AND
NO. 3
AMCRICAN IN SPIRIT JFOR€ION IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 6, 1965
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL, LXIII
Novo slaliiče ZDA k zedinjenju Nemčije
V	Bonnu so se razširile ve sti, da Združene države ne bodo spravile znova na dnevni red razgovorov i Sovitetijo vprašanje zdru žitve Nemčije.
BONN, Zah. Nem. — Vprašanje združitve Nemčije je postalo v 20. letu po koncu druge svetovne vojne, ko je prišlo do delitve Nemčije, eno najbolj raz-pravljanih v deželi. Javnost se na splošno zaveda, da je združi tev pri sedanjih razmerah nemogoča, zaveda se prav tako, da zaradi združitve Nemčije ne bo nihče od njenih zaveznikov tvegal oboroženega spopada. Kljub temu je vprašanje vedno na dnevnem redu političnih govorov, pisanj in debat.
Vse nemške stranke so uradno za zedinjenje in to vedno znova povdarjajo na eni strani iz prepričanja, na drugi pa prav posebno zaradi tega, da ne bi izgubile par milijonov glasov nemških beguncev iz vzhodnih pokrajin. To je zlasti pereče sedaj, ko se Nemčija pripravlja na nove volitve v zvezni parlament.
Zedinjenje na temelju samoodločbe
Ob takem položaju nemške stranke, pa tudi vlada skrbno pazijo, kako stališče zavzemajo v tem pogledu zavezniki, zlasti Združene države. Te so uradno vsa leta na stališču, da je treba Nemcem dati možnost združitve na temelju samoodločitve. To je ponovno povdaril tudi predsednik Johnson v svojem poročilu o stanju Unije pretekli ponedeljek.
Zahodnonemška vlada pritiska na zaveznike, naj bi skušali vprašanje združitve Nemčije o-živiti v razgovorih s Sovjetsko zvezo. Ta trenutno za kaj takega ne kaže nobenega zanimanja. Na vsak način hoče najprej vedeti, kako se bodo končali pregovori med članicami NATO o večnarodni atomski oboroženi sili, v okviru katere, kot trdijo ■Rusi, bodo Nemci dobili atomsko orožje.
V Washingtonu so se postavili na stališče, da razgovore z Rusi ni mogoče začeti preje, dok-ne pride do enotnega stališča med Ameriko, Francijo in Anglijo, tremi zahodnimi za-sedbenimi silami. Te so v smislu sklepov konference v Potsdamu julija in avgusta 1945 odgovorne za nemško združitev.
V	Bonnu v načelu priznavajo Pravilnosti ameriškega stališča, Pri tem pa se boje, da bo to razgovore z Rusi zavleklo še za zelo dolgo, nemara na čas po nemških volitvah.
Ameriški rod je jenjal rasti
NEW YORK, N.Y. — Njujor-ski zdravniki so ugotovili, da nas rod ne sili več v nebo. Povprečna velikost Amerikancev s® je nekako ustalila na višini čevljev 5 palcev. To je kar le-Pa volikost, ako pomislimo, da 'le Pred 100 leti znašala 4 palce ^nj. Povečala se je pa bolj v em kot preteklem stoletju.
Vremenski prerok pravi:
Delno oblačno in malo hladnejše. Najvišja temperatura 38.
Novi grobovi
Frank Rajar
Po treh tednih bolezni je preminul v St. Vincent Charity bolnišnici v ponedeljek zvečer 76 let stari Frank Rajar s 3440 E. 104th St., doma v Selcah, fara Dobrnič na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. do leta 1955, ko je šel v pokoj. Bil je veteran prve vojne. Spadal je k društvu sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Poleg soproge Anne, roj. Žagar, zapušča sina Franka, hčeri Mary Ann Turk in Rosalio, vnuke in (v starem kraju) sestro Rozo Gospodarič. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, potem pa na Kalvarijo.
Joseph Godec Sr.
Danes zjutraj je nepričakovano, zadet od srčne kapi umrl 65 let stari Joseph Godec Sr. s 101 Wellesly Blvd. v Painesviilu, Ohio, preje s 1226 E. 170 St., nekdanji kovač pri N. Y. C. železnici in varuh SDD na Waterloo Rd., doma v Hotavljah na Gorenjskem, od koder je prišel v
Bolniško zavarovanje spel na dnevnem redu
Zakonski predlog novno uradno Kongi'asu.
CLEVELAND, O. za
je bil po-predložen
Ker je
Nev način varovanja šolarjev na polu domov
OMAHA, Nebr. — Mrs. Dorothy Pettit je gospodinja in mati treh malih otrok, ki hodijo v šolo. Ta si je zamislila načrt za varstvo otrok na poti v šolo in na poti iz te domov. Na vsakem bloku ob cestah, po ka-
zanimanje za usodo zakonskega|	hodijo šolarji, naj bo ena
načrta o bolniškem zavarovanju na razpolago otrokom za za-veliko tudi med našimi bralci, j vepje in pomoč, če bi bili v sti-bomo o poteku obravnavanja * * * * vjShi! pa naj bo ta že kaka nujna
telesna potreba ali pa nevarnost
Kongresu redno poročali, kadarkoli se bo zgodilo kaj važnega.
V Kongresu sta še zmeraj senator Anderson in kongresnik King, ki sta že po tradiciji sponzorja tistega osnutka, ki ga je že naprej odobrila federalna administracija. Kot je navada, se mora vsak zakonski predlog, ki je v prejšnjem kongresnem zasedanju na katerikoli način propadel, v novem zasedanju ponovno predlagati. Ta potreba je bolj formalnega značaja, kajti v Kongresu vpoštevajo delo, ki je bilo na obnovljenem predlogu že opravljeno.
Zato sta senator Anderson in kongresnik King kar prvi dan vložila ponovno predlog o bolniškem z a v a r o v anju. Sedanji
Ameriko 1. 1922. Zapustil je že- Predlo'§ -ie Pa ne''ka^ spremenjen, a -i	- r akoravno je bistvo ostalo isto.
■no Angelo, preje poročeno Lun-	J
ka, roj. Zalar (njegova prva žena Jennie je umrla 1. 1962), sL nova Josepha in Stanleyja, hčerko Julio Bellan, 7 vnukov in vnuf kinj, pastorka Anthonyja in Vikf torja Lunko, pastorko Julio-Spofford in sestro Marijo (v Sloveniji). Pokojni je bil član Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ.,
Društva G. Washington ZSŽ,-Kluba Ljubljana, Fairport Slo-
King in Anderson sta mu dodala še nekaj novih idej, na primer o zavarovanju zdravnikov, o možnosti, da se bolniškega zavarovanja udeležijo tudi zasebne zavarovalnice, toda le take, ki ne delajo dobiček, itd.
Mills načelno ni proti, le
o odstotkov obresti.
-----7	‘ ~ i
financiranje mu ni všeč | Ta običajen posel je Malezijo King-Andersonov predlog bo.h11^0 razjezil,
•I takoj prišel
od neznancev. Taka hiša nosi napis “Block Home” in šolarji so poučeni, da lahko tam ob vsakem času dobe zavetje in pomoč.
Načrt je Mrs. D. Petti predložila najprej Društvu staršev in učiteljev, ki ga je podprlo, prav tako se je zanj izrazil tudi šolski odbor. Po enem letu po-skušnje se je dobro obnesel in posnemati so ga začeli tudi v drugih mestih Amerike. Šolske oblasti tod so dobile o novem načinu varovanja šolarjev prošnje za pojasnila iz 230 mest v 41 državah.
Previsoke obresti so razjezile Malezijce
KUALA LAMPUR, Mal. —
Malezija se je nedavno obrnila na Združene države za vojne potrebščine, ki jih hoče imeti pri roki za slučaj razširjenja sovražnosti z Indonezijo. Združene države so privolile v nakup po rednih cenah in tile voljne ijamčiti za privatni Jrrejžjf no.SmaJj^jo .jo kot znak večjega
MALEZIJA SE PRIPRAVLJA NA NAPAD INDONEZIJE
Malezija je prepovedala vsako plovbo v svojih teritorialnih vodah na področju države Johore c d mraka do zore v pričakovanju novih izkrcavanj indonezijskih gverilcev. Angleške vojaške okrepitve na poti v Malezijo.
KUALA LUMPUR, Malez. — Napetost med Malezijo in Indonezijo je v zadnjih dneh od Novega leta sem močno porasla. Angleške vojne ladje, ki pomagajo varo-vati malezijske obale, so ponovno prestregle indonezijske gverilce, ko so se skušali izkrcati na malezijskih obalah. Malezijska vlada je sedaj prepovedala v nočnih urah vse od mraka pa do zore vsako plovbo v svojih teritorialnih vodah. Tako bodo ladje obalne straže brez svarila streljale na vsak čoln ali ladjo, ki jo bodo v mraku odkrile na morju v bližini malezijske obale. Velika Britanija, ki je s posebno zavezniško pogodbo obvezana pomagati Maleziji v slučaju napada, je napovedala odhod tisoč novih vojakov v Malezijo, kjer že sedaj vzdržuje okoli 10,000 vojakov. Prav tako je reaktivirala šest vojnih ladij, ki so bile v rezervi v vojni luki v Singapurju.	^	-r.——---	-
Po poluradnih vesteh je Indonezija zbrala na malezijski meji na otoku Borneu več divizij, ki naj bi bile vsak čas pripravljene vdreti na ozemlje Malezije. Vlada Malezije je med tem posvarila Indonezijo, da bodo njene čete zasledovale indonezijske napadalce ne samo do meje, ampak tudi preko nje, kakor hitro bi Indonezija prešla na kake večje vojne operacije proti Maleziji.
Objava izstopa Indonezije iz Združenih narodov je povzročila tod še večjo nervoznost.
vene American Club in Kluba-| odbora za pota in sredstva. Mills slov. upokojencev v Euclidu. Po-jje že izjavil, da načelno zakonu
___	^ hudo razjezil, obresti so se ji
roke Millsovega'zdele previsoke in sploh pogoji
greb bo v petek popoldne ob dveh iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knollwood pokopališče.
