravnavalo zanimiv proces. Vdova po upokojenem stotniku Andreju Soharju je vložila tožbo proti dvema zdravnikoma in trem bolniškim strežnikom radi onečašče-nja mrtveca. Stotnik Sohar je umrl preteklo leto med operacijo radi neke želodčne bolezni v bolnišnici. Truplo so obducirali in pokopali. Nekoliko dni pozneje je zahtevala vdova njegov izkop in ponovno obdukcijo. Pri tej so našli v notranjosti trupla ostanke gumastih rokavic in obvez, dalje dve jetri, dva želodca in tri obisti — vse iz tujih trupel. Nato je vložila vdova tožbo. Zdravnika ki sta vse to zakrivila, sta se zagovarjala da se je zgodilo po predpisih. Drobovje obduciranih trupel pošiljajo iz bolnice v preiskavo kemičnemu \ zavodu in včasih preteče mnogo časa, preden ga od tu vrnejo. Truplo pa je treba med tem pokopati že iz sanitarnih vzrokov. Zato je običaj, da so vrnjena drobovja vtaknili v druga trupla, kar je veliko bolj človeško, nego, da bi jih vrgli preprosto stran. Do letošnjega maja pokopališča namreč niso sprejemala v pokop samo drobovja. Sodniki so upoštevali ta zagovor in so obtožence oprostili. Španija odpravlja celibat Španska vlada je sprejela zakonski načrt, ki dovoljuje katoliškim duhovnikom, da se poroče, in odpravlja doslej veljavno točko v zakoniku, ki jim je nalagal celibat. Načrt pride z načrtom ustave pred parlament. Praktično bo nova določba brez pomena, kajti katoliška cerkev svojim duhovnikom ne dovoljuje zakona. Poštni rekord AILen MoyIe nadske obale, iščejo pogrešancev, Istočasno ;?a so bile brezžično zaprošene za pomoč vse ladje na vožnji med Ameriko in Japonsko ..Večna ura" ki kaže čas že 60 let brez prestanka in regulacije. Napravil jo je dunajski inženjer Loessl ter je sedaj v mestnem parku v Lin-cu. Zračni tresljaji spravljajo uro v obrat Če se milijonar sprehaja Mladi Rez R. Fairbanks, zmani dolarski mili j omar, se je sprehaijal po Washingiton aveniji v Brooklynu, ko je mlada dama v športnem avtomobilu ustavila voz in ga vprašala za pot proti Park Plazi. Dekle je bilo najbrž čedno in tako je Fairbaniks stopil bliže, da bi ji vse natanko razložil. V naslednje trenutku je začutil revolver« sko cev med rebri. Ukazano mu je bilo, naj zleze v voz, kar je pogumni mož tudi jadnno storil. Delale ga je odpeljalo na samoten kraj rn ga tam olajšalo listnice, demantnega prstana, platinaste ure in ključev, nakar mu je dovolila, da se odstrani. AH si obnovil članarino Vodnikove družbe za letos Ameriška letalca Allen in Moyle sta na poletu čez Tihi ocean brez sledu izginila. Vse ladje, določene za objrambo ameriške in kar Tip angleškega letala za Schneiderjev pokal Por. Statnfortb Koran in telefon Star! verski predpisi In pridobitve modeme tehnike Zelo zanimivo je, kako skuša srednje-arabska država Nedžd pod svojim vladarjem Abdulom Azizom ibn Saudom rediti problem prilagoditve muslimanstva na moderno dobo in njeno tehnično civilizacijo. Tu vlada še najstrožji muslim. puritani-zem, ki je v svojem bistvu odločen sovražnik modernizacije. Kemal paša v Turčiji si v enakem položaju ni vedel pomagati drugače, nego da je muslimanskemu puri tanizmu preprosto zlomil vrat in postavil svojo državo na čisto posvetno in pro-tiversko podlago. Ibn Saud tega ni mogel storiti, ker bi ga vsak poskus te vrste stal prestol. Vendar pa mu je uspelo izvršiti modernizacijo svoje države, ne da bi mu mogel kaj očitati niti najbolj zagrizeni islamski starokopitnež. Zgodovina tega vladarja M bila vredna romana. Njegov oče je pred tridesetimi leti Izgubil vlado in prostost, njega in vse njegovo sorodstvo so zaprli v trdnjavo Riad, ▼ kateri je Imel svoj sedež njegov najhujši sovražnik, emir Muhamed ibn Rušid. Mlademu Saudu se je nekega dne posrečilo, da je ubežal n kakšnimi dvajsetimi tovariši in s to četico je kmalu nato z neverjetno predrznostjo zavzel Riad in ubil emirja. Riad je postala njegova prestolnica, od tu je z neštetimi bitkami tn pohodi razširjal svojo oblast čez srednjo Arabijo, kjer Je osnoval eno najbolj trdnih arabskih samostojnih držav. Ibn Saud si je mnogo prizadeval, da bi otvoril zapadni kulturi in civilizaciji prosto pot ▼ to deželo, a kmalu je zaradi tega naletel na odpor svojih bivših najzvestej-šlh pristašev vahabltov, ki so fanatični borci za čistost ln nedotakljivost Islamske tradicije. Se pred enim letom je bil zaradi njihovega odpora skoraj Izgubil prestol ln življenje. To ga Je lzmodrilo. Vdal se Je zahtevam svojih lmamov, višjih duhovnikov, ln je še poostril življenjske predpise za svoje podanike. Prepovedal je tobak in alkohol popolnoma, ženske so še pod strožjim režimom nego prej, tujci se smejo stalno naseliti v deželo le tedaj, če se priznajo k Islamu. Vsak državljan se mora točno držati verskih predpisov glede jedi ln posta, tatu polomijo po starem običaju roke, morilca obesijo brez milosti, moški si ne smejo briti brade, a kadar kdo umre, svojci ne smejo žalovati — vse kakor zahteva koran. Skratka, v Nedždn živi najstarejša muslimanska tradicija ▼ vsej svoji neokrnjenosti. Poleg nje pa uporabljajo telefon, avto in radio — kakor v vsaki moderni državi. Kako Jemogel Ibn Saud sprijazniti svoje ljudstvo s temi hudičevimi pripravami ? Povsem priprosto. Sklical je v Riad zborovanje, na katero je imel pristop vsak državljan, da izrazi svoje želje. Ena izmed teh želj je bila ta, naj bi pojasnil ali se moderni stroji strinjajo z nauki korana. Ibn Saud je izjavil, da bo predložil to vprašanje v pretres zboru duhovnikov. In ta zbor, v katerem je seveda prevladoval njegov vpliv, je proglasil, da ni niti ▼ koranu niti v suni (ustnem izročilu) mesta, ki bi nasprotovalo telefonu, radiu in drugim zapadnim pridobitvam. Ljudstvo Je bilo s to odločitvijo zadovoljno in tako nI čudno, da so uvedli v Nedžd motorie, stroje in tehnične aparate vseh vrst. To je prav zanimiv kulturno zgodo- i vinski pojav: Po eni strani ljudstvo, ki živi v najstrožjem soglasju s preko tisoč let starimi verskimi predpisi, po drugi strani pa vozijo kraljevi avtomobili po dobrih cestah, telefon spaja prestolnico z najbolj oddaljenimi koti dežele, radio-postaja veže v bližini Rdečega morja Nedžd z vsem svetom, moderni vodovodi in traktorji na poljih dajejo videz povsem sodobnega življenja. Sveti mesti M edino in Me-ko bodo elektrificirali in v Darinu ob Per-ziSkem zalivu so začeli graditi veliko letališče, kakršno obstoja že dalj časa ▼ Džidi ob Rdečem morju. Nad verniki brnijo letala in