Ameriška
■:	g;	m : v :	■-M "-;i
HHHDBMBBHHBBBBBmHBBV A
■	.	.	.■.■■J
/%■ /vi' E
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN UN6UA6€ ONIV
NO. 12
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LXIII — VOL. LX!!!
Johnson dobiva več podpore v javnosti
Louis Harris je dognal, da o-dobrava Johnsonovo politiko 69%, med tem ko jih je novembra 1963 I'e 63%.
CLEVELAND, O. — Ko je L. B. Johnson po tragediji v Dallasu v novembru 1963 prevzel vodstvo Združenih držav, mu je bila javnost splošno naklonjena z ozirom na spomin umorjenega prednika in na razmere, v katerih je moral nepričakovano prevzeti odgovornost za deželo. Tedaj je 63% po vprašanih odobravalo predsednikovo politiko, kritizirali so jo samo 3%, ostali pa niso imeli jasne slike. Od tedaj je preteklo več kot 13 mesecev, vmes so bile splošne volitve, pri katerih je Johnson zmagal kot noben demokrat v tem stoletju.
Louis Harris, ki se ukvarja največ z ugotavljanjem razpoloženja javnosti na političnem polju, je te dni objavil dosežke svojega zadnjega povpraševanja o sodbi politične javnosti do predsednika L. B. Johnsona. Ti kažejo, da je ameriška javnost na splošno dobila jasnejšo sliko o načrtih in mislih predsednika.
Tokrat po Harrisovih podatkih o d ob r a v a predsednikovo vodstvo Združenih držav 69% povprašanih, torej 6% več kot v novembru 1963. Naravnost zavrača jo sedaj 27(/<, med tem ko so jo tedaj le 3%. Zanimiva je tudi Harrisova ugotovitev, da dejansko Johnsona odobrava v celoti brez kakih pripomb le 43% povprašanih, 26% pa ga odobrava, ima pa pri tem tudi svoje kritične pripombe.
Večina povprašanih je Johnsona sodila bolj p*> njegovih o-sebnih lastnostih, kot po njegovem političnem delu. Smatra ga za toplega, prijaznega človeka, s prirodno trdovratnostjo in posebno ljubeznijo do politike. ■Med tem ko je javnost gledala predsednika Eisenhower j a bolj kot na nadstrankarskega človeka, vidi v Johnsonu izrazi-toga strankarja, kar mu ne jemlje v zlo, ker je prepričana, da lo pošten in daje prednost splošni narodni koristi.
Novi grobovi
John Lebush
Po dolgi bolezni je umrl v soboto na svojem domu 66 let stari John Lebush s 5902 Superior Avenue, preje s 1001 E. 63 St., mož pok. Mary, roj. Mance, oče Mrs. Sylvie Cuci-notta, stari oče Richarda, rojen v Zagrebu na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko leta 1911. Zaposlen je bil do leta 1960, ko je stopil v pokoj, pri Ajax Co. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., nato na Kalvarijo.
Sen Belli v Alžiriji uhajajo unije iz rok
Učil jih je štrajkati proti Francozom, sedaj pa hoče-
Jeitisssi! pripravila
pscske pasfaniso o pfaiilrsi feliwl IM
WASHINGTON, D.C. — Primanjkljaji v plačilni 'bilanci so
VSTOP VOJAKOV V VLADO KONČAL KRIZO V SAJG0NU
Kongresnik Passman organizira nove nasprotnike podpiranja tujine
WASHINGTON, D.C. — Kongresnik Passman je do lanskega leta odločal, kakšen naj bo zakon o podpiranju tujine. Lani ga je predsednik Johnson “iz-manevriral”. Spravil je v Pass-mancv pododbor za podpiranje tujine toliko svojih prijateljev, da je Passman ostal s svojimi predlogi v manjšini.
Zato bo letos poskusil porušiti zakon “od zunaj”. Stopil je v zvezo z lobisti, ki so organizirani v društvu “Liberty Lobby”. Organizacija je na skrajni desni in torej kar dobra za Pass-manove načrte. Poslala je že nad 100,000 pozivov na vse kraje in priporočila svojim prista šem in prijateljem, naj pritiskajo na kongresnike in senatorje, da bodo proti zakonu. Ta akcija najbrže ne bo imela uspeha.
. v	j	m|	v pictuiiiii uiicuici slu,—
jo stiajkati tudi pioti nje-|smina bolečina tudi naše deže- ^ ran A an Huong je sprejel v vlado Južnega Vietnama štiri mlade generale iz skupine, ki je 20. decembra lani razpustila Visoki narodni svet in nekatere njegove člane zaprla. Spor, ki je zaradi tega nastal med to skupino vojakov m zastopniki Združenih držav v Sajgonu, je sedaj končan.
lie. Kennedy in Johnson sta se' PARIZ, Franc. — Alžirski j trudila, da bi bilanco spravila v diktator Ben Bella je tudi moral red. Do lanske jeseni je še ne-napraviti skušnjo, da je človek kam kazalo, da bo primanjkljaj, bolj dosleden, kot gre to dikta- počasi izginil, kajti v prvih 9
Železničarske unije predlagajo podržavljanje železnic
Washington, d.c. — že-
^ezničarji so pri nas organizirali v 22 unijah. Vodilni člani odborov pa imajo svoje posebno ^uštvo. To društvo je sedaj Predložilo predsedniku Johnso-Pu> naj bi federacija prevzela v va$t in upravo ameriške železnice mreže, češ da se zasebni ka-Pital nič več ne briga za železni-sko omrežje.
Zanimivo je, da se je društvo °rilo celih 45 let proti podržav-i^riju, sedaj pa ga želi. Ni si pa 2l:)ralo pravega časa. Za po-rzavljenje niso ne javnost, ne Kongres, ne gospodarski krogi.
. Wjski voditelji to vedo. Ver-
'[etn0 so. stavili svoj predlog, da bi
Lani je zapustilo nad 100,000 farmarjev svoje farme
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za kmetijstvo poroča, da je lani opustilo kmetovanje nad 100,000 farmarjev. L. 1963 jih je bilo še 3,579,000, lani pa sto tisoč manj. Tajništvo računa, da bo tudi letos 100,000 farm manj.
Padanje kmetijskega prebivalstva v naši deželi traja ravno 30 let. Leta 1935 je Amerika imela 6,812,000 farmarjev, trideset let pozneje jih bo ravno polovica manj. Strokovnjaki se bojijo, da bo iz kmetijskega poklica odšlo drugam še milijon do dva milijona farmarjev. Tako bo Amerika postala zopet dežela veleposestnikov.
torjem v račun. Ben Bella je dolga leta hujskal alžirske delavce proti francoskim podjetnikom in organiziral delavske štrajke. Ker je pod njegovim režimom še zmeraj ostalo nekaj francoskih podjetij, smatra Ben Bella za potrebno, da hujska delavce tudi proti njim; njegovi a-gentje so dobili nalog, da organizirajo štrajke.
Med tem je Ben Bella sam postal podjetnik pri tistih podjetjih, največ tovarnah in velikih kmetijah, ki jih je njegov režim nacijonaliziral. Sedaj seveda ne želi, da bi delavci štraj-kali v podržavljenih podjetjih. Delavci so pa drugih misli: v novih gospodarjih vidijo ravno tako kot preje “kapitaliste”, ki jih premalo plačajo, in skušajo štrajkati tudi proti njim.
Ben Bella je naročil svojim delavskim unijam, da naj delav cem dopovedo, da proti državnim podjetjem ni treba štrajkati. Unije pa nimajo dosti ugleda med svojim članstvom, da bi prodrle s tem stališčem. Zato je Ben Bella sklenil, da bo sklical izredno konferenco vseh unij in tam spremenil njihova vodstva. Njegove unije ne bodo po tej poti gotovo nič bolj priljubljene kot so.
mesecih je znasaly komaj $1.5 bilijona. Računali so, da bo za celo leto znašal samo. $2 bilijona. Pa ni tako. Za celo leto 1964 je znašal primanjkljaj okoli $2.5
/z Clevelanda in okolice
Pozor tajniki društev! —
Tajniki društev, ki imajo v AD svoj letni oglas z imenikom odbora, so prošeni, da nov odbor čim preje pošljejo, če tega še niso storili.
V bolnišnici—
Louis Erste s 3815 Schiller
Avenue je St. Vincent Charity SAJGON, J. Viet. — Spor med vodniki oboroženih sil jbolnišnici, soba št. 350. Obiski lužnega Vietnama in zastopniki Združenih držav v Sajgo-'so dovoljeni, bilijona, torej kar 25% več. Do !'UI je hromil boj proti komunistični gverili. Izjave gene-; Mrs. Anna Rode s Carl Ave. tega je prišlo, ker je Kanada na- !	8 Khanha so vzbudile veliko nevolje tako v ameriškem ; je v St. Vincent Charity bolniš-
jela pri nas nekaj večjih poso- poslaništvu tu kot tudi v Washingtonu. Po enem mesecu [nici, soba št.' 250. Obiski so dojil.	; Prerivanja in merjenja sil je prišlo do pomiritve, ko je Tran |voljeni.
Na drugi strani je bil tudi od-1 l/'ari Huong sprejel včeraj v SVOJO vlado Štiri mlade gene-: Prijave psov— liv zlata večji, kot so računali. !ale skupine, ki je Visoki narodni svet 20. decembra lani( Za pse je treba kupiti do 20. General De Gaulle je odnesel j^zpustila it! del njegovih članov zaprla. Zastopnik Zdru- ijanuarja nove prijavne ploščice. $150 milijonov, to seje takoj ču-	držav je izjavil zadovoljstvo nad tako rešitvijo češ, Po tem datumu bo treba plača-
tilo na naših že itak na preveli-!	je pozitiven korak k trdni, stalni vladi”.	ti še $1 kazni,
kih zlatih zalogah.	! Poveljnik 4. armadnega zbora	~ j Iz bolnišnice—
Vse to je napotilo predsedni-; maj. gen- Nguyen Van Thieu, stom in da ima v svoji sredij Joseph Blaž s 2117 Ralph ka, da je svojim strokovnjakom 1 obrambni minister v nekdanji pripadnike režima bivšega pred-1Ave. se je vrnil iz Doctors bol-
naročil, naj mu pripravijo snovpdadi generala Khanha, je p0. seJnika Diema.
Rdeča Kitajska si sama dela moderno orožje
WASHINGTON, D. C. — Ker je zadnje čase postalo par naših vojaških letal žrtev kitajskih napadov nanje, so začeli v našem državnem tajništvu verjeti že davno znanim poročilom, da se rdeča Kitajska zelo trudi, da bi sama izdelovala moderno orožje.
Poročila trdijo, da Peiping izdeluje jet-Iovce po ruskem vzorcu, pa tudi nekatere vrste raket. Kitajske rakete je svet prvič videl na paradi v — Tirani! Mislili so pa takrat, da je to samo
za posebno poslanico na Kon- stal podpredsednik vlade, Ngu-gres, ki bo v njej razložil stanje |yen Cao Ky, poveljnik letalskih naših gospodarskih stikov s tu-!sG ie prevzel ministrstvo za jino in predlagal, kaj je treba :mMdino in sport, Linh Quang ukreniti, da bo dežela zopet pri-;Vien, načelnik oddelkov za var-
šla do aktivne plačilne bilance. Spomenica bo sestavljena tekom prihodnjih mesecev.
