Gospodarsko-sorialno stanje Jugoslavije je v veliki meri posledica zapadne pomoči
Mnogi predmeti so izdelani iz surovin, ki jih je dobila Jugoslavija od zapadnih držav. — Kljub znatnim izboljšavam je življenjski standard še vedno nižji kot je bil pred vojno.
NEV/ YORK. — Jugoslovanska vlada jamči za najnižjo mezdo vsemu delavstvu, vključno tistim delavcem, ki delajo v tovarnah, katere proizvajajo v izgubo. Delavci podjetij, ki imajo dobiček, bodo dobili dodatek.
Nakupovalna zmožnost jugoslovanskega delavca bo precejšnja glede hrane, slaba glede postrežb kot n. pr. glede prevoza in elektrike in skoraj za nič glede kurjave, obleke, tkanin in obutve. Povprečne cene za ži-,vila so 10 dinarjev za jajce, 18 dinarjev za funt rženega kruha, 100 dinarjev za funt telečjega mesa, 90 dinarjev za funt svinjine in 78 dinarjev za funt sladkorja.
Mnogi osnovno potrebni predmeti, ki so zdaj v prodaji, so končni izdelki, napravljeni iz surovin, ki jih je jugoslov. vlada dobila potom programa pomoči, ki so jo dale tri zapadne sile, — Združene države, Velika Britanija in Francija.
Nobenega dvoma ni, da je življenjski standard v Jugoslaviji nižji kakor v kateri koli evropski demokratični državi. Primerjava med plačami in cenami blaga kaže razlike. Bilo bi pa napačno primerjati samo pW-če s cenami hrane in oblačilnih predmetov.
Dobro razvito sicialno zavarovanje daje precej ugodnosti, ki jih je treba upoštevati. Zdravstveno zavarovanje n. pr. jamči delavcem in njihovim družinam brezplačnega zdravnika, zdravila, bolniško oskrbo in še polno plačo za vse leto. Plačane počitnice od dveh do štirih tednov na leto in pokojnine, ki znašajo 50 do 100 odstotkov plače, so tudi ugodnosti, ki vplivajo na raven življenja v precejšnji meri.
Pa tudi ako vpoštevamo vse te ugodnosti, je vendar življenjski standard še nižji kot je bil pred vojno. Celo Tito je moral to priznati.
zelo olajšala industrializacijo in pomagala graditi socializem.”r
Novi grobovi
Erazem Gorshe
Danes zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni Erazem Gorshe, star 58 let, stanujoč na 1116 E. 72. St., doma iz Dragovška pri Litiji. Pokojni zapušča soprogo, hčere Joyce, por. Plemel, in Vivian. Pogreb bo jutri, v sredo popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. Podrobnosti jutri.
Joseph Klobučar
Včeraj zvečer je umrl na svojem domu, 1157 Norwood Rd. Joseph Klobučar, star 63 let. Pogreb bo v petek zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
Mary Stimac
Umrla je Mary Stimac, stanujoča na 3465 E. 52. St., stara 56 let in doma iz Slavonije, odkoder je prišla leta 1921. Zapušča moža George, sinove William, Charles in Eli ter vnuke. Pogreb bo iz Golobovega pogrebnega zavoda v petek ob devetih v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče.
Jack Novak .
O Jacku Novaku, o čigar smrti smo včeraj poročali, objavljamo še dodatno poročilo: Rojen je bil v vasi Senadole pri Sežani na Primorskem, kjer zapušča mater Marijo, tri sestre in dva brata, nadaljna dva brata pa v Argentini. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zadnjih 11 let je delal pri N. Y. C. R. R., pred tem pa je trgoval z ledom in premogom. Bil je član Makabejcev, Carniola Tent št. 1288. Pogreb bo iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri ob 8:45, v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 in od tam na poke,pališče.
Joseph Sintič
Pogreb pokojnega Kos. Sinti-V svojem govo-jca bo jutri ob 8:30 iz Golubove-ru 15. marca 1952, ko je govoril |ga pogrebnega zavoda, ob 9. uri vseučiliški mladini, je rekel:	|v cerkev sv. Pavla in od tam na
“Seveda nismo mogli poviša-j pokopališče.
ti življenjskega standarda v pr-(	_______Q______
vih letih socialističnega reda”, in je dodal, “v enem ali dveh letih bomo mogli reči, da se je življenjski standard dvignil.”
življenjski standard v Jugoslaviji pa bi bil še mnogo nižji, če bi ne bila država dobila znatne pomoči od zapada. Tito je naglasil važnost te pomoči v omenjenem govoru. Ko je branil svojo politiko in sprejemanje zapadne pomoči, je ugotovil, da je “milijarda dolarjev, ki jih je Jugoslavija dobila od zapada,
Vremenski
tTj- -
prerok
pravi:
Danes in ponoči oblačno, od časa do časa pršenje in toplo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 23. dec. 1862 je bil rojei Connie Mack, dekan baseballa.
Komunisti mamijo vojake i božičnimi pesmimi na fronti
Komunisti oddajajo po zvočnikih božične pesmi ameriškemu vojaštvu v Koreji.
ZAP. FRONTA, Koreja. — Preko zamrznjenega in zasneženega ozemlja, ki ni v oblasti ne ene ne druge bojujoče se armade, zvenijo s komunistične strani po zvočnikih ameriškim vojakom na uho znane božične pesmi, ki jih oddajajo komunisti. Med presledki, ko pesmi utihnejo, pa komunisti pozivajo Amerikance, naj odidejo domov, dokler ni prepozno in dokler to še lahko store.
Ameriški vojaki si prizadevajo zadržati komuniste čim dlje pri tem oddajanju, da njihovo topništvo lahka ugotovi kraj, odkoder prihaja pesem, zato jih bodrijo: “Oddajajte nam še Sveto noč” in “White Christmas”.— Kakor hitro je ugotovljena pozicija oddajanja, zagrme ameriški topovi in oddaje je konec.
mi m
DUHOVNE U
R0SENBERGA
#
Komunisti apelirajo na duhovnike vseh ver, naj se potegnejo za pomilostitev izdajalcev.
CLEVELAND. — V Clevelandu je bilo razkrito gibanje komunistov in njihovih simpatizerjev, ki gre za tem, da se prepreči usmrtitev obsojenih vohunov Juliusa in Ethel Rosenberg, ki imata umreti dne 12. januarja na električnem stolu v Sing Singu.
Duhovniki vseh verstev v Clevelandu kakor tudi drugod po državi, so pričeli prejemati pisma, v katerih se nanje apelira, naj se obrnejo na predsednika Trumana, da bi pomilostil obsojena izdajalca.
Podpis na teh pismih se glasi: “Ohio Committee for Clemency for the Rosenbergs.” Identiteta članstva tega “odbora” je skrbno skrivana. Edini naslov, ki je naveden, je Post Office Box No. 41, Cleveland 21, kateri urad je v South Euclidu.
Odbor apelira na duhovščino, naj stori predvsem tri stvari v tej božični sezoni:
BRZOJAVI naj preds. Trumanu, naj pomilosti zakonca Rosenberg, ki sta bila obsojena na smrt.
ORGANIZIRA naj še druge skupine, da bi poslale enaka pisma visokim vladnim uradnikom.
PRISPEVAJO naj za to denar ter ga pošljejo na gornji naslov. Vsi čeki naj bodo nakazani odboru “Ohio Committee for Clemency far the Rosenbergs.”
Avstrijec je izginil v Romuniji
Ameriški diplomat dospel v Moskvo
MOSKVA. — Dne 17. dec. je prispel v Moskvo Jacob Beam, veteranski uradnik državnega departmenta, ki bo prevzel tu dolžnosti ameriškega odpravnika poslov. Mr. Beam je imel preje enako pozicijo v ameriški ambasadi v Beogradu.
*	—-----o-----
Predsednik Truman in "Ike" obsojala čistke na Češkem
Oba sta izjavila, da je to an-tižidovska gonja, ker hočejo rdeči režimi dobiti grešne kozle za svoje izja-lovitve.
NEW YORK. — Predsednik Truman in novoizvoljeni preds. Eisenhower sta se v nedeljo pridružila delavskim voditeljem v obsodbi nedavnega praškega procesa, katerega sta oba označila za protisemitičnega. Preds. Truman je izjavil, da se je proces vršil po vzoru , prvih velikih sovjetskih procesov čistk, ki so se zdaj razširili že po vseh satelitskih državah. H kopici obtožb so v Pragi dodali še antisemitizem.
Eisenhower je pa rekel: “Praški proces je pomenil zasmehovanje vseh vrednot civilizacije in človečanstva. Proces je bil vprizorjen z namenom, da se razbesni občutje j'-'di Židom v Sovjetiji in vseh satelitskih deželah. Komunisti izrabljajo tako kakor preje ruski carji in za njimi nemški nacisti, Jude kot grešne kozle za svoje izjalo-vitve.”
Obe izjavi sta bili prebrani na velikem delavskem shodu v New Yorku, kjer so delavske organizacije protestirale proti sovjetskemu antisemitizmu.
DUNAJ. — Trgovska zborni-a je naznanila, da je izginil v tomuniji njen tamošnji pred-tavnik Franz J. Popper. Avstr. >oslaništvo nima o njegovem zginotju nobenih podatkov.
sEOUL, Koreja. — James A. Murray, korporal, ki je ob času Eisenhowerjevega peseta Koreje kosli z Eisenhower-jem na bojni' črti, je bil včeraj v bojih ubit.