pojejo antene — brenčijo in pojejo pa v imenu prerokovem. Rekordna serija ameriškega skakalca Znani ameriški skakalec v višino Walter Marty, ki se mudi z drugimi ameriškimi lahkimi atleti v Južni Afriki, Je skočil zapovrstjo 1.96, 1.98, 1.96 in 1.96 m Vsak dan ena Pouk v plavanju po radiu. Leteli bodo sprva nad Donavo do izliva, potem nad črnim morjem do Bospo-ra, vzdolž maioazijske obale in preko večjega kopnega dela do Evfrata, nad Per-ziškim zalivom do Ranguna in od tu pod vodstvom šefa kitajskega letalstva nad Javo do Nankinga. Kitajska vlada, ki je letalo kupila, ga misli med drugim uporabiti za številne polete vzdolž velikih kitajskih rek v notranjosti dežele. Allen in Moyle — izgubljena Na nemškem potniškem parniku »Evropa« je katapultna priprava, s katere starta jo letala, ko je ladja še 1100 km od newyorškega pristanišča. Na zadnji vožnji »Evrope« v New York pa je poštno letalo startalo kar 2200 km pred pristaniščem in postavilo s tem rekord v naglem prevažanju pošte čez Ocean Doret Le Brix Iz Moskve so javili vest, da je francosko letalo »Vezaj n.«, ki je bilo z letalcema Ta velika nesreča je obenem izjalovila poskus Francije, da bi si znova pridobila prvenstvo v poletih na dolge razdalje. Zadnji petek se je poleg »Vezaja«, kakor znano, z istim namenom dvignil v Le Bourgetu tudi »Vprašaj« pod vodstvom pilotov Codosa in Robidaja. A to letalo je moralo prisilno pristati že ob belgijski meji. Proga do Tokija bi znašala preko 10.000 kilometrov, torej dosti več nego sta zmogla sedanja prvaka v vztrajnostnem poletu. Američana Boardman in Polandos, ki sta od Newyorka do Carigrada preletela brez pristanka »samo« 8500 km. Bertram Hanstein t Ali je kriva? Roman Z vidnim odporom se je pl. Soden naklonil in šel s komisarjem na delo. Sodni svetnik si je med tem prižgal drugo smotko ter pričel z justičnim svetnikom pogovor. Komisar in pristav sta še enkrat natanko pregledala pisalno mizo lončeno peč in železno blagajno. Tudi to so bili morali odpreti, ker ni bilo ključa nikjer. Našla nista v njej ničesar razen čekovne knjižice, svežnja vrednostnih papirjev in nekaj tisoč mark gotovine. »Mislim,* je rekel komisar, »da bi zdaj stopila v sobo gospodične \Vellhornove«. Pl. Soden je oporekel: »Gospodična Gudula vendar ni v nobeni zvezi s to rečjo!« »Seveda ne, saj bo le njej v korist, če se oporoka najde. A svojo dolžnost morava izvršiti.« »Gospodične Gudule ni doma. Ko sva prišla, je šla z doma, ker ji je sodna preiskava v sobi njenega pokojnega očeta mučna.« »Tem bolje. Saj sem vam rekel, da je samo formalnost. Ce se podvizava, ji sploh ni treba vedeti o tem.« Pristav je zmajal z glavo. »Gospod komisar — jaz sem v hiši gospoda Wellhorna družabno občeval z gospodično. Gentlemanska obzirnost mi ne dovoljuje, da bi brez dovoljenja stopil v nieno sobo in iztikal po njenih dekliških skrivnostih. Neizrekljivo mučno bi mi bilo, če bi se med tem. vrnila —.« KriminaJni komisar, ki je imel že shrkaste bse, se je nasmejal. »Zelo rahločutni ste, gospod pristav, a razumem vas. Obvestite, prosim, gospoda sodnega svetnika in pustite me, da sam opravim.« Tudi sodni svetnik je pokimal. »Seveda, dragi Soden! Naj le Zessin sam pogleda. 2e tako se mi vidi, da je vsa reč potrata časa.« Tedajci pa je stopil v sobo komisar. Bil je vidno razburjen. »Gospoda, prosim vaju, pridita k meni v sobo.« »Ali ste kaj našli?« »Nekaj zelo čudnega! Nerad bi brez vajine navzočnosti--- Oba sta začudeno zmajala z glavama. Pristav pl. Soden je pre-bledel. Stopila sta za komisarjem. »Najprej sem pregledal pisalno mizo gospodične Wellhornove. Bila je odklenjena: same osebne reči. Nato sem pogledal v peč... Gospod justični svetnik, ali poznate tole?« Pokazal je zarumeneli vogal skoraj popolnoma zgorelega ovoja. Justični svetnik Mamert se je ustrašil. »Vraga, to je vogal mojega ovoja. Tudi številka je še tu — sicer zoglenela — naočnikov nimam pri sebi — ali jo vi razločite?« Pristav pl. Soden se je sklonil in jezik se mu je zapletal, ko je bral: »678.« Justični svetnik je kar odrevenel. »Neverjetno! To je številka oporoke.« Sodni svetnik je stopil k odprtini lončene peči, iz katere je komisar skrbno pobiral ostanke pepela. »Vse sežgano — a videti je — vsekako je to pepel hrapavina-stega. papirja.« »Sodni kemik to menda lahko dožene?« »Seveda, gospod sodni svetnik.« Sodni svetnik Diederich je sam lovil sapo. »Ali, tedaj bi bila pohčerjenka--1 PL Soden se je živahno oglasil: »Ali pa morda oče v njeni sobi.« Diederich je pokimal. »Gospod komisar, kaj mislite: ali leži pepel že deij časa tukaj v peči. Zaipuščinski sodnik ga je poduhal in nadaljeval: »Vsekaiko ni svež. Vsak duh je izginili, in glejte, na t?h zoglenelih ostankih leži prah. Prej bi soda, da utegne biti že .nekaj tednov tega.« Komisar je zmajal z glavo. >Delj časa se ta po ognju nadeddni košček ovoja ne bi držal. V peči je vedno prepih. Odtod prah in pomanjkanje duha. Misli bi, narobe, da so zadnje dni —« Zunaij je nekdo zaprl vrarta m sodni svetnik se je zdrznil. »•Pozor, gospoda. Gospodična prihaja. Bolje je, da jo počakamo v sobi njenega očeta. Ne smemo je opozoriti: če je ona storilka, jo moramo iznenaditi.« Gospodje so se ravno še utegnili vrniti v pokojnikovo delavno sobo, ko je Gudula stopila vanjo. V svoji preprosti žalni črnini je b3a zalo vitka m nežna videti. Njen obraz je b9 bled m iz njega je gledalo dvoji nenavadno veJikih oči, ki sta se z žalostnim, nejevoljnim izrazom uprli v navzoone. »Ali imaoo gospoda še vedno opravka?« Sodni svetnilk se je truda, da bi bil neprisiljen. Pristav pl. Sodeo je nehote krčevito stresel glavo m stopil k oknu. Diederich je dejal: Radio Izvleček iz programov Torek, 15. septembra. LJUBLJANA: 12.15: Pložče. — 1245: Onevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bladu. — 20.30: Prenos iz Za« greha. — 22.30: Napoved ča6a in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 17: Večerni koncert. — 18: Narodni napevi. — 20: Pev» tki koncert. — 20.30: Prenos i® Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbs. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba orkestra. — 20.30: Koncert Mozartove glasbe. — 21.30: Klasična glasba. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.20: Češki pevski dueti, — 20.15: Prenos iz Brna. — 21: Violinski koncert — 21.30: Klavirski koncert — 22.15: Plošče. — BRNO 19.05: Arije m pesmi. — 20.15: Shihoigra. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.20: Plošče. — VAR. SAVA 18: Orkestralen koncert. — 20.15: Večer lahke glasbe. — 21: Koncert soliš stov. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — E JNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 15.50: Komorna glasba na loščah. — 19.05: Pevski večer. — 20.15: re.tos zabavnega programa iz Lipskega. 22.30: Odlomki iz berlinskih operet. — 20: Mešan program. — KOENIGSBERG 16.55 Koncert lahke glasbe. — 19.15: Koncert opernega orkestra. — 20: Prenos programa iz Berlina. — 22.30: Lahka in plesna £:aLjubljanskega Zvona-J. — 21.15: Koncert tia čelo. — 22: Koncert francoske glasbe. 22.4-S: Cas, dnevne vesti. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-cfrt radio-orkestra. — 17: Večerni koncert 2C>: Narodni napevi. — 20.30: Veseloigra. 21: Pevski koncert. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 12.45: Plošče. — 17: Filmska glasba. -- 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 20.25: Orkestralen koncert. — 21: Pesmi. _ 21.30: Koncert rta violo. — BRNO 21: Poljuden orkestralen f koncert — VARŠAVA 18: Skladbe Joh. Straussa. — 20.13: Orkestralen koncert — 21.30: Veseloigra. — 22.30: Petje in klavir. 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 16: Glasbena akademija. 17: Italijanske arije in pesmi. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Lahka glasba. — BERLIN 20: Iz spominov gramofona. — 21.10: Simfoničen koncert. — 22.45 Prenos iz Budimpešte. — KČNIGSBERG 16.15: Operni orkester. — 19: Lahka godba. 20: Stara glasba. — 20.45: Dramski večer. 22.30: Stare plesne melodije. — MOTILA K-KER 17: Orkestralen koncert — 19.45: Ci-tre. — 20.30: Istorije. — 21: Orientalska glasba. — 22.30: Kompozicijska ura. — 23.10: Ciganska godba iz Budimpešte. — BUDIMPEŠTA 9.15: Lahka glasba. — 17.30: Koncert orkestra. — 19: Ciganska godba. 20.30: Humor v glasbi. — 21.45: Godalna kvartet. — 22.45: Koncert ciganske kapele. RIM 17.30: Koncert lahke glasbe. — 20.10: Plošče. — 21: Wagnerjeva opera >Lohen-grin<. Proti tedenski odškodnini Din 10*-- Vam posodimo »VOIGTLANDER«-jevo Jubilarko. Sedaj smo oadelili: 50 Voiglanderjevih Jn-bilark (glej cenik stran 7), ki so priznano otroško lahke v manipulaciji. Te kamere posodimo vsakomur, če nam položi jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450.—. So ljudje, ki ne znajo zabiti žeblja — pa je to vendar tako lahko. In so ljudje, ki ne znajo fotografirati — pa je vendar tudi to tako lahko! Aparat Vam posodimo in naučimo Vas fotografirati! Prav vssk lahko , r—t";--' fotografira! DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. Došla je nova PORTUGALKA in tudi staro vino od Khifica. Toči se v gostilni in kavarni »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divjačina. — Se priporočata Leon in Fani Pogačnik LJUBLJANA 11595 Kolodvorska ulica štev. 29. Išeem za takojšnji nastop za železokonstrukcijski obrat, po možnosti absolventa obrtne šole Ponudbe na Splošno stavbno družbo Maribor — Tezno. 11587 Brei posebnega obvestila. S Jtttrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom m prijateljem pretužno vest, da je po dolgi in težki bolezni, previden s sv. zakramenti preminul nas dragi atek, gospod šolski upravitelj v pokoju dne 13. septembra t. 1. ob 17.30 popoldne. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 15. septembra 1931 ob 15. uri popoldne. Selnica, 13. septembra 1931. Jožefa, mati; Frauja, soproga; Marica, por. Baučer, Ela, Štefka, Slavko, otroci; Baučer Stanko, zet; Dušan in MHan, vnuka. 11599 Z žlico se koplje grob io dejali Rimlja.nl. Eni jedo mnogo, drogi neredno. Zaradi tega trp« orjraai m prebavo hrane, živci in tree. Tem napakam je U postavljen vsakdo. ALPINAC-čaj pomaga, da t« na pat« nima j« haiiib pocle- die. Okn«a zelo dobrega, so pij« »ALPINAC« po jedi ali na večer — presno ležete spat, namesto kave ali običajnega čaja. Dobiva je v lekarnah in drogerijah. Derpo: TRIPOLIUM-drogerija — Beograd Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE Dokazano krUjiva. nenad-249/IV NOVA TRGOVINA PREMOG, DEVA - ZNIŽANE CENE! Prepričajte se 11872 PEČENKO CELOVŠKA 87 — blizu Velesejma. Iščemo Graska tovarniška delniška družba za stroje in vozove prej JOHN WEITZER — (Grazer Waggon- tmd Maschinen - Fabrlks - Aktien- gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija) Graški dvotaktni Dieselovl motorji 8 konjskih sil in več Graški četverotaktni Dieselovi motorji <*o največje zmogljivosti. Zastopniki sa Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvontmlrova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova ul. 35. 5906 11438 ACDION Dipl. ing. N. KUN tehnično, elektro- in radiotehnično podjetje NOVI S A I> Cara Nikolaja ul. 60 za tehnične hi ele| ki so prt državnih »tehnične predmete, privatnih podietih dokazano najbolje voeljanL — Ponudbe s curriculum vitae. snričevali m oriooročili ter s sliko DOd šifro »Elektrotehniki« na osrlasni zavod »Kardos*. Novi Sad. 11393 Telefon 29—S6. Odpremlja: vse tehnične, elektro- in radiotehničn« stroje, aparat«, instrumente in materija! Opravlja: s garancijo električne stroje, aparate in instrumente. Posreduje: vsakovrstne stroje, pogodno nabavo napol demontiranili strojev in kompletnih oprem. V odlični izdelavi. Po najnižjih cenah. Pod ugodnimi pogojL Predno zadovoljite svojim potrebam, zahtevajte neobvezne ponndbe! RAPID pec, 50% Krajevne zastopnike iščemo! najekonomičnejša, za večje in največje prostore, prihranek na kurivu. Informacije: Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče štev. 13. H567 in stavbne parcele v št. Vidu nad Ljubljano naprodaj V nedeljo dne 20. septembra 1931 ob 2. uri popoldne se bo v Št. Vidu nad Ljubljano na licu mesta prodalo Fernadovo hišo štev. 16 ter več stavbnih parcel, dve Supi in kozolec. Hiša kakor tudi stavbne parcele se nahajajo sredi vasi št. Vid, nasproti šole, pripravno zlasti za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Pred hišo pride postajališče električne cestne železnice, ki se že gradi. Natančnejša pojasnila daje dr. Ivan Modi«, odvetnik v LJubljani Tavčarjeva ulica štev. 5. 