Suvana Fuma kroti iaoške generale
VIENTIANE, Laos. — Laos ima isto nesrečo kot južni Vietnam: generale, ki še prepirajo med seboj. Ima pa pri tem srečo, da je vsaj vlada stalna in da jo vodi Suvana Fuma. Generali se pa zanj dosti ne menijo; spomladi so ga hoteli celo strmoglaviti, pa je to preprečilo posredovanje našega poslanika, ki je generalom zagrozil, da bo A-merika jenjala s podpiranjem Laosa, ako ne bodo podložni Suvani Fumi.
Generali so zopet priznali Fu-mo kot ministrskega predsednika, toda med seboj so se prepirali še naprej. Sedaj je pa Fuma napravil odločen korak: šel je h kralju v Luang Prabang in ga pridobil, da je generale premestil, kot velevajo koristi dežele. Posledica teh odlokov bo zmanjšanje vpliva generala Nosavana
navadna baharija. Pa ni tako. lin njegovega vodstva. Ker No-To dcbro vedo tudi Čangkajško- savan ve, kaj je denar, se naj-\i pilotje, ki so že dostikrat imeli | hrže ne bo upiral, seveda mesta opravka z rdečo protiletalsko ar- finančnega ministra pa ne
tilerijo.
| hotel zapustiti.
nost oboroženih sil, je postal minister za informacije, maj. gen. Tran Van Minh, načelnik glavnega stana oboroženih sil, pa vcjni minister.
Vsi štirje generali pripadajo skupini, ki je v preteklem decembru razpustila Visoki narodni svet ki je nadomeščal začasno državni parlament, in se s tem hudo zamerila pri ameriškem poslaništvu. To je obsodilo nastop vojakov in zahtevalo vrnitev Južnega Vietnama pod civilno vlado. Sprejem teh generalov v vlado je končal spor in obnovil tesno sodelovanje med vlado, vojsko in ameriški-, mi svetovalci.
Vlada je objavila odlok o pravici do vpoklica v vojaško službo vsakega za to sposobnega državljana do enega leta, pravico do zasege vseh vozil za dobo pol leta in uporabo nepremičnin do treh let. Vse te nove pravice naj bi dale vladi možnost povečanja naporov za boj proti rdeči gverili.
Ni še jasno, kako stališče bodo do sprememb v vladi zavzeli vodniki budistov, ki so ves čas vodili hudo gonjo proti vladi bo!Van Huonga in zahtevali njen ;odstop, ker da je sovražna budi-
Zadnje vesti
nišnice in se dalje zdravi na domu. Zahvaljuje se za obiske in pozdrave.
Novi odbori—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima za leto 1965 sledeči odbor: predsed. Jennie Stanonik, pod-predsed. Angela Kofol, taj. Jennie SuVak, 4208 Bluestone Rd., tel. EV 2-5277, blag. Josephine Ambrožič, zapis. Rose L. Erste, nadzor. Frances Novak, Marie Telic, Frances Okorn, mlad. de-jav. Angela Kofol. Seje so vsako 2. sredo1 v mesecu ob 7.30 zvečer
teden je inavguracijski teden. Začel se je že v nedeljo zvečer z veliko zabavo, zvezano s plesom, ki ga je priredila znana demokratska družabna zvezda Mrs. Mesta, ki je znana po svojih res razkošnih sprejemih. Kar nekaj pomeni in je bilo že v nedeljo v Washingtonu, se je zbralo na tej zabavi. Sprejem je bil seveda tudi lepa prilika za raz-zastrašili železniške kompani- kazovanje najnovejših plesnih
oblek. Niso pa prišle še vse o-bleke na vrsto. Glavne šele pridejo na dan jutri zvečer. Takrat bo namreč kar na petih mestih vabilo pet plesnih prireditev vse, ki imajo kaj pod palcem, kaj pomenijo in ki bi se radi pokazali med demokratskimi vrhovi ameriške družbe. S plesom bodo zvezane naravno tudi primerne večerje, nastopi umetnikov vseh vrst; da bo pri tem o-bilno zastopan Hollywood, se razume samo po sebi. Končno morajo tudi umetnice in umet-
Zanimanje javnosti utonilo v mavguracijskih slovesnostih
WASHINGTON, D.C. Tainiki skrbeti za svojo osebno pro- hiše spomenico o narodni o- stracija se je 1. 1961 bala gospo-
pagando.	| hrambi, toda zanjo ni tistega za- darske krize. Zato je že takrat
Edina resna točka v tem pred-jnimanja, ki bi ga ob drugi pri- začela govoriti o potrebi po zni-pustu, ki ga naša dežela doživ-jliki gotovo rodila njena vsebi- žanju davkov. Ideja je pa zorenja vsako četrto leto, bo sloves- na. Skrbi ni tudi nobene na vi- la zelo počasi. Zadnji zakon o na prisega predsednika v sredo idiku, ‘kaj bo z našim gospodar- znižanju davkov je spravil skozi
Je’ kar se jim pa najbrže ne bo
Osrečilo.

Vremenski
prerok
pravi:
k Oblačno in hladno. Popoldne ° začelo snežiti. Najvišja tem-^atura 19.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je včeraj razkril, da bodo skoro zaceli graditi novo, izboljšano vrsto raket za uporabo na atomskih podmornicah in da bo proračun za narodno obrambo v prihodnjem proračunskem letu za do 2 bilijona manjši od sedanjega.
SELMA, Ala. — Neki belec, pripadnik skupine, ki se bori pro-jv	na St. Clair Avenue,
ti integraciji črncev, je včeraj tu dvakrat udaril dr. L. Kinga, ko je kot prvi črnec stopil v hotel Albert, zgrajen pred nekako sto leti z delom sužnjev. Policija je napadalca prijela in dr. L. King je njeno postopanje pohvalil.
LONDON, Vel. Brit. — Winston Churchill vidno slabi, vendar se še upira smrti. Njegov zdravnik in dolgoletni osebni prijatelj Lord Moran je objavil danes zjutraj, da je imel Churchill zelo nemirno noč in da je dalje oslabel. Ves čas, od kar ga je pretekli petek zadela ponovne kap, je v nezavesti.
MANILA, Filip. — Rdeča Kitajska dolži Združene države, da njihova mornariška vremenska postaja usmerja tajfune proti rdeči Kitajski. Lani jih je div-
Kongres je dobil še tri predloge o bolniškem zavarovanju
WASHINGTON. D. C. — Kot smo poročali, bo Kongres dobro založen z načrti, kakšno naj bo pri nas bolniško zavarovanje. Svojega načrta ni poslala na Kapitel samo Ameriška zdravniška zveza, našlo se je tudi šest republikanskih senatorjev, ki so izdelali svoj načrt. Trdijo, da je boljši od Johnsonovega.
Ravno tako je republikanski kongresnik Ford napovedal, da bodo njegovi somišljeniki tudi napravili svoj načrt, ki bo zopet še boljši od senatnega.
Ta velika republikanska vnema za bolniško zavarovanje pa ni prav razumljiva. Njeni kritiki trdijo, da se za vnemo skri-
jalo preko nje vsaj 8 in so na-1 V'a Žel:ia; da bi v	debatl
opoldne, ki ji bo sledil njegov inavguracijski govor. Inavguracij ski govori spadajo med tiste redke, ki jih časnikarji ne smejo.analizirati že kar naprej, zato je njegova vsebina tudi letos o-stala tajnost vsaj za politično javnost.
Sicer bo pa predsednikov inavguracijski govor ta teden tudi edini politični dogodek, ki bo zanimal ves svet. Drugih političnih dogodkov ta teden ne smemo pričakovati. Naša dežela ni razpoložena zanje. To vedo dobro tudi senatorji in kongresniki, zato nam bodo dali ta teden. mir. Senat in predstavniški
skim razvojem v tem letu. Le Kongres in podpisal šele John-redki so, ki se bojijo gospodar- son.
skega zastoja, pri večini pre-! Nad letošnjim inavguracij-vladuje optimizem, ki ga je skim veseljem ne visi zaskrblje-i predsednik ob volitvah podprl nost nad gospodarsko bedoč-z izjavo, da bo znižal trošarine, nestjo. Je v tem pogledu na Ni pa bilo po vojni veselo in- boljšem od prejšnjih. Ima pa avguracijsko razpoloženje zme-'druge skrbi. Niso pa tako hude,
raj tako utemeljeno kot je letos. Ko je 1. 1957 Eisenhower drugič prisegal na Kapitolu, so se na
da bi motile razpoloženje pri; demokratih.
Za republikance je seveda hu-
obzorju kazali znaki gospodar- do. So obsojeni na vlogo gledal-
ske krize. V juliju 1957 smo jo
cev, ki ne morejo aktivno pose-'
pravili veliko škodo. Capt. F. G. Robinson, načelnik tukajšnje vremenske postaje, se k tem trditvam smeje. Pravi, da ima njegova postaja dosti dela študirati tajfune, ki jih je bilo lani 38, da pa jih ne poskuša nikamor usmerjati.
ABILENE, Texas. — Billie Sol Estes, ki je bil marca 1963 obsojen zaradi prevar pri svojem poslovanju, je bil včeraj prijet in odveden na odslužitev 15 let zapora. Vrh. sedišče je njegovo pritožbo zavrnilo.
VARŠAVA, Polj. — Tu so se zbrali na posvet vodniki držav članic Varšavske vojaške zveze na izredni posvet. Navzoč je tudi vrhovni poveljnik oboroženih enot te zveze sovjetski maršal Gtečko. Varšavska zveza je nekaka protiutež komunističnega bloka proti NATO.
res dočakali, toda Eisenhower (gati v slovesnosti. Morajo se to-je hitro znižal davke, kar je po-;laziti z upanjem, da bodo enkrat gnalo proračun v primanjkljaj.'tudi eni prišli na vrsto. Kako in 0	„	,
To je bilo plačilo za zmago nad kdaj, pa še sami ne vedo. Goto-	Johnson ob
i	krizo. Takratna inflacija je bila vo so pa nevoščljivi podpred-1 javil nove programe A
dom bosta imela sicer običajne1 p o s 1 e d ica primanjkljaja $12.5 sedniku Humphreyju, ko hodi1 vcjni proti revščini seje, to a s po iticno praznimi bilijona v federalnem proraču-’po deželi in krona plesne kralji-	JOHNSON CITY. Tex.
dnevnimi redi. Isto velja tudi za seje raznih odborov in komisij. Kongres je sicer dobil iz Bele
nu, do takrat naj večjega v povojni dobi.
Tudi Kennedyjeva admini-
ce. Pred tremi meseci se je prav na istih mestih potil na volivnih shodih. Kakšna razlika!
Predsednik L. B. Johnson koncem tedna objavil listo
je
88
novih načrtov v okviru boja
idejo sploh pokopali ali vsaj odložili. Moramo pa računati, da bo Kongres dobil še par podobnih načrtov.
Burch bo odšel, razkol med republikanci ostal
PRINCETON, N. J. — Sedanji dejanski voditelj republikanske stranke Burch se bo v par mesecih umaknil s svojega mesta, tako so se republikanski veljaki dogovorili. Za njim bo razkol v stranki še ostal. Gallupov zavod je namreč dognal, da je med 1395 predsedniki republikanskih okrajnih organizacij 46% takih, Id želijo, da bi Burch še ostal na svojem mestu, in samo 43% se strinja z njegovim umikom.