> KarcJinal Spellman na potu v Korejo
HONOLULU, Filipini. — Kardinal Spellman, ki je z letalom na potu v Korejo, kjer hoče prebiti božične praznike z ameriškimi vojaki, je dospel 21. dec. semkaj in opravil mašo na Wake otoku. Takoj po opravljeni službi božji je nadaljeval svojo pot proti Koreji.
MAU MAU VODITELJ POD “VARSTVOM” — Jorno Kenyatta znan pod imenom “Plameneča sulica” koraka z jeznim obrazom pod varstvom straže v urad okrožnega komisarja v Keniji.
SOVJETIJA OBTOŽUJE AMERIKANCE UBIJANJA VOJNIH UJETNIKOV
Ameriški delegat prispodablja sovjetsko obtožbo tehniki sovjetske tajne policije, ki trka na vrata opolnoči. — Zbornica Združenih narodov je vrgla obtožbo tja, kamor spada — v koš!
NEW YORK. — Odbor 15 držav Združenih narodov je v nedeljo na svoji nujnostni seji od-glasoval, da bo priporočil splošno razprava o novih sovjetskih obtožbah, da so ameriške čete “morile” in “mesarile” komunistične ujetnike na otoku Ponga-mu. Za razpravo je bilo oddanih 10 glasov proti nobenega; tri države so se vzdržale glasovanja.
Lester B. Pearson iz Kanade, predsednik odbora, ni glasoval. Tri države, ki so se vzdržale glasovanja, so: Kitajska, Argentina in Honduras.
Zdr. države so naznanile, da z zadovoljstvom prejemajo na znanje odlok o razpravi, na kateri bo podan dokaz lažnivosti in nesramnosti teh obtožb.
Ameriški delegat Philip C. Jessup je izjavil, da sploh ni vojnih ujetnikov — ne Kitajcev ne Severnokorejcev — na tem o-toku, kjer je bilo v divjih izgredih preteklega tedna 84 oseb u-aith in 118 ranjenih. Tam je le 9.200 južnokorejskih komunis-tov-civilistov. Ti komunisti so priredili izgrede na dan, ko je komunistična Kitajska naznanila po radiu, da odklanja indijski načrt za premirje.
Britanski zastopnik Gladwyn Jebb je tudi podprl sovjetsko zahtevo po debati, rekoč, da bo ta debata ‘propagandni bumerang’, ki bo udaril nazaj na Kremelj. Rekel je tudi, da bo na tej debati dokazano, da ko je Moskvi uspelo podaljšanje korejske vojne s tem, da je pregovorila Kitajce in Severnokorejce, da zavrnejo premirje, je potem naščuvala svoje pristaše po taboriščih do izzivalnih nastopov proti ameriškim stražnikom.
Gromiko je vrgel svojo obtožbo pred odbor Zdr. narodov nekaj minut po polnoči. Obtožba je tesno povezana s sovjetsko kampanjo sovraštva proti Ameriki. Jesup je prispodobil to
Lastna podoba rdečih v slikanju sovjetskega vladnega sistema
Rdeči list prinaša dokaz resničnosti pregovora, da lonec očita ponvi, da je črna.
LJUBLJANA. — “V Sovjetski zvezi vlada resnično ostuden enopartijski sistem. . . Iz “lika partijca” so tam ustvarili svojevrstnega boga-člcveka, bo-ga-birokrata, ki povezuje zoprnost vsakega birokrata še z domišljavo megalomansko primitivnostjo in nekulturnostjo. Ta birokratski tip je edini nosilec državne oblasti, vladajoča kasta diktira povsod politiki, znanosti in umetnosti ter vsemu družabnemu življenju.”
In kdo je naslikal ta odlični portret komunistične diktature? Nihče drug kot član Politbiroja slov. kom. partije in minister Ljudske republike Slovenije dr. Jože Potrč v “Ljubljanskem dnevniku” od 11. oktobra.
Pisker ponvi saje očita. . .
tehniko “potrkanju na vrata o polnoči” od strani sovj. tajne policije. Dejal je, da je Sovjeti j a mislila, da bo ustrahovala s “trkanjem na vrata o polnoči” Zdr. narode, ki so imeli pravkar zaključiti sejo.
Gromiko dolži ameriške vojaške oblasti “nečloveške moritve in sistematičnega ubijanja” vojnih ujetnikov na otokih Pongam, Koje in Cheju in drugih krajih ter zahteva “kazen za vse one, ki so krivi teh zločinov.”
ZDR. NARODI, N. Y. 22. dec. — Celokupna zbornica Združenih narodov je zgodaj danes zjutraj odglasovala, da se vrže v koš sovjetska obtožba o “množičnih umorstvih” ki da jih počenja ameriško vojaštvo nad komunističnimi vojnimi ujetniki v Koreji.
Sovjetski “polnočni manever” je bil vržen ven s 45 glasovi proti petim v splošnem zasedanju delegatov vseh 60 pridruženih' držav. Glasovanje je bilo končano v ponedeljek zjutraj ob 4:41, to je skoraj po 12-umem zasedanju.
Izjave predsednika AFL organizacije -George Meany-a
Rekel je, da bi se AFL zadovoljila z amendiranjem Taft-Hartley-jeve postave.
WASHINGTON. — George Meany, novi predsednik Amer. del. federacije, je izjavil, da je Federacja pripravljena zdaj poravnati se za manj kot za direkten preklic Taft-Hartleyjevega zakona.
Gibanje za preklic je bilo več ali manj ustavljeno po rezultatih zadnjih volitev, je rekel Mr. Meany ter pripomnil, da stremi AFL v glavnem za amendmen-tom, ki bo naredil ta zakon sprejemljiv za Ameriško delavsko federacijo.
Dalje je Meany rekel, da se utegneta po njegovem mnenju AFL in CIO že v prihodnjih letih združiti. Tozadevni korak je on priporočal kmalu po volitvah. Dejal je tudi, da je bil presenečen, ker je Eisenhower imenoval za delavskega tajnika linijskega predsednika Martin Dur-kina, ki je demokrat in ki je deloval v kampanji za Stevensona.
(UUMVEJŠEVESTi
PARIZ. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt osem Francozov, ki so povzročili tik pred osvobodittvijo smrt stoterih oseb.
PARIZ. — Francoski premier Antoine Pinay je predložil resignacijo svojega kabineta, toda predsednik Vincent Auriol je sprejetje ostavke odložil. BEJRUT, Libanon. — No morskih pečinah v bližini tega kraja se je preklal na dvoje francoski parnik Champol-lioin, na katerem je stotine romarjev. Reševalna dela so silno otežkočena oz. skoraj onemogočena zaradi zelo razburkanega morja.
Razne drobne novice ! iz Clevelanda in te okolice
Molitev—
Članice Oltarnega društva pri sv. Vidu so prošene, da pridejo nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. molit za umrla Mary Ferkul.
Skupna molitev—
Članice Oltarnega društva pri sv. Vidu naj pridejo točno ob 11. uri na božični večer k skupni molitv’. Pri poločnici bo skupno sv. obhajilo kot običajno. Asesment—
Skupna newburška društva, ki pobirajo asesment 25. v mesecu, bodo pobirala za dec. nocoj 23. dec. od 6 ure naprej. Tajnik SND na St. Clair Ave. sporoča, da bodo vsa društva, ki pobirajo asesment v tem domu, storila za ta mesec to nocoj 23. dec., ker je 25. Božič.
Marinko’s Market—
V	božični številki lista je nastala v voščilu Marinkove trgovine z E. 156 St. pomota. Namesto Marinko’s Cafe bi moralo stati Marinko’s Market. S tem pomoto popravljamo.
Novi uradniki—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je izvolilo za leto 1953 sledeče uradnike: duhovni vodja Rev. Francis Brenen; — predsednik Paul Yanchar; jod-preds. Joseph Tichar; tajnic*. Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha; zapisnikarica Mary Mersnik; nadzorniki: — Frances Globokar, Mary Stru-kel, Theresa Skur; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme, dr. Rotter, dr. Meršol. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih v AJC na Recher Ave.
Msgr. Oman bo govoril—
Na sveti večer ob sedmih bo na slovenskem sporedu postaje WDOK — 1260, govoril msgr. John J. Oman, župnik pri sv. Lovrencu.
15. obletnica—
V	nedeljo 28. dec. ob desetih bo v cerkvi sv. Lovrenca sveta maša za pok. John Jane v spomin 15. obletnice smrti. Asesment—
Tajnik društva sv. Vida št. 25 KSKJ sporoča, da bo pobiral a-sesment nocoj od 6 do 8 ure v šoli sv. Vida.
K vojakom—
V	torek 16. dec. je odšel k našemu vojnemu letalstvu Viktor Arko, sin Antona in Angele Arko, 19570 Ormiston Ave. Euclid, O. Njegov brat Tony je na Koreji pri m arinih.
Dividendni čeki—
Tajnica Društva sv. Ane št. 4 SDZ sporoča, da bo nocoj po 6. uri pobirala asesment in delila dividendne čeke na običajnem prosoru.
K molitvi—
Članstvo društva St. Clair Grove, št. 98 W. C. naj pride nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pokojno članico Mary Ferkul.
Zadnje slovo—
Članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Mary Ferkul. Prav tako članice društva Sv. Neže, K. N. of Ohio.
------o-----
Eksplozija v Japonski; 15 ubitih
NAGOTA, Japonska. — Tukaj je nastala hidrogenska eksplozija, v kateri je bilo ubitih 15 oseb. Povzročena škoda znaša 14 milijonov dolarjev.