11590 CHRYSLER - DE SOTO najzadnejši model 1931, vožen 1.900 km, popolnoma nor, 5ce-dežna limuzina, 4 vrata, dalje ESSEX limuzina, model 1930, STEYR XII z dvojno karoserijo in več drugih rabljenih vozov izredno ugodno naprodaj. Informacij«: I. LOVSE, Tavčarjeva ulica 1. — Telefon 27 — 28. nfi70 NAZNANILO. Čast mi Je sporočiti vsem dosedanjim p. n. odjemalcem hi gospodom trgovcem, da bom vodila • TOVARNO PLETENIN V CELJU v polnem obratu dalje pod svojim imenom. — Prosim cenjene tvrdke, da mi poverijo svoje zaupanje, katero bom znala ceniti s točno, kulantno postrežbo, z dobrim in cenim blagom. Vljudno vabim, da me blagovolite osebno počastiti s cenjenim obiskom ter si ogledati mojo bogato izbiro raznovrstnih pletenin v najnovejših vzorcih in najboljši kakovosti. Priporoča se za cenjena naročila Tovarna pletenin KA TI VAJT CELJE 11548 POPOLNA POPOLNA + VIDA VONCINA roj. KAUCIč naznanja ▼ svojem imenu in v imenu svojih otrok SONJE in TATJANE nožno vest, da je njena nepozabna, skrbna mati oziroma stara mati, tašča, sestra, svakinja in teta, gospa Marija Kaučič roj. TeUer vdova po polkovniku v nedeljo, dne 18. septembra ob 3. uri v Sromljah po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno umrla. Pogreb blagopokojnlee se bo vriHl v Ljubljani do« 15. septembra ob 17. uri iz kapele pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Sromljah in v LJubljani dn« 16. septembra ob 7. zjutraj ▼ stolnici. RAZPRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo. Različno blago celo pod lastno ceno. 10788 JOSIP ŠLIBAR manufaktuma trgovina Ljubljana, Stari trg št 21 il« V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da Je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra itd., gospa MARIJA KREM2AR roj. Heitzinger soproga strojevodje v pokoja dne 13. septembra mirno in Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 15. ob 4. uri iz hiše žalosti, Sp. šlška — Podjunska ulica 21, na farno pokopališče v št. Vid nad Ljubljano. Sv. maša zadušnica se bo darovala 16. septembra ob 6M, uri v farni cerkvi Sv. Frančiška v Sp. šiški. V Ljubljani, dne 14. septembra 1931. 11589 žalujoče rodbine: Ivan in Alojz Kremžar — Petrovčič — Nationalrat Heitzinger, Wien. LJubljana — SrotnlJe, 14. septembra 1981. 11600 Sette malim cjiascm < Ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro i.— Din. Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.84Z — Telefon številka 2492. 3492 Za od|ooo«* 2 Din i namteah SSCasiove malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah BJutra* v •Mariboru, «* tželfu, v iVorem mestu, v ISrbevljah in na &esenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. ŠSBSEIE Blagajničarko- prodajalko sprejmem v boljšo trgovino. Prednost imajo one, ki imajo vsaj nekaj let blagajniške prakse. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno-dobra plača«. 40079-1 Tapetnika sa fina dela sprejme A. Amann, tovarna, pohištva Tržič. 40037-1 Kapelnika ia poučevanje in pa upravljanje rudarske godbe na pihala sprejme Sokolsko društvo rudnika »Rtanj«. — Godba šteje 20 mož. V prvi vrsti pridejo v poštev godbeniki, po poklicu rudarji ali pa profesionisti, ki bi dobili mesto pri imenovanem rudniku — kot paznik ali kaj sličnega. — Vse potrebne dokumente je treba vložiti pri rudniku »Rtanj« Boljevac, Sokolsko društvo. 40034-1 Mizarskega učenca krepkega, sprejmem takoj. Imeti mora resno voljo in veseije do mizarstva. Hrana in stanovanj« v hiši. L. Mačič, strojno mizarstvo, Preval j«. 40020-1 Več pletilj ■ dolgoletno prakso, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39934-1 Dobra kuharica Id bi opravljala tudi hišna d da, dobi službo pri samostojnem gospodu s 1. oktobrom. Ponudbe z navedbo starosti, plač« in dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesto na Gorenjskem«. 39922-1 Odvetniški uradnik ali uradnica le dobro izurjena moč dobi službo v Kranju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natančni pogoji«. 38918-1 Tamburaška kapela išče 2 lepi in mladi gojen-ki, stari od 16—IS let, z roditeljskim odobrenjem in lepim glasom. Dobra p!a?-a in oskrba. Ponudbe s fotografijo na naslov: Marica Kač trnovi 6, kapelnica, re-stavrant »Split«, Split. 39913-1 Vajenca (ko) poštenih staršev, sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40331-1 2 mesar, pomočnika prvovrstna, k čoku ln prekajevalca z večletno prakso ln dobrim spričevalom sprejmem. Nastop takoj. Samo boljše moči Imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Mesar« na ogl. odd. »Jutra«. 40257-1 Vajenko takoj sprejme modni salon Seljak, Gradišče štev. 10. 40141-1 Učenko pridno in zdravo sprejmem t trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Fonudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Računarica«. 40139-1 Sobarico dobro, ki je že služIla v boljšib hišah in ima dobra spričevala, iščem. Ponudbe poslati gospej Benko, Zemun, Kralja Petra 33. 39797-1 Postrežnico iščem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40387-1 Risar - računar in strojepisec, mlad, vojaščin« prost, dobi takoj mesto. — Lastnoročno pisane ponudbe s sliko in zahtevkom plače do 18. t. m. •na oglasni oddelek »Jntra« pod »St. 1000«. 40356-1 Vajenca • primerno predizobraizbo ▼ trgovino mešanega blaga sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. 40351-1 Dekle ali mlajša vdova ki razume vsa gospodinjska dela, dobi mesto pri »am-ostojnem gospodu. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Popolnoma zdrava«. 40352-1 Hlapca h konjem in za. domača dela na polju, pridnega, poštenega in zanesljivega sprejmem v ■večletno službo, proti plači po dogovoru. Dolenjci imajo prednost. 'Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40349-1 Kuharico popolnoma samostojno sprejmem k dvema osebama v Ljubljani. Predstaviti s« je med 13. in 14. uro. Naslov v oglasnem od delim »Jutra«. 40360-1 Krojača za konfekcijsko delo sprejmem takoj. Ponudbe pod »Konfekcija« na oglasni ♦ddelek »Jutra«. 40436-1 Učenca pridnega, zdravega in poštenega, s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Sinovi železničarjev imajo prednost. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Marljiv učenec«. 40383-1 Vzgojiteljica Nemka ali vsaj perfektno nemško govoreča, ki bi tudi pomagala v gaspodinj-stvu, se išče k dvema deklicama v starosti 7 in 8 let. V poštev pridejo tudi starejše osebe ali vdove, ki imajo ljubezen do otrok Ponudbe z navedbo življenjepisa in zahtev na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna pomoč«. 40401-1 Postrežnico za dopoldanske ure sprejmem v Podmilščakovi nI. št. 7/1. 40478-1 Boljša natakarica zmožna 15.000 Din kavcije, dobi takoj mesto plačilne v boljši gostilni v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lep zaslužek«. 