Da ne bi imeli sitnosti po smrti Sukarna?
WASHINGTON, D.C. — Po pisanju U.S. News & World Report je vlada Združenih držav pripravljena potrpeti s predsednikom Indonezije Sukarnom, čeprav ji gre včasih resno na živce, v prepričanju, da je mož bolan in da ne bo več dolgo.
Vsako poslabšanje odnosov z
ne nasprotuje, da pa ugovarja načinu, kako na se stroški za bolniško zavarovanje financirajo. Obljubil je tudi, da bo postavil predlog takoj na dnevni red, kakor hitro bo njegov odbor začel zasedati. Kdaj bo to? Odbor je treba šele na novo izvoliti. Volitve bodo pa omejene, kajti večina članov je že izbranih na podlagi načela o senijoriteti. Treba bo torej izbrati samo še nekaj članov na izpraznjena mesta. Nekaj prejšnjih odbornikov ni namreč več v predstavniškem domu, povrhu pa
nakupa neugodni. Vlada je svojo nejevoljo tudi javno pokazala in ameriške pogoje odklonila. Indonezija prejema med tem iz Združenih držav še vedno nekaj brezplačne pomoči.
------o-------
— Steklarstvo je bil posel rokodelcev skozi pet tisoč let, dokler niso leta 1908 uvedli strojev.
vojaškega nastopa Indonezije proti Maleziji, pa naj bo že to v obliki pravega napada na področju Bornea ali pa le povečane gverilske aktivnosti. Predsednik Indonezije Sukamo je ponovno izjavil, da bo Malezijo uničil. Ker jo je Velika Britanija obvezana braniti, to ne pojde tako lahko, kajti vsak večji vojaški nastop Indonezije utegne to zaplesti v vojni spopad z Veliko Britanijo.
Naser dobil 385 milijonov iz Sovjetije
KAIRO, ZAR. -— Predno je predsednik Združene arabske
kvota na podlagi zadnjih volitev.
Računati ■ moramo torej, da
Milkov odbor ne bo hitro prišel j republike Gamal Naser kričal do dela. Ker je predloženo novo'nad Združenimi državami v republikan- j besedilo, ga bo moral obravna- j Port Saidu konec preteklega mečem pripada sedaj manj odbor-j vati tudi pristojni senatni odbor, seča, da “gredo lahko k vragu”, Indonezijo sedaj bi imelo svoje nikov kot preje, ako bo namreč Tam pa najbrže ne bo nobenih je imel zagotovilo od Sovjetske slabe posledice tudi še po smrti predstavniški dom sprejel nače-Jtežav, kajti senat se bo v glav-^ zveze o podelitvi novega kredi-Sukarna. To je vsekakor politi- lo, da naj obe stranki dobita to- nem ravnal po predstavniškem1 ta v obsegu 385 milijonov dolar-ka “na dolgo roko”.	liko odbornikov, kolikor nanese domu.	!.iev-
Združeni narodi prišli z dežja pod kap
CLEVELAND, O. — Združeni narodi so zaključili lansko leto s krizo, ki je globlja od dosedanjih. Bistvo krize je ostalo nespremenjeno:	Moskva noče
plačati zaostankov, Združeni narodi se pa bojijo, da bi nastopili proti njej s sankcijami, ki jih predvidevajo pravila. Moskva je strah večine članic ZN spretno izrabljala v svojo korist prav do zadnjega dne lanskega leta. Dosegla je, da je administracija ZN dobila pooblastilo za nadaljevanje svojih poslov v okviru lanskega proračuna, toda brez vsake pripombe o “rešilnem fondu” in o moskovskem namigavanju, da bodo tudi tovariši nekaj plačali vanj kot nadomestek za svoje zaostanke. To je bila še “Silvestrova” zmaga moskovske diplomacije, ki jo je naša delegacija na tihem priznala radi ljubega miru. ZN torej lahko vegetirajo do 18. januarja in čakajo, kaj bo.
Do takrat se bo stanje ZN moglo le poslabšati, kajti sedaj je
tudi Francija v takem zaostan- kega stališča se lahko kaj hitro ku kot Rusija; pravno sta obe pokažejo: ako bi prišla ta “brez-zgubili pravico do glasovanj a,'pomembna formalnost” na gla-dokler ne plačata zapadlih za- sovanje, jo bodo vsi diplomatski
ostankov. Na drugi strani imajo'junaki iz Azije in Afrike pobra-
ZN nad 270 milijonov dolarjev kratkoročnih in dolgoročnih dolgov, ki o njih ne vedo, kako jih bodo plačali. Lahko pride do tega, da jih bodo morali poravnati poroki, med njimi tudi naša dežela.
Dne 18, januarja se bo začela znana igra o “mačku okoli vrele kaše”. Nihče ne bo hotel govoriti o znanem paragrafu 19 pravil ZN, ki obsoja Rusijo in Francijo na zgubo glasovalne pravice. Večina misli namreč tako kot Titova diplomacija: paragraf 19 je samo “brezpomembna formalnost”, ki se tiče samo Amerike in Rusije. Naj to formalnost uredita kar med seboj in naj ne vznemirjata o-
li iz dvorane ZN in seja bo postala nesklepčna, glasovanje pa brezpredmetno. S to verjetnostjo računa zmeraj več opazovalcev diplomatov ZN.
Moskva bo seveda dosegla svoj cilj: umrtvila bo delo v generalni Skupščini ZN, dokler ta ne sklene, da se odpove pravici, da odloča kar sama z navadno večino, kdaj in kje bi bilo zopet potrebno vojaško posredovanje v obrambo mednarodnega
miru, kot je bilo to za časa kri-
ze v arabskem svetu in pozneje
v Kongu. Ako se tej pravici odpove, ostane le še Varnostni svet, da odloča o takih slučajih, tam pa ima Moskva veto pravico:. Kako jo zlorablja, je pokaza-
stalih članic ZN! Titovo čašo-!la pretekle tedne ob priliki gla-pisje piše že cele mesece v temlsovanja o državljanski vojni v smislu, tako je pa tudi stališče Kongu.
večine članic ZN. Posledice ta-J Med tem je Sukamo izjavil,
da njegova dežela ni več članica ZN; obenem je namignil, da bo mislil na novo mednarodno organizacijo, ki bo boljša od ZN. Če je to res, tiči za Sukarnovo! taktiko kitajska diplomacija, ki upa, da bodo Sukarnovemu vzgledu sledile še druge članice ZN. Se bo moralo kmalu pokazati, kaj je resnice na tem prerokovanju.
Naša diplomacija je tudi v težkem položaju. Na Varnostni svet ne more več računati, ker tam ubija ruski veto vsako akcijo v korist mednarodnemu miru. Zanesti se ne more tudi na generalno skupščino ZN, ker se tam aktivna nevtralnost azij-sko-afriškega bloka izraža v simpatijah do komunističnega sveta. Hočete vzgled? Dne 28. novembra so proti reševalni akciji Belgije, Amerike in Anglije v Stanleyvillu v Kongu protestirali črni študentje ne morda samo v Kairu in ostalih črnih prestolicah, ampak tudi v Pei-pingu, Moskvi in — Beogradu!
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Mesto New York je včeraj odpustilo 5,398 uslužbencev socialnega oddelka, ker so štrajkali, kar je po zakonu za javne uslužbence prepovedano. Zaradi štrajka je bilo prizadetih okoli pol milijona mož, žena in otrok, ki so na javni podpori.
KARAČI, Ind. — Včeraj in v ponedeljek je prišlo tod do hudih izgredov, tekom katerih je bilo preko 30 mrtvih, več sto ranjenih m jih je več tisoč izgubilo streho. V ponedeljek je bil vzrok političen, ker so pristaši zmagovitega Ayub Kha-na napadali pristaše predsedniške kandidatinje Jinnah, — včeraj pa so imeli izgredi bolj značaj plemenskega spopada.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson bo po vesteh iz Bele hiše predložil zvezni proračun za leto 1965-1966 v višini izdatkov nekaj malega izpod 100 bilijonov.
------o------
Oaslro obhaja! šesto obletnico svojega režima
HAVANA, Kuba. — Vsakega 1. januarja vošči kubanski diktator svojim podložnikom srečno novo leto na veliki paradi, prirejeni v čast začetku njegovega režima na Kubi. Spominska slovesnost je bila prirejena tudi letos, toda precej skromno. Parada je trajala samo kakih 25 minut, občinstvo pa ni videlo ničesar novega razen par raket proti tankom in treh ruskih MIG lovcev.
Da ni bilo ravno preveč navdušeno, je Castro hitro opazil. V začetku svojega govora, ki je trajal dve uri in pol, je opozoril, da so parade tudi draga stvar in da Kuba mora sedaj varčevati. Razodel je tudi svojim poslušalcem, da ga ameriški “imperi-listi” skušajo odtrgati od komunističnih prijateljev, da pa se jim ne bo podal. Z zborovanjem so bile pa tudi vse druge slovesnosti zaključene, ker je pač treba “varčevati”.
Sirija zaplenila tuja gospodarska podjetja
BEJRUT, Lib. — Sirija je z Novim letom nacionalizirala 107 industrijskih podjetij, med njimi glavna v državi. Popolno nadzorstvo je prevzela država nad 22 tovarnami v Damasku in Alepu, nad večino drugih pa od 90 do 75 odstotkov lastništva.
Bivšim lastnikom je obljubila izplačilo odškodnine tekom 15 let ob 3 odstotkih obresti.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
Dobro poznani John Rožanc, lastnik Plank Road Tavern v Montville, Ohio, je prejel žalostno sporočilo, da mu je 29. decembra 1964 umrla v Begunjah pri Cerknici mama Marija Rožanc, vdova po pok. Johnu Rožancu. Do leta 1913 je živela z družino na E. 38 St., nato pa odšla nazaj v Slovenijo. Pokojnica zapušča poleg omenjenega v Begunjah tudi sina Franceta in hčerko Marico, v Ljubljani pa sina Jožeta ter več drugih sorodnikov tu in tam.