Okrajni strankini voditelji so navadno glavni stebri stranke. Res je, da jih volivci zmeraj ne ubogajo, toda zaradi tega ne trpi njihov ugled in veljava. Novi gospodar v stranki Bliss bo moral porabiti vso svojo priznano spretnost, da bo razcep med o-krajnimi strankinimi zaupniki zagladil.
proti revščini, ki bodo zvezno zakladnico stali skupno $101,-960,000.
esrm
.umu /imeriska mmvim.
"ltA' ”"	< -^afl^riOfcs	.rrtiS&s* "	—'
dl 17 Št. Clair Ave. — HZnderaon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi JuJv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAKOCNINA:
i&a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesec«
A® Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION OATEsT
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Lf tiaria and Foreign Countries:
$16 00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^Iptea, 83	No. 12 Tues., Jan. 19, 1965
Politične sile v našem Kongresu
Ta problem je treba osvetliti od vseh strani, kajti igral to v naši ameriški politiki veliko vlogo, najmanj dve, verjetno pa kar štiri leta. Politične sile v našem Kongresu pa niso organizirane samo po obeh strankah. Imajo tudi oblike, ki gredo preko strankarske delitve in se ravnajo po politični filozofiji posameznih senatorjev in kongresnikov.
S tega vidika so v našem Kongresu zanimive tri struje: liberalna, konservativna in zmerna. Vsaka med njimi ima svoje privržence v obeh strankah. Prva glasovanja so pokazala, da je liberalna struja močnejša od konservativne, aa pa ni tako močna, da bi sama zase imela zanesljivo in stalno večino. Najbolj je to padlo v oči pri glasovanju v predstavniškem domu o omejitvi pravic Smithovega odbora za dnevni red. Takrat je liberalna struja dobila 224 glasov, konservativna pa 201. Te številke pa ne povedo vsega. Pri tistem glasovanju so namreč nekateri zmerni kongresniki potegnili z liberalno večino, drugi pa s konservativno manjšino.
Vse to je naša politična javnost premalo vpoštevala in že je začela po stari ameriški navadi pretiravati. Je pač a-meriška narodna napaka, da vsi radi živimo in govorimo v superlativih. Kadar je nekaj dobro, je takoj najboljše, kadar je nekaj slabo, je takoj najslabše, kadar je nekaj pomembno, je takoj najpomembnejše, kadar zmagamo, je to največja zmaga, kadar zgubimo, je to najhujši poraz itd. Taka miselnost je mnoge politične opazovalce zapeljala do trditve, da je naš Kongres po dolgih letih končno postal liberalen. To pa je tipična polresnica, kajti v naši zakonodaji je mnogo tehničnih postopkov in političnih ovir, ki bodo poskrbele, da liberalna večina ne bo mogla gospodariti po mili volji.
Najprvo je zmerna sredina v Kongresu jeziček na politični tehtnici. Kamor se pridruži, lahko zavezniku pomaga do zmage, lažje liberalni skupini kot konservativni. Iz tega stanja v odnosih med političnimi silami je mogoč samo en zaključek: liberalna struja bo v Kongresu večkrat zmagala kot konservativna, toda ne zmeraj. V povojnih Kongresih je bilo narobe: konservativna koalicija je lahko zmagovala v senatu in predstavniškem domu, liberalna pa samo v izredno ugodnih okoliščinah.
Druga ovira za premoč liberalne struje je predsednik Johnson. Johnson je po svojem političnem značaju zmeren realist. Se odloča po čisto političnih vidikih, pri čemur je zanj samo važno, da zmaga. Velikokrat se odloči tako, kot bi se gotovo ne, ako bi bil zasebnik. Ako bi uvidel, da gre relativna liberalna skupina predaleč in da javnost ne odobrava njenega stališča, bo zmeraj našel med zmernimi kapitalskimi politiki toliko zagovornikov svojega stališča, da oodo potegnili z opozicijo proti liberalni struji. Liberalna struja seveda ne bo s tem zadovoljna, toda ne bo si mogla pomagati. Bo take ovire morala preboleti.
Johnson je pa šel še korak dalje: noče pretrgati svojih stikov s konservativno manjšino. Gleda, da se ji ne zameri; zato ni zanemaril prijateljskih zvez niti s takimi konservativnimi demokrati, ki se niso ogreli za njegovo predsedniško kandidaturo. Vse to mu daje možnost, da v sili lahko brez posebnih težav obnovi staro konservativno koalicijo južnih demokratov in republikancev in ji doda potrebno podporo od strani zmerne sredine. Seveda se bo pa te taktike posluževal čim manj mogoče, ker se liberalni večini noče brez resnične potrebe zameriti.
Relativna liberalna večina ima pa še drugega nasprotnika, ki mimogrede povedano kljubuje, ako je treba, tudi predsedniku samemu: to je tistih 36-39 starejših politikov, ki predsedujejo kongresnim stalnim odborom in ki so v najboljšem slučaju zmerni v svoji politični fliozofiji, navadno pa odločno konservativni. Akoravno jim je Kongres že pri-škarjal nekaj njihovih pravic in jih lahko še več, vendar jim pa ostane še zmeraj toliko tradicijonalnih privilegijev, da lahko sabotirajo ali pa kar naravnost bojkotirajo potek obravnavanja vsakega zakonskega predloga. To so tudi politiki z bogato skušnjo in dobrim poznavanjem vseh političnih zvijač, ki jim zlepa ne prideš blizu. Povrhu imajo še veliko politično moč. Od njihove dobre volje je velikokrat odvisno, kaj pride v zakone in kaj ne. Po tej poti lahko prekrižajo račune marsikateremu senatorju ali kongresniku. S predsedniki stalnih kongresnih odborov se nihče rad ne bode. niti sam predsednik dežele.
Johnson je bil predolgo v Kongresu, da ne bi vedel, kaj pomeni nerganje ali pa nagajanje predsednikov odborov, zato skuša biti z njimi v najboljših prijateljskih stikih in se pri tem zelo malo ozira na njihovo osebno politično filozofijo. Če je treba, gre pa še korak naprej: ako mu predsedniki delajo usluge, se jim skuša na podoben način oddolžiti. Roka roko umiva, to velja tudi za politiko in zabriše vse strankarske razlike.
Relativna liberalna kongresna večina mora torej računati z velikimi ovirami, ima pa nekaj na svoji strani, česar
njeni nasprotniki nimajo. Ameriška politična javnost jo podpira. Kako zelo se je premaknila v liberalno smer, smo videli pri zadnjih volitvah. Goldwater ne bi bil s svojim političnim programom tako hudo pogorel, ako ne bi bila naša politična javnost usmerjena proti liberalni filozofiji. Te smeri pa ni mogoče hitro spremeniti. Trajala so desetletja, da se je premaknila od konservativne smeri proti liberalni, trajala bodo desetletja, da se bo znova premaknila. Na milijone volivcev ne premakneš kar čez noč s še tako lepimi idejami in gesli.
BESEDA IZ NARODA
kovice is sv. mm
Cleveland, O. — PRVIČ SE JE ZGODILO... V nedeljo, 17. jaunarja 1965, je bila pri Sv. Vidu prvič brana sv. maša tako, da je bil mašnik obrnjen k ljudem. Na vse navzoče je to napravilo izredno lep in blagodejen vtis. V cerkvi je bilo občutiti večjo osredotočenost okrog naj svetejše daritve. Oltar je s tem postal še bolj središče božje hiše. Ves čas svete daritve je vladala v cerkvi velika zbranost.
NOVI DARITVENI OLTAR je bil postavljen na vrh stopnic v prezbiteriju. Je to tisti oltar, ki je stal nekoč v stari sestrski hiši. G. Janez Vidmar ga je za novo rabo lepo obnovil in polo-ščil, da je sedaj kakor nov. Gospod župnik msgr. Baznik je zelo prav storil, da oltarja, ki so pred nekako dvemi leti podrli stari vidovski sestrski dem, ni zavrgel. Kako hitro in kako
tan mu je pod vodstvom svojega novega pevovodja g. Franceta Zupana v pogrebnem zavodu v slovo zapel pretresljivo žalo-stinko “Ki si Lazarja obudil..
VABILO NA VEČERJO V SOBOTO, 30. T. M., V DVORANI PRI SV. VIDU. — Vse družine, ki imajo otroke v vidovski Slovenski šoli, bodo ta teden dobile po pošti osebno vabilo odbora staršev k večerji, ki bo v soboto, 30. t. m., v novi dvorani pri Sv. Vidu. Vabilu bodo priložene že tudi izkaznice za večerjo, in sicer po dve oranžaste barve (za očeta in mater) in po toliko rumene barve, kolikor o-trcik iz dotične družine hodi v Slovensko šolo. Odškodnino za poslane izkaznice bodo povabljeni poravnali pri vhodu v dvorano. K večerji in zabavi, ki bo sledila večerji, so povabljeni seveda ravno tako ljubeznivo* tudi vsi drugi clevelandski rojaki. Vsega bo odbor pripravil 700 večerij; če jih bo pa prišlo kaj več, dobo postreženi z domači-
prav je prišel!	. , . ,
T./T ,	.	mi Klobasami m vsem, kar spa-
Med sveto daritvijo sta gore- , ,	.. TT v .	’	. .F.
0	Ho ‘ir nnrv» \/or*PT'l o T\/~» .>■»/-» -irrrMVM*
li na oltarju dve kratki voščeni
sveči, zasajeni v ravno tako dva nizka težka medeninasta svečnika. Postavljena sta bila na zunanja ogla oltarne mize. Na stopnici v sredi pred oltarjem je stal ves čas sv. daritve nov o-kusno izdelan visok kovinast križ na težkem podstavku.
G. JULIJ SLAPŠAK je bil tisti, ki je prvi daroval na novem oltarju sveto daritev obrnjen k ljudem. V govoru, ki ga je imel po evangeliju, je zbranim razložil spremembo, glede katere pa je rekel, da ni drugo, kot to, da smo se povrnili k nekdanjemu staremu načinu opravljanja sv. božje daritve. G. Julij Slapšak je opravil tudi drugo (slovensko) sv. daritev ob 8. uri, medtem ko je g. Jošt Martelanc opravil na isti način tretjo (slovensko) sv. mašo ob 10. uri.
ORGLE V SESTRSKI KAPELI. — Dvomim, da je po svetu veliko tako lepih in dragoceno opremljenih kapel, kot jo imajo čč. sestre notredamke v svojem novem domu pri Sv. Vidu. Za vse to gre zahvala v prvi vrsti posebni darežljivosti in ljubezni, ki jo uživajo v župniji, in seveda tudi g. župniku msgr.! Bazniku, ki ve ceniti odgovorno sestrsko vzgojno in izobraževalno delo pri- vidovski mladini. Sestrska kapela je za sedaj še brez orgel, imela pa jih bo* še letos. Da se bo to zgodilo, so vzele nase skrb naše predobre matere, organizirane v župnijskem oltarnem društvu. Dobil se je že tudi mecen (podpornik), ki je v ta namen prispeval $1,000.