Ameriška Domovina
MOivi«
6117 St. Cla'r Atc.	HEndemon 1-06Ž8_______CleTCiand 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._______
83	—	No. 250 Tues., Dec. 23, 1952
Tito v stiski
Kljub ogromni podpori, ki jo je Jugoslavija dobila v povojnih letih od Zahoda, se ne more izkopati niti iz najhujše revščine in pomanjkanja. Vse dežele tostran železnega zastora so vsaj do neke mere spravile svoje gospodarstvo v red in v veliki meri popravile škodo, ki jo je povzročila zadnja vojna. Proizvodnja živeža in industrijskega blaga se je vsepovsod dvignila, izjema je le Jugoslavija. Odkod ta čudna izjema?
Titovi propagandisti doma in v svetu trdijo, da je vsemu kriva suša in druge prirodne nezgode. Suša je tudi v predvojnih letih Jugoslavijo večkrat zadela, pa zaradi tega vendar ni bilo nikoli takega pomanjkanja, kot ga mora narod prenašati v teh časih. Pisma, ki prihajajo sem v zadnjih dneh, povedo, da v Sloveniji ni mogoče dobiti moke. Ljudje, ki so še nedavno pisali, ne pošiljajte nam hrane, te za silo imamo, pošiljajte obleko in obutev, za to je posebno hudo. so se sedaj nenadno oglasili in prosijo za moko in druga osnovna živila. Naša stara domovina se je torej nenadno znašala spet sredi največje stiske.
Gotovo je suša povzročila škodo, če je pa ta tako obsežna, kot trdi Titova vlada, je seveda drugo vprašanje. Eno pa je gotovo, če bi imela Jugoslavija zdravo gospodarstvo, bi lahko kupila žita in drugih hranil na svetovnem trgu, kolikor bi ga rabila. Tod tiči pravi vzrok današnje stiske v Titovim.
Ves povojni čas dela Titova vlada razne gospodarske poskuse. Petletni načrt je nameraval narediti iz Jugoslavije industrijsko državo in izvesti še celo vrsto drugih gospodarskih ukrepov, ki naj bi postavili državo na trdno gospodarsko podlago. Kaj je nastalo iz njega. Spomnimo se samo gradnje nove državne prestolnice “Novega Beograda.” Z veliko vnemo so gradili ogromne palače, ki so stale na stotine milijonov dinarjev ljudskega denarja, toda gradili so na pesek in v močvirjih. Življenje je izginilo iz tega mesta. Palače, ki naj bi pričale o silni sposobnosti in delavnosti komunističnega režima, se pogrezajo v pesek in blato, skozi okna in napol podrte zidove tuli veter svojo žalostno pesem. To je najlepša slika “načrtnosti” Titovega gospodarstva.
Titovi gospodarski “planarji” so začeji vsemogoče stvari, toda prenekatere so se izkazale kot popolnoma nemogoče ali pa vsaj kot nedobičkanosne. Napake je bilo težko priznati. Ko le ni bilo nobenega izhoda več, ker je narod sam polomijo videl, so vso odgovornost vrgli na Sovjete, ki so jim bili v prvih letih vodniki in vzorniki. Pri tem pa so Tito in njegovi pozabili povedati, da so si te vzornike sami izbrali.
Kljub vsem neuspehom, ki jih je doživela Titova vlada na gospodarskem polju, pa noče odnehati. Trmasto rine z glavo skozi zid in uvaja v deželi “socialistično” gospodarstvo.
Kratkovidni Zahod je pri tem Titu vstrajno pomagal s tem, da mu je iz leta v leto poklanjal milijone. Upal je, da bo na ta način Tita držal stran od Kremlja. To po sili zavezništvo med Titom in Zahodom, ki se je začelo po Titovem sporu z Moskvo, je nekaj časa kar dobro uspevalo, v zadnjem času pa se je začelo nekam krhati.
Edenovo povabilo Tita v London je naletelo v Angliji na neprijeten sprejem. Posebno angleški katoličani so jasno povedali, da jim Titov prihod v njihovo deželo ni ljub. Odpor angleškega javnega mnenja proti Titovemu obisku je jugoslovanskega komunističnega poglavarja menda tako razhudil, da se je baje premislil in namerava obisk odpovedati.
Titovsko časopisje, se je vneto zavzemalo za demokrate pri volitvah v Združenih državah. Za Eisenhowerja ni imelo niti ene prijazne besede. Toda “nesreča” je hotela, da je bil izvoljen prav gen. Eisenhower in to še, s tako večino. Ti-tovci so torej stavili na napačno kocko. Tudi v tem pogledu'njihov položaj ni ravno zavidanja vreden.
Hude težave imajo tudi z Italijo. Zahod je v tržaškem vprašanju naklonjenejši Italiji kot Titu. Italijani zahtevajo, naj Zahod ustavi Titu vsako pomoč, dokler ne popusti v pogledu Trsta.
Poslabšanje odnosov z Zahodom je prišlo prav v času, ko je Tito doma v največji stiski. Moral je povišati najemnino za stanovanja kar na dvojno višino, povišal je ceno moki in drugim živilom, da bi zmanjšal pritisk na pičle zaloge. Upal je da bo utrdil kupno moč dinarja, ta pa je na črni borzi in v zamejstvu strahovito padel. Poročila iz Tr-' sta in same Jugoslavije pravijo, da ponujajo za en dolar že L2(X) dinarjev, med tem ko je uradni kurz le 300 dinarjev za dolar. Gospodarska pomoč je torej nujna, če ne bo Jugoslavija doživela strahovito gospodarsko polomijo.
Ko je papež imenoval zagrebškega nadškofa Stepinca za kardinala in s tem pokazal, da na Titove očitke ne da nič in da smatra jetnika v Krasiču slejkoprej za pravičnega in poštenega moža, ki zasluži največje spoštovanje, je zgrabila komunistčne oblastnike v Jugoslaviji onemogla jeza — šli so in pretrgali vsako zvezo z Vatikanom. Pri tem so pa po-
zabili, da si bodo s tem svoj položaj le še bolj oslabili in si nakopali še novih težav.
Zahod, ki je že prej dvomil o smotrnosti svoje podpore Titu, bo v bodoče dobro premislil, kaj more od Tita pričakovati, preden mu bo dal kako novo pomoč. Tako je vsaj soditi iz pisanja najvidnejših časopisov na Zahodu.
Titove grožnje, da bo ubral drugo pot, če ga Zahod ne bo hotel sprejeti za svojega pravega zaveznika, so podobno pasjemu lajanju na luno. Imele bodo nemara tudi isti uspeh.
Nam je pri vsem tem hudo za jugoslovanske narode, ki morajo in bodo še morali plačevati za Titove polomije. Komunizem se je tudi v jugoslovanskem primeru izkazal kot največja nesreča za narod in deželo!
----------o-----------
Pester glasbeni in družabni večer treh društev
V nedeljo 28. decembra o pol petih popoldne bomo imeli v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju zanimivo glasbeno in družabno prireditev s plesom
Cleveland, O. — Sredi med znovali spomin na dom in na božičnimi prazniki in pričakova- božič in drug drugemu iskreno
njem Novega leta nam bodo pripravila tri društva zanimivo prireditev z bogatim sporedom. Nastopil bo močni mladi zbor “Korotan,” dramsko društvo “Lilija” bo dajalo zborne točke iz znane operete, slišali bomo tri soliste in nekaj recitacij. K sodelovanju pri prireditvi so povabili tudi klub “KROG.”
Kolikor je bilo moči izvedeti od g. prof. Pavlovčiča, ki bo prireditev vodil, bo spored kar se da pester. Ker je namenjena prireditev hkrati za božič in za naš praznik slovenske pesmi kakor tudi kot nekakšen zaključek starega leta, se prireditelji in nastopajoči trudijo, da bodo nudili občinstvu vsakega nekaj. Nekaj bo spomina na božič, veliko bo slovenskih narodnih, in umetnih pesmi, po koncu sporeda pa se bomoi imeli priliko srečati s svojimi prijatelji in znanci. Ob akordih veselega orkestra bomo za slovo starega leta lahko zaplesali in si voščili srečno Novo leto.
Spored se bo začel z uvodno recitacijo, nato pa bodo nastopili z zbornimi točkami igralci dra-matskega društva “Lilija,” ki jih vodi režiser g. Rudi Knez. Nič manj ko štirideset ljubkih an-geljčkov in zbor parkljev nam bo pelo naj lepše odlomke iz Gr-zinčičeve operete “Miklavž prihaja.”
V drugem delu, ki boi posvečen spominu na domovino, bomo slišali celo vrsto naj lepših pesmi in krajših recitacij. Najprej bomo videli simbolično sliko ‘“Domotožje.” V tem delu sporeda bodo izmenoma nastopali trije solisti, gg. Dovjak, Gorenšek in ing. Turel.
G. Franček Gorenšek nam bo zapel arijo iz Gregorčeve operete “Melodije srca” in pa arijo Cavaradossija iz Puccinijeve opere “Tosca.” G. Gorenšek poje tenor. Baritonist g. Jože Dovjak bo nastopil dvakrat. Zapel nam bo pesmi “Mornar” in “Kam?” Obe ti pesmi sodita med naj lepše in najbolj priljubljene; spisal ju je bil Prešern, uglasbil pa M. Vilhar. Tenorist g. ing. Srečko Turel pa bo nastopil z eno naj priljubljenejših pesmi skladatelja Emila Adamiča.
