Književnost in umetnost. Mirko Černič, medicinec : rT e 1 e s n i naš postanek.razvoj in kone c", poljudna znanstvena razprava s slikami. Oena 1 60 K, po pošti 1-80 K. — Naroča se pri pisatelju (Hrušica na Gorenjskem) proti vnaprej podani naročnini, dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah. Pisatelj je izdal svoja predavanja, ki jih je imel letos o božiču v tržaškem MNarodnem domu" ia o veliki noči v ljubljanski BAkademiji". Snov pojasnuje 34 slik. Ker je to do sedaj e d i n a knjiga te vrste na Slovenskeiu, bo gotovo našla obilo čitateljev. Janko Žirovnik : Narodne pesmi za mladino. 1. stopnja. Cena 20 vinarjev. Natisnila rUčiteljska tiskarna" v Ljubljani. V ^Gorenjcu1- čitamo: Za šolsko deco je izdal marljivi nabiratelj narodnih popevk nadučitelj J. Žirovnik že pred leti 50 malih pesmic. Dasi jih nauČDO ministrstvo ni odobrilo za pouk v ljudski šoli iz edinega vzroka. ker izdajatelj ni navedel v zvezku atopnje, za katero šolsko leto je izdaja prire.jena, vendar se jih je prodalo že nad 20 000. Zdaj, ko je zadostil izdajatelj še tej zahtevi, se je »uradno" odprla prosta pot naši narodni pesmi tudi v Ijudsko šolo. četudi imamo Slovenci nabranih že čez 600 narodnih pesmi z razuimi variantami, vendar je iz tega ogromnega števila prav težavno izbrati one, ki bi bile po melodiji in besedilu prikladne šolski mladini. Vseh 20 pesmi v tem 1. zvezku je postavljenih za dvoglasno petje v tisti neizpre- menjeni karakteristični inelodiji, ki je pristni znak naših izviruih narodnih pesmi. Zbirka sama sebi že, pa tudi prav uizka cena iu zelo fin papir ... vse to priporoča najuuvejšo izdajo v najmnogobrojaejši nakup. Zasadirao takoj v mlada srca ljubke naša narodne pesrai! E. Vzgojeslovna knjižfca ,Otroku, ki jo je spisal M a g i s t e r (Janko Lebau) in se dobiva po 20 h, pri založniku Slatnarju v Kamniku na Gorenjskera, izide v hrvaš k e m prevodu. Na hrvaški jezik jo prevaja šolski ravnatelj Fr. Galič v Oirkvenici v Hrvaškem Primorju. Drnga zbirka prostlk splsnih nalog. Uredil Janko Polak, nadučitelj v Doleh. — Tako se zove 127 strani broječa knjiga, ki jo je uredil zgoraj omenjeni tovariš in izdal in založil Lj. Stiasny, c. k. okr. š. nadzornik v Krškem. Oena knjigi je 1 K 60 h. Tiskala je knjigo nZadružna tiskarna v Krškem". Ta knjiga obsega ronogo spisnib. nalog učencev krškega in litijskega okraja. Saov knjige je precej obširaa. Na prvem raestu ,je predgovor, v katerem Polak utemeljuje to izdajo. Potem pa slede razna poglavja, in sicer: I. Proste spisne naloge etične vaebine. Uvod. BA. D e č k i." V tem predalu nahajamo 30 spisnih nalog, ki so jih spisali dečki ponavljalne šole (pri nas na Goriškem rekamo — nadaljevalnega tečaja"). Na to slede naloge, ki so jih spisale deklice. Označene so: nB. D e k 1 i e e. Teh nalog je 40. Sledi potem poglavje: II. .Proste spisne naloge realne vsebine". U*/od. BA. Dečki." Tukaj nahajamo 21 nalog. nB. D e k 1 i e e" prinaša 10 lepih nalog. Za tem predelom pridejo : III. P r o s t e spisne n a 1 o g e praktične v s eb i n e." Uvod rA. Dečki." Tukaj je 28 nalog, ki se posebno ozirajo na praktične potrebe naroda. — nB. D e k I i c e." Tudi ta predal ima 17 umestoih nalog. IV. nOdgovori na vprašanji 11. in 12. V obliki pisem." Uvod. ,,A D e č k i." Nahaja ae tukaj 12 nalog. . . — rB. Dekliee." Tudi ta predal ima 9 nalog. BV. Koncentrični poslovni dogodek." Uvod. Končno sledijo: nIzgledi" in KK a z a 1 o." Ta zbirka Bp r o s t i h" spisov je lepa in vaje ao pisane in izbrane iz naroda za narod. — Primerne za otroke _ponavljalne šole" — ali — kakor mi na Goriškem rekamo — za »nadaljevalne tečaje". — Ugajajo mi, skoro vse, a najbolje nlzgledi". — Nemci imajo že nebroj takih in enakih knjig. Prav umestue so take naloge in vaje, ki jih je izdal Fr. Priseh, ravnatelj meščanske šole, že 1. 1892. — Ta knjiga se zove: Der Aufsatz in der V o 1 k s- u n d B ii r g 8 r s c h u 1 e." Take knjige čitajmo in uvažujmo jih ter izbirajmo, kar je najboljšega po geslu: nAlles probieren und das Beste behalten." (Dr. Kehr.) Spisje — osobito prosto spisje—je najinteresantnejši predmet Ijudske šole. Učiteljstvo naj se muogo pobriga za ta pouk. Zakaj otroci se s tem poukom navajajo k samodelavnosti in to je baš glavna zadača ljudske šole. Z ozirom na Polakovo knjigo oekaj opomb, ki so sieer nialenkostne, v premišljevauje. Prav je, da je P. uredil vaje in naloge v 1. etične; 2. v realne in 3. v proste praktične vsebine. Pouk v spisju teži na tej podlagi. Treba je pa snov izbirati. Wackernagel piše: BSei nur auf guten Stoff bedacht, das andere raagst du lassen, der schafft sich selber tiber Nacht die Kleider, die ihm passen." — Snov naj tedaj odgovarja nazornemu načinu mišljenja naše uiladine. Seveda morajo take vaje in naloge odgovarjati starosti, spolu in sposobnosti otrok; morajo buditi veselje do takega spisovanja. — Taki spisi blažijo glavo in srce in hudijo sočutje do Ijudi, živali in ljubav do narave. Potrebni so na višjib odelkih spisi tudi realne in praktične vsebine, zakaj baš poslednje bode mladioa najbolj potrebovala. Glede spisnih vaj ali nalog etične vsebine se strinjam s P. — Tako spisje ima velik vzgojni vpliv. Teraelj pravega in dobrega značaja je s tem položen. In to je naloga Ijudske šole. Zato: nGreift nur hinein in8 volle Menschenleben ; wo ihr es packt, isfs interessant." Polak se ogreva za spisne naloge realne vaebine in to z razlogom na ranenje otrok, ki so obdelali odgovore na rešitve vprašanja po realni naobrazbi. Temu popolnoma pritrjam. — Učitelja K. Killer in H. Mulli, ki ata izdala 1908. 1. knjigo: »Der Aufsatzunterricht auifder Ober8tufe der Volkss c h u 1 e", se sicer ne prav sprijaznita z a spisje realne vsebine. Osobito jitna zgodovina ne prija prav. Pišeta: nDie Geschichte eignet aich im grossen und ganzen nieht zu Aufsatzthemen fiir die Volksschule, weil sie s c b. w e r sind.-- Temu ne pritrdim, zakaj tudi realna snov se da na viših oddelkih ljudske šole krasno uporabljati. — Tudi iz zgodovine se prav izlahka spišejo kratke sličiee. Fr. Frisch nam navaja v svoji knjigi več takih slik. Da so pa spisne vaje in naloge realne vsebine potrebne, nam potrja pedagog dr. Kehr, ki piše: BDie Schtiler haben Gelegenheit, zuzeigen, obsie die Sache (namreč pouk v realijah) verstanden haben und ob sie richtig hornn und logisch denken konnen. 0 vajah praktične vsebine velja prisloviea, da se uaj za življenje učimo. Treba je ranogo vaj v spisovanju spisnih nalog te stroke. P. navaja več takih. Glede toeke: BOdgovori in vprašanja 11. in 12. v obliki pisem spoznam, da bi P. rad videl, da bi ae mladina izjavila, kaj bi se najrajše učila v ponavljalni šoli. In na to odgbvarjajo dečki različno. Eui bi se najrajši učili kmetijstva, drugi zemljepisja, tretji računstva, četrti eepiti drevesa iu trte, peti fizike, sesti o rudarskih rečeh i. t. d. — Duklice odgovarjajo, da bi se najrajše učile šivanja, risanja, ročnih del. gospodinjstva, gospodinjskih rafiunov, prirodoslovja, zgodovine. zemljepisja, i. t. d. — Tudi želi P., da bi se mladina izjavljala, kaj bi v šoli učila, ako bi se posvetila uiiteljstvu. Odgovori so različni. Neka dekliea pravi, da ona — kot ueiteljica — bi najrajše učila: snage in kako se je treba vesti. To izjavlja iz razloga, da je večkrat videla v gostilnieah vse umazano, ter so bili nesnažai kozarci i. t. d. Druga bi se rada učila nemščine. — Dečki izjavljajo, da ako bi bili učitelji, bi najrajše učili: braoje, pisanje, računanje, zemljepisje i. t. d. Drugi bi zopet saduo drevje in trte saditi. Tukaj velja: ^Degnstibus ..." — To so sicer lepe naloge, da učitelj spozna mišljenje mladine ia nje duševno obzorje. Take vaje jaz odobrujem. — Vendar omenim, kaj neki nemški pisatelj — pedagog piše pozivno ua to točko. On pravi: nDem Kiude die Wahl zu lassen, halte ich im Interesse eines Fortschrittea in der Kuust des Aufsatzes fttr verfehlt." In končno: BKoncentrični poslovui dogodek." StriDJam se z izjavo P. glede tega. Zadnji dve leti (7. in 8. š. 1.) naj se mladina uglobi v praktični ustroj pisem, ki se rabijo v navadnem življenju, kakor so n. pr. dopisnice, zalepke. poštne spremnice, nakaznice, vozni list iti druge. Dr. Kebr piše o tem: nDie verscbiedenartigen Briefe fiir den Haushaltungsetat werden fleissig geiibt, damit die Schuier die realen Verhaltnisse des Lebens kenuen lernen und nach ihrer Entlassung aus der Schule aich zweckentsprechend zurechtfinden konu e n. Die Uubeho;fenheit mancher Menschen ist in diesen Dingen so gross, dass die Sehule sich der Pflicht diesem tlbelstande abzuhelfen, nicht entziehen darf, falls sie sich nicht der Gefahr aussetzen will, in ilire Gesamtwirksamkeit ganz und gar verkannt zu werdeu." — To poudarjajo ln zahtevajo tudi pri naa na Primorskem. V knjigi BLehrpIaoe fiir Burgerschulen und Erlauterungen zu den Lehrpliinea fiir die allgemeine Volks- uod Biirgerschulen des Kiistenlandes", ki jo je izdal primorski c. kr. deželni šolski svet že leta 1888. v netnškem, slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku, se nahaja pasus glede spisovnega pouka v Ijudski šoli: BV viših razrednih oddelkih se bodo sicer morale razlagati tudi raznotere vrste pisem in opravilskih sestavkov, ki jih je treba znati v vsakdanjem praktičnem ž i v 1 j e n j u". — To se pri nas na Goriškem povsod uvažuje. Polakova knjiga tudi priporoča in navaja tako tvarino. Kujiga je porabljiva za spisovni pouk v ljudskih šolah. Priporočam jo učiteljstvu v nabavo in v uvaževanje. A. L e b a n, Koraen. nZvondek" objavija v svoji 10. številki to-le vsebiuo: 1. Metka šla je v Korolan . . . Jos. Vandot. Pesera. — V deveti deželi. E. G. Povest s podobo.v— 3. Lenoba je mati vseh pregreh. Leopold Šmalc. Povest. — 4. Pregnani kraljič. Jos. Vandot. Pesem. — 5. Zakaj se mamica ni vrnila? Jos. Vandot. Povest — 6. Med Zulukafri. Ivo Trošt. Povest 8 podobo. — 7. Joževa dobrota. Nike-Paluak. Povest. — 8. Eadica. Engelbert Gangl. Pesem s podobo. — 9. Siromakova smrt. I. P. Cvetan. Povest. — 10. Pouk ia zabava.