POGREBNA SV. MAŠA ZA JANEZA ZAKRAJŠKA. — V ponedeljek, 11. jan. 1965, dopoldne je bilo pokopano* truplo pokojnega J. Zakrajška, ugledne-
da k njim. Večerja bo po izbiri: ali goveja pečenka ali pa piske z vrsto izbranih prikuh in kavo. Izkaznice za večerjo so* na razpolago pri predsedniku odbora staršev g. Vinku Rožmanu, blagajničarki ge. Minki Slakovi in pri tajniku Janezu Severju. Za odrasle je večerja po $1.50, za o-troke pa po $0.75. Pri zabavnem delu bodo igrali Mladi mornarji. Kdor ne bo večerjal, bo moral imeti izkaznico za ples, 'ki bo veljala $1 in jo bo dobiti pri vbodu v dvorano. Odbor staršev računa na veliko* udeležbo.
Kronist
Siirfiii dan šlc@£a Friderika laraga
ga vidovskega župljana, ki je landskega Kulturnega vrta.
Škof Friderik Baraga
Cleveland, O — Danes, 19. januarja, je 'smrtni dan velikega škofa Friderika Baraga. Danes ob pol dveh zjutraj je bilo 97 let, kar je umrl v Marquettu v Michiganu ta doslej največji slovenski delavec za Boga in človeka v Ameriki in ki je ravno zato prvi dobil svoj spomenik v slovenskem delu cleve-
umrl v četrtek, 8. t. m. Vsi pogrebni obredi za mir njegove duše so bili opravljeni v slovenskem jeziku. Pri sv. maši zaduš-nici, ki jo je ob 10. opravil g. kaplan Jošt Martelanc, smo imeli prvič priložnost slišati, kako je duhovnik, obrnjen k ljudem, pel mašno berilo in evangelij v slovenskem jeziku. Bilo je to prvič v cerkvi sv. Vida. Navzoči so bili zelo pozorni nad tem in jim je bilo všeč. Rajnki Janez Zakrajšek je imel izredno veliko pogrebcev. Videlo se je, kako je bil spoštovan med nami. Udje župnijskega DNU so se z rožnim vencem spomnili njegove duše. Pevski zbor Koro-
Nekaj desetletij se Slovenci v domovini in zunaj nje, zlasti še tu v Ameriki, prizadevamo, da bi ta veliki škof dosegel v naši Cerkvi čast oltarja. Z zaupanjem se obračajo po njem k Bogu neštevilni slovenski ljudje. Veliko jih je bilo že uslišanih in zato je veliko upanja, da bo Bog kmalu uslišal naše prošnje ter da bo Cerkev razglasila škofa Baraga za blaženega, Bog, prosimo Te, daj, da bi se to zgodilo že cb stoti obletnici Baragove smrti, ki se je bomo spominjali čez tri leta!
Ker je torej danes obletnica
nem času. Baragov življenje-pisec profesor dr. Franc Jaklič pripoveduje v svoji knjigi takole:
“Smrtni boj (Baragov) je bil kratek, a, kakor se zdi, hud. Umrl je ob pol dveh zjutraj. Dočakal je 70 let, 6 mesecev in 20 dni. Njegov življenjepisec Verwyst pravi, da je gotovo umrl v krstni nedolžnosti.”
“Ob smrti je bil pri njem samo sluga Gašper. On mu je dal v roke blagoslovljeno svečo; on mu je zatisnil oči. — Dan pred smrtjo mu je škof Baraga izročil svojo oporoko. Naročil mu je, naj jo varno shrani. Skrbno naj pazi na vse škofijske listine in na njegovo premičnino in vse v lepem redu izroči nasledniku.”
“Truplo so položili na mrtvaški oder v stolnici sv. Petra, pod belimi zavesami, ki so imele na vrhu križ. Ležal je v preprosti krsti iz smrekovega lesa. Oblečen je bil v škofovsko o-bleko. Namesto običajnega vijoličastega mašnega plašča so mu dali bel pluvial (plašč za večernice). Stolnica je namreč premogla en sam vijoličast plašč, ki so ga pa kmalu potem potrebovali, ker se je bližal predpost-ni čas. Baraga je imel samo eno škofovsko kapo, dragoceno, zato so mu to dali na glavo, na roko pa dragocen škofovski prstan, dar avstrijske kraljice Elizabete. Tudi škofovsko palico so položili obenj. — S pogrebom so čakali celih 12 dni, da bi sosednji škofje in duhovniki mogli priti. Ker je bil silen mraz, so truplo v krsti lahko tako dolgo pustili v stolnici. Zaradi hudih viharjev in visokih zametov pa noben škof ni mogel priti, škof Henni iz Miwaukeeja se je odpravil na pot in se je po železnici pripeljal do Green Bay-a; silen vihar je pa ustavil promet in se je moral vrniti. Od 21 duhovnikov v škofiji se jih je polagoma zbralo šest:	Jacker,
Vrtin, Terhorst, Bourion in še dva druga.”
“Dne 31. januarja je bil pogreb. Ker ni bil navzoč noben škof, se niso mogle vršiti žalne slovesnosti, kakor se opravijo za umrlim škofom. Pogrebne o-brede je opravil in mu govoril v slovo Jacker. Cerkev je bila kljub mrazu polna ljudi vseh tam bivajočih narodnosti, katoličanov in protestantov, in vsi še noter niso mogli. V Marquet :u je tisti dan v vseh obratih počivalo delo. Krsto s truplom in vsemi škofovskimi znaki so položili v grobnico, ki so jo bili v 12 dneh, ko so čakali na pogreb, napravili pod stolnico.”
Tako je zapisal o Baragovi smrti in njegovem pogrebu, kot že rečeno, prof. dr. Fr. Jaklič v 2. izdaji (1951) svojega “Friderika Baraga”. Knjigi so napisali uvod rajnki škof dr. Gregorij Rožman. V tem uvodu stoji med drugim: “Če kdo iz naše zemlje, je Friderik Baraga sloveč mož, katerega kreposti niso ugasnile, ampak vse bolj svetijo v mrak sodobne sebičnosti in brezob zirnosti. V svoji neuklonljivi ljubezni do Boga in do bližnjega in v apostolski gorečnosti se je popolnoma žrtvoval delu za zveličanje poganskih Indijancev. Njegovo ime bo slovelo, dokler bo kaj zgodovinskega znanja med ljudmi, pri Bogu pa mu bo slava večna.” Uvod pa zaključujejo te-le škofove besede: “Krepostno življenje in apostolsko delovanje Baragovo moramo poznati, da bomo sposobni pokazati ga tudi drugim narodom in pripravljeni prositi Boga, naj ga poveliča in po svoji sveti Cerkvi umesti med svetnike.”	J. S.
Spomini so osSaii
Cleveland, O. — Ko sem brala dopis rojaka Franca Zeleta o njegovih doživljajih v prvi svetovni vojni, sem se tudi jaz spomnila tistih časov, tistih krajev, posebno Kobarida. Tista leta so bila za nas res usodna. Jaz Baragove smrti, naj sledi tu ne-'sem bila takrat še otrok, pa so' kaj poročila, kako je bilo v o-'mi spomini ostali.
Maja 1915 so prišli k nam Italijani, zapustiti smo morali svoje domove. Hodili smo ves dan, brez vsake hrane, ko smo prišli v vas Sedlo. Tam so nam dali večerjo. Naslednji dan so nas gnali v vas Stanovišče. Tam so nas nastanili v neki hiši, Iki je bila bolj podobna hlevu. Ležala sem na slami poleg mojega o-četa in matere. Pet otrok nas je bilo, naj starejši je imel 14 let. V sobi poleg je stanoval kapetan, nad njim kakih deset vojakov, v eni sobi pa je bila gospodinja s svojo hčerko. Po nekaj mesecih smo dobili drugo stanovanje v neki hiši brez gospodarja, katerega so odvedli v Avstrijo. V tej hiši je stanovala še neka druga družina. Naša mama je namreč pričakovala otroka. Res smo dobili dvojčke, bratca in sestrico. Tu smo živeli do septembra 1918, a ne vsi, nekateri so morali v Italijo. Moja stara mama je umrla v Italiji. Ko so šli skozi Kobarid, mimo hiše moje sestrične, se niti ustaviti nismo smeli, morali smo takoj dalje. Živeli smo res v pravi bedi. Ko smo* prišli domov, smo našli vse prazno, izropano. Italijanov še ni bilo, Avstrija se je na žalost umaknila in od nikoder ni bilo nobene hrane.
Zato smo šli nazaj preko tistih hribov, ne vem jim imena, in oče so rekli, da so tisto noč nameravali vreči pline. Otroci smo spali v kleti, oče in mama pa sta bila vso noč na nogah. Drugi dan je oče ponesel mimoidočim avstrijskim vojakom vodo in je klical: Živela Avstrija! Zato so ga zaprli skupaj z nekim mladim fantom. Mama dotočnega fanta je silno jokala, češ da njen sin ni nič zagrešil, pa ni nič pomagalo. Čez tri dni so jih izpustili. Avstrijska vojska je šla dalje po gorski poti do Pontebe in dalje v Udine, kjer so reveži našli žalostno smrt.
Leta 1918, ko se je avstrijska vojska vračala iz Italije, smo bili v Kobaridu pri teti. Mi mladi smo začudeno gedali, kaj je to. Tu je bil žalostni (konec. Vi, g. Žele ste šli peš do Sv. Lucije, jaz pa s teto od Dolores Ivančič iz Milwaukee preko mosta, ki je bil delno porušen. Po zidu sva lezli preko in hvala Bogu srečno prišli do Sv. Lucije in v Ravno Drežnico. Skoz sva hodili peš. Mojega očeta in brata je vzel nek vojak na tovorni avto, nama pa je rekel, da sva mladi in da lahko hodiva. Od doma smo hodili peš v Trbiž po hrano, včasih smo kaj našli, največkrat pa nič.
Na tiste težke čase sem se spomnila, ko sem brala spomine Franca Zeleta. Vsaka vojska je huda in Bog nas obvaruj pred novimi. Da bi bilo leto 196*5 mirno in srečno, iskreno želi in lepo pozdravlja vse čitalelje Ameriške Domovine in njene u-službence, naročnica
Ema Gallien -------o--------
taserf ¥ ikmgtt
Chicago, 111. — V zapiskih slovenske fare sv. Štefana v Chi-cagi najdemo, da je bil za žup-nikovanja Rev. Alojzija Krašovca položen in blagoslovljen vogelni kamen sedanje cerkve, in sicer 18. decembra 1904. Ameri-kanski Slovenec je tedaj takole poročal: “V nedeljo 18. t. m. smo imeli chicaški Slovenci svoj veliki dan. Ogelni kamen mrve slovenske cerkve sv. Štefana ob Lincoln St. in 22 Pl. je bil slovesno položen in blagoslovljen po mil. g. škofu (pomožnemu) Rt. Rev. Muldoonu ob asistenci čč. gg. Rev. Fr. Šušteršiča iz Jolieta in Rev. J. Kranjca iz So. Chicago. Po obredu polaganja kamna so se slovenska društva, broječa nad 500 članov, razvrstila v parado, s kadeti sv. Pavla in godbo na čelu in spremila milostnega škofa in č. pomožno duhovščino v benediktinsko cerkev sv. Pavla. Tu je imel Rev. John Plevnik iz Waukegana, prvi župnik slovenske cerkve sv.
Štefana v Chicagi, slavnostno pridigo. Nato je mil. g. škof Mul-doon imel angleško pridigo in podelil sv. blagoslov.”