Molitev—
■Članice Društva sv. Helene št. 193 KSKJ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok._ Roso Tomažič.
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod k molitvi za pok. Roso Tomažič.
Zadušnica—
V četrtek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Perushka na 30. dan njegove smrti.
Ce bo v se po sreči—
Cleveland State University bo vpisala 28. septembra letos svoje prve slušatelje v prostorih dosedanjega Penn Coilege-a, če pojde seveda vse po sreči.
Novi odbori—
Podr. št. 3 SMZ ima za 1. 1965 sledeči odbor: predsed. James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, taj. in blag. Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., IV 1-5658, zapis. Martin Valetich, nadzor. John Majerli, William J. Kennick in James Novak, za-stop. za Slov. dom Frank M. Perko. Seje so vsako 4. nedeljo v vsakem drugem mesecu ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes A ve. Na letni seji je bilo sklenjeno, da plača vsak član v podružnično blagajno en dolar za 1. 1965.
Obsežna modernizacija Ohio Bell
Predsednik The Ohio Bell Telephone Co. Claude M. Blair je včeraj na tiskovni konferenci v hotelu Carter ob j aval, da bo družba vdožila v modernizacijo obstoječih in v nove naprave skupno 106 milijonov, od tega 36 na področju Clevelanda.
Na Filipinih so se zopet pojavili rdeči gverilci
MANILA, Filip. — Bivši predsednik Magsavsav je že 1. 1960 popolnoma zatrl komunistične gverilce, je pa za to posel rabil nekaj ]et. Takrat so filipinski komunisti, znani pod imenom Huk, izginili z otokov. Sedaj so se pa zopet pojavili na otoku Luzonu v provinci Pampanga o-koli 70 milj severno od Manile.
Vlada je proti njim poslala 2,000 rednih vojakov. Vojaški krogi mislijo, da je vseh gverilcev okoli 100 in da imajo skritih pristašev kakih 2 - 3,000. Nihče pa še ne ve, zakaj so gverilci začeli zopet preganjati na deželi svoje nasprotnike in jih moriti. Morda so prišli ped vpliv kitajske komunistične stranke. Vojaški krogi vsekako upajo, da bodo teh 100 komunistov hitro polovili.
— Premer planeta Jupiter je U-krat večji od zemeljskega.
gffi ftaiEBlSM i DOHOVl^iA
3117 St. Člair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, OMo 44193
National and International Circulation
4 nblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
'Ca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States;
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 3 Weds., January 6, 1965
Razburkani dnevi
v nevarnoslii, koliko nam je vodstvo svobodnega sveta potrebno in v čem naj obstoja.
To pa ne bo debata samo o načelih naše zunanje politike. Se bo tikala tudi zelo praktičnih vprašanj. Na primer: ali je obramba Južnega Vietnama res neobhodno potrebna za našo narodno varnost? Ali ni morda bolj potrebna za naš ugled v jugovzhodni Aziji? Ali sta pa varnost in ugled istovetna pojma?
Mislimo, da nam taka debata ne bo v škodo. Bo vsaj pregnala iz naše javnosti precej domišljije in zaverovanosti, ker jo je kar dosti primešano v ameriškem patrijotizmu. Nas bo vsaj opozorila, da Amerika vkljub svoji moči in bogastvu ni vsemogočna in da mora svojo politiko naravnati po sredstvih, ki ji stojijo na razpolago. Ako nas bo streznila, bo dosegla svoj cilj, čeprav bo zadala precej občutnih ran tistim, ki previsoko postavljajo ameriško vlogo v svetovni politiki.
BESEDA IZ NARODA
F. Foriynat Zormasi, OFi - pstdsseiletnik
Chicago, 111.	— Ne bi bilo
prav, ako se ne bi spomnili petdesetletnice rojstva našega velikega duhovnega, narodnega in kulturnega delavca, p. Fortuna-ta.
Rojen je bil 2. dec. 1914 v Metliki kot sin gorenjskih staršev, ki so bili zelo spoštovani in priljubljeni radi dobrot Ijivosti. Ljudsko šolo je dovršil v Metliki, v gimnazijo je hodil v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je maturiral. Medtem je 16. avg. 1932 vstopil v frančiškanski red v provincijo sv. Križa. Bogoslovje je študiral v Mariboru in v bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Dne 7. julija 1940 je bil posvečen v mašnika v mari-
Že začetkom decembra ni kazalo, da nas čakajo začetkom novega leta razburkani dnevi. Res je, da je takrat še zmeraj močno tlelo na nekaterih bolnih mestih po svetu, toda na to smo se že navadili. Nihče ni mislil, da bi se lahko iz vsega toga zamesil nemir, ki bo objel ves svet.
Začelo se je v Stanleyvillu v Kongu. Tam so kongoški i:porniki, ki so med tem pokazali, kakšni divjaki lahko postanejo, kadar jih prevzamejo strasti, zajeli nekaj tisoč evropskih in drugih priseljencev in jih začeli smatrati kot talce za slučaj, da bi jim centralna kongoška vlada začela preveč stopati na prste. Seveda je bil to zunanji razlog, namenjen za javnost. V resnici so pa uporniki in njihovi prijatelji, zagovorniki in pokrovitelji imeli čisto drugi namen. Porabiti so hoteli “talce” kot sredstvo, da prisilijo Čombeja in njegove varuhe, da jih vzamejo v kongoško vlado. Med tem so belgijski letalci s pomočjo ameriških letal začasno okupirali Sanleyvilie in rešili vsaj večji del talcev. Precej jih je pa še v uporniških rokah. Samo v Vatikanu računajo, da je okoli 300 katoliških misijonarjev, redovnic in redovnikov še zmeraj na krajih, kjer se morajo bati za svoje življenje.
Ker se je kongoškim upornikom njihov političen načrt ponesrečil, so začeli z divjimi napadi ne samo na kongoško vlado, ampak tudi na Ameriko, Belgijo in Anglijo. Hujskanje so organizirali komunisti iz Peipinga in Moskve, izvajali so ga in ga še izvajajo razni afriški komunisti in njihovi sopotniki. Za središče hujskanja je bil izbran Varnostni svet ZN. Tam so črni in rdeči diplomatje kar tekmovali, kdo se bo bolj brezobzirno in prostaško znašal nad svojimi nasprotniki. Te tekme še ni konec. Ker letijo napadi v prvi vrsti na našo deželo, je ta nenavaden način polemike v ZN močno odjeknil v naši javnosti.
Odmev je bil tem močnejši, ker ga je podkrepila še debata o zapadlih prispevkih, ki jih mora Moskva plačati, ako hoče varovati svojo glasovalno pravico v ZN. Odmev se ravno sedaj spreminja v vihar v naši javnosti, ki nam je razumljiv in upravičen. Moskva si domišljuje, da bo Združenim narodom lahko kar diktirala pogoje, pod katerimi bi plačala nekaj svojih zaostankov, in se pri tem zanaša na pomoč tistih afriških držav, ki živijo od naših podpor, po svojih diplomatih pri ZN pa ne zakrivajo sovraštva do Amerike. Kot vzor takega črnega politika se je uveljavil egiptovski diktator Naser.
Ravno takrat, ko bi njegova administracija rada še hitro kupila za $35 milijonov pšenice, je napadel tako surovo in brezobzirno našo zunanjo politiko, da se je napadu čudil ves svoboden svet. Pri tem ni pomislil, da Amerika še ni pozabila, kako je v Kairu poulična drhal požigala ameriške knjige in kako so egiptovski pilotje brez potrebe sestrelili zasebno ameriško letalo, ki ni bilo nič oboroženo itd. Da se razburja nad ameriškim “vmešavanjem” v kongoško notranjo politiko, je razumljivo; da pa prav isti čas sam dobavlja orožje in “svetovalce” kongoškim upornikom, to je seveda vse v redu.
Med tem je naša politika v Južnem Vietnamu doživela novo bolno presenečenje. Naš poslanik Taylor in general Khanh sta se sporekla. Taylor je Khanhu očital, da je podpiral tiste mlade generale, ki so razgnali Visoki narodni svet in nekatere njegove člane pa celo zaprli. Zakaj? Visoki narodni svet je hotel posredovati med budisti in Van Huongovo vlado. Zakaj je svet hotel to napraviti, ni še jasno. Vsekako pa posredovanje ne bi moglo čisto gotovo ro-oiti slabih posledic, lahko bi tudi dobre. Generalom to ni lilo všeč, zato so svet razgnali, Khanh jih je pa podpiral.
So pač vsi skupaj hoteli držati Van Huongovo vlado v odvisnosti. Ker pa to vlado smatra naša dežela kot zakonito, bi tako tudi naša politika v Vietnamu prišla vsaj v delno odvisnost od tistih vietnamskih generalov, ki so na svojih položajih samo zato, ker Amerika podpira Vietnam.
Prirodno je, da poslanik Taylor s tem ni mogel biti zadovoljen. Generala Khanha je stališče poslanika Taylorja ujezilo in je dal javnosti tako izjavo, kot da Amerika želi gospodariti v Vietnamu in da jo je torej treba smatrati v nekem oziru kot sovražno silo. Khanhova izjava je že rodila dve posledici: med njim in Taylorjem ne bo več mogoče odkritosrčno in prijateljsko sodelovanje. Eden ali drugi bo moral preje ali pozneje izginiti iz politike v Vietnamu.
Druga posledica je hujša: pokazala je znova, kako stremijo vietnamski generali bolj za politično oblastjo v Sajgonu, kot za zmago na fronti proti rdečim gverilcem. Ako je generalom bolj pri srcu politična moč v Sajgonu kov zmaga nad komunizmom, potem je postalo jasno, da je treba iskati za naše odnose do Vietnama novo smer.