Vrsto narodnih in umetnih pesmi nam bo zapel tudi najmlajši slovenski pevski zbor v Clevelandu “Korotan.” Nastopila bosta Korotanov moški in ženski zbor, več pesmi pa bo zapel celotni zbor “Korotana,” ki šteje nad 70 grl. Zbor vodi g. Metod Milač.
Za veselo predsilvestrovsko razpoloženje bo igral po končanem sporedu Vadnalov orkester. Prilike za okrepčila, ples in dobro voljo ne bo manjkalo.
Če pomislimo na dejstvo, da bo nastopalo na prireditvi precej nad sto ljudi, si gotovo lahko obetamo, da ne bomo šli na prireditev zastonj. Spored bo nudil vsakemu nekaj. Hkrati bo prireditev naj lepša prilika, da se srečamo s svojimi znanci in prijatelji in si praznike. Ne
“Lilije,” “Korotana” in “KRO-
voščili srečno, pričakovanj polno leto 1953! Ne pozabimo torej: v nedeljo o pol petih popoldne. Vsi imamo prijatelje. Ne pustimo, da bi se v nedeljo zvečer dolgočasili dcima. Pridimo vsi. Več ko nas bo, lepše bo donela pesem, laže bomo pozabili na domotožje in toliko lepše bo naše Novo leto.
Odbori društva “Lilija,” zbora “Korotan” in kluba “KROG.”
Miklavžev večer in Novo leto v Slovenskem domu v Brooklynu, N. Y.
pa je napisal kar posebno igro in to v verzih. Sv. Anton in hudič sta si bila vedno v laseh. Prvi je bil demokrat, pa je malo preveč miloščine pobiral, drugemu pa demokracija ni nič kaj dišala — kako bi mU le! Miklavž pa je miril na obe strani in imel za vsakega v dvorani lepo besedo pripravljeno. Nekatere se je prav potsebej sposodil; tudi mene se je, pa mu me zamerim. Smeha je bilo kar preveč in še zavrteli smo se po igri. Igrali so takole: Miklavž je bil Simon Kregar, Mefisto Vlado Kralj, Sv. Anton dr. Bogdan Drnovšek in angel Tatjana Zadnik. Še malih hudičkov ne smem pozabiti, bila sta Simon in Andrej-ček Kregar. Res, vsakemu je lahko žal, kdor tega ni videl! Slovenci v New Yorku smo lahko hvaležni tej skupini, ki je prišla iz Trsta, in požrtvovalnosti teh ljudi, ki imajo še polne roke dela in skrbi. Zato jih mo^ ramo podpreti s tem, da bo dvorana vedno polna do zadnjega kotička. Letds je to že druga prireditev. Prvič so igrali v cerkveni dvorani na Osmi. Mr. in Mrs. Kralj ter Simon Kregar so igrali igro “Snubač.” Mislil sem, da bo v “Domovini” kdo kaj napisal o njej, pa ni bilo nič.
Zdaj pa še nekaj! Za Novo leto priredi “Domovina” v Slovenskem domu v Brooklynu zabavo s plesom. Igral bo naš znani in priljubljeni omkester Jerry New York, N. Y. — Ker se j Koprivšek. Novo leto je bilo v nihče ni oglasil, bom pa jaz ne-!Slovenskem domu vedno vese-kaj zapisal. Mislim na Miklav-ilo. Pridimo skupaj in poživimo
K sodobnim svetovnim problemom
žev večer v Bro'cklynu. To je bilo zares nekaj posebnega in vsi, ki smo bili na Miklavževo soboto zvečer v Slovenskem domu, smo se zabavali tako, kot še zlepa ne. Oder je bil popolnoma preurejen. Naš član Karel Kle-zin ga je poslikal tako, da je sprednja polovica predstavljala pekel — saj je bila vsa v rdečih barvah — zadaj pa so bila nebesa, beli oblaki in bel križ na modrem nebu. Vlado Kralj in Simon Kregar, ki ju že dobro poznamo z našega odra in z odra na Osmi, sta zamislila nekaj novega. Vlado Kralj je poskrbel za vse zunanje priprave in tako lepo maskiral igralce, da je otrokom od strahu in spoštovanja kar sapa zastala. Simon Kregar
naše vrste! Zadnja leta so naša slovenska društva nekaj utihnila. Res je, da se je precej Slov. izselilo iz New Yorka, pa nas je še vedno precej in to toliko, da bi napolnili vsaj deset dvoran Slovenskega doma! Kar tako povem, kot mislim: če naša društva ne bodo začela z delom malo drugače, kot zadnja leta, bomo izgubili še Slovenski dom v Brooklynu! Potem se bomo pa kesali, ko bo prepozno. Pridimo zato vsi na silvestrovanje, ki ga priredi “Domovina” v Brooklynu! Poslovimo se od starega leta po naše in pričakajmo Novo leto' v upanju na boljše čase za nas Slovence in za ves svet!
Valentin Pavlič član “Domovine.”
Janko Lepušic umrl
6. t. m. je umrl v celovški bolnici Janko Lepušic, p. d. Fuger z Raven nad Št. Jakobom v Rožu, vzoren družinski oče in gospo,dar in odličen sloven, katol. javni delavec. V vseh življenjskih preizkušnjah, ki jih ni bilo ravno malo, je ostal neomajno zvest naukom, ki jih je prejel od svojega velikega učitelja rajnkega Ražuna.
Po opravljeni ljudski in meščanski šoli se je takoj pridružil sloven, šentjakobski prosvetni družini. Po nesrečnem glasova-
in narodno prepričanje. Ko se je po vojni vrnil na Ravne, se je še z večjo silo pridružil javnim delavcem na katoliški strani in ob volitvah nastopil ne meneč se za komunistične grožnje za slovensko Krščansko ljudsko stranko. Narodni svet koroških Slovencev mu je posvetil v NT 11. t. m. lep parte.
Svetli vzgled velikega očeta bodi njegovim trem sinovom, ki so v vsakem pogledu vredni svojega očeta, in dobri hčerki Alojziji, najlepše tolažilo, rajnki Janko pa naj uživa božji mir pri
Polagoma je začelo v svetu prevladovati mnenje, da smo že globoko v tretji svetovni vojni, v vojni med svobodnim demokratičnim. svetom, zgrajenem na temelju zahodnega naziranja o pomenu človeške družbe in posameznika, in med komunističnim svetom, ki je zrasel na naukih Karla Mrksa, Lenina in Stalina.
Ta vojna ni običajna vojna, kjer merijo velike armade svojo moč; ta vojna ima prav poseben značaj, zato je svet nekako ne more prav doumeti in se je brani imenovati s pravim imenom.
Kakšen je položaj na svetovnem bojišču? Kdo zmaguje?
Na Koreji so komunisti uspešnejši. S pogajanji za premirje so vlekli ZN tako dolgo za nos, da so se mogli dobro pripraviti za borbo. Spremembe ni pričakovati, dokler ne pride na dan gen. Eisenhower s svojim načrtom.
V	Indokini divjajo sicer hudi boji, toda zmaga se še ni nagnila na nobeno stran. Eno pa je gotovo, da namreč vojna Francoze in njihove zaveznike daleko bolj izčrpava in s tem seveda obremenjuje kot pa komunistične gerilce.
Na Malaji se je zmaga začela nagibati na stran Angležev, do pomirjenja dežele pa bo verjet' no pot še precej dolga.
V	Indoneziji nemir raste. Komunisti ščuvajo k državljanski vojni. Dežela je na robu anarhije.
V	Kašmirju, za katerega se prepirata Indija in Pakistan, sicer ni bojev, toda komunisti vneto ščuvajo in morda jim uspe, da bo vojna vzplamtela znova.
nju je postal predsednik Sloven. Očetu, ki nuj je vse življenje zve-
katol. izobraževal, društva Kot” in je kot tak vodil vrsto društvenih pevskih in odrskih turnej po Sloveniji. Sloven, katol. skupnost ga je postavila za svojega zastopnika tudi v celo vrsto javnih mest, kjer je kot osebno voščimo j načelno in strokovno izdelan samo prijatelji značaj postavil celega moža.
Hitler ga je 1942 z družino po'r-
GA” ampak vsi, ki cenimo, trud gnal v koncentracijsko taborišče in napore naše mladine, pohiti-ma Hesselberg, kar ga ni čisto mo v nedeljo 28. decembra vjnič omajalo, da ne bi tudi med Slovenski nanodni dom na St. J slovensko izseljensko družino Clair Ave. S pesmijo bomo pra-jbranil z vso odločnostjo katol.
sto služil. Tudi ameriška Slovenija žaluje -za tem plemenitim slovenskim možem.
80-letnica celovškega učiteljišča
6. in 7. t. m. je proslavilo 80-
gim ravnatelj zavoda dr. Seiwald podal zgodovino svoje šole. Drugi dan dopoldne pa je bila v stalnici slavnostna služba božja, pri kateri so peli učitelj iščniki. Zvečer pa je bil v vel. dvorani Delavske zbornice družabni večer, na katerem je med drugim presvet. minister Kolb govoril o pomenu in nalogah učiteljišča. Na tem večeru je posebna skupina fantov in deklet, ki se pripravljajo, da bodo nekoč vzgajali mladino na t. i. dvojezičnih šolah, nastopila s posebno rajalno točko, ki je ‘bila višek večera. Bilo je osem parov v ziljskih narodni noši, ki so rajali ob me-lodjah slovenskih narodnih pesmi. Nepopisno je bilo odobravanje vse dvorane. Marsikaj lepega v melodiji in plesu so pokazali nemški dijaki, toda slovenska točka programa je bila posebnost vsega večera, posebnost tudi zategadelj, ker je bilo prvič v zgodovini čelov, učiteljišča, da je slavnostni program vseboval nekaj našega. Naj bi bilo to začetek nove dobe v zavodovem razvoju!