Odkar je bila cerkev dograjena, je cerkveni zbor — včasih v večjem, včasih v manjšem številu — stalno prepeval v cerkvi, Bogu v čast in vzpodbudo vernikom. Ne samo, da ni bilo nobene cerkvene slovesnosti brez zbora, tudi narodno zavest je s svojimi nastopi dvigal, ohranjal rojakom slovensko pesem tako v cerkvi, kot v dvorani. Zato je prav, da zbor posebej proslavi to obletnico (ostala društva jo bodo zadnjo soboto mesece februarja). S posebno pesmijo se bo zbor spomnil vseh pokojnih pevcev in organistov te fare. Več let so Prekmurski Slovenci imeli svoj zbor. Zato ima zbor pripravljeno posebno pesem. Na programu bodo sledile narodne in umetne pesmi. Za to priliko, za to slavnost, je pa zbor pripravil skladbo večjega obsega, namreč “Te Deum” od skladatelja Ignacija Hladnika, čigar stoletnico rojstva letos obhajamo. Poleg zbora bosta nastopila solista Marija Kranjc -Fischinger in Marjan Erman. Kakor pa cerkev ni samo za odrasle, bo tudi na tem programu nastopil zbor deklic in dečkov naše osnovne šole. Po vsem tem upamo, da bo koncert res velikega obsega in bodo tako zbori dostojno proslavili to važno obletnico.
Koncert se bo vršil v soboto 28. januarja 1965 ob 7.30 zvečer v veliki farni dvorani (Gyir), 1837 W. 22 Place.
Iskreno vabljeni!
P. Vendelin, OEM
■------o-------
Upekejencem
Cleveland, O. — “Najlepša je mladost,” smo v mladih letih kaj radi prepevali, a z leti je prišlo spoznanje, da ni bilo tako vsej generaciji, ki je prelivala kri za “vero, dom in cesarja” na severu, jugu, vzhodu in zahodu “naše domovine Avstrije”, še manj lepa je bila usoda onih, ki so se znašli po razsulu Avstrije v objemu naroda, ki se je ponašal z dvatisočletno kulturo, a je bila njihovo le barbarsko početje nad našim narodom.
V razgovorih se upokojenci pogosto spominjamo časov “dveh kokoši v loncu in dveh avtov v garaži”. Ni dobro, da se človek vedno spominja na tako življenje in vzrok, da to omenjam, je iskati v tem, da je precejšnje število naših upokojencev po življenjskih težko č ah tako strtih, da iščejo izhoda v osamljenosti.
Dejstvo je, da potrtost je največji sovražnik našega zdravja, kot je tudi dejstvo, da so klubi upokojencev za enkrat najbolj prikladni za razvedrilo med sebi enakimi, zato sami sebi dolgujete, da se pridružite klubu upokojencev v svoji bližini. Ne smemo pozabiti, da nas je skoro dvajset milijonov in da združeni lahko veliko prispevamo za dobrobit človeške družbe.
Slovenski domovi, časopisje in izletniški prostori SNPJ so nam skoro brezplačno na razpolago, kjer se ukopojenci in njih prijatelji pogosto in izvrstno zabavajo. Da se prepričate o živahnosti upokojencev, posetite njihove prireditve in gotov sem, da postanete član enega izmed petih klubov, Iki poslujejo v Clevelandu.
Taka priložnost se vam nudi, da posetite upokojence na Holmes Ave., ki prirejajo večerjo in ples v nedeljo, 24. januarja tega leta, ob štirih v SD na Holmes Ave.
Joseph Malečkar
-------o-------
Globoka deber
K A N A B , Colo. — Stene Grand canyona so pri znanem Marmornatem vrtincu visoke 2,000 čevljev. — Canyo-n, globoko in ozko rečno strugo, imenujemo Slovenci, deber, tesen ali vintgar.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
la VI. imenovanje za hišnega1 prelata. Tudi Slovenci se veseli-1 mo tega zasluženega odlikova-' nja in g. monsignorju iskreno' čestitamo. Ker on ne bere “A-meriške Domovine”, mu bodo te čestitke sporočili Slovenci v Midlandu. Bog vas ohrani, g. monsignor!
Slovaški škof posvečen v Torontu
Katoliški Slovaki vzhodnega obreda so dobili svojega škofa.
Fantje in možje, zmernost je najcenejša
Tako je polagal na srce zbra-članom Društva N. I. J.
Pravnik dr. F. Porovne v nedelj0, 10. januarja letos, na njiho-Vem rednem sestanku. Bilo je branih kakih 50 mož in fantov.
Zabeležena je bila zelo lepa u-^eležba. Zdravnik - predavatelj J® govoril o boleznih srca in oži-ta, o vlogi krvnega obtoka, o kovanju srca in o možnosti, kako preprečiti, da vse to pri človeku ostane čim dalje zdra- Kot Prveša Slovaka je Sv. stoli-vo. Med razlago, kako. krvno- ca na to me^o imenovala lani v obtočni sistem v človeku deluje, !0kl'0l:iru Pre^- Mihaela Rusnaka, j* predavatelj vpletel obilico župn^a slovaške faf.e sv; Mari‘ fraktičnih nasvetov, ki bodo košatili vsakemu, ki jih je slišal.
^eneje je obvarovati si zdravje, kot zdraviti bolezen in iskati kravja. Kar se tiče bolezni srca ^ krvnega obtoka, je predava-lolj še posebno, priporočal zmer-bost, zmernost pri zasledovanju Svetnih ciljev, zmernost pri de-v pijači, v jedi in kajenju, kSkor tudi zmernost v skrbeh.
Predavanje je bilo dolgo, a so 'ša zaradi koristne vsebine vsi Cedili z veliko pozornostjo do 2adnje besede.
Članom je bilo na, tem sestan-
ku
tudi sporočeno, da se član
UrUštva N.I.J. g. Leopold šprin-^er nahaja težko bolan v bolnici Sv- Mihaela, naj molijo zanj in ga obiščejo.
iz Argentine so prišli
P*red Božičem sta prispela iz Argentine v Kanado brata An-^lej in France Krošelj. France !e Pripeljal s seboj tudi svojo ,eho in hčerko. Sin z lastno dru-Šho niu -bo še sledil. Naselili so ^ med rojaki v Torontu. Vsem r o š 1 jevim kličemo:	Dobro-
q0sli! Želimo jim srečno bivaki6 med nami.
Midlandski župnik -kisni prelat N j. Svetosti
Marsikateri Slovenec iz To-3?0Pta pozna dobrega in blagega ^°sPoda R. Egan-a, ki župniku-^ v Midlandu, Ont., pri fari sv. . argarete. Kljub visokim letom ^ še vedno delaven in poln ^bi za duhovni blagor svojih ?Vbic. pre(j kratkim je dobri UPmk prejel c
je v Torontu. Posvetitev novega škofa je bila v stolnici sv. Mihaela v Torontu 2. januarja letos. Škof-posvečevalec je bil prevzvišeni škof Borecky, so-posvečevalca pa sta bila škof Elko iz Pittsburgha in škof J. Segedi iz Križevcev v Jugoslaviji. Posvetitvi je sledil banket v Royal York .hotelu. Gostov-udeležencev je bilo čez 1000.
Škof Mihael Rusnak je v zgodovini prvi slovaški škof vzhodnega obreda. Na svetu je okoli pol milijona Slovakov tega o-breda. Kakih 200,000 jih živi v svobodnem svetu, večinoma v Kanadi, ZDA in Argentini. V Torontu jih je blizu 6000.
Posvetitvi in banketu je prisostvovalo kakih 15 škofov s kardinalom J. McGuiganom na čelu, zastopniki zvezne vlade in parlamenta, številna duhovščina in predstavniki slovaškega življa v Kanadi in ZDA. Komunizem. je na Slovaškem popolnoma uničil katoličane vzhodnega obreda, zato je razumljivo- veselje in upanje Slovakov ob tem dogodku.
Slovenci kot najbližji bratje Slovakom ob tem veselem dogodku čestitamo in se z njimi veselimo. Novi škof bo simbol veselja in upanja tudi po komunizmu zasužnjeni Slovaški, kakor je izjavil sam torontski nadškof, kardinal J. McGuigan.
Predstavniki narodnostnih skupin v rezidenci pri torontskem nadškofu-kardi-nalu z novoletnimi voščili. Duhovščina v prvi. vrsti od leve na desno:	Msgr. J.
O’Mara, nadškof-kardinal James C. McGuigan, škof F. V. Allen, škof F. A. Mar-rocco in msgr. E.M. Brennan. Laiki od leve: Čeh J. Brovsek, Latvijec J. Cakul, Slovak J. Babony, Slovenec P. Markeš, Madžar L. Dlugosz, Hrvat A. Kalamut, Litva-nec E. Cuplinkas, Hrvat N. Rukavina, Belorus A. Markievicz in Poljak T. Baran-kiewicz.
dohodkov. Župnija je imela tri glavne vire dohodkov: redne nedeljske in večerne nabirke v cerkvi, prireditve v dvorani in oddajanje dvorane.
D.NJ.J. v Torontu
Toronto, Ont. — D.N.I.J. pri Mariji Pomagaj v Torontu je imelo 12. decembra redni meseč-_ ...	.	. r v .	.. ni sestanek, na katerem je pre-
P„a ]1	daval profesor č. g. Ambrožič.
Predavanje o Cerkvenem koncilu je razdelil na dva dela: ‘Od-
nekaj malega več kot $46,000. Ti so bili v glavnem za vzdrževanje duhovnikov, cerkve in treh župnijskih hiš. Večjih popravil in predelav lansko leto ni bilo. Med gornje stroške je všteto skoraj $14,000 za odplačevanje dolgov in $735.38 za plačilo obresti. Znak dobrega gospodarskega stanja je tudi zelo majhen dolg, ki je še na vseh štirih župnijskih poslopjih. Njegova vsota je samo. $4,085.
^š&pisa, potovanja lili
v Slovenijo z avionom in ladjo $329.25 v obe smeri. Isto Mdi za obiskVaših sorodnikov.
STROKOVNA potniška pi-SarUa, zastopniki vseh važnih avi°nskih in ladijskih družb z .^Popolnejšimi uslugami od fo-°§rafije za potni list do vseh Vrst kart, najetja avtov, hoteli Ud- — Za dobra mesta 1965 re-2ervirajte čimpreje brezobvezno!
CENE za avion Ubij ana—Toronto, Can. $267.60. j.a Vas napravimo prošnjo za vse-^ ev> nabavimo karto, predvsem a TOČNO obvestimo o prihodu. a obisk sorodnikov sedaj skraj-Postopek.
^a Pisma izven Toronta odgovar-ianao isti dan!
Tt^ARSKi bankovci, TRAV-ZTt* CHEQUES, KOVČKI, VI-JAVNI NOTAR. ® SLO-^RSKE KNJIGE IN PLOŠČE.
^ORLD TRAVEL SERVICE LTD.
j 258 College St.