40455-1 Pletilje sprejme Dermota v Litiji. 40466-1 Trgovski zastopnik ki potuje z lastnim avtomobilom po Sloveniji in Hrvatskem Primorju, želi prevzeti tovarniško zastopstvo špecerijske stroke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 4(12«. 40376-3 Agilno zastopnico za obisk šivilj, v svrho umetnega vezenja, sprejmem proti visoki proviziji Zglasiti se je v Streliški ulici štev. 24/H, levo — med 12. ia 3. uro. 40435-3 Sobarico vajeno v e e h hišnih del, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40453-1 Vzgojiteljica z večletno prakso, popolnoma vešča nemškega jezika in ki ima veselje ter ljubezen do malih otrok, dobi mesto. Pismene ponudbe na naslov: Ana Kos Ljubljana, Levstikova tri. št. 14. 40457-1 Trg. učenca ki ima veselje do trgovine, dobrega računaTja, s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 40429-1 Pomočnice sprejme atelje Živka Sever, Dunajska cesta 62. 40456-1 Prekajevalski pomočnik dober ia pošten, dobi nameščenje. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prekajevalec«. Navesti je dosedanje službeno mesto. 40461-1 Postrežnico sprejmem. Predstaviti ee je med 10. in 13. uto na naslov, ki ga pove oglas, oddelek »Jutra«. 40472-1 Strojnega ključavničarja z lastno stružnico, rabim za poprav« strojev. Ponudbe z zahtevki plače na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Automati«. 40469-1 Pletiljo dobro nogavičarko, c hrano in stanovanjem ▼ hiši sprejme takoj F. Kleimenc v Kočevju št. 114. «463-1 Pletiljo z lastnim strojem, al! bre« sprejmem takoj proti dobremu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40434-1 Hišnika proti prostemu stanovanju sprejmem s 1. oktobrom 1931. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in •uslužen«. 40448-1 Dobro situiran gospod išče naobraženo damo za svoje gospodinjstvo Biti mora snažna in zanesljiva ter dobra kuharica. Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljani«. 40480-1 Šiviljo sprejme takoj krojač. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrii«. 4MZ2-1 Potnika za prodajo žganja po dravski banovini sprejmem takoj proti proviziji. Ponudb« na veležganjarno Zangger v Celin. 40341-3 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 39877-5 Potnika (co) (vpokojenca) za Ljubljano sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40437-5 Pozor, gospodinje! Pozor, neveste! Sprejemam vsa šivanja perila, štikanja na stroj po nizki ceni. Naslov r ogl. odd. Jutra. 40071-3 Zastopnik založbe, resen, dobrega nastopa se sprejme za akvi-zicijo velikih književnih del. Informacije ▼ klišarni Den, Dalmatinova ul. 40035-3 General, zastopstvo 8 skladiščem oddam agllnlm gospodam. — Prodajalna nI potrebna. Vprašati: Lignit, Kassel, Deutschland. 40215-3 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 38574-4 Francoščino poučuje diplomirana gospa Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 39956-4 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Študentovska olica it. 9/1. 29M Gospa Orthaber zopet sprejema 8 15. septembrom otroke do šolske dobe, za pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče 39608-4 Za angleščino potrebujem učitelja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra metoda«. 40395-4 Kdo bi ml dovolil proti primerni mesečni odškodnini vaditi se na klavirju, ali na pianinu. Cenjene ponudbe pod šifro »Konzerva toristc na oglasni oddelek »Jntra«. 40397-4 Poučujem srbohrvaščino, nemščino in latinščino, tudi v skupinah ali tečajih. Ponudbe pod »Profesor« na oglasni oddelek »Jutra«. 40399-4 Francoščino, klavir poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wolfova ul. 10® (hiša na dvorišču) S8549-4 Nemščino in klavir po 10 Din uro poučuje državno izprašana učiteljica Marta Kuder, Gosposka ulica 10/1. 40423-4 Vezane knjige roman Elizabeta, Življenje ln Svet in Domači prijatelj po nizki ceni proda Anton Turk, Dunajska c. št. 5. 40448-8 Vzgojiteljica s prakso, vešča nemščine ter srbohrvaščine, vajena šivanja ter gospodinjstva želi mesta k otrokom. Ponudbe pod »Ljubim otroka« oa ogL odd. Jutra. 40059-2 Trg. pomočnik vešč specerijske stroke s popolnim znanjem za pra-ženje kave, želi mesta za takoj. Gre tudi za prakti-kanta v mesto ali na deželo. Cenj. ponudbo na ogl. odd. Jutra pod Praktikant. 39961-2 Kuharica 24 let stara Gorenjka, sposobna vseh gospodinjskih del, išče z oktobrom službo v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Zupančič Mimca vila »Avala« —• Bled 2. 40264-2 Gospodična z znanjem slov., nemškega in hrvaškega jezika, izurjena strojepiska, vajena vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, išče primerno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »190«. 40193-2 Deklica 3. raz. meščanske Sole, stara 16 let, želi učenja v hotelu ali restavraciji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40166-2 Prodajalka meSane stroke, želi s 1. oktobrom kjerkoli službo. Pomudbe pod »Vestna« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 39859-2 Prodajalka išče za takoj službo v mestu in na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« •pod »St. 2350-11«. 40302-2 Šivilja gre p» nizki ceni šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40348-2 Samostojen vodja trgovskega podjetja, per-fekten bilancist z mnogoletno prakso v trgovskih in industrijskih podjetjih ter desetletno bančno službo, s prvovrstnimi spričevali in referencami, išče primerno stalno službo v industrijskem podjetju — odnosno bančnem zavodu. Ponudbe pod »Perfekten« na oglasni oddelek Jutra. 40400-2 Hlapec vesten ln pošten, vajen konj in vseh dej, želi stal-n> službo s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40438-3 Odvet. uradnica z desetletno prakso, zmožna vseh soJicitatorskih del išče primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 30«. 40377-2 Boljše dekle pridno in pošteno, ki zna tudi kuhati in ki govori nemško, išče službo sobarice, event.. gre tudi k manjši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dekle«. 40369-2 Gospod mlad in pošten, izučen že druge stroke, išče mesto sluge. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sluga«. 40375-2 Gospodična s higijenskim tečajem za privatne dojenske negovalke, išče mesto k otroku pri boljši rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo dekle«. 