Dr. France Mihelčič odšel v Španijo
Lansko leto avgusta meseca je prišel na znane božjepotne1 žihpolje pomagat dekanu g. Koširju učeni botanik dr. Mihelčič, salezijanec, ki je dotlej živel tiho v vzhodnih Tirolah. Med drugim je od tukaj oskrboval tudi gorsko župnijo Golšovo, potem ko ji je obnemogel njen župnik Mente. Na žihpoljah je gospod doktor vodil ves čas tudi cerkveno in svetno petje v fari. Letos 9. novembra, pa se je poslovil od Žihpclj in se kmalu nato podal v Španijo, kjer se bo posvetil univerzitetni karieri.
Slovenski oktet iz Ljubljane
K naštetim bojiščem je treba prišteti še velik del Afrike in ves Srednji vzhod, kjer oba nasprotna si tabora tudi merita svoje moči. Tam sicer ni na zunaj vojnih operacij, zato pa je notranja zakulisna borba tem hujša. V Sev. Afriki se nezadovoljstvo, ki ga podpihujejo komunisti, vse bolj in bolj širi. Naša tamkajšnja letališča so v resni nevarnosti. Francoska oblast je omajana. Arabci postajajo nenaklonjeni tudi Ameriki.
Iran na drugem koncu Sredozemskega prostora je zrel za prevrat in lahko pade vsak dan v komunistične roke. Komunizem stega svoje roke tudi po sosednjem Iraku. Gen. Nagib v Egiptu ima celo vrsto težav, iz katerih se brez gospodarske podpore Zahoda ne bo mogel skopati. Spor med Judi in Arabci tudi ni še poravnan. Arabci odklanjajo vsak sporazum in pri tem verjetno računajo na sov-jetska podporo.
Turčija je vojaško, politično in gospodarsko najtrdnejša točka Zahoda v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Ta njena trdnost je pa odvisna od ameriške podpore. Podoben je slučaj z Grčijo,, ki je po zadnjih volitvah dobila trdno vlado. Iz gospodarske stiske jo more rešiti le izdatna pomoč Zahoda. Vse od Grčije in Turčije pa daleč tja v Jugovzhodno Azijo nima Zahod nobene prave obrambe proti sovjetskemu ogrožanju. V vojaškem in političnem smislu je vse to velika praznina, v katero prodira Sovjetija za enkrat le še s političnimi in gospodarskimi sredstvi. Če ta ne bodo uspešna, ni izključeno, da ne poseže vmes tudi z vojsko.
Stalinu vojna v starem smislu ne diši. Bila bi preveč tvegana. Sovjetija se verjetno še nč čuti dovolj močno za splošen vojaški spopad in se ga bo zato ogibala vse, dokler ne bodo njeni voditelji prepričani, da bo ostala zmaga na njihovi strani. Zato so sprožili le krajevno, o-mejene vojne, kjer z drugimi sredstvi niso mogli dolseči uspeha. Tako je bilo na Koreji, tako v Indokini. Gerilska vojna se jim zdi primernejša, ker je za nje tudi veliko cenejša. Hladna vojna, v kateri so pomembna zlasti politična in gospodarska sredstva, je Stalinu najbolj všeč, ta je zanj tudi najuspešnejša.
Sovjetski agenti so v ozadju vseh nemirov v Severni Afriki, oni igrajo odločilno vlogo v Iranu, Indoneziji, Burmi. Celo pri nemirih v Keniji v Afriki so u-gotovili, da podpirajo nasilja gibanja Mau-mau komunisti, ki dobivajo navodila iz sovjetskega poslaništva v Adis Abebi v Abesiniji.
Sovjeti vodijo globalno vojno zelo spretno. Danes udarijo na enem kraju sveta in ko je vsa pozornost Zahoda obrnjena na tisto mesto, sprožijo nemire ali upore na čisto drugem koncu. Sredstev pri tem ne izbirajo. Poslužujejo se vseh, da le vodijo k cilju.
Zahod doživlja v tej borbi za oblast nad svetom vedno nove udarce, doživlja jih največ zato, ker nima enotnega obrambnega načrta in skuša vsepovsod samo krpati.
Eisenhower in njegovi sodelavci obljubljajo, da bodo pretekle napake popravili in sprejeli borbo v celoti in jo tudi kot celotno vodili. Pravijo, da se ne bodo več zadovoljili samo z obrambo, ampak da bodo prešli v napad, da torej ne bodo samo
ki je namenjen na pevsko tur-letnico celovško učiteljišče, ki nejo po Ameriki, gostuje v teh, prestrezali udarce Kremlja, am-ima od 1872 svoj dom v Kolo-! dneh po Slovenski Koroški. 13. pak jih bodo tudi sami dajali in dvorski ulici, koder je konec zad- t. m. je nastopil v “Domu glas-1 to dajali tam, kjer sedijo, da bo nje vojske našla streho veliko ^be” v Celovcu, naslednji dan pa njih nasprotnika najbolj bolelo, število beguncev iz vseh kon-. najprej v kinodvorani v Borov- Računati moramo torej, da bo cev sveta, zlasti onih iz Jugosla-^ jah nato pa v Prosvetnem domu vije. V soboto 6. dec. je bila v,v žitari vasi. Nastopa z izbrani-“Domu glasbe” slavnostna aka- mi narodnimi in demija, pri kateri je med dru-'smimi.
umetnimi pe-;danja borba i značaj.
spomladi postalo na svetu veliko 'živahnejše in da utegne se-dobiti čisto drug
a.
ji
Juhice...
/UiERi$Kyi Domovi ima
l/m-f%M' F P ■ g/m-1%]-- HO fvaE'
AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
.vernih rtov Labradorja, otok I Resolution, ki leži vzhodno od (otočnega ozemlja Baffin Island (Baffinova Zemlja), Nottingham Island, ki leži nekako na sredi ustja Hudsonovega zaliva, Arctic Bay, Resolute Bay, Mould Bay in Alert. Alert, kakor iz-gleda po zemljevidu, je najsevernejša točka, ki je zaznamovana.
Šola za rudosledte
North Bay, Ont. — Zvezna vlada je razpisala nagrado $25 vsakemu, ki bo v bodoče našel ležišče cinove rude. Ta nagrada bo seveda le kaplja v morje (ali
Te “prospelktorske univerze” so. le kratkega življenja. Ko po-uče zainteresirane ljudi o rudo-sledski znanosti v enem kraju, se univerza preseli v drug kraj
bivalce našega severa o osnovnih vedah rudninstva, geologije in podobnega. Ta preprosti način šolanja ljudi, upajo, bo slej ali prej rodil bogate uspehe. Naj večja potreba v rudosled-skem svetu našega severa danes je odkritje novih ležišč cinove (ne cink o ve) rude.
vsaj v jezero), če bi bilo ležišče in takoi splošno seznanjuje pre-cinove rude količkaj bogato. Pomisliti moramo namreč, da stane danes funt čistega cina $1.20.
Najti cin v Ontariju ali po drugih provincah Kanade ni posebne vrste čudež. V zadnjem času so našli dve ležišči te rude. Eno ležišče se nahaja blizu jezera Nipigon v zapadnem Ontariju, drugo pa prav na ontarijsko - manitobski meji.
Vse takele informacije o nagradah, o odkritjih so skrivnost ontarijskega provincijalnega ministra dr. Hardinga. Ta mož sedaj vodi v North Bayu posebno rudosledsko! šolo. Predavanja na tej “prospektorski univerzi” na našem severu obiskuje sedaj petdeset ljudi. Če se kdo med čitateliji resno zanima za ta študij, mu lahko na uho povemo, da za vpis na to univerzo ni potrebna ne mala ne velika matura. Predvsem potrebna za to šolo je želja po nagli obogatitvi. Ko slušatelj to univerzo dokonča, mu ni treba drugega ko sreče, študentje na tej šoli so gospodinje, hotelirji, frizerji, radijski napovedovalci in sploh ljudje iz najrazličnejših poklicev, v katerih na kako posebno srečo ni upati. Namen šole je poučiti slušatelje, kaj vse se da z veščimi očmi v naravi severne Kanade videti in kaj približno je moči slutiti, da zemlja skriva v različnih značajih pokrajine.
Slušatelji se uče tudi razlikovati razne rudnine in se tako lahko prepričajo, da ni vse zlato, kar se sveti. Slušatelji se na teh predavanjih dodobra upo-znajo tudi z mehanizmom znamenitega aparata za iskanje rud. Ta aparat se. imenuje “gei ger counter”.
Dejstvo je, da so bila vsa velika imena današnjih rudniških podjetnikov v Kanadi svoje čase zapisana v seznamih te ali one rudosledske šole v Kanadi.
Kitchener, Ont. narašča
Kitchener, Ont. — Tukajšnje mesto, ki se je bilo svoje čase imenovalo Berlin, Ont., je zadnji čas naraslo v svojem prebivalstvu. Prebivalstvo mesta Kitchener, Ont., je zdaj naraslo nad 50,000 duš. Nekateri so mnenja, da šteje zdaj Kitchener nič manj ko 63,000 prebivalcev. Toda vse to ni posebno važno. Čim. bo imel Kitchener 50,101 prebivalca, so se izgovarjali mestni očetje, bodo v mestu lahko začeli odpirati “bare”, gostilne, krčme in vse take gostoljubne prostore.