2b	WA 3-4868
“VERA IN ŽIVLJENJE”
“Vera in življenje” je naslov nekakemu izobraževalnemu tečaju, ki bo v zimskih mesecih sredi Toronta. Prirejajo ga o-četje Paulisti, ki vodijo “Katoliški Informacijski center” na 830 Bathurst St. Za leto 1965 so pripravili 10 predavanj, ki bodo ob nedeljah zvečer ob 8. uri. Prvo predavanje bo 31. januarja, zad-Zbornik 1965 na poti (nje pa 4. aprila, torej vsak teden Dobili smo sporočilo, da je eno- Naslovi predavanj in pre-Zbornik 1965 že na poti proti davatelji so sledeči:
Kanadi. To bo že 17 Zbornik- 1. Poročilo o tretjem zaseda-^Koledar, ki jih vsako leto izdaja nju IL Vatikanskega koncila — papeža Pav- j “Svobodna Slovenija” v Argen-1 Father Gregorij Baum, O.S. A., tini. Kakor je že dobro znano,1 31. januarja, so to knjige velikega formata. J 2. Razočaranje nad svobodnim Letošnji bo obsegal najmanj1 tiskom _ Mr. Edward Wakin, 400 strani. Knjiga takega obse-'7 februarja
ga bi na .kanadskem ali ameri-j '	razsežnosti v moralni
skem knjižnem trga gotovo sta-	_ Father s	Ku
la $5 m vec. Letošnji Zbornik,!	f ,	•
o katerem pravijo, da ima 100,	^
strani več, kot je bilo predvide— Sveto Pismo danes Father no, pa bo- stal samo $4.75 v Ka- Tlu§ene Maly, 21. februarja, nadi. Za naročila po pošti je tre- 5. Komunikacije, vera in laik ba poštnino računati posebej. — Mr. Richard J. Walsh, 26.
Slovenci v Winnipegu bodo februarja, lahko dobili letošnji Zbornik' 6. Judovstvo: duhovna dedi-pri svojem, župniku preč. g. J. ščina — Rabin Walter S. Wurz-Mejaču. Slovenci v Montrealu burger, 7. marca.
nos med papežem in škofi’ ter Odnos med nami in nekatoliča-ni’. Tako zanimivega sestanka se ni moglo udeležiti polno število članov, ker so bili prav tisti čas na duhovnih vajah.
Dne 10. januarja se je na sestanku zbralo 56 mož in fantov, člani in kandidati D.N.I.J. Predavanje je imel g. dr. Franc Porovne o ‘Srčnih boleznih — ter drugi vplivi na naše zdravje’. Sledila so vprašanja in kratka debata.
Naše društvo je poklonilo župnijski slovenski šoli $100.
Dne 17. januarja je bil občni zbor centralnega nadškofijskega odbora, pri katerem je tudi naša slovenska župnija imela glasovanje.
Peter Čekuta, tajnik
pa naj se obrnejo na svojega dušnega pastirja preč. g. Časla. V Torontu in iz vseh drugih slovenskih naselbin pa se obrnite na Slovensko Pisarno, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
Gospodarsko stanje župnije Marije Pomagaj
Iz finančnega poročila župnije Marije Pomagaj je razvidno, da prva slovenska župnija gospodarsko trdno stoji. V letu 1964 je imela nekaj čez $44,000
SLOVENC! ¥
in ¥ drisgi. krajih južnega OnSarija
. Strokovno popravljamo vsakovrstna motoma vozila. ® Proda-bamo razne nadomestne dele, bencin, letne in zimske gume naj-li°0ših kakovosti. • Pri nas lahko najugodneje kupite nov avto ePrekosljive svetovno znane nemške znamke B.M.W. k Oglasite se pri nas v vsaki potrebi. Prepričali se boste, da Vam Orho hitro postregli in to po solidnih cenah in v domačem jeziku. O*- priporoča
FRANK KRANJC
Brant Street, Burlington, Ont.
Tel.: NE 7-2752
7.	Božja beseda in obnova —-Father Edward Hennessy, 14. marca.
8.	Dušeslovje in vera — sestra Marija Andrew, 21. marca.
9.	V svetu, ki se spreminja, stopa na dan laik — Mr. Edward J. Kirchner, 28. marca.
10.	Izrazi liturgije v 20. stoletju — Mr. Wilfred B. Lamb, 4. aprila.
Predavanja se lahko udeleži vsakdo, kdor se zanima za moderne probleme vere in življe-jnja. Vstopnina k vsakemu predavanju je $2.00. Kdor pa se hoče vnaprej prijaviti in plačati vstopnino, naj pošlje na Catholic Information Centre, 830 Bathurst St., Toronto 4, Ont., $6.00 in bo nato dobil vstopnjco, ki bo veljavna za vsa predavanja. Kr se bodo predavanja začela, bomo o njih še poročali.
— Okoli eno desetino francoskih železnic je elektrificiranih.
Vedno manj konvertitov
Število spreobrnjencev v katoliško vero zadnja leta stalno pada. Samo par številk v dokaz. Leta 1963 je bilo v Kanadi in ZDA 124,000 spreobrnjencev. L. 1962 jih je bilo 125,600, a leta 1953 se jih je spreobrnilo 137,000. Če te številke nekoliko obrnemo-, lahko rečemo, da je bilo leta 1953 treba 31 milijonov in 600,000 katoličanov, da so spreobrnili 137,000 duš. Leta 1963 pa je 45 milijonov katoličanov pripeljalo k pravi veri 124,000 ljudi, kar se pravi, da je 360 katoličanov spreobrnilo enega samega nekatoličana. Vsekakor to ni znak posebne apostolske vneme ljudi, ki se prištevajo k pravi veri.
Mi smo prišli v te svoboodne dežele z nekim poslanstvom: da bomo še naprej delali proti komunizmu. Na mestu bi bilo vprašanje: Ali smo že koga y svojem okolju prepričali — ki veruje v komunizem —, da je komunizem nekaj slabega; prepričali, če ne z besedo, pa vsaj s svojim krščanskim ravnanjem do bližnjega? Res, temu vprašanju pripada velik vprašaj. Pa pišemo članke, poročila in “po-
For@čilo h Winmpega m feta ISS4
WINNIPEG, Man. — Letno poročilo — v zadnjem dopisu obljubljeno — je za marsikoga polno zanimivosti, za župnika pa navadno precej težavno opravilo. Ni lahko biti župnik “personalne fare,” kakršne so naše slovenskih naseljencev v Kanadi. Od škofije pride ne le dovoljenje, marveč tudi naročilo, da župnijsko življenje kar moči lepo urediš. Vsako leto je treba poslati natančno in podrobno poročilo o vsem, kar se je doseglo. Pa včasih niti ne veš, koliko faranov- imaš in katere res lahko smatraš za svoje. Nihče ni namreč siljen, da se vpiše v narodno župnijo. Od njegove dobre volje, od njegovega razpoloženja vse zavisi. Če pride z župnikom navzkriž, izgine ali se pa kam drugam vpiše in križ. Zato je nujno, da ima župnik v takih razmerah izredno mero takta, razumevanja, dobrote, pa tudi pripravljenosti, da stalna pozablja in odpušča nevšečnosti, ki mu jih vede ali nevede povzročajo farani. Blagor župniku, ki ima dobre živce, zadostno mero potrpežljivosti in vesel značaj!
Zdi se mi, da je najprej umesten odgovor na vprašanje, koliko nas je v Winnipegu. Ko sem prišel, sem slišal, da je morda 80.0 in še več naših ljudi v mestu. G. Janez Kopač, C.M., ki je zadnja leta imel misijone v Winnipegu, mi je ob odhodu iz Toronta izročil kar lep in obsežen seznam rojakov z navedenimi naslovi. Ko sem pa začel obiskovati in iskati te ljudi, sem spoznal, da nekaterih sploh ni in da so bili njih naslovi, včasih tudi imena, izmišljeni. Drugje sem spet moral ugotoviti, da so to bolj Italijani, Hrvatje, Poljaki, Ukrajinci, kakor pa naše družine. Mnogi so bili tudi že vpisani v druge narodnostne cerkve. Po dveletnem prizadevanju, da bi odkril in pritegnil v našo skupnost, če ne že vseh, vsaj čim več rojakov, se mi zdi pravično, če zapišem, da nas je z otroci vred nekaj nad 500. Pet čisto slovenskih družin še vedno stoji ob strani. Dve redno hodita v češko, dve včasih v slovaško cerkev, ena pa najbrže nikamor, teh so še 4 družine
ročila”. poslanice in vabila ter
pozive in vzdihujemo, kako smo pjf" teh so še 4 družine iz zaposleni, a glavne naloge se ni- p1.ekmurja) kj pripadajo luteran-ti ne dotaknemo. • Vsekakor ne;£kj cerkvi v zadn1ih dveh Jetih bo lahak odgovor na vprašanje, ^	y B G ali pa v
kako smo izpolnili nalogo, ki 0ntario n družin, priselUo pa nam je bila naložena, ko nam je veg kakor 2> verjetno smo ' Dll°	življenje.	, ^ na začetku odseljevanja v
boljše kraje. Človeku je hudo za odhajajočim dobrim faranom, a
Umetno gnojilo
Dognali so, da je mogoče nimam pravice, da bi ga zadrže-vbrizgati amdnjak v zemljo in' val v iskanju boljših življenjskih s tem povečati količine dušika v! pogojev. Prepričan sem, da bo njej.	j župnija ostala vsaj nekaj let še
Newtorontske novice
Za župnijo Brezmadežne kakor za vse ostale slovenske župnije v Kanadi je gotovo v tem letu najvažnejša izmed vseh župnijskih nalog uvedba slovenskega bogoslužja v daritev svete maše in v ostala cerkvena bogoslužna opravila. S prvo nedeljo v marcu bodo namreč mašniki po vseh narodnih župnijah začeli maševati v svojih narodnih jezikih. Mi pričakujemo točnih navodil od liturgične komisije
čisto slovenska, pozneje pa bodo lahko vključeni vanjo še drugi. Številčno nismo mi naj šibkejši. Litvanci, Čehi, Slovaki so gotovo za nami, Hrvatov pa verjetno tudi ni več, čeprav govore o tisoč in več ...
V letu 1964 smo imeli 19 krstov — letos jih bo gotovo precej več, saj jih je že 6 prijokalo na ta ubogi svet, — 19 prvoobha-jancev in 26 birmancev, porok 8, pogreba pa nobenega. S svojim delovanjem apostolata je začela Marijina legija, ustanovljeno je tudi društvo žena in deklet, iz katerega naj se v letošnjem letu rodi pravno ustanovljena Katoliška Ženska Liga. Za Veliko noč smo imeli misijonsko pobožnost, ki jo je vodil g. Franc Sodja C.M. iz Toronta.
Marsikoga bo zanimalo, kako kaj gospodarimo. Najprej smo poravnali še nekatere viseče račune iz prejšnjega leta, ko smo predelavah cerkev in opremljali dvorano. Škofija nam ni dala več kredita, zato smo si pomagali, da računov nismo plačali. Le na ta način smo se rešili fli-karij, ki bi jih sicer morali sprejeti. Hvala Bogu, da smo tako storili. Celo leto smo prebili brez najmanjših popravil, ker je bilo pač vse prav narejeno. Potem smo se lotili plačevanja dolga in ga v teku leta zmanjšali za eno četrtino. Poleti je zraven cerkve zrasla še garaža, prav pred božičem smo pa na pročelje cerkve vdelali lepo novo okno, na cementna tla v dvorani pa položili plošče. V nedeljo sem s prižnice podal faranom natančen obračun o vsem. Imel sem vtis, da so s poročilom zadovoljni. Koliko dolgo nam pa še ostane, pa tuhtajte sami ob dejstvu, da smo tekom leta plačali $1,030 obresti.