Tako sta Vietnam in Afrika sprožila proti pričakova- -	_ ________________
nju novo debato^ o naši zunanji politiki, posebno pa o pod-jkulturnsm in narodnem pogle-piranju tujine. Že prve izjave o obeh dogodkih napovedu-|du z ustanovitvijo slovenske sejejo burjo v političnih diskusijah. Burja je potrebna, kajti bo^ne šole in s svojim scdelova-
Ije tako, da še danes uspešno deluje.
Višek njegovega delovanja pe predstavljajo leta 1956 do danes. Pred petimi leti je umrl naš mu-čeniški škof dr. Gregorij Rožman, ki nas je vse do svoje smrti duhovno vzgajal s svojimi nedeljskimi prispevki v Ameriškem Slovencu. Po njegovi smrti pa razvija p. Fortunat nedeljske duhovne misli v istem časopisu. Zlasti pa je p. Fortunat zaslužen kot urednik Ave Marije in Koledarja, kjer vzgaja Slovence po širnem svetu. Zadnja leta se je izkazal kot strokovnjak v vprašanjih naše nebeške Matere Marije. Značilno je, da najdemo iste misli o
kmalu spet omogočeno in se bom potem spet bolj pogosto o-glašal. Poznanim pa, ki jim nisem utegnil pisati za Božič in voščiti za praznike, bom pisal po Božiču. Mislim, da so mi šteti dnevi delovanja v Chander-nagorju in prav trdno upam, da mi bo prihodnje leto omogočeno uspešnejše dopisovanje z ‘zaledjem’. V poziciji, ki jo imam, sem kot ‘principal’ (ravnatelj šole) presegel leta, ki so v po indijski vladi priznanih šolah dovoljena (60 je dovoljena meja). Pa tudj osebno si nekako in prav za prav še zelo želim spet v direktno pastoralno misijonsko delo, ki je fizično pač zelo naporno, za duha pa manj. — Torej še enkrat prav lepo prosim, da potolažite in v dobro voljo spravite toliko dobrih poznanih, ki sem jim že mesece želel pisati in sem se tudi pred Božičem že tedne pripravljal, da jim pišem, pa mi je poslovno delo to vsak dan preprečevalo, dokler ni postalo nazadnje sploh nemogoče, da še o pravem času kai naredim.”
Hvala Vam, g. pater, za voščila. Nič za to, če so se nekaj dni zakasnila. Vemo, da so Vam prišla iz srca. Zagotavljamo Vam, da smo Vam vsi in vse zvesti.
J. S.
borski stolnici. Novo mašo je Mariji, ki jih je razpletal p. For-zapel na Dovjem 14. julija 1940. tunat, pozneje tudi na vesolj-Takoj z zlomom Jugoslavije, nem cerkvenem zboru. Mislim,
da ni noben verski časopis v A-
spomladi 1941, se je začel za p. Fortunata 'križev pot. Tri mesece je trpel kot jetnik hitleri-janskih nasilnikov, kjer je doživel nezaslišana ponižanja. Po o-svoboditvi je deloval kot kaplan pri fari Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Zadnjih šest mesecev pred begom iz “raja” je deloval na raznih farah v radovljiškem okraju na Gorenjskem. Njegov brat Ivan je leta 1945 postal žrtev rdečega režima.
V letih 1945-48 je tnpel s študenti kot njihov prefekt v taboriščih Lienzu in Spitallu ob Dravi. Dne 7. junija 1949 je prišel v novo domovino, ZDA. Kot kaplan je deloval v letih 1950-51 pri fari sv. Cirila in Metoda v New Yorku, od sept. 1951 do sept. 1956 pa pri fari sv. Štefana v Chicagu. Nato pa je postal v Lemontu urednik verskega mesečnika Ave Marija.
Kot laik nisem upravičen podati ocene p. Fortunata kot duhovnika. Samo omenim, da je p. Fortunat mnogo dobrega storil kot spovednik, duhovni vodja in pridigar pri Sv. Štefanu in v Lemontu.
Kdo ne pozna frančiškanskega duha ponižnosti, katerega je p. Fortunat pokazal tolikokrat pri Sv. Štefanu. Če je zmanjkalo pri fari oskrbnika, ali kuharja, je on ti službi prevzel.
Največja vrli na njegovega značaja pa je njegova dobrotljivost. Za časa okupacije Slovenije po fašistih in hitlerjancih je kot karitativni delavec škofijske pisarne deloval za internirance v Padovi in pozneje za duhovne sirote na Gorenjskem. V stalni življenjski nevarnosti od strani okupatorja in komunistov, je obiskoval internirance in jim izkazal nešteto duhovnih in telesnih dobrot. Kot prefekt dijaških zavodov v begunstvu je beračil za dodatno hrano dijakom, zanje hodil v trdi zimi po drva in lovil iz deroče Drave les. Denar za počitnice p. Fortunat skoro redno razda v dobrodelne namene. Kot duhovni vodja Lige je storil toliko dobrega za reveže, da je skoraj nerazumljivo, da je našel ta čas, ko je vendar bil kot duhovnik polno zaposlen. Ligo je dvignil tudi v
meriki točneje poročal o poteku sedanjega vesoljnega cerkvenega zbora, kot “Ave Marija”. Zato ta naš edini in edinstveni verski mesečnik v Združenih državah toplo priporočam.
Slovenci v Chicagu smo patru FortunatrTh; decembra 1964 pripravili presenečenje, ko mu je Miklavž izročil darilo s čestitkami k njegovi petdesetletnici.
Slovenci v Chicagu želimo patru Fortunatu, da bi ga neskončna Dobrota ohranila nam še dolga leta, da bi s svojimi nauki svetil v današnjo materijalistič-no, mrzlo temo in ogreval srca našega težko prizkušenega slo venskega naroda, razkropljenega po svetu, pa tudi doma v stari domovini.
Značilno za naš narod je, da je vedno stal in stoji v kritičnih momentih na braniku slovenski duhovnik, ki se zavzema za malega človeka in mu ohranja duhovne, narodne in kulturne dobrine.
Še enkrat “Na mnoga leta! in Bog Vam plačaj!
A. F.
srečni smo, da živimo v Ameriki. Zelo veliko sveta sva že videla, toda naša dežela Amerika prekaša vse. Srečni smo, da smo ameriški državljani in da so bili naši otroci rojeni v Ameriki.
Danes smo si ogledali piramide, ki so zelo zanimive. Koliko časa je vzelo, da so zgradili te ogromne spomenike. Ravno sedaj znanstveniki odkopavajo in raziskujejo nove izlkopanine, kjer so ljudje živeli in žrtvovali svoje soljudi ali soncu ali luni. Zelo zanimivo!
Lepo pozdravljava vse naše znane in nepoznane rojake in rojakinje, prav tako tudi uredništvo lista.
Michael in Irma Telich
Urna pomoč
Pismo misijonarja p. Stanka Poderžaja
Paterson, N.J. — Nepričakovano hitro in zelo velikodušno so se rojaki odzvali prošnji za pomoč oo. salezijancem v Zagrebu, ki jih je povodenj hudo prizadela. Do Božiča sem prejel skupno $746.50.
Za vse dobro vneta gospa Terezija Cerar iz Clevelanda je kljub svoji starosti — v oktobru jih je izpolnila že 82 let — o-krog zvonika sv. Vida nabrala 102 dolarja.
V svojem imenu in v imenu prizadetih, ki bodo pomoč uživali, izrekam vsem darovalcem prisrčen “Bog plačaj!” Bom poslal imena domov, da bodo bogoslovci molili za svoje dobrotnike.
Potreba je velika in nujna, zato se še priporočam za pomoč. V Clevelandu sprejema prispevke tudi Slovenska pisarna v Baragovem domu (6304 St. Clair Ave.).
Rev. dr. Franc Blantik, SDB 202 Union Ave.
Paterson, N.J. 07502.
Pismo iz Ely
Ely, Minn. — Spoštovano u-pravništvo! Ko se Vam v novem letu prvič oglašam, izražam naj-lepše želje k dobremu napredku v letu 1965. Da bi Ameriška Domovina zahajala v vse domove slovenskih izseljencev po vsem širnem svetu, da bi nas povezovala v eno složno, ljubečo narodno družino!
Tu v Ely, v Minnesoti, imamo veliko snega, hudega mraza ni, toplomer stoji večinoma nad ničlo. Torej, kar prijetna zima.
Danes je tukaj umrl na svojem domu, pet milj zahodno od Ely, znani rojak John Podboy, star 88 let. Zapušča sina Johna ml. in eno hčerko. Naj v miru počiva.
Še enkrat Vam želim obilo zadovoljstva v novem letu in Vas naj lepše pozdravljam!
Joseph J. Peshel
uporabil za ta namen.
Koper, Slovensko Primorje.—• “Glavni praznik je minil. Obisk po cerkvah je bil še kar zadovoljiv. Sneži in dežuje, kakor kje.” (28. dec. 1964.)
London, Anglija. — “Ko so tu vpeljali angleščino pri maši v cerkvi, je začel rabiti slovenščino pri sv. daritvi tudi naš slovenski duhovnik, ki mašuje v 14 škofijah na našem otoku. Ljudje so to silno radi sprejeli ter so navdušeni, saj smo Slovenci čakali že dolgo na to.” (31. dec. 1964.)
J. S.
Praznik Sv, Družine
Iz praznite pošte
Ofas s poti po Miki
treba je vendarle enkrat začeti razgovor, kje in kaj so naši narodni interesi, kje, kdaj in kako je naša narodna varnost
njem pri raznih vprizoritvah. Ligo je postavil na trdne teme-
Cleveland, O. — Prve dni po Božiču sem dobil od našega slovenskega misijonarja p. Stanka Poderžaja, jezuita, pismo iz Indije. V njem je naprosil, naj bi sporočil po AD in AS nekatere stvari njegovim prijateljem, dobrotnicam in dobrotnikom po ZDA in Kanadi. Tole so tiste stvari:
“Že zdavnaj bi bil moral pisati, da bi bilo ob pravem času za Božič, pa 'nisem utegnil. Soli mi dajeta toliko dela in letanja, da kar ne pridem do pisanja. So pa še druge poti in drugačna zaposlenost. — V nedeljo, 13. dec., nas je obiskal g. Vinko Zaletel.
