»Vse manj je dobrih gostiln...«
Javriost ni bila kaj prida prese-nečena, ko je v osrednjem slo-venskem dnevniku prebrala seri-jo člankov o prav neverjetnih davčnih napovedih samostojnih gostincev. Ce lahko verjamemo tem napovedim, je večina med njimi na robu propada. oni in nji-hove družine pa so socialno ogroženi. Ali so tudi bežigrajski gostinci »kandidati za socialno podporo- ali ne, smo se vprašali in se napotili na občinsko upravo za družbene prihodke. Pa je tam že bila predstavnica Zveze obrt-nih združenj, ki je vneto zbirala podatke, ko pa smcrjo povpraša-li, kaj meni o davčnih napovedih gostincev za preteklo leto, je bila previdno tiho - brez komentarja.
Bolj zgovorni so bili delavci uprave za družbene prihodke!
¦>Lahko rečemo, da v občini ni-mamo takšnih ekstremnih prime-rov, kot so bili objavljeni v Delu. Imamo deset gostiln in 14 zave-zancev, 11 okrepčevalnic in tri-najst zavezancev, 12 bifejev jn dva »hot dogarja«. Vsi ti so po-prečno prijavili 621.965 dinarjev ostanka čistega dohodka, kar po-meni da je njihov neto mesečni osebni dohodek lani bil okoli 30.000,00 dinarjev,« je uvodoma pojasnil situacijo v občini Žiga Klun, vodja odmere mšpekcije družbenih prihodkov
»Povsem jasno pa je tudi, da niti eden med gostinci ne prijavi vsega tako, kot je to v resnici. Eni zataje malo manj, drugi malo več! Za to pa je kriv deloma tudi družbeni dogovor, ki ne upošte-va, da mora samostojni gostinec delati od jutra do noči, in njego-vega dela ne ovrednoti tako kot bi bilo treba,- meni Viktor Sei-
bitz, inšpektor družbenih prihod-kov.
»Pred časom sem se pozani-mal, kakšen promet imajo lokali v družbenem sektorju- Razlike med temi in zasebnim sekforjem so opazne in tudi to je kazalec, ki marsikaj pove. A kot rečeno, naši gostinci so v primeri z drugimi občinami dokaj pošteno prijav-Ijali svoje dohodke. Seveda ima-mo tu in tam kakšnega, ki to pov-prečje  kvari,  a pri takih bomo
Dogajalo se je celo, da so posa-mezniki prikazovali teh 40 oziro-ma 50 odstotkov hrane v prometu obrata zaradi olajšav in stimula-cije. čeprav so dejansko s hrano dosegli nižji odstotek prometa
Tudi tako imenovane okrepče-vanice so bolj bifeji kot kaj dru-gega. To je tudi razumljivo, če vemo da je za zveneč naziv okre-pčevalnica potreben hladilnik, dva toasterja in aparat za hot dog ... O bifejih, ki niso nič dru-gega kot »lekarne«, kjerse preta-ka pijača iz velike steklenice v ..male« in kjer ni potrebno po-sebno znanje in deio. pa tako ali tako ni vredno izgubljati be-sed...
Poudarimo lahko le, da je tež-ko biti dober gostilničar, saj se ti
Monto bo kdo vprašal: kje ao Imena? A Imana tokrat nlao prmv nlč pomembna. Pomebna fe 1» ugotovHav, da Imamo v občlnl kollkor totlko poštan« goatlnc«, kl ae zavedajo svojlh obvaznottl do drvžb* In da to la radkl nt*d n/imi, kl očhno goljufajo. Tem pa bodo uatreznl organl v bodoč» namenlll vai pozomoatl, tar /Ih opomnUI, na/ am nauč* rmčunmU aH pa bodo onl računall nmmealo njlh, kar pa bo saveda pncaj dratje In tudl neprl/atno. Ko *mo «• pogovar/all a pradatavnlkl davčne uprava amo tudl zvdtll, dm «o goatlncl v Ittu 1982 Imall 30 odatotkov ottanka čiafga dohodka, lanl pa ao prlkazall le 19 odatotkov. Sivda pm podmtka nlatm člato primerijlva, kajti lanakl dohodmk fmal/l /• na prifavah goatlnctv In n» na davčnl odmfi, kttljatoza toto 1982.