40403-2 Elektrotehničar sposoben pri motorjih, generatorjih, transformatorjih itd., dober elektromehanik — špecijaliziran v raznih reparaturah števcev in drugih kontrolnih aparatih, izvroten poznavalec disel-motorjev, išče službo. Govori slovensko, nemško, m-munsko in italijansko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober elektrotehničar«. 40398-2 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova uL 6. Privatni kapital 4—500.000 Din iščem na prvo hipoteko, za dobro vpeljano in v polnem obratn obstoječe podjetje, na šestmesečno odpoved in proti 8 % obresti Tajnost zajamčena. Tudi možnost vstopa kot družabnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojev 30 — delavcev 50« 39710-16 Družabnika za tabrikacijo lesnih predmetov, z gotovino od 75 do 100.000 Din sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >®gurna zarada«. 40470-16 Vinske sode od 100—800 litrov vsebine proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova ulica št. 31 S9835-6 Italijansko brinje novo, prodaja A. Sarabon. Ljubljana. 40158-6 Puhasto perje čl3to. Sobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 180 Din to čist puh kg po 250 Din ra2 pošilja po pošt. povzetju L. BR0Z0VIČ, ZAGREB Dlca 82. 22-6 Akvarij prodam. Poi zve se pri tvrdki Remžgai in Smerkol, Florijanska uL 13. 39888-6 Nov voz z diro nosilnost do 500 kg, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40367-6 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen in 1 mesec rabljen štedilnik prodam na Kodeljevem, Klunova ulica štev. 4. 40373-6 Spalna zofa poceni naprodaj v Tavčarjevi ulici 2/L 40394-6 Kompletno dvigalo po zelo nizki ceni prod* Gerkman, Cankarjevo nabrežje št. 1. 40471-6 JMornt* Osebni avto Plat 503 v zelo dobrem stanju, katerega se vsaki čas lahko ogleda v avtogaražl Stuplca, Slomškova 6, na prodaj. 40105-10 Motorno kolo D. K. V., v popolnoma brezhibnem stanju proda Lovro Sebenik, Knezova 28 40396-10 Poltovorni avto zalo poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 40344-10 Motorno koto 350 cm*, 4 takt, skoraj novo, proti gotovini zelo ugodno naprodaj. Na ogled do 19. septembra pri por-tirjn hotela Miklič v Ljubljani, Kolodvorska ulica. 40433-10 Damsko kolo skoraj novo ugodno prodani Trnovski pristan 14. 40421-11 Sode oljnate ln vinske od 100 1 naprej, v dobrem stanju, brez vonja, ponudite takoj tvrd. Peter šetina, Radeče, Zid. most. 40057-7 Čebele nage družine in kranjiče kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zveplarji«. 40362-7 Družabnika s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pJetilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolno urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«. 39247-16 Kdo M posodi! 30.000 Din Da varno mesto proti hranilničnlm obresbim in brezplačnem stanovanju 2 ali 1 sobe s pritiklina-mi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačno takoj«. 40454-16 70.000 Din posojila iščem na več let, proti dobrim obrestim in sigurni varnosti. Dopise pod »Sigurno« na oglasni zavod Hinfco Sax, Maribor. 40416-16 IX— Hiš« na Vrhniki noro, dvostanovanjsko, enonadstropno, z velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsako trgovino, skladišče, delavnico, ugod no prodam. Hiša še nima hišne štev. Vsi spodnji prostori beton iranl, eno stanovanj« s kopalnico, vodovod in elektrika vpeljani. Pri hiši mal zelenjadni vrt. Pripravna za letovi-ščarje, ker je na prahu prostem kraju, v bližini tekočega potoka. Cena 128 tisoč Din. Vse informacije daje Lovro Rogelj. Vrhnika 39082-20 Hišo v mestu z obrtnim lokalom prodam. Je en ona ds trop na z vrtom tik vode, elektrika in voda v hiši. Pogoji ugodni. Vpraša se Moro-cutti, Kočevje 138. 40062-20 Lepo posestvo 25 johov veliko, na lepi, skoro ravni solnčni legi. 1 ura od postaje Blanca pri Sevnici, obstoja iz rodovitnih njiv, travnikov, go zdu, vinograda. Velika hiša, skedenj in kozolc. Posestvo je jako sadovno. — Cena je Din 120.000. Potreben kapital ie Din 90 tisoč Din. Vprašati pri Mihaelu Divjaku, posestniku na Blanci pri Sevnici. 40030-20 Vinogradno posestvo znatto gf. Lambergovo pri Ljutomeru, prodam. Površina 85 ha vinogradov, sadovnjakov, gozdov, njiv in travnikov. Pojasnila daje notar dr. Stojan v Ljutomeru. 40036-20 10 % obrestovanje dosežete z nakupom lepa enonadstropne, no-vozldane hiše, s tremi stanovanji, velikim vrtom, Pod Rožnikom. Cena 275.000 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40229-20 Stavbne parcele ▼ lepi in solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 261-20 Stavbni prostor ca 15.000 m*, na krasnem prostoru blizu tovarne v večjem mestu Gorenjske takoj prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dgodna prilika 156«. 89773-20 Gostilno z gospodarskim poslopjem in malim posestvom, poleg cerkve in blizu glavne ceste za 68.000 Din takoj proda Franc Aužner, gostiln;, Sv. Lovrenc št. 3, pošta Store pri Celju. 40432-20 Posestvo majhno ia krasno, pri Mariboru po ugodni ceni prodam. Naslov v oelasnem oddelkn »Jutra«. 40474-20 Novozidano hišo enonadstropno, z gospodarskim poslopjem, davka prosto, z letnim dohodkom 39.000 Din, v centru Maribora ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40476-20 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih eenab Cerne — Juvellr Ljubljana. VVolfova ulica S. 77 Pohištvo dobro ohranjeno, prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40096-12 Krznen plašč temno rjav, malo nošen za srednjo postavo prodam po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku Jutra. 39939-13 Kratek suknjič zimski, težak in druge moške obJeke, dobro ohranjene naprodaj v vinotoču Vrhovnik, Vodovodna cesta št. 44. Vprašati do 10. dopoldne. 40390-18 Kožuhovinast plašč siv, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 40411-13 Vrehrana- Gospode in dame sprejme boljša rodbina na Izvrstno domačo hrano v bližini policijske direkcije. Dnevno 20 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 40303-14 2 ali 3 dijake sprejme uradniška družina k svojemu 231etnemu, resnemu sinu — absolventu. Nadzorstvo, pomoč pr: učenju in v nemščini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4037$-— Dijakinjo sprejmem v centru mesta v lepo sobo. Na razpolago klavir. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40414-22 2 dijaka (inji) sprejme učiteljska družina v popolno skrbo. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 40409-22 Fanta 10 let starega dam za mojega. — Pojasnila daje T. Planine, Srebernik št. 16, pošta Sv. Peter pod Sv. gorami. 