Namen tehle vrstic je predvsem, da Vam in vsem našim dobrim rojakom, podpornikom in podpornicam misijona — tistim, ki se ga spominjajo bodisi v molitvi 'bodisi gmotno, ali pa na obojen način, — voščim prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Lepo prosim tudi, da jjm sporočite, da sem še vedno v takih razmerah, da mi je nemogoče (posebej pisati na več strani, da pa upam, da mi bo'!pride šele
MEXICO CITY, Meh. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Zopet se Vam oglašam s par vrsticami in sporočam, da se sedaj nahajava v Mehiki na obisku pri drugemu bratu Jožetu. On živi v Mehiki že 40 let in se je po tolikem času že lepo udomačil. Tukaj se je tudi poročil in ima dva otroka, sina in hčerko. Sin je znanstvenik in se udejstvuje pri raziskovanju raka. Pravkar se je vrnil iz Evrope, kjer se je udeležil raznih konferenc v Parizu, Rimu, Amsterdamu in Ženevi v Švici. Hčerka pa je dosegla doktorat v odvetniškem poklicu in je odvetnica.
Ko pride človek v Mehiko, se mu zdi, kot da je prišel na drugi svet. Mehikanci se zelo razlikujejo po značaju in navadah in so povsem drugačni kot Argentinci. Težko bi se bilo udomačiti.
Mesto Mexico City je v zadnjih desetih letih zelo napredovalo. Prebivalstvo je porastlo za tri milijone, tako mesto sedaj šteje šest in pol milijonov. O-gromno se zida. Ravno sedaj gradijo apartmente za 90,000 ljudi, tako da človek verjeti ne more, da se da kaj takega ustvariti. Stavbe so tu zelo visoke, po 15, 20 ali več nadstropij, in so nagnjene na eno ali na drugo stran. Odkar moj brat tukaj živi, se je mesto ponižalo za celih 18 čevljev, ali 3 metre.
Ko človek potuje po svetu, do spoznanja, kako
CLEVELAND, O. — G. Franc Urbanija, lanski slovenski no-vomašnik, doma iz župnije Moravče pod Limbarsko goro na Gorenjskem, ki je 13. decembra 1.1. opravil v Slovenski vasi, La-nus, Argentina, svojo prvo Gospodovo daritev, nam je poslal v priobčitev te-le vrstice:	“Ko
sem po 13 letih študija v škofovem zavodu in v Slovenskem semenišču Adrogue v Argentini prispel do duhovništva, čutim globoko hvaležnost do vseh, ki so mi pomagali na tej poti. Zato se zlasti zahvaljujem tudi vsem velikim dobrotnikom in dobrotnicam te ustanove po ZDA in Kanadi ter drugod po svetu in se vseh hvaležno spominjam v svojih molitvah. — Ob tej priložnosti izrekam in želim vsem tudi srečno in blagoslovljeno novo leto 1965.”
Profesor Matija Tomc, znani slovenski skladatelj, od revolucije naprej župnik v Domžalah, Slovenija, se iskreno zahvaljuje za praznična voščila vsem rojakom pa svetu, ki so mu jih voščili. Vsem želi enako in jih pozdravlja.
Gdč. Dorothy Slak, ki je v a-meriški službi v državi Laos v Aziji, po znani clevelandski Slakovi družini vošči vsem svojim prijateljicam in znankam v Clevelandu in drugod v naši deželi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1965. Gospodični Slakovi se za lepa voščila vse imenovane prisrčno zahvaljujejo in ji obenem voščijo vse najboljše za god, ki ga bo obhajala v začetku prihodnjega meseca.
Prevzvišeni Joseph Kiwanu-ka, prvi črnski nadškof v Afriki, Rubaga, Mengo, Uganda, Vzhodna Afrika, se pismeno (29. dec. 1964) prisrčno zahvaljuje za velikodušne darove in drugo podporo, ki jo uživa s strani Slovencev v ZDA in drugod po svetu ter jim obenem vošči “good Christmas” in “New Year greetings”. Piše, da njegova domovina v teh časih najbolj pogreša duhovnikov. Vso skrb zato posveča vzgoji duhovniškega naraščaja. Zato gradi tudi Malo se-
Cleveland, O. — V nedeljo, 10. januarja, bo po vsej Ameriki praznik Sv. Družine. Pojdimo v mislih malo v mesto Nazaret, tam sta pred 1965 leti živela Marija in Jožef. Jožef je bil tesar ter je z delom, svojih rok preživljal sebe in svojo ženo. Ko je prišlo povelje za popis vsega prebivalstva pod cesarjem Avgustom, je Jožef vzel svojo ženo Marijo in šel v Betlehem, od koder je izhajal njegov rod. Iz Nazareta do Betlehema je dolga pot. Tedaj ni bilo železnice, ne avtobusov, potovati je bilo mogoče le peš, na konjskem ali oslovskem hrbtu ali v vozu.
Pomislimo na vse to v nedeljo na praznik Sv. Družine! To je tudi praznik naših družin, zato pripeljimo k skupnemu sv. obhajilu članov Društva Najsv. Imena tudi člane svojih družin. Pri Sv. Lovrencu bo skupno sv. obhajilo med sedmo mašo. Po sv. maši poj demo vsi v cerkveno dvorano k skupnemu zajtrku in malemu programu. Pridite tudi tisti, ki še niste člani Društva Najsv. Imena. Pridite in stopite v njegove vrste!
Ko smo mladi in zdravi, ne mislimo dosti na to, da bo treba nekoč vzeti slovo od tega sveta in od vsega, kar smo si tu nabrali. Le tisto, kar smo dobrega storili, pojde z nami. Društvo Najsv. Imena nas hoče pripraviti za oni svet. Ko< bomo stali nekoč na njegovem pragu, nam ne ho žal, da smo bili njegovi člani.	;	:
Prihodnja nedelja je praznik Sv. Družine, praznik družin za vse katoličane, kjerkoli žive, tudi za vse katoliške Slovence. Počastimo ta dan Sv. Družine in utrdimo vezi v naših lastnih družinah, da bodo res prava podoba nazaretske Družine!
Jakob Resnik
— Največji ledeniki izven o-beh polarnih področij so na A-1 jaški in v Yufeonu.
IZ NAŠIH VRST
Millvale, Pa. — Preblaga gospa! Vse slovenske sestre, kar nas je tukaj v Millvalle, Pa., Vam najprej želimo prav srečno, milosti polno novo leto.
Dolgujemo Vam veliko zahvalo, ker nam že toliko let pošiljate brezplačno Ameriško Domovino. Dobri Bog naj Vam to veliko dobroto bogato poplača. Me Vam ne moremo drugače kot z molitvijo.
Vsaka izdaja nam tako dragega lista nam prinese košček mile domovine, kajti “Vesti iz Slovenije” so prve na vrsti. Zato srčno želimo, da bi še dolgo, dolgo let 'donela sladka slovenska beseda v novi domovini Ameriki.
Sprejmite naše iskrene pozdrave od Vam vedno hvaležnih
Slovenskih sester v Millvalu
*
Joliet, 111. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno leto. Ne zamerite prosim, da sem malo zakasnela. Ne bi mogla biti brez Ameriške Domovine, saj jo be-
rem že tri in petdeset let. Že-menišče, iz katerega naj bi dobil ’ hm Vam še nadalje obilo uspe-kmalu dovolj dobrih in svetih!ha in Vas najlepše pozdrav-duhovnikov. Darove, ki jih je Ijam!
prejel od Slovencev v ZDA, je!	Mrs. Jennie Plut
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
‘Tri meni je ravno tako,” začne Poberin, ne da bi pogledal kmeta. “Nimam, nimam. Od vseh strani me glojejo; zdaj ta, zdaj oni, danes to, jutri ono. Koliko izdam za vsak dan; za obleko, za usnje.”
“Saj sta samo dva,” opomni kmet.
“Ej, tudi dva porabita, kaj ti veš. Ob vse bom. Pa vsi ste nad menoj. Vsi vpijejo: Poberin ima, Poberin ima. Kje pa vendar? Kako ste čudni ljudje; treba je varčevati. Revščina povsod.”
“Storite dobro,” je prosil kmet in beseda mu je ostala v grlu. “Kmalu vam vrnem.”
“Je težko, težko, ljubček moj, saj pravim: ni varno, ni varno; lahko izgubim; kdo ve, kako bo.”
“E, varno, varno; saj nimam toliko . .
“Vem, vem, pa vendar: jaz nimam.”
‘‘Vsaj sto dajte.”
“Sto, sto!” se je čudil Poberin, kakor da je previsoka svota. “Sto, to je že par volov,”
“Saj dobite nazaj; gozd bom prodal, eno telico, a zdaj potrebujem in kje naj se usodim. V stiski sem.”
“Jaz tudi, jaz tudi,” je govoril Poberin, ne da bi pogledal kmeta. “Ne gre, ne gre, saj pravim.”
Kmet je vrtel klobuk v roki in molčal. Poberin se ni dal omehčati.
“Oha,” je vzdihnil kmet.
“Ohaaa,” je vzdihnil Pobe-Nn.
“Jaz sem mislil. . .” je začel kmet in utihnil.
‘‘Časi so taki. . .” je rekel Poberin.
“Zastonj vendar nisem prišel tako daleč, če ne, mi prodajo domačijo, zapode druži-ho po svetu,” je govoril kmet skoro z jokom.
“Vem, vem; beračev je dosti, saj pravim: beračija, sama beračija povsod, kamor pogledaš.”
“Saj smo bili včasi v sorodu . . .” je začel zopet kmet boječe. “Vašega očeta stric in ^hoja stara mati sta bila vsak ^2 enega brata . . .”