Kitchener je meso, kjer slišite po ulicah več nemškega kakor angleškega jezika. To velja zlasti za semanje in druge slovesne dneve v mestu Kitchener. Pred svetovno vojno se je imenovalo mesto, kakor smo omenili, Berlin, Ont. To je bila nekakšna protiutež proti mestoma Pariz, Ont., in London, Ont. Toda vojna, ki sc jo Nemci bili proti Angležem, je povzročila, da Berlina v Kanadi nimamo več.
Kraljico je pokaral
London, Anglija. — Duhovnik kongregacionalne cerkve v Londonu je pred nedavnim v svojem župnijskem glasilu od strani pokaral kraljico Elizabeto II. V članku, ki ga je duhovnik napisal, čitamo: “Ne dajajmo otrokom za igračo bojnega orožja, čeprav se je bilo to žalibog zgodila, kakor smo izvedeli v časopisih, pred kratkim v najvišjih plasteh naše družbe”. Duhovnik je pozneje priznal, da je mislil v svojem članku na Elizabeto II., ki je bila pred kratkim podarila svojemu sinu, pre-stolonasledniku Karlu, pištolo. Pištola je bila baje svoje čase last princa, ki je znan z imenom “Bonnie Prince Charlie”, ki je bil umrl leta 1788.
Premalo denarja, da bi se odpeljal po odlikovanje
Sudbury, Ont. — Kaplar Mc-Ormond, ki se je bil pred nedavnim vrnil domov s korejske fronte, kjer se je bil bojeval v sklopu kanadskih edinic, je bil oni teden povabljen v Toronto, kjer je imel prejeti zasluženo odlikovanje. S svojo materjo se je fant odpravil na kolodvor v Sudburyju, da bi se odpeljal v Toronto, a .sta se na kolodvoru premislila. Vzrok: vožnja za oba bi stala 45 dolarjev, kar se jima je zdelo le preveč. Morda sta mislila, da odlikovanje niti toliko ni vredno. Vsekakor bodo junaškemu medaljo po pošti.
pustiti tovarne in vse pritikline tovarne kakor tudi okolice. Delavce so v kratkem času in dostojnem redu prepeljali z avtobusi iz kraja. Vzrok:	manjša
eksplozija radioaktivnih delcev v tovarni, zaradi katere bi lahko delavstvo trpelo poškodbe.
kaplarju poslali j
VStM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, RAZTRESENIM ŠIROM SVETA, KAKOR TUDI VSEM DRAGIM KLIJENTOM ŽELIM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO TER USPEHA POLNO 19 5 3
Vladimir Mauko
TORONTO
EM 3-9802
Vaš zastopnik za življensko, zdravstveno in nezgodno zavarovanje, kakor tudi vse vrste drugih zavarovanj (avto, požar itd).
Sprememba uradnega naslova kraljice
London, Anglija. — Ko so preteklega sedmega februarja o-klicali angleško prestolonasled-nico Elizabeto za raljico, je imela tale naslov: “Elizabeta lipo božji volji kraljica in zaščit-nica vere Velike Britanije, Ifs-ke in britanskih dominijev za morji.” Na nedavni konferenci ministrskih predsednikov britanskega imperija in posesti v Londonu pa so ta naslov nekoliko spremenili: “Elizabeta II., po božji volji kraljica, poglavarka Commonwealtha in zaščitni-ca vere Velike Britanije, Kanade in njenih drugih kraljestev in ozemelj.”
Sovjeti bi ne verjeli, toda a-meriški politični izvedenec in gostujoči profesor političnih in gospdarskih ved na McGill University v Montrealu je izjavil, da se prijateljstvo med kanadskim in ameriškim narodom rahlja. Dejal je, da Kanadčani ne zaupajo ameriški zunanji politiki, da z izidom zadnjih volitev v Združenih državah niso bili na splošno zadovoljni in da se ne strinjajo z neke vrste podrejeno vlogo pri važnih odločitvah. Ime profesorja, ki je to izjavil, je Frederick Watkins.
* * *
Nezadovoljstvo zaradi previsokega obdavčevanja v Kanadi pridelanega tobaka stalno narašča. Tobačni farmarji v zapadnem Ontariju protestirajo zaradi tega pri naši zvezni vladi, a doslej brez uspeha. Resnica je, da dobi ontarijski farmar za 80 funtov težki sveženj prvovrstnega tobakovega listja $33.40. Iz takega svežnja se da narediti 400 cigaret. Štiristo cigaret pa stane v Kanadi, reci in piši: — $624. Ogromna večina tega denarja gre v zvezno državno blagajno.
* * *
Po vsem videzu so rdeči letalci na korejski fronti preteklega 5. decembra' sestrelili prvo letalo v korejski vojni, ki ga je vozil kanadski pilot. Armadno poveljstvo je označilo našega pilota Mackenzie za pogrešanega. Zmanjkalo ga je nekod nad Yalu river, na meji med Severno Korejo in Mandžurijo. Mackenzie se je odlikoval v zadnji svetovni vojni: sestrelil je bil 8 in pol sovražnega avijona.
* * *
Iz Linza v Avstriji poročajo, da so tamkaj v soboto 13. dec. “ustekleničili” enaindvajset let starega avstrijskega fakirja, ki mu je ime Rayo. Fant je sklenil, da bo prebil v ogromni steklenici eno leto, se hranil izključno ž vitamini in glukoznimi tabletami in si mazal kožo z oljem. Dihal in na sploh obnašal se bo po navodilih indijske vere yoga. Družbo mu bo delala strupena kača, ki spremlja mladega fakirja že tri leta.
Letalska zveza med Vancouvrom in Londonom preko sever, tečaja
Vancouver, B. C. — Predsednik letalske družbe Canadian Pacific Air Lines je naznanil, da bo začela družba z rednimi potniškimi poleti med Vancouvrom in Londonom. Pot teh letal bo peljala nad severnim tečajem. Avijani ne bodo. med potjo pristali nikoder. Letalska proga med Vancouvrom in Londonom (Anglija) bo v bodočnosti tudi del najkrajše letalske proge med prestolnico Velike Britanije in Avstralijo. Ista družba bo v bodočnosti začela tudi s potniškimi poleti v Juž. Ameriko. Predsednik McConachie je ob tej priliki povedal, da se je potniški promet na kanadskih letalih povečal od leta 1945 za petsto odstotkov, čez kakih deset let, upa predsednik de družbe, bomo imeli v Kanadi tudi tako velike helikopterje, ki bodo zmožni prevažati po petdeset ljudi hkrati. To bo ogromna olajšava za transportacijo potnikov med letališči in mesti.
Kratke novice iz Otlawe
Ottawa. — Vlada ne namerava znižati 20-odstotnega preplačila na posojila za postavljanje stanovanjskih hiš, kakor so bili nekateri pričakovali. — Poštni minister Cote je dejal, da bomo imeli v Kanadi (v mestih) naslednje leto morda dvakratno dostavljanje pošte na dan. Tako dvakratno dostavljanje pošte v večjih mestih so bili ukinili na lanskem zasedanju kanadskega parlamenta. — Francoščino bi morale poučevati vse šole v Kanadi, kjer' sicer govore angleško, prav kakor poučujejo angleščino v vseh šolah v provinci Quebec, je dejal nek poslanec v našem parlamentu pred kratkim. — Kanadčani so letos zapravili za cigarete (brez tobaka ali cigar) 315 milijonov dolarjev. Od tega je šlo v žep zvezne vlade nad 170 milijonov. — Kanada je v prvih devetih mesecih letošnjega leta uvozila s Kube blizu 10,000 ton prečiščenega sladkorja. Kanada nabija na 100 funtov s Kube uvoženega sladkorja enajst centov manj ko dva dolarja davka.
tem so člani posadke tega rušilca zajeli oborožene severnokorejske in kitajske vojne ujetnike. Zanimivo pri vsem je to, da moštvo rušilca v vseh svojih borbah in enoletnem patrolira-nju v nevarnih korejskih vodah ni bilo utrpelo niti ene izgube. Ko pa je rušilec 17. t. m. pripeljal v halifaško pristanišče, je hotel navdušeni pomorski vojni poročevalec na tej ladji Thomas Galley posneti sliko dela tega I’usilca z nevarnega mesta, pri tem spodrsnil in si nevarno zvil roko v rami. To je bila prva “žrtev” v zadnji voljni akciji tega našega rušilca.
-----o-----
Spremembe v naši vladi
Ottawa. — “The Ottawa Citizen” je 17. t. m. poročal, da pričakujejo v naj bližji bodočnosti dramatične spremembe v kanadski zvezni vladi. Skoraj gotovo je, da bo ministrski predsednik g. St. Laurent premestil dosedanjega našega vojnega ministra g. Claxtona na kako drugo mesto. To se bo zgodilo zaradi nedavne resne kritike oddelka našega vojnega ministrstva, ki je znan pod imenom Army Works Service.
Mnenja so, da bo nadomestil g. Clartona bodisi sedanji produkcijski minister (“minister za vse”) g. Howe ali pa prejšnji minister za zrakoplovstvo g. G. G. Power. Tej spremembi bodo sledile tudi druge manjše spremembe v naših ministrstvih.