Ompalm goatlnatvo š» vdno prtvlaino prtčm ludt podatek, dm amo v zadnlam taau Battgrajčanl poatall bogata/šl kar za Irl nove 'pnpotrabna- goatlntka obfakto In da /• <• nakai občmnov, U •• zanlmajo za to defavnoat
poostrili nadzor, tudi s štetjem prometa. kajti prikazovati preni-zek dohodek »ni lepo«, se na-smehne inšpektor Seibnitz in meni, da bo letošnje leto, ko so bile uvedene registrske blagajne, morda pokazalo drugačno sliko. Na upravi za družbene prihod-ke ugotavljajo, da davčne olajša-ve, ki jih imajo gostilne in tisti gostinci, pri katerlh 50odstotkov realizacije predstavlja hrana. ne dajo    zadovoljujočega    učinka.
srečujejo z vrsto problemov. zla-sti pri nabavi hrane (lani mesa), kar jih sili, da se preusmerijo bolj v »vinotoče« ali »bifeje«. kjer ob manjšem delu enako zaslužijo.
Na srečo so povsod izjeme. Na upravi za družbene prihodke imajo kar precej pohvalnih besed za eno ali dve gostilni, za okrep-čevalnico v centru Bežigrada, ki je dosegla najvišji celotni prihod-ek izmed vseli gostincev v občini, imamo pa tudi bife,  ki »kvari«
povprečje, seveda v pozitivnem smislu
Zapisali smo že, da je povpreč-ni čisti tfohodek gostinca po pri-javi znašal 621.965,00 dinarja. Lastniki okrepčevalnic so pov-prečno prikazali 639.262.00 di-narja, a če tu odštejemo tisto, ki je prikazala največ - 2 876,555.00 dinarjev ostanka čistega dohod-ka, se povprečje ostalih takoj zni-ža na 493.987,00 dinarja Kot za-nimivost povejmo. da je najbolj •¦prometna« okrepčevanica lani imela, če je verjeti davčni napo-vedi. kar 14.616.108.00 (1.46 sta-re milijarde) dinarjev prometa! Na žalost niso drugi gostinci tako sposobni, kot je bi! ta, sicer bi kaj hitro zasloveli po dobrih okrep-čevalnicah in gostilnah.
Lastniki bifejev pa so pnkazali v svojih napovedih za odmero davka povprečno 548 934,00 di-narjev ostanka čistega dohodka. A tudi tu izstopa eden med njimi, ki je prijavil več kot milijon in tako ostalim dvignil povprečje. Ko sem se pred leti pogovarjal z njim, mi je dejal, da pošten člo-vek najslajše spi. Kaže, da od svojega načela ne odstopa, kar mu je prineslo ugled med dru-gimi.
Zanimiv pa je tudi primer zna-nega bifeja, ki razburja stanoval-ce ene izmed bežigrajskih so-sesk. Lastnikjeza leto 1982pnja-vil le 223.000 dinarjev ostanka či-stega dohodka. Taki smešni šte-vilki inšpektorji kajpak niso verje-li in končna odmera je bila 320.000 dinarjev. Pa je dosle-dnost inšpektorjev zadostovala in mož \o letos že prijavil 610.000 dinarjev ostanka čistega do-hodka.
Kot zanimivost omenimo še podatek, da je bilo od 41 gostin-cev le šest takih, ki so prijavili več kot milijon dinarjev ostanka či-stega dohodka. Štirje od njih imajo gostilne. po eden pa bife oziroma okrepfievalnico.
ANDREJ DVORŠAK