“Je že mogoče .. .” je rekel ■hialomarno Poberin.
Kmet je videl, da je vse za-8tonj. Hotel se je obrniti.
“Ker si ti,” je začel Pobe-1'in, “naj bo, ker si ti. E, deset boš dal od sto in vrnil ob letu,
ne pa veš, kako moram.”
“Deset!?” se je začudil bftiet in takoj utihnil.
‘Saj ne silim, saj ne silim; l)a ne; kakor hočeš,” je go-v°ril s smehom Poberin.
“Saj nič ne rečem, saj nič 116 rečem . . .” j e mrmral bnret, boječ se, da uniči še ^°» kar je izprosil.
Poberin je vstal in odšel v b^ugo sobo, kjer se je kmalu c‘Ulo žvenkljanje tolarjev. Poberin je prešteval denar.
Kmet si ie globoko oddahnil.
Poberin se je vrnil počasi, s Ozkimi koraki.
Torej, kakor sem rekel: po eseV’ je rekel in začel šteti ® tresočo roko tolarje na mizo, abor da so priraščeni na nje-^°Ve suhe prste.
^daj je stopil v sobo An-leJko in obstal pri vratih. arec se ni ozrl in je metal mizo tolar za tolarjem, ai je tako prijetno delo njegovim ušesom. Ko je odštel, Se je ozrl.
Ravno prav; boš za pričo,” 1-ekel Andrejku.
Kmet je potegnil z obema
rokavoma prek čela, kakor da bi hotel izbrisati, če je morda tam zapisano, da je dolžan Poberinu. Odšel je počasi in poltiho ponavljal:
“Lakomnik.”
“I kaj pa ti?” je začel Poberin v strahu, da je zopet eden tu, ki bi rad denarja na posodo. Poznal je Andrejka s sejmov.
Poberin je bil človek sključene postave, hudih, potuhnjenih oči. Njegova zunanjost je kazala izmučenega človeka, a ne od let, ampak od truda, trpljenja in pomanjkanja. Lase je nosil dolge in bril se je malokdaj. Usta so bila nenavadno široka, prav tja do konca čeljusti, kjer sta moleli dve kosti iz obraza. Ves obraz je bil kost in koža.
Andrejko je stal pred starim skopuhom in gledal to telo izmučeno od dela. Sedel je za mizo, kakor pri nas vsak gost, in čakal besede. Tudi Poberin je čakal njegove besede in se prijazno smehljal.
Andrejko je pomislil, ali bi začel z njim pogovor, ali ne. Zdelo se mu je, da, če bi srečal starca kje zunaj na cesti in bi ga ne poznal, da bi mu podaril kos kruha, ali pa celo krajcar; češ: revež je berač. In v hipu se mu je zazdelo, da bi se Poberin ne branil niti kosa kruha, niti krajcarja, ampak bi stegnil tresočo roko in parkrat težko zadihal, kakor človek, ki ima naduho. Okrog so govorili, da se stari Poberin pri vsem svojem bogastvu upogne na poti, čeprav težko, za vsako malenkost, da pobira žreblje po polju, da prinese košček lesa, ali tudi še kako manj vredno stvar domov. ‘S starim se novo prihrani’, modroval je včasi, varčevati je treba. Vse take stare stvari je nosil starec domov in jih shranil v veži in porabil ob priliki, češ: brez sedem let vse prav pride. Zato so dejali, da gleda zmeraj na tla, da bi kaj našel, in da ima pri svojih letih čudovito dober vid. Drugi pa so govorili, da bo kmalu umrl, ker je to vselej znamenje bližnje smrti, če kdo pobira žreblje po potih, kakor da bi jih pobiral za svojo krsto. A vendar je bil starec močan, nosil je koše, ki bi se jih mladi ne upali, in opravljal svoje delo brez družine; samo črez naduho in črez starost je vedno tožil, češ: starost, starost, leta, leta, vedno bolj me teže. Sicer je malo govoril z ljudmi, če je srečal na poti človeka, šel je mimo, ne da bi ga pogledal; gledal je v tla in navadno kaj zamrmral. Govoril je rad o vremenu.
Tako sta si sedela nasproti ta dva moža. Andrejko se je med tem ozrl nekolikokrat po starinski sobi; videl je slabo pobeljeno peč in se čudil, da nima Poberin lončene peči, kakor je v navadi; nad pečjo sta se križali dve palici, ki sta nosili polico. Na policah je viselo nekaj starih cunj, na polici so stale latvice z mlekom, po stenah pa je zapazil razobešeno vse polno stare šare, podkev, verige in drugih reči, ki jih je bil Poberin nanesel domov.
Obema je bilo nekako čudno. Poberin je začel bobnati po mizi in zdaj pa zdaj pogledal na Andrejka, češ: kaj hoče pri meni ta človek? Andrejko pa ni mogel kar s svojimi skrivnostmi na dan.
“Vidiš, tako je zmeraj pri meni,” je začel Poberin, “daj, pa daj!”
(Dalje prihodnjič) •
Schaefer Brewing Bo. povešala prodajo piva
CLEVELAND, O. — Predsednik F. & M. Schaefer Brewing Company R. J. Schaefer je objavil, da je družba tekom preteklega leta prodala za 10% več piva kot prejšnje leto. V teku 122 let svojega obstoja je prvič presegla 4 milijone sodov. Prodajo so povečala vsa tri okrožja, na katera ima podjetje svojo prodajo razširjeno. Cleveland in severni Ohio pripadata Južnemu področju.
Predsednik je dejal, da je prodaja pri Schaefer podjetju po-rastla precej bolj kot pri ostalih pivovarnah po deželi. Prodaja se je povečala tako v steklenicah, kanglicah kot tudi v sodih. Zadnje je posebno zanimivo, ker je prodaja v zadnjih letih v sodih nazadovala.
Za kratko proslavo lanskega uspeha sta družbeni pivovarni v Albanyju in v Baltimorju. poslali vsaka po en sod piva v Schaeferjevo pivovarno v Bnoo-klynu. Ob navzočnosti glavnega produkcijskega manager j a je predsednik Schaefer pritisnil gumb in sodi so začeli teči po tetkočem traku. Podobno slavnost so imeli v pivovarni tudi 1. 1944 in 1. 1950, ko je družba dosegla prva dva in prve tri milijone sodov letne prodaje.
Predsednik je dejal, da so pri obeh prvih uspehih igrali vlogo splošni narodni dogodki. Prvi milijon je bil dosežen komaj pet let po ukinitvi prohibicije, ko je bilo povpraševanje po pivu veliko in je industrija čutila tudi prve uspehe obsežnega o-glaševanja. Združene države so bile v vojni in Schaefer pivovarne so dobavljale velike količine piva za vojaštvo onstran morij.
Danes je položaj drugačen. Obdržalo se je le nekaj pivovarn, ki gredo s časom, ki se trudijo, da se pravočasno prila-gode novim potrebam in željam trga.
Clevelandski oddelek Južnega okrožja vodi John J. Garrity, njegov glavni stan je na 20545 Center Ridge Road, Rocky River. Razvažalci in prodajalci na debelo so v večih mestih severnega Ohia, osrednje in zahodne Pennsylvanije.
AD
-------o—------
— Država New Hampshire je po1 površini 11-krat večja od države Rhode Island.
Ari. de P.;
Rdeči balonček
“Peter, sedi ravno!”
Peter je ubogal. Pozabil je na svojo pomarančo in poslušal pogovor svojih staršev. Starši se niso menili za njegovo navzočnost in so se pogovarjali že v začetku obeda o velikem vprašanju, ki zanima človeštvo že od rojstva: o smrti in njenem misteriju.
Med več ali manj nepovezanim razlaganjem pravi gospod Reval kar tako brez posebnih misli:
‘Teter, ne naslanjaj se s komolci na mizo!”
Peter se ne zmeni za svarilo. Z neubogljivim kodrom, ki mu leze na čelo, z oživljenim obrazom in z na pol odprtimi usti sledi Peter misli, ki ga je pravkar obšla. In, z nezavestno krutostjo otrok vpraša:
“Ali pride stara mama kmalu v nebesa?”
Njegova stara mama, ki jo Peter obožuje, je že več let vsa hroma. In že neštetokrat se je skrivaj govorilo o njeni smrti kakor o edino možni rešitvi, ki bi končala njeno trpljenje. Toda vprašanje je ostalo brez odgovora. Malo pozneje, ko so' ga žareče oči sinčkove vznemirile, je gospod Reval zapovedal, naj poje Peter svojo pomarančo in govori o čem drugem.
•
“Stara mama, kam letijo rdeči balončki, kadar jih nekdo spusti?”
“V nebesa, da se bo mali Je-zuščok: z njimi igral.”
Peter sedi modro zraven stare matere in sestavlja z velikim trudom nekak Eiffelov stolp, ki se začenja nagibati.
Stara gospa odgovarja ne-utrujeno1 na vsa njegova vprašanja. Prepletajoč resnično z neresničnim, ustvarja otroku ves tisti fantastični svet, neznani in pravljični svet, koder se sprehajajo vile.
Peter, ki se je rodil v času strojev in mehanike, išče pri stari mami hrano, ki je potrebna njegovi domišljiji. Nikoli ne pripoveduje staršem, ki so preveč moderni, izmišljenih prigod, ki jih posluša z zasanjavimi očmi.
“Stara mama, moj Eiffelov stolp noče ravno stati.”
‘[Podloži torej na eni strani škatlico vžigalic.”
Peter namrši obrvi in pogleda
staro mamo, češ, to sploh ne spada k stavbi.
“Pojdi sem k meni, moj ljubček! Ali hočeš, da ti povem zgodbo- o babilonskem, stolpu?”
“Oh, da, da!”
In stara mama začenja z nežnim glasom:
“Nekoč je bil neki.. .”
*
Nekega jutra okrog tretje ure je stara gospa izdihnila, ne da bi bila izpregovorila. Za Reva-love je bil to velik dogodek. Ker ni nič kazalo na to, da bo tako naglo umrla, ni bil nihče ob njeni smrtni postelji. Umrla je mirno, brez razburjenja.