Od pretekle nedelje lahko vsi farani vedo, kakšna je župnikova plača. Nekateri vedo, da imajo protestantski pastorji okrog $4,000 na leto in so nekaj takega sumili tudi o meni. Kar zabavno se mi je zdelo zadnjič, ko sem bil z drugimi povabljen k družini, ki se je poslavljala od Win-nipega in odhajala v Kitchener. Med pogovorom je nekdo načel tudi vprašanje moje plače. Odkrito sem povedal: $120.00 na mesec. V to vsoto je vključeno vse: od hrane in pranja pa dc vzdrževanja mojega avta. Eden se je malo zamislil, potem pa vprašal: “Gospod, koliko let ste pa študirali?” — 21, če vštejem tudi ljudsko šolo — sem mirno odgovoril. Tedaj je pa on zamahnil z roko in skoraj nejevoljno rekel: “Good-bye, za tako plačo pa jaz že ne bi delal...” Naj ljudje vedo, da duhovnik ne zahteva ne vem kaj za sebe in da navadno ne potrebuje veliko. Če že mora o denarju in takih stvareh govoriti, dela to za blagor skupnosti, katero vodi in želi imeti na primerni višini. Pri tem pa tudi materialne strani ne sme zanemariti in podcenjevati.
Pogosto se povdarja, da je “denar sveta vladar.” V gotovem pogledu to gotovo velja. V življenju župnije pa nikakor ne. Tu mora biti povdarek vedno na edinosti, vzajemnosti in požrtvovalnem delu za druge. Med vsem pa kraljuje ; ljubezen; ki druži, plemeniti in osrečuje. Daj Bog, da bi bilo med nami stalno tako!
Jože Mejač, C.M.
95 Macdonald Ave.
Winnipeg 2, Canada
ljubljanske nadškofije, kateri predseduje generalni vikar dr. Stanko Lenič. Razen prefacije in kanona pred in po povzdigovanju bo pri maši vse slovensko. Zelo modra je odredba kanadskih škofov, naj narodne župnije v Kanadi prevzamejo celotno cerkveno bogoslužje iz škofijskih odločb svoje rodne domovine. Vsi Slovenci v Kanadi čutimo, pa čeprav je večina prišla v Kanado šele po letu 1950, da naša slovenščina peša in da vedno bolj izgubljamo pristnega slovenskega duha. Slovenski jezik v Sloveniji se razvija, in ker komunistični režim v Sloveniji ne pusti duhovnikom nobenega udejstvovanja izven izrecno cerkvenega področja, so duhovniki v domovini osredotočili vse svoje delo na cerkveno bogoslužje in na dušnopastirsko delo od duše do duše. Prav zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo slovenski škofje liturgično obnovo v Sloveniji izvedli na globoko in da bodo vse cerkveno bogoslužje privedli v najlepši sodobni slovenski jezik. Zato bodo imele slovenske župnije v Kanadi odslej še veliko važnejše slovensko poslanstvo med Slovenci kot so ga imele doslej., Ker bodo celotno cerkveno bogoslužje sprejemale neposredno iz Slovenije, bo slovenski jezik v slovenskih župnih cerkvah širom Kanade ostal lep in svež, tak kot ga govore v Sloveniji danes.
* * *
Za slovenske dušne pastirje na slovenskih župnijah in za misijonarje bo pa sedaj seveda delo podvojeno. Koliko truda in dela bo treba s slovensko mladino, preden se bo navadila slovenskih mašnih molitev in ostalega slovenskega bogoslužja. Prav taka bo težava z odraslimi Slovenci, ki doslej niso bili vajeni pri maši sodelovati z duhovnikom, ampak so zase molili, brali iz molitvenika ali peli. Še večje težave bodo pa imeli slovenski misijonarji po misijonih, ako bodo hoteli na misijonu izvesti slovensko mašo. Kajti po teh naselbinah so Slovenci v angleških in francoskih župnijah in imajo slovenski misijon le po dvakrat na leto.
Treba bo Slovence že pred misijonom oskrbeti s potrebnimi slovenskimi mašnimi molitvami in navodili za slovensko mašo. Zato bodo odslej slovenske narodne župnije in slovenski misijoni prava šola ne le za lepo cerkveno bogoslužje, ampak tudi za lepo slovenščino. Pa tudi slovenski dušni pastirji in slovenski misijonarji se bodo morali neprestano učiti in si obnavljati slovenski jezik. Kajti vse novosti iz cerkvenega bogoslužja bodo morali sprejemati iz Slovenije. Slovenska liturgična obnova pa še nikakor ne bo končana letos pred prvim marcem. Delo za liturgično obnovo bo liturgična komisija ljubljanske nadškofije nadaljevala in bo trajala več let. Dobili bomo novo besedilo za pogrebe, poroke in ostale zakramente ter zakra-mentale. Pa tudi slovensko bogoslužje pri maši se bo izpopolnjevalo z novimi napevi, novimi mašnimi pesmimi in z novim načinom sodelovanja pri daritvi svete maše. Tako bo slovenski jezik pri bogoslužju slovenskih župnij v Kanadi v stalnem razvoju; in vse cerkveno bogoslužje v slovenskih cerkvah bo prav tako, kakor je po cerkvah v Sloveniji.
* * *
Pred nekaj dnevi sem bral v Ameriški domovini, da se je v decembru preteklega leta srečal z Abrahamom preč. g. P. Fortunat Zorman, O.F.M., ured nik Ave Marije. Nepodpisani Slovenec iz Chicaga je lepo prikazal duhovniški lik P. Fortu-nata. Tudi slovenski misijonarji sv. Vincencija Pavelskega v Ka-j	(Dalje na 4. stranil
00<CZ>0()<I^0<CI^0<=>00<Z^
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<i=>oo<c=>o(><rz>oo^^
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE.
ma in----”
Kanadska Domovina
Gospod Benjamin s Sleme-nic je imel dokaj let. Tudi je bral nekatero pismo in marsikateri testament. Vendar si je mož v tej uri priznaval, da enakega pisma in testamenta ni še imel v rokah, čuden človek, čuden oče, pisec tega pisma ! Kakor ga ni mogel umeti v življenju, tako se mu je zdaj iz pisma videl nerazumljiv. Ali je mogoče, da ima tak človek kaj ljubezni do svoje krvi, svojega sina, ki mu z mrzlo, kratko besedo pripoveduje, da je njegova mati zavržena; ki mu razlaga vse svoje grehe; ki ga na smrtni postelji pušča in se gre daleč na tuje obešat ali streljat! In vendar, če je graščak to reč ogledoval od druge strani, si je moral pritegniti, da je imel ta čudni človek še precej veliko ljubezni. Zaradi majhnega vzroka— vsaj Slemeničanu se je majhen zdel — je pustil življenje, da ne bi nadlegoval sina; šel je daleč, da ne bi nadlegoval sina. — Pa vse to bi bil lehko storil, da ne bi bil sinu odtegnil zagrinjala od skrivnosti, ki mu je morala vse življenje kaliti pravo veselje, kadar se je bo domislil. Zopet pa je morda bolje za človeka, če si zna to in ono razložiti, kakor če ostane neveden in v temi o takih rečeh, katere bi rad vedel, naj so potem dobre ali slabe.
Tako je premišljal graščak, prebravši pismo.
Kar je bral o umrlem desetem bratu, kar je videl v testamentu o Kvasu, vse se mu je zdelo čudno; ni skoraj vedel, ali bere prav ali ne.
Dolgo je vrtel pisanje v rokah, še enkrat in še enkrat bral in skoraj ni vedel, kaj bi rekel Marijanu, kako bi ga tolažil.
“Kaj čem storiti zdaj?” pravi Marijan.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MEAT PLANT WORKERS
Immediate Openings!!! STEADY WORK Age 22 to 45 Must speak English Apply now — MR. PONCZAK
FRIGID MEATS, INC.
3755 S. Racine Ave., Chicago, 111.
(13)
SKILLED MEN NEEDED
For most machines including JIG BORER & JIG GRINDER Steady jobs. Company benefits. Top rates.
C. H. Moffat Go.
Mechanical Laboratory Services
28600 Grand River Ave. Farmington, Michigan (Detroit)
(13)
BODY MAN Experienced necessary.
Apply: PRINCETON AUTO SALES 348 W. Garfield Blvd.
Phone 536-9237
(14)
REAL ESTATE FOR SALE
SCHAUMBURG, ILL. — 6 ROOM RANCH
3 Bedrooms, Storm windows, all appliances, crptg., car garage. Close to schools, churches and shopping. By owner $22,500. LA 9-3789.	(14)
“Ničesar ne. Izkušajte se razmisliti na druge reči. Delati je še čas. Slabi ste še in naj prvo se morate varovati. Ko bi bil mogel vedeti, da je pismo tako resnobno, ne bi ga vam bil še dal.”
“Razmisliti? Kako!”
“Bo že kako, že! Ni tako hudo, kakor si mislite. Očeta res nimate, pa bodite preverjeni, da imate prijatelje, ki bodo storili za vas vse, kar je mogoče in kar potrebujete dejanja in sveta. Vsaj kar morem jaz, to vam je gotovo.”
Marijan seže graščaku v roko.
“Morda ni po volji vašega rajnega očeta, da sem jaz bral to pismo, ki je gotovo pisano samo ža vas. Za to pa ne skrbite. V edel bom te reči sam. Sicer pa vam svetujem, ne kažite ga nikomur več. Nadalje vam svetujem, da ostanete nekaj dni pri nas. Tu imate boljšo postrežbo ko do-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
IMMEDIATE OPENINGS
SAMPLE MAKERS
For Research Development.
These are permanent positions with a national organization who make Toys and Housewares. Excellent opportunity for right men. Apply, write, or phone.
STR8QTQ MFG. GO.
East on Highway 75 Freeport, Illinois
Tel. (Area Code 815) 232-2111
(12)
OPTICAL POLISHER
Aggressive Chicago area precision optics manufacturer needs lens polishers. Applicants should have experience in polishing of high precision optical elements, such as lenses, prisms, mirrors, etc. and other, finishing operations.
CONTACT MR. BATTEN
VARO OPTICAL, INC.
RO 3-6700
(14)
HELP WANTED — FEMALE
SECRETARY
Wanted to work in sales department of growing nationwide firm. We want someone who can type well, take dictation and handle herself well over the phone. Some dictaphone experience helpful. — Call John Yerkes at NE 2-3700.
DeSOTO CHEMICAL COATINGS INC.
1034 S. Kostner Avenue Chicago 24, III.
An equal opportunity employer. _________________ (13)
REGISTERED
NURSES
Walther Memorial Hospital, centrally located in city. New Departments and medical and surgical nursing units now completed. Positions available days. P.M.s and nights. Prevailing salaries and shift differential.
Call Director of Nursing Service,
WALTHER MEMORIAL HOSPITAL
1116 N. Kedzie Ave., Chicago, 111.
(13)
Regisfered Nurses
Experience in anesthetics desirable but not required. Hospital located in, beautiful area, ner Twin Lakes. Starting salary $4,800. Insurance, paid vacation, holidays, excellent working conditions.
Write Administrator
WAR MEMORIAL HOSPITAL 732 Burkesville Rd.
Albany, Kentucky
(14)
“Doma nimam,” pristavi Marijan.
‘Tinate denar in domov je potlej veliko; pa o tem bova že še govorila. Tukaj pri nas imate nekaj druščine, kolikor toliko, in v zdanjem stanju je morda bolje za vas, da niste sami.”
Marijan je ostal na Sleme-nicah.
Več dni se je graščak skrbno ogibal napeljati pogovor na te reči. Videl je, da se ni motil, ko je mislil, da mladeniču žalostna vest ne bo segla toliko do srca, da bi škodilo njegovemu še slabemu zdravju. Po svoji dobri naturi je v druščini kmalu pozabil, kar bi ne bil tako prebil marsikateri drugi v enakem stanju.
Zdravje se mu je kmalu utrdilo in ž njim vrnil precejšnji del prejšnje veselosti.
Z Manico je govoril Marijan ta čas precej mnogo. Tudi tega je bil graiščak natihem vesel, zakaj povedali smo že prej, da je imel mož zraven vseh svojih dobrih lastnosti tudi precej samopridnosti in bil preveč praktičen, da ne bi vedel, koliko veljave ima denar na svetu. Všečna pa mu je bila misel, da bi mu bogati Marijan utegnil vendarle postati zet. Vendar se je tudi Kvasa domišljal in priznavati si je moral, da je zdaj majhno drugače sodil dediča posestva na Polesku, ko prej svojega učitelja.
Toda ko bi bil skrbni oče vedel, kakovi so pogovori med Marijanom in Manico, bi bil popustil prvi del svojega šte-viljenja. Marijan se je ravnal po ukazu, ki mu ga je bil dal oče v poslednjem pismu: ne bodi nikomur na poti. Ker mu je Manica naravnost in za vselej odrekla, se je vdal in govoril ž njo o Kvasu. Mladeniču, ki je bil brez vsake globlje in stanovitne strasti, zlasti po zadnjih izkušnjah to ni bilo težko. Da, celo neko veselje je naposled imel, ko mu je deklica obljubila prijateljstvo in je to njeno dobroto povrnil, da je prejemal Kvasova pisma na svoje ime in jih oddajal Manici.
Kakih pet tednov je tako minilo. Marijan je skoraj po-
zabil, da ni domač.
Benjamin ga neko popoldne povabi, naj gre ž njim k nekemu sosednjemu graščaku, kaki dve uri od Slemenic. Dasi-ravno ne posebno rad, se je Marijan vendar vdal, ker ni imel nobenega izgovora. Sedla sta na voz in se odpeljala.
“Danes se morava zmeniti do dobrega,” pravi graščak po poti. —- “Onidan nisem hotel z vami govoriti o rečeh, ki vam bude gotovo le neprijetne spomine, zlasti zato ne, ker ste bili še slabega zdravja. Zdaj ste se okrepčali in mislim, da ste se že tudi privadili in vdali v to, kar je in drugače ne more biti. Jaz mislim, da se vam bo treba ozreti za kako domačijo. Polesek morate tako prepustiti Kvasu. Dobro pa je in najbolj varno, da svoje imetje kam naložite, to je, da kaj kupite. Bog- varuj, da bi mislili, kakor bi se vas jaz ali kdo drugi naveličal v naši hiši, temveč radi vas imamo vsi ko sina, in pri nas ste lehko, kadar in dokler hočete. To pa sami izprevidite, če kaj pomislite, da je prav, kar vam svetujem.”
Marijan pobesi glavo in molči.
“Kaj mislite?” vpraša Benjamin.
“Vi me domišljate, da moram po očetovi želji iti od tod. Pa kam čem iti? Zares težko mi je to. Tukaj sem ljudem in
kraju vajen, drugod se ne bi mogel privaditi,” pravi mladenič.
“Saj vam ni treba hoditi bogve kam. Oče vam ni določil, doklej, če kupite dve uri od Poleska kako domačijo, niste več na Polesku. In jaz ne vem, zakaj bi hodili daleč, niti ne urnem, zakaj vam je vač oče dal ta svet. Gotovo je, da je to ena njegovih čudnih želj, za katero ni imel nobenega važnega vzroka, česar se je bal, da bi namreč tista pisma ne prišla v tretje roke, to se ni zgodilo. O njem tukajšnji svet ne ve ničesar. Torej so gotovo vsi njegovi razlogi izpodbiti in brez vsake vesti lehko mislite, da je njegovi volji ustreženo, če storite, kakor vam jaz pravim.”
Marijan zopet nekaj časa ni odgovoril.
‘‘Kvasu moram Polesek prepustiti. Kadar boste hoteli in utegnili, narediva pisanja, kar jih je treba, da se mu pošljejo,” pravi potem.
“To ni mogoče. Vi niste še dovolj stari in ne morete izkazati, da ste očetov dedič, če pisma ne pokažete, česar pa gotdvo: ne boste storili. Za zdaj ne morete na svoje ime ničesar kupiti, ničesar oddati, črez tri leta pa, ko očeta ne bo nazaj, ga lehko razglasite za mrtvega in potem boste delali na svoje ime.”
NEWTORONTSKE NOVICE
(Nadaljevanje s 3. strani) nadi mu k zlatemu rojstnemu jubileju iskreno čestitamo. Kar je posebej treba pohvaliti na P. Fortunatu Zormanu, je njegova katoliška širina, ki bi morala biti lastna vsakemu katobškemu duhovniku. Daši je on frančiškan in poln duha svojega ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega, se vendar zna popolnoma prilagoditi tudi vsem drugim duhovnikom, pa naj bodo duhovniki kakega drugega reda ali škofijski duhovniki. Tako je tudi med nami v Kanadi, kadar ga povabimo na misijon ali na kako drugo cerkveno opravilo, kakor eden izmed sinov sv. Vincencija. V naši cerkvi je blagoslovil križev pot. Imel pa je že ponovno misijon pri cerkvi Marije Pomagaj v Torontu, pri Slovencih v Montrealu in v Winnipegu. Seveda mu pa tudi mi vračamo katoliško širino. Pri vsakoletni verski tiskovni kampanji vedno vključimo k verski propagandi tudi frančiškanski mesečnik Ave Marija poleg Božje besede, ki jo sami urejamo. Zato je mar-sikak Slovenec v Torontu in po ostalih krajih Kanade naročen poleg na Božjo besedo tudi na Ave Marija sorazmerno med Slo-
“Kako! Jaz sem že Kvasu pisal, da je Polesek njegov in sem mu poslal, kar sem dobil za letošnjo najemnino.”
“To me prav veseli in je pravično. Tako lehko delamo tri leta in potem se reč popolnoma uravna. Vse to bom jaz preskrbel, če hočete. Tudi če boste kaj kupovali, bom delal jaz za vas.”
"In kje bi se kaj kupilo?” “Tukaj, kamor ravno zdaj greva. Ako bo vam po volji, se zgodi brž, jaz sem to reč že prej pozvedel in premislil. Da se vam pa ne bo treba bati, vam dam vsa pisanja \ roke.”
“Dobri ste zame ko drugi oče, zaupam vam brez vsega m bom vam hvaležen.”
Graščak se nasmehlja in pravi: “To bi storil vsak pošten mož za vas.”
“Kupila bova, naj bo, kakor hoče. Potem ostanem vaš sosed, in Kvas pride menda kdaj sem. Zdaj vem, da mi je v rbdu in prav rad bi Videl, da bi kmalu prišel. Zmerom sem ga rad imel do zadnjega, ko sva se sprla. Tačas nisem bil pameten. E, še vesele dni bomo imeli, kadar pride. Da, kupila bova, naj velja, kar hoče,”
‘‘Tedaj ste Kvasu že pisali?” vpraša Benjamin črez nekaj časa.
“Že precej dolgo je tega. Dvakrat sem pisal. V prvič ni hotel verjeti.”
“Kako ste zvedeli naslov in zakaj niste ničesar povedali?” Marijan malo zardi. “Resnico vam povem. Od Manice sem ga zvedel.” Benjamina je ta novica malo čudno zadela. Umolknil je in stisnil ustnice. Ta beseda ga je podučila, da se je zmotil v svojem upanju, da mu bo nazadnje vendarle Marijan zet.
“Jaz sem menda enkrat z vami govoril zastran Manice.
i Prihodnjič dahe
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Hišno delo, svojo sobo, poln čas in oskrbo otroka. Priporočila. 464-9393.	(15)
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Delo dobi ročni pletivec. I Kličite 241-6575,	(14)
venci v Kanadi več naročnikov kot jih ima Božja beseda med' Slovenci v Združenih državah. Oba ta dva verska lista se nekako dopolnjujeta. Nekatere stvari iz verskega in cerkvenega življenja bolj natančno poroča Ave Marija, druge pa bolj Božja beseda, ki se skuša zlasti prilagoditi miselnosti slovenskih no-vonaseljencev v Kanadi in z Združenih državah. Tako danes lahko resnici na ljubo mirno trdimo, da sta med Slovenci v Kanadi in v Združenih državah dva slovenska verska mesečnika: Ave Marija in Božja beseda, in en slovenski misijonski mesečnik: Katoliški misijoni, ki sicer izhaja v Argentini, a nekako povezuje vse izseljeniške Slovence. Ima kar lepo število naročnikov tudi med Slovenci v
Kanadi in v Združenih državah.
* * *
,
Začel se je veseli predpustni čas, čas veselic in poročnih svatb. V dvorani Brezmadežne bosta kar dve veselici ta mesec. V soboto, 23. januarja, jo bo priredil Slovenski nogometni klub. Zadnjo soboto v januarju, 30. januarja, bo pa naš cerkveni odbor priredil prav prijeten družabni večer, na katerem bodo igrali priljubljeni muzikantje orkestra “Slavček,”
— Rdeče maline so trše od črnih in vijoličastih.
CLEVELAND, O. MALI OGLASi
Lastnik prodaja
5-sobna hiša za $9,900. Velik lot; pri E. 159 in Saranac Rd. Kličite LI 1-4832. _______ (12)
V najem
Stanovanje na E. 77 in Superior Ave., 5 sob in kopalnica, spodaj. $65.00. Vroča voda. Kličite 732-8738 po 4. uri pop.	(12)
Naprodaj
4-družinska, $230 mesečni dohodek, blizu cerkve in šole. Dober kup za $22,500. Kličite 946-4466.	(14)
Grovewood okolica
Naprodaj je moderna dvo-družinska hiša, 6-6, 2 spalnici, sončna soba, novi tenki in plinski furnezi, zamrežen porč. $24,500. KE 1-7372.
______________	(14)
Bodite lastnik
Wheelock Rd., 6-stanovanj-sko, dobro zidano poslopje. Vse oddano. Cena $33,900.
1434 E. 222 St.
Nova zidana dvodružinska, 3 spalnice vsako, $31,900.
927 E. 216 St.
Blizu Miller Ave. fara sv. Kristine, nova dvodružinska hiša. Se lahko takoj vselite.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(15)
Oskrba in postrežba
Na mojem domu bi rada skrbela za kako staro, bolehno ženo. Lepa soba, dobra hrana, vsa postrežba. P r i lomačih ljudeh. Kličite 243-2006. (14)
Lastnik prodaja
Dvodružinska, 5-5, polna klet, razvedrilna soba, plinski f urne z, garaža, na 1008 E. 77 St. EN 1-7913.	(16)
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
GSSM0S PARCELS EXPRESS CORPORAHM
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
CCSMOS PARCELS EXPRESS CCRPQRATKHi
45 West 45th Street	NEW YORK, N. Y. 10036
vAinsathr?? *vhmh , .
POSTREŽBA
__t_______-L-i_____
VELIKA URA — Dekletce v Wiesbadenu na. Nemškem si ogleduje največjo uto s kukavico na svetu. Pravijo, da je glas kukavice, kadar se pojavi iz svoje kajbice in napove čas, naravnost oglušujoč.
Tel.: CI 5-7711