Začasna prekinitev dela
v atomski tovarni
Chalk River, Ont. — Dvanaj-skega decembra letos je prišlo v znameniti atomski tovarni na kraju bogatih uranijskih ležišč pri Chalk River, Ont., nenadno povelje, da imajo vsi delavci za-
Mau Mau ima prijatelje v Kanadi
Dunaj. — Predsednik Kanadskega mirovnega kongresa se je bil nedavno odzval povabilu dunajskega mirovnega kongresa, ki so ga bili organizirali avstrijski komunisti. G. Endicott je sedaj na Dunaju v svojem go-j voru izrazil, da se mu zdi čudno, “da smatramo upornike pokre-ta Mau Mau v angleški koloniji Kenija, ki pobijajo ljudi z mesarskimi noži, za razbojnike, ne pa Angleže z njihovimi brzostrelkami”. Nadaljeval je g. Endicott: “Anyway, Mau Mau ima v Keniji več pravice ko vsak angleški lord ali knez.” Istočasno se je na tem dunajskem mirovnem kongresu “izvedela” doslej še nepotrjena novica, da mečejo Amerikanci na korejsko ozemlje zastrupljene ostrige.
Rušilec “Nootka” se je vrnil s Koreje
Halifax, N. S. — Sredi preteklega tedna je priplul v halifaško luko kanadski rušilec “Nootka”, ki se je mudil z doma, ponaj-več v vojaških akcijah ob korejski obali, skoraj eno leto. — Rušilec je bil zapustil Kanado 30. decembra lansko leto. Rušilec je med tem prevozil vsega skupaj 48,700 morskih milj. Za svojega zadrževanja ob korejski obali je bila bojna ladja Nootka” sedemnajstkrat v topniškem boju z obalnimi baterijami Severne Koreje. Trikrat med-
Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. •Ar vozne karte za ladjo ali avion denarna nakazila, paketi ■/f prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo
slovensko
GENOVA—Italija, Via Balbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306
Ostri ukrepi ameriških
vselitvenih oblasti
Buffalo, N. Y. — Kanadski mornarji, ki se bodo pripeljali naslednja pomlad na svojih jezerskih ladjah v pristanišše Buffalo, N. Y' bodo morali odgovoriti na mnogo številnejša vprašanja uradnikov ameriških imigracijskih oblasti kakor doslej. Znani “Walter McCarran Act”, ki bo stopil v veljavo na dan pred božičem, to zahteva. Mornarji, ki jih bodo uradniki spoznali za sumljive ali nezanesljive, bodo morali ostati na ladjah in ne bodo smeli stopiti na ozemlje Združenih držav. Podobne ukrepe je ameriško imigracij sko oblastvo uvedlo tudi na prekooceanskih ladjah. Velika večina ladij, ki zapušča Evropo, bo imela na svojem krovu med vožnjo proti Ameriki posebnega imigracij skega komisarja, ki bo na osnovi novega migracijskega zakona izpraševal vest vsem mornarjem. Kakor pri jezerskih mornarjih, taKo bodo’ tudi tiste mornarje na prekooceanskih ladjah, ki se jim bodo zdeli sumljivi ali kako drugače nezanesljivi, pridržali na ladjah in jim bo strogo prepovedano stopati na kopno Zdr. držav.
Bel božič
Ottawa. — Ko to pišemo, še ni gotovo, ali bo po vseh krajih Kanade dovolj snega, da bi lahko imenovali božič bel. Gostovo pa je, da bodo imeli bel božič naši stražarji kanadske severne meje. Zametene v kupe snega in zametov stražijo naše edinice po Severu na nekaterih najbolj izpostavljenih točkah. Tam bodo preživeli svoj sveti večer. Vojno ministrstvo oziroma njega zračne sile bodo tem belim vojščakom, ki čuvajo naš Sever, za božične praznike z avijoni odmetavali drevesca,-pošto in božična darila. Letala RCAF bodo letala nad vsemi temi našimi severnimi postojankami. Najvažnejše med njimi so: C. Hopes J Advance, na enem najbolj se-
Steklina v Alberti se širi
Edmonton, Alta. — Od stekline pobesnela divjad v severni Alberti prihaja zaradi mraza proti jugu in okužuje druge živali, poročajo iz Edmontona. V prvem tednu meseca decembra so ubili eno steklo lisico samo 174 milj stran od Edmontona, v kraju Margie, Alta. V novembru pa so- našli steklega kojota v bližini kraja Fort MacMurray,' v sevemovzhodni Alberti. Kljub naglim ukrepom, ki jih podvze-ma oblastvo in pošilja v kraje, kjer razsajajo stekle živali in koljejo perutnino, živino in celo ljudi, se zdi, da bolezni ne bo-doi mogli zatreti tako naglo, kakor so bili pričakovali in prav lahko se zgodi, da se bo epidemija stekline razširila v vse južnejše predele province Alberte. To bo brez dvoma v veliko škodo gospodarstvu. Vlada bo moc rala izdati za zatiranje te nevarne epidemije težke tisočake.
novo mestno hišo (City Hall) in da naj bi sploh preuredili okolico, ki velja za “downtown.” Tam okrog naj bi zgradili večji trg, ki naj bi s svojo prostornostjo res dajal vtis središča mesta namesto sedanje gneče okrog mestne hiše. Sedanjo mestno hišo mislijo pustiti kakor je, le služila naj bi drugemu namenu. Postala naj bi sodnija za grofijo York. Izvedenci so mnenja, da bi stala gradnja nove mestne hiše in pa preureditev mestnega središča v Torontu okrog 7 in pol milijon dolarjev.
Angleški kirurgi na Ceylonu
Skupina angleških kirurgov je nedavno odpotovala na Ceylon in vzela s seboj najmodernejši anastetični aparat, tako i-menovan Blease pulmoflater. Na vsem svetu sta samo dva takšna aparata, prvi v neki londonski aolnišnici za pljučne bolezni, — drugi pa bo na Ceylonu. Glavna njegova novost je posebna naprava za avtomatično dihanje, ki prevzame dihanje od bolnika, ko je pod narkozo in ko sam ne more dihati.
Novi aparat omogoča kirurgu delo v najugodnejših pogojih. Bolnik je lahko ves čas pod zelo lahko narkozo in se po operaciji, pa naj traja še tako dolgo, zelo hitro zave. Na Ceylon so odpotovali tudi kirurgi za o-peracije pljuč. Vodi jih londonski kirurg Donald Barlow.
Toronto naj dobi novo mestno središče
Toronto, Ont. — Nedavno izvoljeni torontski župan g. Lamport je prejel pretekli teden s posebnega mestnega oddelka nasvet, naj bi zgradili v Torontu
MALI OGLASI
Klavir naprodaj
Klavir, “baby grand” v dobrem stanju se proda po ugodni ceni. Oglasite se pri Mihael Vrenko, 15709 Saranac Rd.
(250)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, in hči 17 let stara, iščejo 5 sob od E. 53 do E. 79 med Superior in St. Clair. Kličite HE 1-2419 po 5. uri. —(250)
Stanovanje v najem
3 sobe, kopalnica, kuhinja, garaža, klet, na Cherokee Ave., blizu E. 185. ceste. Kdor se interesira, naj pokliče Ameriško Domovino, HE 1-0628, ah se osebno obrne tja. (251)
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NE FF ROAD
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
*
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
HENRIK SIENK3EWICZ:
Z ognjem in mečem
‘Rzedzian!” zavpije naglo kneza vojvodo.
gospod Skrzetuski.
“O moj gospod! Da me je že moj gospod spoznal!” vzklikne sluga in pada h gospodovim nogam. “Mislil sem, da se moj gospod nikdar več ne zbudi . . .”
Nastal je hip molčanja — slišalo se je le ihtenje dečka, ki je venomer stiskal gospodove noge.
“Kje sem?” vpraša gospod Skrzetuski.
“V Toporovu . . . Gospod je prišel iz Zbaraža k prejasne-mu kralju . . . Hvala Bogu! Hvala Bogu!”
“In kje je kralj ?”
“Odšel je z vojsko, da reši
Handsome Curvex Pre- SCflcn lude. Gold-filled case. Ex-pension band. 17 jewels.
layaway Now for Chrutma«
Frank (erne Jewelry Company
6412 St. Clair Avenue HEnderson 1-0465
OPEN EVERY EVENING
■■■ ' .

V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
Anton Brass
ki je dne 23. dec. 1945 mimo v Gospodu zaspal ter se preselil v boljše življenje
Sedem let je že minilo, ko ste ločili se od nas, se v večnost preselili, kar je pač težko za nas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ni bolesti, kjer je sreča mir doma.
Vaši žalujoči otroci;
CHRISTINE, hčerka EDWARD in WILLIAM, sinova
Cleveland, Ohio, 23. dec. 1952.
Nastal je zopet hip molčanja. Solze radosti so venomer lile po obrazu Rzedziana, ki je črez nekaj časa začel z ginjenih glasom ponavljati:
“Samo da še gledam telo svojega gospoda! . . .”
Potem je vstal in odprl o-kence, a za njimi tudi okno.
Jutranji sveži zrak je pade' v sobo in z njim tudi jasna dnevna svetloba. S to svetlobo se je vrnila Skrzetuskemu vsa zavest . . .
Rzedzian je sedel ob nogah postelje . . .
‘Torej sem prišel iz Zbaraža?” vpraša vitez.
“Tako je, moj gospod . Nihče ni mogel tega izvesti kar je moj gospod izvedel, in vsled tvojega čina je odšel kralj na pomoč.”