Na dan pogreba je ostal Peter, ki so mu hoteli starši prihraniti preveliko žalost, doma. Deček je gledal skozi okno pogrebni sprevod, ki se je oddaljeval. Potem je šel kakor mag-netiziran v sobo stare mame. V polmraku je boječe stopal in se približal ležišču, ki je bilo zdaj tako prazno. Nenadoma so se mu razširile oči od presenečenja. Na nočni omarici je stala sredi raznih zdravil njegova fotografija kot dveletnega dečka. Ves zmeden je skušal razumeti, zakaj jo je stara mama tam pustila. Morda jo je pozabila? Res je, da ima tisti, ki odhaja v nebesa, mnogo dela. Ampak vendar ji mora biti zelo žalostno brez fotografije, ki jo ima tako rada.
Peter nestrpno čaka na povratek staršev. Komaj prestopijo prag, že jim skoči naproti o-trok, Iki govori v zadregi:
“Očka...”
“Kaj bi rad, moj fantek?”
“Jaz... Jaz bi rad rdeč balonček.” Čudna želja preseneti gospoda Revala.
“Rdeč balonček?”
“Da, očka, prosim, kupi mi enega!”
In Peter prosi tako milo, da mu oče slednjič ugodi, češ, saj je še otrok.
*
Popoldne nese Peter balonček v svojo sobico kakor kak zaklad. Na motvoz pri balončku priveže z nitjo nekaj, kar je prej skrbno zložil. Zadovoljen s svojim delom odpre okno in mala roka izpusti balonček v zrak.
Petrčkove oči sledijo rdeči krogli, ki odnaša proti nebu njegovo fotografijo, na katero je z neokretno roko zapisal:
O MRAKU — Sonce je zašlo in mrak zajema pokrajino ob obali Floride. Le samotni ribič preskuša svojo srepo.
“Balonček je za tebe, Jezu-šček, fotografijo pa daj stari mami!”
-------O--------
IcHisfi dali laserja pol bilijona kredita?
KAIRO, Egipt. — Naser je zadnje dni kar nekam utihnil. Politični opazovalci v Kairu pravijo, da ga je ruski tovariš Še-lepin pripravil do molčanja. Razodel mu je namreč, da Rusija ne more Egiptu pomagati z deželnimi pridelki, posebno pa s pšenico, ker tega blaga še sama nima zadosti. To so hitro opazili v Parizu in namignili Naserju, da bi pšenico morda lahko kupil v Franciji, seveda, ako se preje spravi z generalom De Gaullom. Ne Naser ne De Gaulle še nista namreč pozabila spora zaradi sueškega kanala iz 1. 1956.
Ker egiptovsko časopisje mora nekaj pisati, je režim izvrtal podatke, koliko kreditov je dežela dobila obljubljenih iz komunističnih držav. Pri seštevanju teh kreditov so dosegli lepo vsoto nad pol bilijona dolarjev. Seveda ni Naser dobil dolarjev na roko, ampak samo v dobavah industrijske opreme in nekaterih vrst industrijskih surovin. Med drugim ga je tudi Tito podprl s kreditom $17.5 milijonov. Egipt pa kreditov še ni izčrpal, ker mu rdeča oprema še ni bila dobavljena.
Seveda pa Naserju manjkajo dolarji. To čutijo njegove tovarne, ki morajo zaradi pomanjkanja uvoženih surovin ustavljati obratovanje. Pri tem pa ima Naser že okoli $200 milijonov zapadlih dolgov v zahodni Evropi. Da zamaši vsaj za prvo silo vse te luknje, je moral prodati iz svojih zalog približno za $30 milijonov zlata.
Senat je “dobavil” dosti
kandidatov za Belo hišo
WASHINGTON, D.C. — Kongresni zgodovinarji so zopet o-pozorili na pojav, da naš senat kar pridno “dobavlja” kandidate za Belo hišo. Največ sreče ima pri tem senatni odbor za zunanjo politiko.
Tekom zadnjih 150 let je kandidiralo 11 članov odbora za predsednika republike, 15 pa za podpredsednika, Humphrey je do sedaj zadnji med njimi. Za predsednika so bili izvoljeni samo štirje; kandidat j e za podpredsednika so imeli večjo srečo, izvoljenih jih je namreč bilo od 15 kar 11.
Tito o življenju Nikite v pokoju
WASHINGTON, D.C. — Jugoslovanski predsednik Broz-Tito je sen. Fulbrightu, ko je bil nedavno v Belgradu, dejal, da živi odstavljeni Nikita Hruščev v neki stanovanjski hiši v Moskvi, ima pa na razpolago tudi podeželsko hišo in avtomobil. Dobiva preračunano v ameriški denar nekako $11,000 pokojnine na leto.	.	‘
MAU OGLASI
V	najem
4 sobno stanovanje s kopalnico, v bližini sv. Vida, se poceni odda. Vprašajte na 5516 Carry Ave., zadaj. _________________ —‘(3)
V	najem
Oddamo v Collinwoodski naselbini 4 sobe spodaj v sko-ro novi hiši. Kličite WH 3-5970.	(6)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517.
(11)
Pravoslavni škof Dijoni-zij zmagal pred okrajnim sodiščem
WAUKEGAN, 111. — V znanem sporu v krogih srbske emigracije, ali naj potegne s patri-jarhom v Beogradu in njegovimi škofi ali pa z škofom Dijo-nizijem, ki se je ločil od patri-jarha, igra veliko vlogo tudi vprašanje, kdo naj bo lastnik in kdo naj upravlja premoženje srbskih cerkvenih občin. Obe struji si lastita to pravico, spor je moral iti na sodnijo.
Tako je patrijarbova skupina tožila škofa Dijonizija, da nima pravice do lastništva cerkvenega premoženja v Liber tyville, 111. Okrajni sodnik Ph. W. Yager je tožbo zavrnil in se postavil na stališče, da “verska svoboda nima nobenega opravka s premoženjem”. Ne jamči za svobodo, da lahko skradeš cerkve.”
Spor seveda ni končan s to razsodbo, bo šel na višje instance.
Spor glede uporabe cerkvenega premoženja v Clevelandu pa pride v sodno razpravo v drugi polovici januarja.
V mongolski kcmuni-stičn 'stranki so nastala trenja
ULAN BATOR, Mong. — Za usodo mongolske komunistične stranke bi se najbrže nihče na svetu ne menil, ako ne bi bila ta stranka neke vrste barometer za odnose med ruskimi in kitajskimi komunisti. Mongolski komunisti so dosedaj stali zvesto na strani • Moskve in se niso podajali pod kitajski vpliv. Sedaj pa je v glavnem strankinem odboru nastopila struja, ki zahteva, naj se Mongolija osvobodi ruskega vpliva, obenem pa tudi ne pade pod kitajski.
Voditelji struje povdarjajo narodno samobitnost, so torej neke vrste nacijonalisti. V Moskvi se; mongolskih nacij onalistov zaenkrat še ne bojijo, tcda skrbno opazujejo, kaj se gcdi v mongolski prestolici. Ni še namreč dognano, kaj tiči za nacijonalisti. Morda imajo pa med njimi skrivni prijatelji Peipinga svoje prste vmes.
V	najem
Želim sprejeti v najem mirno odraslo družino. 5 sob, drugo nadstropje, zadostno zemlje za poletni pridelek. Rent po dogovoru!
Stari urar John Prostor SSI Babbitt Rd., Euclid, Ohio Tel: RE 1-4022
(30 dec. 6. jan)
IMAMO NA PRODAJI
vsakovrstne hiše, lote in farme na lepih krajih Clevelanda in v njegovi okolici.—Razen tega pa dajemo vso potrebno in zanesljivo postrežbo ljudem, ki gredo začasno ali stalno ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoja posestva!
KNIFIC REALTY
820 East 185. Str. IV 1-9980
(W-X)
V	najem
Oddamo 3 lepe sobe, spredaj, spodaj. Vpraša se na 1258 E. 61 St. zadaj. —(5)
V	najem
3 opremljene sobe se odda na 1552 E. 49 St. —(5)
V NAJEM
TRGOVSKI PROSTOR
preje Kcmin?s Drug Store
6430 St. Clair Ave.
Za pojasnila kličite
IV 1-5380
Išče sobo
Starejša Slovenka bi rada dobila sobo pri Slovencih. Kdor ima kaj, naj sporoči v našem uradu.	(4)
Potovanje v Fiorido!
Prvi teden v februarju se odpeljem z vlakom v St. Petersburg, Fla. Ako so kake žene ali dvojica namenjeni, bi' bila lepša družba vsaj do Jacksonville. Poizve se pri A.D. pod značko ‘‘S o n č n a
oo<=>o(><ii>oo<ir>oo<ci^
& o
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
0<cz>00<cr>00<ci>00<ir>00<z^0<cz>0{>
Ko sem nekoliko odrastel, me je učila brati in pisati sama. Sicer pa mi je vedno pripovedovala, da bom študiral, da bom učen mož. Meni to ni dopadalo. Rajši sem letal okrog po bosti in polju, nego sedel pri bukvah. Sicer pa mi je mati nevede jemala veselje do učenja in mi cepila kali takega brezpridnega življenja, kakor sem ga res imel. To pa je bilo posebno tačas, ko se ji je bolezen vračala in mi je, nevede, kaj govori pravila vse, kar sem jaz tebi povedal in še več, vse bolj natanko. Tako sem se, dasi vem, da mati ni nikdar tega. hotela, navzel sovraštva do tistega moža, ki mi je dal življenje, ki je pa materi tako neusmiljeno podrl in pokopal srečo. Že kot mlad fante sem si ga želel dobiti, da bi tako ravnal ž njim, kakor je on z materjo. Le z nevoljo in da bi matere ne žalil, sem molil zvečer ž njo vred ‘za časno in večno srečo očetovo’.
Kolikor je bila moja mati starša, toliko bolj poredkoma jo je obiskovala bolezen. Zadnje leto sem jo spoznal, kadar jo je zapustila razumnost šele po tem, da je postala zgovornejša in mi pravila o mojem očetu, ki ga sicer ni jemala v misel.
‘Ti boš učen, kakor on!’ mi je govorila ob takih prilikah. — ‘Ti boš znal govoriti, še slaje kakor on! — Legati in slepariti se boš naučil in o! — še zavdajati, strupe poznavati, vsega se boš naučil kakor tvoj oče. — Pa ne smeš izkušati, kar boš znal, greh je to! On je greh storil — grehov veliko! Ti boš drugačen, ne boš podoben očetu. On ni imel srca, ne ljubezni!’
Tako mi je govorila. Meni se je šola pristudila. Mislil sem, da so vsi učeni enaki tistemu, ki ga mati imenuje očeta.
Štirinajst let sem bil star, ko me pošlje mati v mesto, da bi hodil v šolo. Od nje sem se bil precej naučil, tako da bi bil lehko izhajal.
Svoje imetje je posodila mati kmetu, pri katerem sva stanovala in živela. Tačas je bilo že še toliko, da bi se bil
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DRAGI BRAT, STRIC IN SVAK
Anton Hočevar
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 6. januarja 1963.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir uživa raj naj sveti.
Žalujoči;
žena FRANCKA; SESTRE, BRATJE, NEČAKI in NEČAKINJE ter drugi sorodniki.
Cleveland, O., 6. januarja 1965.
jaz lehko vzdržal nekaj let. Za pozneje, ko bi bil starejši, pa je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč, ki jo je bil pred nekaj leti ponujal.
Toda ni je bilo treba.
Komaj je mati s solznimi očmi v mestu od mene vzela slovo, naročevaje mi, n a j bom priden, in odšla od mene, ko sem jaz izprevidel, da sem preveč navajen nje, kakor da bi se mogel privaditi tujim ljudem. Komaj je bilo en teden, že sem bil na potu domov — ali ker pravega doma nisem imel, bolj prav — k svoji materi. Našel sem, cla je ona taka ko jaz, da je jokala noč in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem prišel, in karala me je obenem. Prosila me je, naj grem nazaj, in videlo se je, kako rada bi imela, da bi ostal pri nji.
Naredila sva, da bom še eno leto odložil šolo, da se bom pridno učil od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto pa pojdem za stalno in zagotovo nazaj v mesto.
Ali tega prihodnjega leta ni doživela. Jaz sem mislil, da jo bom zmerom imel. Ah, ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta!”
Do sem je Mrtinek mirno pravil, le včasih se mu je poznalo, da mu spomin te ali one reči zbuja čuvstva, ki jih težko kroti. Tu pa je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z nobeno gubo na obrazu, potem pa mu je pritekla debela solza iz očesa in zjokal se je kakor otrok.
Tudi Lovre je bil ginjen. Domislil se je svojih roditeljev in vprašanje mu je prišlo: Ali si ti tako spoštoval svojo mater, kakor ta spoštuje njen spomin? Koliko globo-čje, nežnejše čuvstvo ima ta človek, ki bi ga marsikak izobraženec zaničljivo po strani pogledal in obsodil kakor siro-veža, češ, da blažjega čuvstva, kakor ga imajo živali, niti zmožen ni!
“Še tisto zimo je moja mati nevarno zbolela”, je pravil Mrtinek dalje.— “Preden sem vedel, ali je mogoče ali ne, sem jo videl ležati mrtvo. In kakor bi z neba na zemljo padel, sem bil sam, brez sorodnikov, brez prijateljev!
Na smrtni postelji mi je izročila svoja pisma in izpričevala. ž njimi mi je rekla poiskati in se izkazati svojemu j očeta, tvojemu stricu. Kadar! boš v veliki sili, ga poišči, j tako mi je naročala; povedi! mu, da ga prosim, naj tebi popravi, kar je meni hudega storil; povedi mu tudi, da mu iz srca odpuščam.
Tega poslednjega mu nisem nikdar povedal. Prosim torej cebe, bratranec moj! — Pa
morda te je sram, da te tako imenujem?”
Kvas ni mogel odgovoriti. Podal mu je roko, ki jo je Mrtinek smehljaje se prijel in stisnil, rekoč : “Bratranec ! Ko si pred precej veliko dnevi prvič prišel v ta kraj, sem ti prerokoval, da me boš pomnil. Tačas sem to mislil drugače, zakaj čeravno se mi je zdelo, da si mi morda po njem nekaj v rodu, nisem vedel, da si moj bratranec, in kar je še več vredno, bratranec dobrega srca. Pozabil pa nisem, kaj sem obljubil. Pa kaj sem te že hotel prositi? že vem! Povedi mu ti, da mu je moja mati na smrtni postelji odpustila, povedi mu precej zdaj, ko mu boš izročal pisma, ki sem ti jih dal.”
‘‘Gospod Piškav je tvoj oče?” — vpraša strme Kvas.
“In tvoj stric! — Piškav se imenuje. Menda mu je bilo ime Kaves zoprno in prekrstil se je, odkar se je naselil tukaj.
Ker sem ti že toliko povedal, moram do kraja povedati.
Po materini smrti bi bil imel jaz oditi zopet v mesto v šolo. Ali ni mi bilo mar naučiti se kaj več. Umrl bi bil najrajši, zakaj nisem vedel, ali imam kaj opraviti na tem svetu ali nimam. Le ena misel mi je vedno in vedno prihajala, namreč ko bi njega dobil, ki je mojo mater tako ponižal in prevaril in storil, da je meni umrla zgodaj, prezgodaj; kako bi ga hotel pestiti, kako bi mu hotel zbujati hudo vest! To je zoper naravo, zakaj oče je oče, pa jaz sem imel svojo strast in ustrezal sem ji!
Kmalu sem videl, da me težko gledajo ljudje, pri katerih sem bil. Zapazivši to, nisem vprašal, koliko imam še materinega denarja dobiti ali kaj drugega, temveč navezal
mmsi
STOLP ZMAGE — Visoki kameniti spomenik v državi Rajastan v Indiji imenujejo “Stolp zmage”.


OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI !
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
sem culo ter sem šel; Kam grem, tega nisem vedel. Tako se začenja moje desetobrato-vanje.
Ti boš morda vprašal, kako je to, da sem obrnil ravno ljudsko vero na desete brate v svojo korist in brez posla živel.
To vprašanje sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako začel, pa sam ne vem, če znam pravi odgovor ali ne. Od začetka sem hodil od kraja do kraja. Jesti .sem dobil povsod, da še prosil nisem; več nisem potreboval. Moja mati je včasih norela, kakor sem ti pravil, tudi že tačas, ko še jaz nisem bil prišel na svet. Kmalu, po njeni smrti,
ko sem začel tako čudno živeti, sem čutil včasih tudi jaz, da sem njen sin. Včasih mi je čudno vrelo in kipelo po glavi; ime! sem tačas nagnjenje do burne veselosti in sem govoril, da dostikrat skoraj nisem vedel, kaj. Tako so ljudje sami začeli ugibati, da sem deseti brat. Meni je to nekako dopadalo in navadil sem se.
V poslednjem času, kar me ti poznaš, in že tudi prej precej dolgo nisem več čutil tistega vretja v glavi. Vse, kar si videl ti na meni, je bila navada. Dostikral je bila moja veselost samo odeja. Tukaj v srcu sem jaz drugače čutil in mislil.
Ta pisma sem nosil s seboj
kakor spomin svoje matere. Očeta iskati mi ni bilo mar. Da sem ga našel, to se je prav naključilo. To je bilo tako: V ta kraj sem prav rad zahajal, ker so rni bili ljudje po volji. Ta gospod Piškav se je bil naselil že pred nekaj leti. Večkrat sem ga ogledoval, da
j nisem vedel, zakaj. Nekega j popoldne sem na jarku sedel pri hosti in sem prebiral razna pisma, ki jih je imela mati | od doktorja Kavesa. Mimo mene je prišel on in, dasi sicer ne ogovarja nikogar, se mu je zdelo menda čudno, da tak človek bere, kakor sem jaz.
•. < v.y;d
GRDINO V A POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62ml Street
KEnmore 1-G300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
NA DOPUSTU — Sen. H. H. Humphrey si je po volitvah privoščil kratek dopust na Virgin Islands. Na sliki ga vidimo pri ribolovu na morju.
Izglejte naj lepše!
.... z varčnostjo — in zaupanjem Vsako DUVAL kodranje je mojstrovina frizerske umetnosti.
SVETOVNO NAJBOLJŠE S20.00 TRAJNO KODRANJE
SAMO ‘4*
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Samo dve ceni. Nobenih doplačil.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20.00 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge ... Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo ... Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih boste uredili (tudi, če so fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani). To je zajamčeno.
P. Š. Zakaj bi si delali sami? GOVORIMO SLOVENSKO!
Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE reg. cena do $30, najdražje kar jih je, sedaj
%A5
(kompletno)
Obuval
Cleveland'! Two-Price Permanent Wave Sales
406 EUCLID AYE. AT 4TH ST.
2nd FLOOR	SU 1-3161
STILIRANJE, UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Izberete si lahko najmodernejšo sezonsko pričesko. Nič naplačila $ ( .75 za oljnati ali kremasti šampon. “
ODPRTO OB PONEDELJKIH DO 9. ZVEČER
ZIMSKO VESELJE NA NORVEŠKEM — Vesela smučarja v starodavni noši preskušata novi sneg v glavnem, mestu Norveške. V ozadju je ena izmed stavb univerze v Oslu.
PSE VEŽBAJO ZA ČUVAJE — Ameriške oborožene sile so prišle do prepričanja, da so pasji čuvaji včasih zanesljivejši od človeških. Odločile so se z njimi dopolniti straže okoli Pentagona. Na sliki vidimo dva bodoča pasja stražarja pri vežbanju.