40364-14 Pisarne Tri dvosobne pisarne ▼ palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. L Reflektanti dobe pojasnila pri upravi. Jutra. 38835-19 Poslo vni lokal na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. 35905-19 Lokal na prometnem kraju oa Sv. Petra cesti oddam. Po oadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 1. november«. 40313-19 Gostilno dobro idočo, na deželi pri farni cerkvi, oddam na račun. Zahteva se dobra kuharica in podjeten gostilničar, ki bi prevzel tudi že dobro vpeljano prodajo na debelo vina in piva proti proviziji. Zakonci brez otrok imajo prednost. Ponudbe z navedbo vrste jamstva je nasloviti na ogl. odd Jutra pod značko »dobra gostilna«. 89863-19 Brivci, pozor! Radi opustitve obrti prodam dobro idočo brivnico ali kompletno opravo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »6500« 40382-19 Lokal na prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39879-19 Hišo z velikim vrtom ln gospodarskim poslopjem proda Donik Rupert. Ptujska cesta št. 134 — Tezno pri Mariboru. 40475-20 Lepo posestvo 8 oralov veliko, pri veliki cesti, 1 uro od Maribora, z velikim vinogradom, lepo njivo, gozdom in sadon-os-nikom, s trgatvijo in poslopjem, iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj prodam za 120.000 Din. Potrebno le polovica kupnine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40477-20 Lokal s skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombah, Maribor, Zrinjske-ga trg 6. 40053-17 Hotel restavracijo ali gostilno prevzame takoj v najem premožen gostilničar Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Premožen«. 40110-17 Osebno točilno pravico oddam dobri osebi — ali pristopim kot družabnik. Pismene ponudbe pod šifro »Gostilna« na oglas, oddelek »Jutra«. 403S5-17 Dijakinjo (a) iz boljše družine, sprejme učiteljska obitelj v centru mesta, na zračno stanovanji s popolno oskrbo. Nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39954-22 Dijakinje ▼ vso oskrbo po nizki ceni sprejmem na Poljanski cesti St. 17/1 — tik gim-n asi je. 39893-22 Dijaka sprejmem na stanovanj« In vso vestno oskrbo, z do bro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 40232 22 Dijaka kot sostanovalca sprejmem pri realki in univerzi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40391-22 2 ali 3 diiakinje sprejme uradniška družina k svoji 171etni hčerki — dijakinji. Na željo nemška konverzacij?. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40379-22 Dijaka v popolno oskrbo sprejmem v Gonrpovi ul. 3/H, levo. 40460-22 Dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Električna razsvetljava. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 40420-22 2 mlajša dijaka sprejmem v popolno oskrbo v bližini realke. Zdravo in zračno stanovanje, dobra domača hrana in strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 40430-22 Dijaka sprejmem takoj na stanovanje v sredini mesta. — Naelov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40473-22 2 gospoda ali dijaka ozir. dijakinji sprejmem v lepo sobo z elektriko in parketi. Kopalnica v hiši. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 40467-22 Gobe sveže io suhe kupujem stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prvovrstna namizna Jabolka Peter Setina. Radeče Zidani most. 231-33 Prima jabolka po Din 2.75 in grozdje po Din 3.75 kg franko vsaka postaja Slovenije, po povzetja od 13 kg naprej pošilja Postržin, Krško. Vagonske množine mnogo ceneje. — Mostna jabolka najceneje. 40417-34 Hruške tepke ln kisla moštna jabolka po 48 para kg več vagonov proda Postržin, Krško 40418-34 fUmovan^a oddajo Stanovanje 3 »ob, 2 kabinetov, kopalnice, kuhinje in pri tik lin oddam stranki brez otrok v vili Maria Vera, Cesta na Rožnik. 40359-21 Dvosob. stanovanje kuhinja s plinom in štedilnikom, elektriko ter parketom, v centru mesta oddam za oktober ali november. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40361-31 Solnčno stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40363-21 2 sobi in kuhinjo takoj oddam v Marmonto- vi ulici št. 19. 40373-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam za takoj. Kožarje štev. 88 — ob Tržaški cesti. 40445-21 Solnčno stanovanje 2 parketiranih sob, kopalnice in predsobe oddam s 1. novembrom pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40452-21 Trisob. stanovanje s 1. oktobrom oddam v novi hiši na Povšetovi c. — nasproti imladinskesra ■igrišča. 40468-21 iščejo Komfortno stanovanje iščem v bližini kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dvu ali trisobno«. 40435-21/a oddajo Dve prazni sobi za pisarno ali solidnemu gospodu oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39955-23 Dve prazni sobi s parketom in elektriko takoj oddam na Kodeljevem, ob Ljubljanici št. 31 40343-23 Lepo mesečno sobo s posebnim vhodom — v Gradišču takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40330-23 Sobo s posebnim vhodom iz stop-njic, v novi hiši takoj cddam. Istotam sprejmem učenko — sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40408-23 Sobo z uporabo kopalnice, v bližini glavnega kolodvora oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40424-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam tudi za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40427-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40439-23 Dve prazni sobi oddam brez kuhinje v bližini zmajskega mostu. S posebnim vhodom ln električno razsvetljavo. Mesečna najemnina 450 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dve sobi« 40513-23 Opremljeno sobo čisto in zračno takoj od dam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40233-23 Prazno sobo oddam boljši stranki brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40389-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, v bližini Zvezde oddam. Poseben vhod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40458-23 Kot sostanovalca sprejmem preprostega gospoda v lepo in čisto sobo. Stanovanje, hrana in vsa oskrba tedensko 150 Din. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta štev. 3. 40465-23 Kot sostanovalko event. s hrano sprejmem gospodično na Rimski cesti 'št. 23, levo. 40074-23 2 prazni sobi zraven glavne pošte oddam za pisarno ali samskemu gospodu — event. tudi opremljeni. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 40415-23 Več gospodov aH dijakov sprejmem na stanovanj« v sobo s posebnim vhodom in elektriko. Jurjavčič. Mestni trg 11/n. 40374-23 Opremljeno sobo lepo in čisto, v e e n t r n mesta, z električno raz svetljavo, parketom, souporabo kopalnice, posebnim vhod-om iz predsobe, oddani boljši solidni gospodični ali risokošelki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40380-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam solidni osebi, event. s hrano. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40404-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40405-23 Opremljeno sobo z zajtrkom oddam dijaku ali gospodu v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40406-22 Mesečno sobo solnčno, s separatnim vhodom iz veže, takoj oddam Vprašati na Vrtači št. 3. 40443-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam solidni osebi v čer-netovi nlici 40. 40444-23 Lepo sobo v vili takoj oddam. — Vprašati na Domobranski cesti št. 25/1 — Ljubljana 40446-23 Sobo s parfeetom. elektrik« in centralno kurjavo, z razgledom na kolodvor, oddam v novi stavbi nasproti glavnega kolodvora. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40449-23 Sobo lepo opremljeno, v sredini mesta takoj ali s 1. oktobrom odda 1 ali 2 go-snodoma Sela-n, Trdinova ulica št. 8/m. 40450-23 Mesečno sobo elegantno in veliko, s posebnim vhodom, v eentru mesta oddam ves dan odsotnemu gospodn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40451-23 Opremljeno sobo z lepim razgledom in posebnim vbodom, v centru mesta takoj oddam dvema stalnima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek sjutra«. 40441-23 Sobo poleg nunske cerkve oddam takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek ijutra«. 40412-23 Opremljeno sobo oddam v Rožni ulici št. 19 40463-23 Lepo sobo s parketi, elektriko ia posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40419-23 Sostanovalca sprejmem h gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40431-23 iščejo Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln 2 posteljama Iščeta gospodični. Ponudbe z navedbo cene pod »Snažna« na oglasni odd. j-Jutra«. 400S4-23a Sobo vhodom, v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična«. 40355-23/a Prazno sobo išče solidna gospodična — uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna 65«. 40365-23/a m Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskreUo koncesijoni-cani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«. Zagreb, pošta 3. — Informacije tn j.;ospekte pošilja proti vpo t i- mastni znamki za 10 Din. 213-34 Dijak-sedmošolec s katerim gva stala na kamnu pri predstavi »Slehernik«, naj blagovoli pustiti svoj naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40386-24 Lidija — Logatec V nedeljo nesporazum. Določite nov sestanek potom »Jutra«. Rokoljubl »Kon-zervatorist«. 40388-24 231etna gdč. inteligentna in samostojna, brez ožjih sorodnikov, želi iskrenega prijatel;stva z g. oficirjem ali drž. uradnikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Origan«. 40358-34 Senitve Dama - posestnica želi poročiti starejšega inteligentnega .gospoda, prijetne zunanjosti, srčne kulture, dobrega položaja in z nekaj kapitala, v svrho sogospodarstva, soodločeva-nja in solastništva posesti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom in srce«. 40459-25 Ločenec obrtnik, se želi seznaniti z dobro gospodinjo, staro od 30—35 let, ki ima nekaj gotovine, v svrho skupnega gospodinjstva. Dopise pod šifro »Ločenec« na oglas, oddelek »Jutra«. 40384-25 Izgubljena Zlata zaponka se je Izgubila od Zelene jame do Wolfove ulice. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne v ogL odd. »Jutra«. 40188-28 Damska torbica je bila v nedeljo med i in S. uro popoldan izgubljena od kavarne Zvezda do dramskega gledališča. Poštenega najditelja prosim. da jo proti dobri nagradi odda v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40464-28 Pifaini stroj rabljen, v dobrem stanj« kupim ali zamenjam za gramofon 3 ploščami, do-želnimi pridelki in jabolki. Ponudbe rra ogl. odd- .L pod Pisa-iii stroj. 40077-;» Plesni stroj malo rah jen, radi selftv« po nizki eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40407-29 Modroce vrhne, Ia afrik, močno blago. po 240 Din zložljiv« postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje nudi Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Moderne zoie v raznih oblikah, kaker vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvršuje po naročile Ruci^lf Sever, Marijin trg 2- 221-30 Samo 25 Din preoblikovanje ž e d s k g a fiicklobuka v lopi 11 na Vodnikovem trgu. 40216-30 Parizarska kolesa in druga koiarska dela najceneje izvršuje Rode Peter, kolar, Skerjančevo, Domžale. 40426-36 Brezje! Gospodična, ki je potovala 9. septembra iz Ljubljane na Brezje s prvim vlakom in stoje pri oknu govorila z menoj, se prosi za cenjeni naslov pod šifro »Simpatična« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 40353-24 Novort! Norosti Najnovela cfajratlca pate tn a železna zelo praktična složljiva postelja m tapeciranim madraeom praktična za vitka hižu« hotele, za putujuče oso« be in nočne službe. Sta-, ne Dia 390—. Razpciu! Ijam postom in železni« com po povzetja. 4 kure (pegice) za pleme, naprodaj v Ko-cenovi ulici št. 11 — pot v Rožno dolino. Ogledati med 12. in 3. uro. 40350-37 Rjav svilen pas je bil izgubljen. Najditelj je na-prošen, da ga vrne v oglasnem oddelku »Jutra« 40447-28 ri i: r 4 U 4« Pianino skoraj nov, krasen glas, najnovejši sistem, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40292-26 Violina cela, prav ugodno naprodaj na Mestnem trgu št. 17/U. 40440-26 Kratek klavir dobro ohranjen kupim. — Moste, Sušteršičeva št. 5. 40-371-26 Lesena alaiir.skm patenIJ na zelo praktična slof-i ljira postela s tapeciral nhn madracom. —- Stane; Di« 28t_ Poffsfca patentna peitef* složljiv* praktična z« tourisle, vojake in u ferijalne kolonije. Stan® Dia 356.—» LiegestoM praktični t« leianie in sedenje. StaJ »e Dia Po tem resam čisto fo^ hano perje k« po Di« 48— čisto belo gosje kg po Dia IM— hi tisti puh k i po Dia. 259.—. U BROZOVIČ, ZAGREB Biča 82. IIL Kameninaste CEVI v vseh dimenzijah ta oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 3V2 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi s Ljubljani.