“Gospod Podbipieta je poizkušal pred menoj, a je poginil . . .”
O za Boga! Gospod Podbipieta je poginil? Tako bogat in vrl gospod! . . . Kar sapo mi je zaprlo . . . Ali so oni mogli takemu hrustu priti do živega? . . .”
Z lokov so ga ustrelili . .
In gospod Volodijovski in gospod Zagloba?”
Bila sta zdrava, ko sem odhajal.”
Hvala Bogu. To sta velika prijatelja mojega gospoda . .. Samo mi je duhovnik prepovedal govoriti.”
Rzedzian je obmolknil in je nekaj časa premišljeval. Da se je zamislil, se je izrazito poznalo na njegovem okroglem obrazu, črez hip se jo odzval:
Gospod?”
Kaj?”
A kaj bo s premoženjem gospoda Podbipieta. Baje je Lam vasi in raznovrstnih do-arin brez števila . . . Ali je caj zapisal prijateljem, saj, kakor sem slišal, ni imel rodbine ”
Skrzetuski ni odgovoril ničesar, torej je Rzdedzian spoznal, da mu to vprašanje ni všeč, in je začel vnovič govoriti :
‘Toda zahvalimo Boga, da sta gospod Zagloba in gospod Volodijovski zdrava; mislil sem, da so ju Tatarji zajeli Sila bede smo prestali skupaj . . . samo duhovnik mi je prepovedal govoriti . . . Ej, moj gospod, mislil sem, da ju nikdar več ne zagledam, ker nas je orda tako pritisnila, da ni bilo nobene pomoči.”
“Torej si bil z gospodom V olodijovskim in gospodom Zaglobo, O tem mi nista ni česar omenila.”
“Saj tudi nista vedela, če sem se rešil ali poginil . . .”
“A kje vas je orda tako pritisnila?”
“I za Ploskirovom, na poti do Zbaraža. Saj mi smo, moj gospod, jezdili daleč za Jam-pol . . . samo duhovnik Cieci-šovski mi je prepovedal govoriti . . .”
Nastal je molk.
“Naj vam Bog poplača vašo dobro voljo in trud,” je rekel Skrzetuski, “saj že vem, po kaj ste šli tje. Bil sem tudi jaz pred vami tam ... zaman . . .”
“Ej, moj gospod, da ni tega duhovnika . . . Todo on pravi tako: ‘Jaz moram s prejas-nim kraljem pod Zbaraž, a ti’ — mi pravi — ‘strezi gospodu, a mu ničesar ne pripoveduj, ker mu duša uide.’ ”
Skrzetuski je davno opustil
vsako nado, da niso niti te Rze-dzianove besede vkresale v njem najmanjše iskre . . . Nekaj časa je ležal nepremično, naposled pa je začel izpraševati :
“Odkod si se vzel, da si pri duhovniku Ciecišovskem in pri vojski?”
“Mene je poslala iz Zamost-ja gospa kaštelanska sandomi-erska, gospa Vitovska, da bi naznanil gospodu kaštelanu, da se mu pridruži v Toporovu ... To je hrabra gospa, moj gospod, in hoče na vsak način biti pri vojski, da bi se ne ločila od gospoda kaštelana . . . Torej jaz sem prišel v Toporov dan pred mojim gospodom. Gospo sandomiersko bomo kmalu videli . . . morala bi že biti ... ali kaj, ko je on zopet odšel s kraljem! . . .”
“Ne razumem, kako si mogel biti v Zamostju, če si šel z
gospodom Volodijovskim in z gospodom Zaglobo za Jampol čemu torej nisi prišel z njima v Zbaraž ”
“Ker vidiš, gospod, ko nas je orda došla, že ni bilo nobenega izhoda več; onadva sta se torej ^postavila celemu čam-bulu nasproti, jaz po sem zbežal in sem se ustavil šele v Zamostju.”
“Sreča, da nista poginila,” je rekel Skrzetuski, “vendar sem mislil, da si boljši dečko. Ali se je spodobilo, da si ju pustil v taki stiski?”
“Ej, moj gospod, če bi bili sami, pri treh, bi ju jaz gotovo ne bil zapustil, ker se mi je srce krčilo . . . toda bili smo štirje . . . torej onadva sta se vrgla na ordo, a meni sta sama velela . . . rešiti ... če bi bil gotov, da mojega gospoda radost ne umori . . . zakaj mi smo za' Jampolom . . . našli . . . toda ker duhovnik
“Gotovo je moj gospod izdihnil. Norec, kaj sem storil! Bolje bi bilo, da sem molčal. O za Boga! Moj najdražji gospod, izpregovori vendar . . Za Boga! Prav bi bilo, da je duhovnik prepovedal! ... Hej “‘Nič to!” se je oglasil končno Skrzetuski. “Kje je ona?” “Hvala Bogu, da je moj gospod oživel . . Bolje je, da ničesar ne povem. Z gospo |ka-štelanko sandomiersko .... kmalu je bodemo videli . . . Hvala Bogu! . . Naj gospod še
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR
POZABLJENE MATERE
Ivana Slak
ki je zaspala v Gospodu dne 23. dec. 1951
Eno leto je poteklo, kar Tebe več med nami ni, nismo Te še pozabili, počivaj v grobu zdaj sladko.
ŽALUJOČI OSTALI Cleveland, O., 23. dec. 1952.
Skrzetuski je začel gledati na dečka in mežikati z očmi, kakor človek, ki se zbuja iz sna — zdajci pa se je — rekel bi — nekaj utrgalo v njem, zakaj pobledel je strašno, sedel na posteljo ter kriknil z grmečim glasom:
“Kdo je bil s teboj ?” “Gospod moj! Hej, gospod moj !” je vpil dečko, ker se je prestrašil izpremembe na vitezovem obrazu.
“Kdo je bil s teboj?” je kričal Skrzetuski ter zgrabil Rzedziana za rame, ga začel tresti in se je sam tresel kakor v mrzlici ter stiskal dečka s svojimi železnimi rokami.
“Torej povem,” je vpil Rzedzian, “naj stori duhovnik, kar hoče: gospodična je bila z nami, sedaj pa je pri gospe Vitovski.”
Skrzetuski je omahnil, zaprl oči in glava mu je padla težko na blazine.
“Norec!” je vpil Rzedzian.
ne umre . . kmalu ju bodemo videli ... mi smo zbežali v Zamostje . . in tam je oddal duhovnik gospodično gospe Vitovski . . radi pristojnosti . . ker so v vojski razuzdanci . . . Bohun ji je prizanesel, a za priliko ni težko . . Imel sem mnogo skrbi; da sem le povedal vojakom, da je sorodnica kneza Jeremije . . pa se je niso dotaknili . . . Potrošil sem tudi za pot nemalo . .”
Skrzetuski je iznova ležal nepremično, a oči je imel odprte, obrnjene proti stropu, in obraz jako resen — videti je bilo, da je molil. Ko je končal, se je dvignil, sedel na posteljo in rekel:
“Daj mi obleko — in veli o-sedlati konje!”
“I kam hoče iti gospod?” “Daj mi čimprej obleko!” “Kakor da bi moj gospod ve-
či v izobilju, zakaj i kralj je pred odhodom daroval i razni gospodje so darovali. In tudi zelo čili konjiči v hlevu . . Da bi jaz imel vsaj enega takega . . * toda bolje bo, če, gospod, še poležiš in si odpočiješ, ker ni nobene moči v tebi.”
“Nič mi ni. Na konja lahko sedem. Za Boga živega, podvizaj se!”
“Vem, da je telo mojega gospoda iz železa — naj bo torej tako. Le pred duhovnim Cie--cišovskim me obrani, gospod. Evo, obleke leže tu . . boljših ne dobiš niti pri armenskih trgovcih s svilo . . naj se moj gospod obleče, jaz pa povem, da prineso vinske polivke, saj sem si jo tudi jaz naročil pri duhovnikovem slugi.”
Nato je Rzedzian pohitel po jed, Skrzetuski pa je začel naglo ogledovati obleke, ki so mu
del, da je vsakovrstnih lepih re- jih darovali kralj in gospodje.
Vesele božične praznike
V blag spomin
DESETE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA
Ferdo Jazbec
ki je zatisnil svoje dobre oči dne 23. decembra 1942
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne ugasne.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI
Euclid, Ohio, 23. dec. 1952.
srečno novo lefo želimo
vsem našim prijateljem

i>auta S>agB
NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE
JERRY BOHINC, lastnik
v
AKp Kličete JV a 'Dalja-do o 'Božiču
KLIČITE PO ŠTEVILKI
“Long Distance” je preplavljena s klici na sveti večer in na božični dan. Telefonske operatorice skušajo najboljše postreči vsem. Ker pride toliko klicev naenkrat, nekateri pač morajo čakati. Če boste VI klicali o Božiču, dajte izven-mestno številko. Vaš klic bo sklenjen prej ... in več klicev se lahko oskrbi.
Imejte izven-mestne številke v svojem Blue Personal Directory KLIČITE PO ŠTEVILKI za urnejšo postrežbo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
«/
THI OHIO BUL TILftPNOM COMPANY
Razpis delničarske seje
Redna delničarska letna seja korporacije
SLOVENSKEGA DOMA
na 15810 Holmes Avenue
se vrši
dne 18. januarja 1953
ob 1:30 popoldne
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem Za direktorij
FRANK WALTER, tajnik.
MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD
LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 SL	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC