AMERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 212
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Coughlin ostane še zanaprej v politični areni. Škof Gallagher ponovno zanikal, da bi Vatikan nasprotoval Father Coughlinu
Detroit, 6. septembra. Sem se je vrnil katoliški škof detroit-ske škofije, Most Rev. Michael J. Gallagher, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz obiska v Rimu. Rev. Gallagher je ponovno zanikal, da bi Vatikan cenzuriral Rev. Coughlina.
Med tem je pa radio pridigar Coughlin izjavil, da bo nadaljeval s svojo politično aktivnostjo, ker je prepričan, da mu Vatikan ne bo nasprotoval, potem ko •le dobil tozadevno zatrdilo od strani svojega škofa.
"Glas Boga govori potom Rev. Coughlina," je izjavil škof Gallagher, ko je hvalil radio govornika radi njegovega poguma v silovitem boju proti širjenju komunizma v Zedinjenih državah.
^ Toliko je gotovo, da je škof Gallagher naročil Rev. Cough-linu, da se ogiblje napadov na predsednika Roosevelta v svojih govorih. Napram časnikarskim poročevalcem se je škof Michael Gallagher izjavil tako:
"Kar se tiče predsednika Roosevelta, in če bi bile volitve 7f- predsednika danes, tedaj bi sel jaz na volišče in brez vsake-
0
ga dvoma volil za Roosevelta. On je edini ljudski kandidat, kar jih jaz poznam."
Rev. Coughlin je v pogovoru s časnikarskimi poročevalci zanikal, da bi bil on eksponent fašizma ali da bi bil nasproten ži-dovstvu. Ameriško časopisje je obdolžilo Rev. Coughlina, da skuša vpeljati fašizem v Ameriki. "To je kričanje milijonar-skih lastnikov časopisov," je izjavil Rev. Coughlin.
Medtem pa je prišla na dan izjava Joseph Conry-a, ki je predsednik, na novo ustanovljene skupine katoliških laikov v Ameriki. Mr. Conry se strinja z uredniškim člankom v Osserva-tore Romano, ki ostro kritizira nastop in govore Rev. Coughlina.
"Upajmo," pravi bivši kon-gresman Conry, "da se bo Rev. Coughlin ravnal po navodilih, kot mu jih dajejo v Rimu in da
bo umaknil iz političnega polja in so vrnil v svojo župnijo v Royal Oak, Mich., kjer naj skrbi za napredek svoje fare. Za politiko bodo pa skrbeli ameriški državljani," je dejal Joseph Conry.
jVai/ra gostom J. JT. JC J- pozdrav)
V istem letu, leta 1 898, ko je bila ustanovljena Jugoslovanska Katoliška Jeclnota, je začel izhajati v Clevelandu tudi prvi slovenski časopis, katerega ime nosi danes slovenski dnevnik "Ameriška Domovina."
Mi smo bili vedno dobri in zvesti prijatelji z
reklame, brez politike in strankarstva, je Jugoslovanska Katoliška Jedno-ta v Ameriki sijajno napredovala. Imela je od začetka trden temelj in najboljše vodstvo. Ko praznuje letos 38. obletnico svojega obstanka lahko J. S. K. Jednota s
PAUL BARTEL
glatfni predsednik
Jugoslovansko Katoliško Jednoto. Saj smo ustvarili v Clevelandu največje društvo, ki pripada k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, in ki šteje pod svojim okriljem preko 600 članov v mladinskem in odraslem oddelku.
Jugoslovanska Katoliška Jednota ima poleg tega v Clevelandu in okolici še ! 2 drugih lokalnih društev, ki vsa čvrsto napredujejo pod spretnim vodstvom sedanjega glavnega odbora v sporazumu bratskih pravil, ki prevladujejo pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti.
Nad 2,700 članov in članic šteje Jugoslovanska Katoliška Jednota v Clevelandu in v nepo-srednji okolici. Vsi so poznani kot marljivi društveni delavci in delavke ;in društva J. S. K. Jedno-ite so v Clevelandu spoštovana, nepristranska in znana, zlasti po svojih angleško poslujočih društvih.
Brez bučnega hrupa in
vanske Katoliške Jedno-te.
"Ameriška Domovina," kot eden najstarejših slovenskih časopisov v Ameriki, ki je bil vedno zvest in lojalen prijatelj Jugoslovanske*Kato-liške Jednote, želi vsej
ANTON /sBAŠNIK glavni tajnik
ponosom kaže na 2 1,000 svojih članov in članic in nad dvamilijonsko premoženje.
Fa ni naša naloga po-vdarjati finančno stran bratske organizacije, katere zastopniki se mudijo te dni v naši naselbini. Naša dolžnost je, da jih po bratsko pozdravimo. Delegat je in delegatinje XV. konvencije J. S. K. Jednote se bodo tekom bivanja v naši metropoli sami prepričali, kako ši-rokogrudna je cleveland-ska slovenska naselbina, kako radostno smo raz-veseljeni, ker so prišli naši bratje in sestre iz vseh širnih krajev Amerike v našo naselbino.
Tudi ni naša naloga, da bi vam svetovali, kako in kaj naj poslujete tekom konvencije. Mi smo prepričani, da je članstvo posameznih društev izbralo svoje najboljše in najbolj zmožne moči, da zastopa celotno članstvo pri napredku in nadalj-nem poslovanju Jugoslo-
Kralkovidneži ogrožajo Ameriko, ne pa delavci, pravi predsednik Roosevelt v svojem govoru la Delavski dan
Washington, 7. septembra. Na predvečer delavskega dneva je imel predsednik Roosevelt znamenit radio govor, tekom katera je napadal nasprotnike delavstva. Govor je bil razposlan po vsej Ameriki in se smatra, da £a je poslušalo najmanj petdeset milijonov ljudi.
Očitanje, da je Roosevelt diktator, kot to trdijo republikanci m Liberty liga, je Roosevelt vr-8el nazaj, kot tudi očitanje, daj ustvarja razredni boj.
"Mar je diktatorstvo," je dejal Roosevelt, "če se borimo za pravice delavstva, da se lahko kolektivno pogaja ž delodajalci v namenu, da si pribori bolj dostojno. življenje, če se borimo, c a &a zavarujemo zoper brezpo-sel«0st in za starost?" I
Oni kratkovidneži so, ne pa delavci," je nadaljeval Roose-veIt. "ki ogrožajo deželo z razrednim sovraštvom, ki je v dru-državah pripeljalo do dikta-torstva in ustanovitve vlade strahu in sovraštva."
Bilo je prvič, da je Roosevelt napadel ozkosrčne veleindustri-jalce in sovražne kapitaliste na ta način. "Vsi. ameriški delav-
Nadalje je predsednik tekom svojega govora pripovedoval kaj je videl v zapadnih državah, kjer prevladuje strašna suša. Omenil je tudi načrte, kaj misli vlada narediti, da pride na pomoč1 prizadetim farmarjem.
Onim pa, ki mu očitajo, da je potrošil toliko denarja, je dejal: 'Ali naj vlada mirno gleda, kako umirajo tisočeri od lakote in Ida hodijo nagi okoli? Ako pri-j vatna industrija ni bila zmožna nasititi ljudi, obleči nage in dali zatiranim streho, tedaj je bila dolžnost vlade, da to stori za nveje državljane."
LOUIS CHAMPA glavni blagajnik
delegaciji uspešno delo, pa tudi prijazno in prijateljsko bivanje v Clevelandu. Naša naselbina je obširna, znamenita, tu imamo kulturne spomenike, narodne in cerkvene stavbe, kot jih ne; morete dobiti nikjer drugje med Slovenci v Ameriki.
Oglejte si našo naselbino, potem ko ste v zdravem duhu in razumu zborovali za napredek svoje Jednote. Iz metropole bo-ste gotovo ponesli med svoj narod v drugih naselbinah vest, da v Clevelandu poznamo napredek. To vam bo dalo več moči, da delujete za enak napredek tudi v svojih naselbinah.
Iskreno pozdravljeni, bratje in sestre delegati in delegatinje XV. konvencije Jugoslovanske] Katoliške Jednote v Clevelandu! Metropola vas je sprejela z odprtimi rokami! Da bi bilo vaše bivanje v naši sredini blagodejno, zdravo in koristno za naš narod širom Amerike!__..
Smrtna kosa
V nedeljo je v Lakeside bolnici preminula Mary Udragovič, prej Levak, roj. Budrovič, stara 52 let. V Ameriko je dospela leta 1909. Stanovala je na 15711 Trafalgar Ave. Ranjka zapušča tu soproga Louisa in hčer Katarino, poročeno- Pokopač. V Canton, Ohio, zapušča brata Tho-masa, v starem kraju pa sestro Ano Slobodnjak. Bila je članica društva Waterloo Camp št. 110 W. O. W. Pogreb ranjke se vrši v sredo ob 8:30 iz August Sve-tek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ji rahla ameriška zemlja!
Cena živilom
Cena moki se je dvignila za 55 centov pri vreči, cene so se zvišale tudi surovemu maslu in jajcem. Padle so pa cene krompirju ža 15 centov pri 100 fun tih. Tudi cene prešičjemu mesu so se nekoliko dvignile. V Washington V nedeljo sta odpotovala v Spokane, Washington, Mr. in Mrs. Joseph Dolenc, 1131 E. 63rd St. želimo jima srečno pot in zdrav povratek!
Ogromne nesreče
Samo tekom nedelje pred Delavskim danom so avtomobili na ameriških cestah ubili nič manj kot 1^9 oseb, dočim jih je bilo tisoče večali manj ranjenih. Na Delavski dan pa je bilo ubitih nadaljnih 179 oseb. V državi Ohio je bilo v nedeljo in pondeljelc ubitih 27 oseb, med njimi trije Clevelavd-čarii. Računa se, da je vozilo na nedeljo in na delavski dan nič manj kot 22,-000,000 avtomobilov po ameriških cestah. Najmanj 10,-000 oseb je dobilo težje poškodbe. m ----o-
Sprejemin večer delegacije JSKJ.
Mnogo delegatov XV. redne konvencije J. S. K. Jednote je dospelo že v nedeljo v Cleveland, dočim se je pripeljala glavna skupina v pcmdeljek popoldne, zlasti oni iz zapadnih držav. Sprejemni in pripravljalni odbor sta pripravila delegaciji prisrčen sprejemni in pozdravni večer v avditoriju S. N. Doma.
Na odru je bil zbran polnošte-vilni glavni odbor J. S. K. J., kakor tudi zastopniki drugih naših bratskih organizacij. Vse skupaj je najprvo pozdravil Mr. John Zalar, predsednik pripravljalnega odbora, nakar je podpredsednik Jednote, Mr. Louis Kolar predstavil navzočim župana mesta Clevelanda, Harold Burtona, ki je osebno pozdravil delegacijo.
Potem je pa glavni predsednik Mr. Paul Bartel predstavil vse glavne odbornike Jednote po vrsti, in sleherni je povedal nekaj krepkih besed. Med navzočimi je bil tudi Mr. Mantel iz Ely, Minn., kot ustanovnik J. S. K. J. in še današnji gi. nadzorni odbornik.
Mr. Janko Rogelj je na to predstavil zastopnike bratskih organizacij. V imenu K. S. K. Jednote, najstarejše slovenske bratske organizacije v Ameriki, je izpregovoril nekaj lepih besed dr. M. F. Oman. V imenu S. S. P. Z. je govoril predsednik Mr. Vatro Grill, in v imenu Slov. Dobr. Zveze je govoril predsednik Mr. Frank černe. Slovensko žensko Zvezo je zastopala urednica "Zarje" Mrs. Albina Novak, pod katere vodstvom je tudi nastopilo pet "drill teamov," j ki So proizvajali fine vežbe, da so delegati zrli na nje z največ-j jim zanimanjem. Izvrstno je igrala godba Bled. Po sprejemu so se pa delegati znašli v prizidku, kjer so obnavljali stara prijateljstva in delali nova. Danes zjutraj cb 9. u,ri začne delegacija z rednim poslovanjem. -o-
je nadaljeval Roosevelt, "duševni ali ročni delavci, in mi vsi ostali, katerih blaginja je odvis-! na od delavcev, dobro vemo, da Potrebujemo ekonomsko demo-kracijo, od katere imajo lahko Vsi dobiček, da ne zabredemo zo-Pet v ekonomske razvaline, ka-m°r je bila pahnjena dežela pred sedmimi ]etj od onih; ki danes elavcu ne bi priznali naj manj-Se pravice"
"Na enak način kot naznanja četrti julij politično svobodo za Ameriko, p,a simbolizira Delavski dan našo trdno voljo, da postanemo ektfnomsko svobodni, tako da bo politična svoboda postala resnična."
Na obisku
Kot da bi iz oblakov padla sta stopila pretekli petek večer v stanovanje Mr. M. Flajnika, 6030 Carry Ave. dr. Frank Gaš-perič in njegov brat Louis, oba iz J dieta. Mrs. Gašperič je sestra Mr. Matije Flajnika. Dospela sta iz Pittsburgha. V Clevelandu sta se ustavila samo nekaj ur, nakar sta nadaljevala pot proti St. Louis, Mo., nakar se vrneta v Joliet. Dr. Frank je fin dečko, in Slovenci v Jolietu so lahko ponosni na svojega zdravnika.
Smrt v Youngstownu
V Youngstown, Ohio., je umrla Elizabeta Rozman, rojena Krese, stara 48 let. Doma je bila iz vasi Selo, fara Toplice. V Ameriki se je nahajala 32 let. Tu zapušča tri sinove in dve hčeri, v Clevelandu pa dve sestri, Jennie Dobre, 1035 E. 61st St. in Rose Dolšak iz 1037 E. 71st St. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja!
Ogromna udeležba
Tekom nedelje in pondeljka je obiskalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu nad 250,000 ljudi. Skupna udeležba na razstavi od časa otvoritve do sinoči znaša 2,795,608 oseb. Danes je na razstavi Floridski dan. Go-verner Sholtz iz Floride pride na razstavo.
Zadusnica
V sredo 9. sept. se bo brala ob 6. uri zjutraj v Marijini cerkvi na Superior Ave. zadušnica za pokojno Frances Perne. Prijatelji ranjke so vabljeni!
štetje brezposenih
Mesto Cleveland bo s pomočjo WPA vladne administracije začelo šteti svoje brezposelne. Načrt mora biti najprvo odobren v Washingtonu.
Važna seja
Nocoj večer, 8. septembra, se bo vršila seja staršev učencev Jugoglovanske šole moderne umetnosti. Starši učencev kot tudi prijatelji šole so vljudno vabljeni, da se te seje gotovo udeležijo ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih.
Na obisku
V Cleveland sta dospela Mr. in Mrs. Jos. in Jane Vidmar, da si ogledajo Veliko jezersko razstavo. Začasno se nahajajo pri sestri Mrs. Vidmarjeve, Frances Legat, 6922 Hecker Ave. želimo jim prav prijazno bivanje v naselbini.
Obsojen mesar
Preteklo soboto je bil kaznovan mesar Albert Weisberg, 5634 Broadway, na $50.00 globe in v poravnavo sodnijskih stroškov, ker je prodajal pokvarjeno meso, dasi je vedel, da je meso nevarno'zdravju. To je že petič, odkar je bil isti mesar obsojen. Dobiti bi moral pač bolj eksem-plarično kazen.
Ilirija ml.
Jutri večer se vrši v stari šoli mesečna seja mladinskega pevskega zbora Ilirija. Podani bodo tudi računi nedeljskega koncerta. Naj bo sleherni navzoč, ki se zanima za obstoj tega mladinskega zbora.
Nevaren gost
Na 1037 Starkweather Ave. ima Mihael Zuzek, ki je star 50 let, nočni lokal. Predsinoči je prišel v ta lokal neki Carl Spirits, ki je začel nadlegovati Zuz-kovo ženo in grozil Zuzku z nožem. Zuzek je na to pograbil revolver in nevarno obstrelil Spir-ka, ki se nahaja v bolnici, dočim je policija aretirala Zuzka, ki jej izjavil, da je streljal v samobra-nu.
Prijeten obisk
Na potu iz stare domovine se je ustavil v Clevelandu Rev. Val. Schiffrer, župnik v Far;i-beult, Minil. Tu, je bil par dni gost Rev. B. J. Ponikvarja, ki je prijaznega gospoda pripeljal tudi v naše uredništvo.
Zanimive vesti iz življenja ameriški!) Slovencev
Tone Klepec v Cornwall, Pa., star 30 let, se je zadnje dni težko ponesrečil pri delu. Velik kos železne rude je padel nanj in mu zlomil levi bok. Odpeljan je bil v bolnišnico.
V	Hibbingu je bil 21-letni Joseph Bučar obsojen v plačilo •;>100.00, ker je prehitro vozil z avtomobilom.
Na posledicah operacije je umrl v Imperial, Pa., rojak Jos. Jankel, star 55 let in doma iz žabje vasi pri Novem mestu. Tu zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere.
V	Chicagi je bila operirana Mrs. Ana Jerich, soproga urednika "Amerikanskega Slovenca." Operacijo je uspešno prestala in je sedaj na potu okrevanja.
V	Evelethu je umrla soproga Geo. Koteja, stara 69 let. Zapušča moža, dve hčeri in tri sinove. — V Elyu je umrl rojak Frank škerjanec, star 43 let, ki zapušča ženo, dve hčeri in brata.
Nagle smrti je umrl v Franklin, Kans., rojak Frank Tome, rojen v Ameriki, star 29 let. Zapušča soprogo, mater in očima, tri sestre, enega brata in več drugih sorodnikov.
Slovenci v Library, Pa., so pred nedavnim ustanovili slovensko -'pevsko društvo, ki j ako lepo napreduje.
V	bolnišnici v Hibbingu je umrl rojak John Stajnegar. V Ameriki zapušča enega brata, enega v Kanadi, v starem kraju pa mater, brata in sestro.
--o--
Lep program za delegate nocoj večer
Delegacija Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki zboruje sedaj v Clevelandu, bo imela gotov lep vžitek nocoj večer. Ob 7 :30 nastopijo na odru Slovenskega Narodnega Doma Sokoli s fino telovadbo. Gotovo ne bo noben delegat zamudil tega nastopa, kajti Slovenski Sokoli v Clevelandu so temeljito izvežbani in vzbujajo občudovanje radi svojih nastopov. Malo je slovenskih naselbin v Ameriki, ki bi imele So-kolski zbor, in Sokoli v Clevelandu so gotovo med prvimi.
Poleg Sokolov nastopi tudi ! najboljši slovenski pevski zbor I v Ameriki, samostojna Zarja, ki j je podala občinstvu že lepo šte-| vilo oper in operet, sijajno na-študiranih. Na vsak način bodo imeli delegati nocoj večer krasen užitek in bodo ponesli lepe spomine s seboj iz naselbine. K no-cojšni predstavi Sokolov in nastopu Zarje je seveda vabljeno tudi vse ostalo občinstvo, da se udeleži. Vstopnina je samo 25 centov za vso predstavo. Pridite in pogovorite se nekoliko z delegati po predstavi. Gotovo je med cenjenimi gosti mnogo vaših starih prijateljev, sorodnikov in znancev.
Mladinski zbor na Waterloo
Starši otrok zgorej omenjenega zbora naj žrtvujejo večer in se udeležijo prvega sestanka 8. septembra, to je, nocoj večer ob 8. uri v Slov. Del. Domu. Starši. ne pozabite, da želijo otroci peti!
* Nemški parnik Europa je naložil v Cherbourgu $5,600,-000 zlata za Ameriko.
railiL^
t
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 8TH, 1936
11
AMERIŠKA domovina"
^MERICAH HOXH - SEOTJ8NIAN DJJJDT NIWJWAHM •lit »i Olate At*. Otrreland. Oblo __gwbllihiXi daily fgggjt Bundayg and Holiday«___
NAROČNINA:
2« Ameriko ln Fjuiado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAU, celo leto $7.00 Za Ameriko Is Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po polti, pol leta 13-50 Cleveland, po raenafialcth: celo leto, 15.60, pol leta, 13.00. Za Evropo, celo leto, >8.00. Posamezna številka, S cent«
SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Oanafflft, $B.6C Iter year; Cleveland, by mall, 97,00 per year. 0. & and Canada ttMW for « montJaa; Cleveland, by mall, ISA) for < month«. Cleveland and Huelld by earrlera, |6.i0 per year, 11.00 for 4 months. Stogie coping » cent*. European imtMaorlpttan. 98-00 per year.
JAMBS DKBSVSO and LOUIS J. PERO. Editors and Publishers
EnUsred an »wcond claw matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Id, 1970.
No. 212, Tues., Sept. 8, 1936
XV. konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote
V Chicagu so me čakali frančiškani. Obiskal sem Bonča (Št. Vid), Potokar in Račič. Ta obisk je bil zelo kratek. Gospo sem smatral za hčer, tako mlada je. Odtod sem šel v Lemont, nato v Joliet, kjer sem obiskal Setinove in Sonca iz smleške fare. Ogleda? sem Mundelein, šel v Waukegan. Frank Opeka mi je šel tam kaj prijazno na roko. Nato sem šel v Milwaukee in St. Paul, kjer župnika Ranta ni bilo doma.
Odtod so me peljali v Elk River (župnikuje Joe Trobec), St. Michael, Brockway (župni-kuje John Trobec), ostal sem štiri dni. Potem sem se peljal v Duluth; Eveleth, Gilbert, Chishohn, Tower, Ely. Nato v Shakopee (župnikuje Rev. Šavs) in sosednje slovenske kraje. Z busom v Omaho, nato v Colorado, kjer sem obiskal Denver, Pueblo, Leadville. Zatem sem šel v Rock Springs. Wyo., kjer mi je župnik Gni-dovec. razkazal Yellowstone park.
Zatem je prišel za menoj Father Slapšak iz Clevelanda in odpeljala sva se v Calif orni j o, kjer sva obiskala Los Angeles, San Diego. sva v Mehiko, in potem nazaj v San Francisco, Portland, Oregon. Zatem sva se vozila 56 ur na železnici in sva dospela v Kan-sasa City. Nato sva skočila v St. Louis in v New Orleans na daljnem jugu.
Nazaj je bilo 36 ur vožnje do Pittsburgha, nato v Johnstown.. Jutri se odpeljem v Washington, Baltimore in New York, kamor pridem v torek zvečer 1. septembra. V sredo opolnoči se odpeljem v Hamburg. Domov pridem v nedeljo 13. septembra.
Dolga vožnja, kajneda, pa zelo zanimiva. Veliko sem videl, sliša1 in skusil ter sem zelo zadovoljen s potovanjem.
Amerika je zelo različna od naših krajev. Vesel sem, da sem spoznal ameriške razmere. Velikanski promet, silna industrija, vse to me je zelo zanimalo. Vendar pa moram priznati: V starem kraju živimo skromno, vi bi rekli: siromašno, pa sem mirnega življenja v domačem kraju tako vajen, da ga ne zamenjam z bogatim ameriškim.
Ce mi Bog da zdravje, bom Čez nekaj let šel okrog sveta. Takrat se mi ne bo mudilo domov in bom lahko ostal d1 je časa v Ameriki. To bi se zgodilo spomladi 1941, če ne prej. Pozneje pa ne, ker bi bil prestar.
Tem potom se še enkrat zahvaljujem za tako prisrčen sprejem vsem skupaj. Kaj takega nisem pričakoval. Take prijaznosti doma nismo vajeni. Sporočite vsem, kako se mi je v Ameriki godilo. Vso srečo želim vsem trem družinam in vašim potomcem ter prisrčen pozdrav vsem skupaj!
Dr. Ivan Knific.
-O----
Trije na en dan
Večkrat se bere, da je ta ali oni obhajal svoj rojstni dan. Sedaj vam pa navedem slučaj, ki je vreden pozornosti, ker ne gre samo za en "birthday," ampak kar za tri na en in isti dan v eni in isti družini.
Tak slučaj imajo v Novakovi družini oziroma v družini pokojnega Štefana Novaka, ki je bil med pionirji eden prvih sa-lunarjev.
Štefan Novak je bil povsod pripoznan za bistroumnega in modrega možaka. In marsikdo izmed prvih naseljencev se še dobro spominja njegove gostoljubnosti, ker v njegovem salumi se je ustavil vsak fant in dekle, ki so prišli v Ameriko pred 35 do 40 leti. Mnogi izmed naših uglednih mož in žena so se spoznali pri njem in poroči1! po par tednih znan-
stva. Seveda, takrat je bilo vse drugače. Ljudje so drug drugemu zaupali in pomagali in tako prišli do svojih podjetij in domov. Takrat so si še za poročno obleko sposodili. Drugega ni bilo potreba kakor da si bil fajn fant in zavber dekle, pa je šlo. Znali so varčevati in bili so z malim zadovoljni.
V družini Štefana Novaka sc je rodilo pet sinov, vsi so dorasli v postavne može, in dve hčeri. Drugi sin v družini je bil John, naš sedanji councilman iz 23. varde. Torej trije izmed teh sedmih se je rodilo en in isti dan, po dve ]e-ti narazen. Ta dan je 7. septembra. Ti trije so: Angela, poročena z Mr. Leo Novakom, 39 let; Rudolph, poročen z Albino Novak, 37 let; Louis, neporočen 35 let. Slednji stanuje z materjo Mrs. Mary Novak, ki je pri svojih 66 letih še prav čila in zdrava.
Da je ta slučaj nenavaden, mi boste gotovo pritrdili, ker doslej ni bilo še poročano, da bi v kateri družini kar trije otroci imeli na en dan rojstni dan in tako sorazmerno. Se reče, saj tako bi bilo najboljše, da bi se kar na en dan za vse opravilo. Tako je pa vsak mesec treba imeti skrbi zdaj za ta rojstni dan, zdaj za drugega.
Prijatelj Novakovih.
-o-
ZAHVALA
Danes je uradno otvorjena petnajsta konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki ima glavni sedež v Ely, Minn., toda svoja društva po vseh državah ameriške unije, kjerkoli prebivajo naši bratje in sestre. Konvencija zboruje v našem lepem Slovenskem Domu na St. Clair Ave.
Minulo je že 32 let, odkar smo zadnjič videli predstavnike Jugoslovanske Katoliške Jednote iz vseh krajev Amerike zbrane v Clevelandu. Zadnja konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote se je vršila leta 1904 v Clevelandu, potem pa metropola slovenskih nasebin ni imela več časti pozdraviti delegacijo omenjene Jednote v svoji sredini.
Ko se je vršila prva konvencija J. S. K, Jednote v Clevelandu — bilo je to leta 1904, je bila ta bratska organizacija še šibko dete, staro 6 let. Delegatje so zborovali v nekdanji Union dvorani, katere danes ni več. Mogoče je, toda ne verjamemo, da bi bil na 15. konvenciji J. S. K. Jednote kdo navzoč, ki se je udeležil tudi 2. glavnega zborovanja v Clevelandu pred 32. leti. Kakšno spremembo bi videl v današnjem modernem slovenskem Clevelandu!
In ravno tako kot je napredoval slovenski Cleveland tekom zadnjih 30 let, tako je napredovala tudi Jugoslovanska Katoliška Jednota. Iz peščice "upornikov," kot so jih tedaj nazvali, ko so ustanavljali Jugoslovansko Katoliško Jednoto, se je razvila mogočna organizacija, ki šteje nad 20,000 članov in članic v obeh oddelkih, in ki razteza svoja dobrodelna krila po vseh državah naše unije, kjerkoli prebivata slovenski brat in sestra!
Pa tudi slovenski Cleveland ni pozabil na zadnjo konvencijo Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki se je vršila v metropoli pred 32. leti. V Clevelandu se nahaja danes najmočnejše društvo J. S. K. J., društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, ki šteje nad 600 članov v obeh oddelkih. Poleg tega društva pa imamo celo vrsto jako dobro uspevajočih društev v Clevelandu in okolici, ki vsa pripadajo k J. S. K. J.
Slovenska naselbina v Clevelandu je bila vedno v prvih vrstah, kar se tiče bratske podporne zavesti in delovanja na tem polju. Mogoče vam ni znano dejstvo, da imajo vse naše podporne organizacije svoja največja društva ravno v Clevelandu in vsi živimo lepo v medsebojnem miru in sporazumu kar se tiče poslovanja naših Jednot in Zvez in podpornih društev.
Ogromna clevelandska naselbina, v kateri prebiva nad 50,000 naših slovenskih bratov in sester, je vselej vzradošče-na, kadar ima priliko pozdraviti brate in sestre iz širnih naselbin Amerike. V tem oziru smo bili vselej gostoljubni kot pravi Slovani in Slovenci in bratje delegati ter sestre dele-gatinje bodo imeli obilo priliko prepričati se o tem.
Tekom konvencije, ko pridejo skupaj rojaki iz toliko različnih naselbin, se gotovo snidejo sorodniki in prijatelji, ki se niso videli že dolgo vrsto let. Koliko rok bo prijateljsko stisnjenih v pozdrav in koliko žalostnih in veselih spominov bo obujenih, ko se bodo srečavali znanci, prijatelji in sorodniki iz daljnih let.
Toda glavna naloga konvencije je urediti pravila za poslovanje Jednote tako, kot odgovarjajo potrebam časa. Razmere se spreminjajo, državne postave se spreminjajo, in tako se mora spremeniti tudi poslovanje bratske organizacije, da stopa z duhom časa naprej. Obenem vsaka konvencija reši več pritožb in kočljivih zadev, katerih glavni odbor ni mogel rešiti, ker ni imel predpisanih pogojev v pravilih. Končno vsaka konvencija izvoli nov odbor izmed delegatov, ki naj vodi poslovanje Jednote za nadaljna štiri leta.
jugoslovanska Katoliška Jednota je imela tekom zadnjih štirih let izredno uspešno poslovanje, lep narastek kljub depresiji, znatno povišano premoženje in bratsko za-stopriest v svoji organizaciji.
Jugoslovanska Katoliška Jednota ni bila ustvarjena niti za levico niti za desnico. Korakati mora po srednji poti. Ta srednja pot, zlata pot, je dosedaj prinesla uspeh organizaciji. Ta uspeh naj bo delegatom smernica, da Jugoslovanska Katoliška Jednota tudi v bodoče enako posluje.
Iskrene pozdrave, bratje in sestre J. S. K. J., v slovenski metropoli, mnogo poštene zabave med nami, a največ uspeha pri zborovanju za bodočo, še večjo rast spoštovane Ju goslovanske Katoliške Jednote.
--—o-
Veliko zanimivega sem videl v Ameriki
Meseca julija nas 'je obiskal stric, dr. Ivan Knific. Samo teden dni je bil v Clevelandu, kjer si je ogledal več zanimivih stvari. Srečanje po tolikih letih je bilo veselo, saj se skoro nismo poznali, ker se dolgih 25 let nismo videli.
Iz Clevelanda je stric odšel na potovanje po Ameriki. Kot prikazuje njegovo pismo, ki je spodaj natisnjeno, je prepotoval skoraj vso Ameriko. Ker,
Ali si povabil šerifa Sulzman-na ? —
Jaz jim odgovarjam na vse strani: še ne, ampak zdaj povabim vse gori omenjene na to veselo zabavo 19. septembra v SND.
Joe Pograjc. -o-
Zadnji dnevi Maksima Gorkega


Predstojništvo župne cerkve v Ajdovcu pri Žužemberku, Slovenija, Jugoslavija, se zahvaljuje vsem ajdovskim rojakom za dar $14.00, ki so ga poslali po Jerneju Stroinu, R. F. D. box 181 A, Geneva, O.
Darovali so: Jernej Stroin in Marija Pečjak, zdaj Stroin $2, Janez Prpar in Marija Rozman, zdaj Prpar, $2; po $1: Marija Črne, zdaj Grncs, Ana Lavrič, zdaj Tomšič, Alojzij Bobnar, Apolonija Bobnar, sedaj Kic, Frank Mertič, Ana Pečjak, zdaj Longar, Antonija Bradač, Jožefa Stroin, Gross, Jožef Rižnar, Anton Stroin, po 50c: Karolina Bobnar, zdaj Vidic, Franc Terpinc.
Vsem, ki ste se v težkih časih spomnili župne cerkve v Ajdovcu z vehkodušnimi darovi, se v imenu vseh vaših rojakov prav lepo zahvaljujem in vas iz rojstnega kraja prisrčno pozdravljam.
Ajdovec, 27. julija 1936.
Gregorij Mali, župnik
v Ajdovcu. --o-
Dodatek k zahvali
V zahvali za pokojno Ano Potokar so bila po pomoti izpuščena sledeča imena: družina Vencel iz 62. ceste za darove za sv. maše, Barmetic Production Čo., in Ohio Comercial Co., za izdatno pomoč. Naj nam prizadeti oproste in se jim prav iskreno zahvaljujemo.
Jakob Potokar in sin Joseph. —-
Pomagajte, pomagajte!
Enajst tisoč dinarjev dolga bo zgorelo 19. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave., ob enajsti uri zvečer. To je dolg za šmi-helsko brizgahio.
Ljudje me od vseh strani sprašujejo:
Ali si povabil vse vdove? Ali si povabil vso Veselo družbo?
Ali si povabil Prijatelje narave.
Ali si povabil Šivalni klub? Ali si povabil klub Ljublpana? Ali si povabi1 vse slovenske
council mane? Ali si povabil direktorje vseh
narodnih domov? Ali si povabil Mr. Beleta? Ali si povabil Mr. Pluta? Ali si povabil Mr. Mihelicha? Ali si povabil Mr. Bojiča?
Ni še dolgo od tega, kar je umrl velki ruski pisatelj Maksim Gorki. Ljudi, ki so brali skladovnico njegovih spisov, zanima predvsem, kakšni so bili zadnji dnevi velikega pisatelja. Neposredne priče zadnjh ur in zadnjih trenutkov Maksima Gorkega so ruski zdravniki, ki so bolnika skušali rešiti.
Vse do zadnjega trenutka niso niti zdravniki mislili, da se bo bolezen tako žalostno končala. Bolnikovo stanje se je neprenehoma menjavalo. Zdaj se mu je nenadno izboljšalo, potem pa kar na migljaj poslabšalo tako, da so mislili, da ga bo konec.
Dne 8. junija so Maksima Gorkega obiskali boljševiški mogočniki Stalin, Molotov in Vorošilov. To je bil Gorkemu dokaz, da je spet prišel v milost pri boljševiških krogih, ki so ga že nekaj let postrani gle dali, tako da ni mogel iti niti na zdravljenje v Capri, pri Neapolju. Po tem obisku .je Gorki sam izjavil, da se mu zdi, da bo ozdravel. Prof. Spe-ranski je dejal: "Celih 12 noči sem prebil poleg bolnika. Bil sem priča, ko se mu je stanje izboljšalo in je bil Gorki na pogled čil. Govoril je s svojo navadno zafrkljivostjo in zasmehoval svojo slabost. Videl pa sem ga tudi v mrzličnem nemiru, brigal sem se zanj v trenutkih, ko se mu je bled-lo. Bil je zmeraj nenavadno pokoren bolnik, potrpežljiv in je brez ugovarjanja izpolno-val vsa naročila zdravnikov. Najbolj me je ganilo to, da ni nikdar niti besede govoril o sebi in o tako zvanih svojih osebnih stvareh.
V jasnih trenutkih je Gorki slutil ali pa uganil, da je njegovo stanje slabo in da umira. Ginljivo pa je bilo, da o tem sploh ni govoril. Edino na naše stalne trditve, da mu je boljše in da bo kmalu spet zdrav, je v šali odgovarjal: "To je prijetno, Čeprav ni verjetno!" Zadnjih 24 ur pa se sploh ni zavedel."
Dr. Levin, dolgoletni zdravnik Gorkega, pripoveduje: — "Deset let sem se kot zdravnik brigal in skrbel za Alek-seja Maksimoviča. V teh 10 letih je bilo to šesto obolenje zaradi gripe. Vsako pot je bolezen spremljal hud bronhitis in vnetje pljuč. , Gorki j je zmeraj težko prenašal to bolezen. Takoj od prvega dne, ko je obolel, smo živeli v strahu."
Veliki pisatelj, ki nas je zapustil, 'je spadal med tiste ljudi, ki dosegajo 100 let. Gor-kij bi bil 100 let tudi doživel, če bi ne bil pred 40 leti prestal težke j etike. Zadnje dni svojega življenja je bolnik bledel iti neprestano govoril: — "Vojske bodo. . . Moramo se pripraviti. . . Ne smemo biti iznenadeni. . ."
Z odločno uporabo vseh sredstev, ki bi mogla izboljšati delovanje v krvnem obtoku in v dihanju, se je posrečilo, da so zdravniki bitje njegovega srca vzdrževali vse do jutra 18. junija. Ponoči med 17. in 18. junijem je Gorki izgubil zavest. Ob desetih dopoldne in naprej je začelo delovanje srca naglo slabeti in smrt je nastopila ob 11. uri in 10 minut v 69. letu njegovega življenja.
Seciranje telesa pokoj nega pisatelja je izvršil profesor I. V. Davidovskij v prisotnosti nekaterih drugih profesorjev medicine. Njegovo poročilo o
Ce verjamete ar pa ne
Ta-le je priletela iz 64. ceste, pravkar iz peči vzeta, torej še jako frišna, bi rekel. No, pa jo poskusimo razgaliti do vseh detajlov, bomo videli kaj bo.
Rojak jo maha po St. Clair-ju domov. Saj veste, St. Clair je svetovna cesta, kot Rimska cesta na nebesnem svodu, ki pelje od nekje pa vse do nekam.
Dragi rojak ga je imel pod klobukom, da se mu je kar fletno zdelo, ker ga ni bPo preveč in mu ni delalo težav, in neprilik. Bil je v takem šta-diju, da je potreboval prijateljskega razgovora in ker ni bilo nikogar pri roki je govo-
vzrokih smrti se glasi:
"Smrt A. M. Gorkega je nastopila v zvezi z nevarnim vnetjem dolgega dela levih pljuč, ki se je naglo širilo ter izzvalo srčno paralizo. Da je bolezen tako težko potekala in da se je tako usodno končala, so mnogo pomagale kronične spremembe v obeh pljučnih krilih ter popolno zraščenje pleural-nih votlin ter negibčnost prsnega koša zaradi trdega hru-stančevja med rebri.
To vse je že pred boleznijo povzročilo težko dihanje, ki se je med boleznijo še poslabšalo."
Možgane Gorkega so dali Zavodu za možgane v Moskvi. Ta se bavi s proučevanjem možganov slavnih ljudi. Gorkega možgane bodo kmalu razreza li na desetinko milimetra tenke lističe in jih mikro-fotogra-firali, da bi ugotovili, če je njegova genialnost bila odvisna od večjega ali manjšega števila zavojev v možganski mreni. Možgane bodo tudi od-lili v mavcu in tako človeštvu za zmeraj ohranili njihovo obliko in podobo. . .
Včasih so možgani velikih ljudi imeli mirnejšo in lepšo usodo.
-o--
GLASILO FRANCOSKIH BERAČEV
Na Francoskem imajo tudi berači svoje stanovsko glasilo, ki ga pišejo poklicni berači in je tudi samo njim namenjeno. Časopis izhaja samo na enem listu in spada gotovo med najzanimivejše časopise na svetu. Tiskajo ga v neki zakotni tiskarni v predmestju, u razprodaj aj o ga berači sami. Uvodnik v listu se ukvarja zlasti s stanovskimi vprašanji in poziva člane beraškega društva k vzajemnosti in vztrajnosti. List budi v bralcih stanovskega duha in utrjuje v njih stanovsko zavest. Tudi dnevne novice, ki spadajo v beraško področje, so številno zastopane. Posebno obilen je kot za dopisnike, v katerem se naročniki obračajo na vodstvo društva s svojimi vprašanji in nasveti. Nadvse zanimiv pa je oglasni oddelek lista. Tukaj oglašajo berači svoje stanovske potrebe, razpisujejo prazna "mesta" in iščejo novih. — Vse to se vrši strego poslovno. Neki oglas se na primer glasi takole: "V nekem pokrajinskem mestu se odda za primerno odškodnino prosto mesto." Drugi: "V bližini dobro obiskovane cerkve se proda prosto beraško mesto. Povprečni dnevni donos zajamčeno 25 frankov." Tretji berač išče izkušeno stanovsko tovarišico, ki bi mu pomagala voditi "gospodarstvo." Glavni urednik lista mora biti iz poklicnega beraškega stanu. Zdaj je uredništvo v rokah nekega bivšega notarskega uradnika, ki ga je pijančevanje spravilo na beraško .palico. Za urejevanje prejema stalno plačo.
Kimtiittittiutinnt:imtxtiimtstttmtiti'M Kadar obiščete jezersko razstavo, ite pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana."
ril sam s seboj. Saj je v sili človek samemu sebi najbližji, so rekli stari ljudje, ki so nekaj vedeli. Torej si je rekel: "Veš kaj, na svetu je pa res luštno. Prideš med prijatelje, pa se maJo pogovorijo o starih dobrih časih in se ga malo navlečejo, da prej čas mine in ni treba čakati Hoover-jevih vogalov za boljše čase. Jo j, kar ans cvaj mine čas. Saj še ni dolgo, kar smo prišli skupaj, pa je že noč. Ti pošta j na ti vendar!"
V take sladke pogovore zatopljen, jo maha naprej. Hodi in hodi, pa le ne pride domov, ki je, čeprav ne bom natanko povedal, nekje pri Addison rd. in St. Clair ave. »
Ogleduje hiše, pa ponoči je hiša hiši podobna, torej se ne more razbrati, da bi vedel, kje prav za prav je.
"Čakaj, bom šel clo lampe in bom pogledal na napis," si reče in se zmaje do bližnje številke. Tam ga je nekaj časa vze!o, da se je postavil v pravilno pozo. Vedno ga je namreč nekaj vleklo nazaj, kot bi ga vleklo za rekelc ritensko. Torej se prime z eno roko za svetilko, potem pa pogleda kvišku in skuša razbrati črke v napisu, ki kažejo ime ulice. Bere počasi in razločno. Komaj prebere do konca, se mu poveti v glavi, da ni prav bral. Bere še enkrat in se končno uveri, da ni drugače kot da tam na tabli pišejo, da je to Scovill avenija.
"Križ božji, kam sem pa zašel!" se prestraši. Zbira misli in jih postavlja v vrsto, da se bodo prav ujemale ter skuša najti v gJavi, kje da bi bila prav za prav Scovill avenija. Njegove misli so bile precej zakajene od raznih močnih duhov, vendar je včasih tudi v misli prisvetila jasna razsodnost, da jo je pogruntal, da je Scovill avenija nekje na južni strani mesta, ki teče čez 55. cesto.
"Ne bo drugače," si je mislil, "da počakani štric karo, ki me bo peljala nazaj med ljudi, saj tukaj, če se ne motim, stanujejo sami nigri." Potip-lje se v žep in tam se srečata z edino desetico, ki jo je premogel. Bo že.
Nasloni se na u^čno svetilko in oči mu padejo skupaj, pa malo zadremlje. V pol snu se mu zdi, da je nekdo prišel do njega. Odpre oči in vidi neko zakajeno postavo pred seboj. Bila .je precej na debelo razpoložena nigrovka, ki ga zvedavo ogleduje. Naš rojak, ki se še ni prav zbrihtal, si misli, da se že vozi po štrit kari in da stoji pred njim kondukter, neglo seže v žep in ji ponudi desetico. Nigrovka se pa same zaničljivo nasmeje in nekaj zagodrnja, kar bi se razumelo kot krezi, ali kaj podobnega, in odšumi dalje.
"Glej, glej," se čudi rojak, "danes se bom pa zastonj vozil!" Toda ko se ozre okrog sebe, vidi, da je še vedno tam ob lampi. Prestraši se, misleč, da morda tukaj poulična železnica niti ne vozi. To je mednarodno vprašanje, ki se ga mora rešiti na mestu. Torej si pomaga mili rojak na vse štiri in se splazi na sredo ceste, kjer začne tipati za tračnicami. Globoko se oddahne, ko otiplje šine.
No j a, kaj bi pravil še naprej. Kot rešilna zvezda ju-trovskim kraljem, se je prikazala izgubljenemu rojaku ulična železnica, ki ga je končno le pripeljala nazaj na slavno St. Clair avenijo, dasi rojak, kot sam trdi, ne ve, če se je peljal direktno ali indirektno v naše cenjeno zaledje ob jezeru.
Kako se je pa ta revolucija med levičarji in desničarji nadaljevala doma, je pa čisto drugo poglavje, v katerega si jaz ne upam poseči, ker je ena tožba za $31,000 za enkrat dovolj na puklju.
Hvala za posluh.
se mu je povsod šk> tako prijazno na roko, se tem potoni j vsem, ki so za našega strica I kaj storili in mu izkazali prijaznost, vsi sorodniki, najpri-I srčneje zahvalj u.jemo.—Frank Knific, Terezija Bizjak in He-Jen Tomažič.
* !
Johnstown, Pa., 30. avg. —1 Meni se .je v Ameriki splošno j prav dobro godilo. Povsod soj J zelo prijazni in gostoljubni, v
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER STH, 1036 _______3
križem po jutrovem
Po nemškem Izvirniku K. Mars
"Nista vredna, da se meniš J i
za nju. pSa sta, ki so ju naščuvali nad tebe! Ne jezi sej nad njima, jezi se nad njunimi
zapovedniki!"
"Umoriti me mislita. Oro-Pala bi me rada."
Rada bi. pa se jima ne bo Posrečilo.
Pa o tem bova govorila v taboru. Vrni se! Kmalu pridem za teboj."
Ni rad šel, pa moral sem ga poslati nazaj, nUporno delo
me je čakalo, le v napotje bi mi bil.
Sklenil sem namreč, da nemudoma izvedem misel, ki mi je navdahnila pendžabaši-Jeva opazka o sledovih, katere da bodo drugi dan našli.
Ko ni bilo več slišati mirze, sem se splazil k Halefu in mu dal nova navodila. Nato sem obkrožil tabor Perzov in prišel onstran tabora k reki. Ob njej Kem šel dalje proti jugu. Čez dobrih deset minut sem nalogi nizki jelši vrh in ga odstranil tako, da je kazal pro-.iugu. Šel sem dalje in vsakih deset minut nalomil vejo a|i pa vršiček. Ko je reka kre-mla v oster ovinek, sem obstal. Zaenkrat je bilo znamenj dovolj. Ovinek je zelo ustrezal namenom, ki sem jih prihrani za drugo jutro, vrnil sem se v tabor k tovarišem. Potreboval sem dobri dve uri za svoj sprehod in mirza si je h|l že v skrbeh. Anglež pa je bil spet nevoljen.
"Kod ste se potepali, sir?" se je kregal.
"Spodaj sem bil pri Perzih ln poskrbel za našo varnost."
"Da! Vse sami opravite! Jaz Pa sedim tu kakor sirota, nič ne razumem, nihče se ne briga
za mene. Sit sem takega živ-lJenj a!"
"Pomirite se! Saj sem spet Pn vas! In kmalu dobite dela ln Pnlike za doživljaje. Pa še Plačah jih ne bo treba!" (Delo! Doživljaje? Kje?" ^Spodaj ob Džali." "Lepo! Izvrstno! Bomo Perze pomorili?"
"Ne. Le za nos jih bomo Vodili."
"Za nos? Me jako veseli! Naj bi dobili nosove kakor ga imam jaz na primer! Ali pa Se večje!"
"Upam. da bo njihov nos dovolj dolg! Vsaj do Tigrisa mo-ra segati. Yes!" "Sijajno! In kdo bo poleg?" "Le vi, sir in jaz!" "Tem bolje! Kdor sam dela, 6am zasluži! Kdaj začneva?" "Malo pred zoro." "Šele? Torej pa poj dem in Se naspim."-Zavil se je v odejo in res je malu zdravo smrčal.
mene pa je že čakal mir-m pri utici so stale tri žen-^ e Postave, radovedne in pol-sle ,skrbi, da bi čule vesti o za-Uh alcih nePosredno iz m0_ 10 Predolgo jim je traja-
vJ-m bi čakale na mirzovo poročilo.
Kvje si bil, emir?" me je
vprašal.
Dal sem ti časa, da zadevo premisli in se pomiriš. Mo-er človek ne vpraša svoje je-za svet, ampak svoj razum. eza se ti je med tem poleg-ia povej, kaj misliš storiti s Perzi?"
"Napadel jih bom s svojimi ljudmi in jih vse pobil."
"Trideset zdravih, krepkih ljudi s temile obolelimi in ranjenimi možmi?"
"Ti in tvoji tovariši mi bo-ste pomagali."
'Ne tega ne bomo storili. Ni-sem barbar, kristjan sem. Mo-3a vera mi dovoljuje, da smem braniti svoje življenje, če me kdo napade, brez sile pa ne smem bližnjemu življenja vzeti- Sveta knjiga kristjanov naroča: 'Ljubi Bo£i iz vse-
1936 sept. 1936 □□Smilit (MS® 9 Mi S? 13 14 15 16 i7 18 [19 :20 21 22 23 24125 26
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Pes, izkazan junak
ga srca, iz vse duše in iz vseh moči, bližnjega pa kakor samega sebe!' Življenje bližnjega mi mora biti sveto in nedotakljivo kakor moje lastno življenje."
"Ti ljudje so vendar naši sovražniki, zasledujejo nas in braniti se moramo."
"Pa so vendar tudi naši bratje! Naša sveta knjiga pravi: 'Ljubite svoje sovražnike blagoslavljate tiste, ki vas preklinjajo, dobro storite njim, ki vas žalijo in zasledujejo! Kajti vsi ste otroci nebeškega očeta.' In po teh besedah moram živeti, ker sem kristjan."
"Pa te besede niso pametne, škodljive so! Ce boš po njih živel, se boš v vsaki nevarnosti pogubil in boš v vsakem boju podlegel."
"Nasprotno! Te besede vsebujejo globoko modrost božjo! Kolikokrat sem bil že v nevarnosti, že v večji kakor je današnja, kolikokrat sem bil že napaden in sem se moral braniti, večkrat ko sto in sto drugih ljudi, — pa vsakikrat sem se ravijal po zapovedih božjih in vsakikrat sem zmagal. Kajti Bog blagoslavlja tiste, ki so mu pokorni."
Razočaran in razžaljen me je gledal.
"Torej mi ne boš pomagal, emir? Pa si dejal, da si moj prijatelj!"
"Tvoj prijatelj sem in ti bom to tudi dokazal.
Vprašam te pa, Hasan Ard-šir mirza, ali misliš zahrbtno moriti ljudi?"
"Nikdar!"
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Skupna društva fare sv. Kristine prirede piknik na špel-kotovih prostorih.
19.—Pevski	zbor "Cvet" priredi "Confetti Dance" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
20.—Proslava	5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo	Brooklynske Slovenke št. 53 SDZ priredi veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
11.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	zadružna zveza priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S.
N. Doma.
15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncett v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božicnieo šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Wa-
"In vendar misliš Perze v spanju napasti! Ali pa jih boš morebiti prej zbudil in jim povedal, da jih boš napadel? V tem slučaju si izgubljen!" "Gospod, ne bojim se jih!" "Vem, da ne. Povem ti, sam bi se boril s temi ljudmi, če bi šlo za pravično stvar. In premagal bi, jih, kajti moje orožje je boljše ko njihovo. Toda kdo mi jamči, da mi ne bo njihov prvi strel, njihov prvi sunek s sulico življenja vzel? Divji, nepremišljeni pogum je podoben pogumu bivola, ki na siepo drvi v smrt.
Ako napadeš Perze, jih boš morebiti v prvem navalu pobil deset, petnajst, toda še vedno jih bo petnajst ostalo in tisti ti bodo dali posla dovolj. In če ti tudi uidejo, ti bodo neprestano za petami. Napadel si jih, izdal si jim svojo navzočnost, maščevali bodo svoje padle tovariše, za teboj bodo, kamor koli se boš obrnil, zasledovali te bodo, dokler ne boste vsi do zadnjega padli."
"Tvoje besede so modre, gospod! Toda če svojih sovražnikov ne uničim, me bodo jutri ali pojutranjim sami napadli. In kaj se bo potem menoj zgodilo, si sam čul!"
"Kdo pa pravi, da te bodo napadli?"
. "Sami so pravili. Ali pa jih boš morebiti ti pregovoril, da me bodo pri miru pustili?'"
"Pregovoril jih ne bom. Pa povzročil bom, da te bodo pri miru pustili."
"Pri Alahu! To je, to je —. Emir, ne vem, kako naj imenujem tvoje besede!"
"Morebiti so neumne. Izraz .je pravilen, kaj ne?"
"Ne smem reči da, ker te spoštujem. Ali res misliš, da se ti bo posrečilo odvrniti od mene te ljudi, ki hočejo mojo glavo in moje premoženje?" " "Res mislim, da se mi bo posrečilo.
Toda govoriva razločneje. — Povedal ti bom svoj načrt, ki sem ga deloma že izvedel.
terloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, .plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
april
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo.
Alfred Gognon je imel lepo farmo severno od mesta Sault Sainte Marie, Kanada. Nekega dne je bil 20 milj daleč v gozdu, ko je gozdni požar zajel njegovo farmo. Njegov zvesti pes Wolf je bil privezan v skednju in Mrs. Cognon je spala v hiši.
Wolf je zaduhal dim in takoj zaslutil pretečo nevarnost. Pre-grizel je vrv, na katero je bil privezan, skočil iz skednja in začel tako besno lajati pod oknom farmarske hiše, da se je zbudila gospodinja. Imela je še toliko časa, da je pograbila denar, kar ga je bilo, vsega skupaj devet dolarjev, pograbila mimogrede še platneni šotor in zbežala iz hiše in na polje. Ogenj, ki je upepelil hišo in vsa poslopja, kjer, je zgorela tudi vsa živina in orodje, ni dosegel polja. Pes Wolf je pa izginil. Mislila je, da se je ustrašil ognja in pobegnil.
Toda pes je storil vse kaj drugega. Obšel je gozdni požar v velikem loku in šel naravnost do gospodarja v gozd.
"Spal sem takrat,' 'je pripovedoval Gognon pozneje, "zavit v blanket. Zbudil me je in začel vleči za odejo. Takoj sem vedel, da se je nekaj pripetilo doma. Takoj sem se odpravil proti domu. Par milj pred domom sem uvidel nesrečo, ki je zadela farmo. Skoro, da sem se zgrudil na tla od groze, ker sem si domišljal, da je bila moja žena v goreči hiši. Wolf je tekel naprej. Ko sem prišel do pogorišča in pepela, ki je še ostal od naše lepe farme, sem zaslišal ženo, ki je govorila z Wolfom."
Drugi dan sta se napotila Gognon in njegova žena nazaj v Halifax, Nova Scotia, odkoder sta bila prišla pred desetimi leti. V mal voziček sta' upregla Wolf a, naložila platneni šotor in šla. Od vse lepe farme jima ni ostalo, drugega kot devet dolarjev gotovine. S tem premoženjem sta se napotila v rojstni kraj, petnajst sto milj daleč.
Deset let sta neumorno delala na farmi ,od ranega jutra do pozne noči. V desetih letih sta bila vredna okroglo $15,000.00. Vsak cent, ki sta si ga prihranila, sta obrnila v nakup nove zemlje.
Zdaj sta bila berača, prav tako ubožna, kot sta bila pred desetimi leti.
Toda ni jima upadlo srce. Iz kota hiše, česar ni dosegel ogenj, sta dobila par kuhinjskih posod. Tudi puška, ki je stala v kotu, je ostala nepoškodovana. Tako so šli na daljno pot.
Neke noči so prenočevali v Matapedia dolini. Sredi noči jih prebudi iz spanja Wolfovo ren-
čanje. Gognon zgrabi za puško in skoči iz šotora. Zunaj vidi, kako se mečeta po trati Wolf in velik medved. Medved je s svojima silnima šapama stiskal Wolfu vrat, da so kar kosti pokale. Gogno, ki je bil dober strelec, pomeri in pošlje medvedu kroglo v glavo. Wolf je močno krvavel iz številnih ran. Gognon mu je obvezal rane in žena mu je skuhala medvedjega me*-sa. Gognon in njegova žena sta ostala v tistem kraju več dni, vse dotlej, da je bil Wolf zopet sposoben za na pot.
Dolga je bila pot do Halifaxa in dobri ljudje so jim dajali hrane. Pet mesecev so bili na potu, ko so končno dospeli v rojstni kraj. Vsakemu sta rada pripovedovala Gognova, kako jima je Wolf rešil življenje, enkrat obema in enkrat Mrs. Gognon. Zato se pa tudi ne bosta ločila od njega, dokler bo živel. --o-
venskega Ave.
Doma na Holmes
(Dalje prihodnjič.)
čevljar v Sapah leva
Že pred dvema mesecema se je pripetla v zagrebškem zoološkem vrtu težka nesreča, ko je medvedka zgrabila za roko neko delavko ter jo precej hudo poškodovala. Nedavno popoldne pa se je ponovil isti primer, samo s to razliko, da je sedaj začela s svojim mesarskim poslom levin j a in ne medvedka. Čevljarski pomočnik Franjo Mustič iz Križev-cev se je mudil v zoološkem vrtu s svojim 3 letnim sinčkom Zvonkom. Otrok je z velikim zanimanj em opazoval divjačino za mrežami, preveč se ji je pa približal. Ker ta mreža ni preveč močna in ima poleg tega še nekatere vrzeli, je mali sinček tako prišel v neposredno bližino divje zverine. Njegov oče je šele v zadnjem trenutku opazil, kaj se lahko primeri sinčku, toda ni mogel več preprečiti nesreče, ker je levin j a že zgrabila za rokav in ga raztrgala. Čevljar Mustič je bil ves iz sebe in je na mestu preskočil ograjo ter je zadal močen udarec levinji po njeni šapi. Medtem pa je levin j a iztegnila svojo šapo ter prijela nesrečnega čevljarja za desno roko. Mustič .je kriknil od bolečine in že je videl, kako mu levinja trga meso ž njegove roke. Na krik nesrečnega človeka so prihiteli na kraj nesreče drugi obiskovalci in čuvaj zoološkega vrta. Medtem pa se je Mustič že sam rešil objema smrti. Njegov sinček je ves čas obupno jokal, ko je videl, da levinja mrcvari njegovega očeta. Ranjenega čevljarja so takoj odpeljali na kliniko, kjer so mu nudili pomoč. Poškodbe, ki mu jih je zadala levinja, so precej težke narave, tako da bo moral Mustič ostati dalje časa na kliniki, prav gotovo bo pa tudi za vedno nesposoben za delo.
DNEVNE VESTI
Governer Pennsylvania napada gov. Landona
Harrisburg, Pa., 6. septembra. Governer države Pennsylvania e, Earle, je včeraj govoril na ogromnem demokratskem shodu v Sharon, Pa., kjer je ostro napadal republikanskega predsedniškega kandidata L a n d o n a. Earle je izjavil, da .je Landon pravo "orodje kapitalistov" in popolnoma nezmožen, da bi vodil ameriški narod v teh viharnih časih. Nad 50,000 ljudi je po-1 slušalo governer j a Earla. --o-
Angleški delavci dali ukor komunistom
London, 8. septembra. Tu je1 bil otvorjen 68. angleški delavski; kongres, tekom katerega so organizirani delavci ostro napadli načrte komunistov za "zedinjeno popularno fronto" v Angliji. Obenem so delavci obsodili brutalne komunistične metode, ki so tuje angleškim delavskim idealom.
Roosevelt ima veliko večino v Marylandu
New York, 6. septembra. Ako bi se vršile predsedniške volitve danes, tedaj bi dobil predsednik Roosevelt veliko večino glasov v državi Maryland. Kompletna poročila glede poskusnega glasovanja v Marylandu naznanjajo, da bo dobil Roosevelt 59 glasov izmed vsakih 100, Landon pa 40. Ostali odstotek se razdeli med druge predsedniške kandidate. Poročila iz drugih držav so enako ugodna.
—-o- , !
Kompanija gradi nove hiše za svoje delavce
New York, 6. septembra. The International Machine Co. je sklenila zgraditi 350 stanovanjskih hiš za svoje uslužbence. Te hiše bo izročila uslužbencem, ki bodo nekaj malega plačevali vsak mesec, dokler ne bodo odplačane. Hiše bodo veljale kom-panijo nekaj okoli dva milijona dolarjev. Povprečno bo veljala ena hiša delavca $3,600.00, in sleherni bo imel čas 15 let, da odplača dolg.
-o-
Pet kandidatov
V državi Ohio bodo imeli volivci 3. novembra na razpolago pet kandidatov za predsednika. Izbere so torej dovolj. Imena dosedaj uradno potrjenih kandidatov so: Franklin D. Roosevelt, demokrat. Alf Landon, republikanec, William Lemke, kandidat Union stranke. Ime sled-ijega sicer ne bo na volivnem listku, toda glasovalo se bo lahko zanj. Bari Browder, komunist in John Aiken, kandidat so-cialistično-delavske stranke. Glede Norman Thomasa, ki je kandidat socialistične stranke za predsednika, ni še dosedaj nič gotovega, če pride na listo. Socialisti ne morejo dobiti dovolj podpisov.
-o-
Mconey umrl Te dni je umrl v New Yorku eden najbolj poznani cleveland-skih odvetnikov M. P. Mooney, ki je prakticiral v Clevelandu odvetništvo 45 let. Bil je tudi odličen katoliški vodja, katerega je papež Pij nedavno tega odlikoval. Ran j ki Mconey je bil poznan tudi mnogim Slovencem.
--o-
"Geneva Day" Nedelja 13. septembra je "Geneva Day" na Veliki jezerski razstavi. Ob tej priliki pride y Cleveland mnogo godb iz Ashtabula county. Upamo, da bomo srečali tudi kaj naših slovenskih farmarjev ta dan na razstavi.
HALI OGLASI
Stanovanje se odda
v najem, obstoječe iz 4 sobe, spodaj.'Vprašajte na 1079 E. 64th St.	(212)
V najem se da
3 sobe, kopalnica in klet, dobri in pošteni mali družini. Stanovanje se nahaja med 160. in 162. St. med Holmes Ave. in Saranac Rd. Vprašajte na 16015 Midland Ave. (Sept. 5, 8, 10).
Hiša v najem
v Euclidu, za dve družini. Blizu slovenske cerkve. Popolnoma prenovljena, furnez, kopališče, garaža. The North .American Mortgage Loan Co., 6131 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6063.	(213)
članicam dr. sv. ane št. 4 s. d. z.
Naznanja se vsem članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ da se ne bo vršila redna seja 9. septembra kot običajno. Redna seja se bo vršila v petek 25. septembra v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. Prosim tudi one članice ki imajo posojilo pri Zvezi da i prinesejo plačati obresti od posojil. S sestrskim pozdravom, |Mary Bradač, tajnica.
$p»i , iiii,
Toda Alesandro, ki je komaj pred pol ure voščil Leonciji lahko noč( se je na ves glas zasmejal. Da bi še bolj podprl svoje nezaupanje, je dvignil nogo, da bi dal Kitajcu brco. Kitajca se je lotil obup. Iz žepa je privlekel tisočak in ga dal Alesandru, rekoč:
— Naj gre tvoja hitro pogledat. Če leži senorita v postelji, spravi denar. Ce senorita ne leži mi da tvoja denar nazaj.
In to je Alesandra prepričalo. Kot bi trenil z očesom je bila vsa hiša na nogah. Čez pet minut so hlapci že držali pred hišo osedlane konje in mule. Vsi člani rodbine' Solano so se oblekli in oborožili in
oddirjali za napadalci. * * *
Solanovi ljudje so preiskali vse kotičke in vsa pota v Kor-dillerih, da bi našli drzne napadalce. Toda ves trud je bil zaman. O Torresu in Leonciji ni bilo ne duha ne sluha. Slučaj je pa nanesel, da je prišel Henry po trideseturnem iskanju napadalcem na sled in dohitel njihov odred v tisti kotlini, kjer je stari svečenik plemena Maya prvič zagledal Chi-ine oči. Okrog ognja je sedelo dvajset oboroženih mož; — Henry jih je opazil v trenutku, ko so si skuhali zajutrk in ga hoteli v miru použiti. Le-oncie je bila med njimi.
Dvajset proti enemu — to misel je odklonil celo Henry Morgan, ki sicer ni poznal nobenega stahu. Saj ni bilo niti najmanjšega upanja, da bi v boju proti celi tolpi oboroženih Torresovih pajdašev zmagal. Pač pa je šinila Henryju v glavo srečna misel, da bi mu utegnila pomagati iz zadrege v bližini stoječa natovorjena mula, ki so jo pustili brezskrbni peoni samo, dasi je bil na njenem hrbtu ves dinamit, kar ga je imela poglavarjeva eks-pedicija. Henry je dobro ve-
stalo zelo burno. Z borzo je imel dela čez glavo, poleg tega so mu pa neprestano tele-ronirali detektivi. Pozabil je, kaj je redno spanje, navadil se je hiteti brez zajtrka ali obeda vrag vedi kam, da si ogleda najdeno žensko truplo. Iz New Yorka se ni odpeljala nobena ženska, ki bi bila količkaj podobna carici, ne da bi si jo pred odhodom ogledali detektivi.
Francis je bil noč in dan na nogah. Vozil se je na vse strani, zdaj je bil v Manhat-tanu, zdaj zopet v Blackwellu. Opetovano so ga klicali v bolnico ali mrtvašnico, da si ogleda trupla neznanih žensk. — Nekoč so privedli v njegovo palačo mlado deklico, ki detektivom ni hotela povedati svojega imena. Tako se je seznanil z mnogimi zagonetnimi ženskami, ki so jih staknili v zakotnih hotelih Birchmanovi pomočniki. V West Side je na-
SOLA JE TU!
Počitnice gredo h koncu in šola se bo pričela. Pri nas imamo lepe oblekee za deklice in dečke Dalje spodnje perilo in fine trpežne čevlje.
Prijazna postrežba ----- Zmerne cene Se priporočam
ANTON OGRIN
čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
ROGEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave.
V Slovenskem Delavskem Domu 15333 WATERLOO FOAD
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
ZDRAVO, IZVRSTNO
domače mm
po zmernih cenah dobite vsak čas pri
JERNEJ KNAUS
1052 E. 62nd ST.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978 _
MI POPRA VLJAMO pralne stroje vseh Izdekov, dalje vse električne predmete in radije. Postrežba in deli po zmerni ceni. Radio tubi vseh izdelkov.
KREMZAR & RENKO
RADIO & APPLIANCE COMPANY
6518 St. Clair Ave.
BRAZIS BROS. Inc. CLOTHES
razprodaja
prevelike zaloge v tovarni POVRŠNIKI—SUKNJE—OBLEKE
$12.95
narejene po najnovejši modi
Pozor! Brazis Bros. posebnost v po meri narejenih oblekah, površnikih, za vse mere, debele in suhe * > moške za	i
$19.75 in več	||
MILL-END'HLAČE po meri $2.98 M
BRAZIS BROS. Inc.
6905-07 SUPERIOR AVE.
404 e. 156th St.	tri trgovine	6022 Broadway
International in North American hranilne knjige se jemljejo samo za nekaj časa.
To je pa slovenska gostilna "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Zadnje čase so jo še precej razširili, tako da zdaj lahko še mnogo boljše postreže.
Kdor še ni bil na elevelandski jezerski razstavi, naj gotovo isto pose-ti, dokler je še odprta. Obenem pa naj nikdo ne zamudi obiskati prijaznega lokala, slovensko gostilno, kjer bo prav po domače postrežen. Nad pročeljem vidite viseti šop oblanja, kar je naše staro slovensko znamenje, da se v prostoru prodaja sveže pivo. Pa tudi prave kranjske klobase s kislim zeljem dobite tam,, izvrstne vampe, guljaž in druge fine jedi. Na mizi se šopiri izvrstna domača potica, pohanje in krofi.
Spodaj so na sliki štiri hrvatske dečve v lepih narodnih nošah.

AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 8TH, 1936
Jack London:
ROMAN TREH SRC
JiHl
del, da Leoncijina nedolžnost ni v nevarnosti, dokler je dekle v družbi dvajsetorice moških. Zato se mu tudi ni mudilo. Sicer bi ji pa itak ne mogel pomagati, ker je imel proti sebi dvajset oboroženih mož. In tako se je odločil za dinamit. Splazil se je k muli, ji razvezal noge in jo odpeljal v bližnje grmovje.
V grmovju se je ustavil, pre-rezal vrečo ter napolnil vse žepe z dinamitnimi naboji, de-tonatorji in zažigalno vrvico. Žal mu je bilo pustiti ostale naboje, ki bi jih bil z veseljem zažgal in pognal v zrak, toda s tem bi se bil prezgodaj izdal. Mulo je pustil v grmovju, sam je pa krenil po poti, ki jo je hotel izbrati v slučaju, če bi se mu posrečilo iztrgati Le-oncijo iz Torresovih rok. In kakor je sejal Francis v Juchi-tanu za seboj srebrne dolarje, hoteč zadržati poglavarjeve orožnike, tako je polagal tudi Henry po poti dinamitne naboje s pritrjenimi zažigalnimi vrvicami.
* * * .
Cele tri ure se je plazil Henry okrog kotline, v kateri so sedeli poglavarjevi pajdaši, predno je mogel opozoriti Le-oncijo, da se bliža rešitev. In še dve dragoceni minuti sta minili, predno se je mogla Le-oncie neopaženo izmuzniti in pobegniti k Henryju. To bi ne bilo tako tragično, če bi Tor-resovi spremljevalci takoj ne opazili njenega bega. Hitro so za jahali konje in planili za njo.
Ko se je Henry skril z Leon-cio za skalo in dvignil puško, ga je dekle prijelo za roko, rekoč:
—	Saj ni nobenega upanja na rešitev, dragi Henry. Preveč jih je. Ce začneš streljati, te gotovo ubijejo. In kaj bo potem z menoj? Bolje je, da se hitro vrneš in poiščeš Enrica s sinovi, mene pa naj znova ujamejo. Saj me čaka ista usoda, ako te ubijejo.
Toda Henry je odkimal z glavo.
—	Nič se ne boj, draga sestrica! Niti na misel mi ne pride, da 'bi se dal tem razbojnikom ujeti ali ubiti. Za-nesi se name. Evo jih, so že tu. Zdaj pa pozor!
Zagledala sta poglavarja in Torresa na čelu njunih pajdašev. V divjem- galopu so dr-
iveli za begunko. Henry je po-jmeril, toda ne v jezdece, tem-Iveč tja, kjer je bil skrit prvi idinamitni naboj. Komaj je sprožil, se je dvignil oblak dima in prahu, ki je zakril Tor-resove pomagače. Ko se je dim razkadil, je zagledal strašne posledice eksplozije. Polovica jezdecev in konj je ležala na tleh, vse druge je eksplozija oglušila.
Henry je prijel Leoncio za roko in jo potegnil za seboj. V bližini drugega dinamitnega naboja se je ustavil, da si malo odpočijeta.
—	Zdaj sva rešena. Nič se ne boj, draga Leoncie, ne dohi-te naju tako hitro, — je rekel smeje. — In čim dalje pojdejo za nama, tem večja bo razdalja med nami.
Ko so se jezdeci zne-va pojavili, je Leoncie opazila, da je imel Henry prav. Jahali so namreč zelo oprezno in počasi.
—	Prav za prav so zaslužili smrt, — je dejal Henry. — Toda srce se mi upira, če pomislim, da bi ubil nič hudega sluteče ljudi. Zato jih ponovno opozorim, naj se nikar ne šalijo z menoj.
Spet je pomeril in sprožil. Zadel je dinamitni naboj. In znova se je dvignil oblak dima in prahu. Henry je potegnil Leoncijo za seboj in bežala sta dalje. Po tretji eksploziji sta prispela na trato, kjer je čakal Henry j ev konj. Henry je posadil Leoncijo na konja, sam se je pa držal za streme in tekel s konjem. Tako sta ostala Torres in poglavar s svojim spremstvom že prav kmalu daleč za njima. Leoncie je bila rešena.
XXVI . Francis je naročil Parker ju, naj ga zbudi ob osmih> in ko je stopil Parker po prstih v sobo, je gospod še spal. Šel je najprej v kopalnico, kjer je pripravil toplo vodo in milo za britje, nakar se je vrnil v spalnico. Hodil je po prstih, da ne bi pokvaril gospodu zadnje minute sladkega sna. Naenkrat je opazil listek papirja in fotografijo, pritrjeno z bodalom na pisalno mizo. Dolgo je ogledoval ta čudni pojav, potem je odprl previdno vrata Mrs. Morganove spalnice in zagledal prazno posteljo. Ta prizor ga je tako presenetil, da je prijel Morgana za ramo in ga začel energično tresti.
Francis je odprl oči. Spočetka mu ni šlo v glavo, kaj hoče Parker. Kmalu se je pa spomnil, da mu je sam naročil, naj ga ob osmih zbudi.
—	Cas je že, da vstanete, gospod, — je zašepetal ko-mornik.
—	Ta čas je bil in ostane neprijeten, — je dejal Francis smeje. Zopet je zatisnil oči, rekoč: — Dovolite mi še nekaj trenutkov, dragi Parker. Ce zadremljem, me pa stre-site.
Toda Parker ni mogel več čakati. Prijel je Francisa za j ramo in ga začel tresti.
—	Takoj morate vstati, gospod. Zdi se mi, da se je Mrs. Morganovi nekaj pripetilo. Ni je v spalnici, tu na vaši pisalni mizi je pa čuden nož in listek papirja, ki vam naj-ibrž pojasni, kaj se je zgodilo. Ne vem, sir. . .
Francis je bil že pri pisalni mizi. Potegnil je bodalo iz fotografije in prebral listek. — Prebral ga je večkrat zaporedoma, kakor da ne more razumeti treh enostavnih besed.
—	Zbogom za vedno! —-je bilo napisano na listku.
Francisa pa ni presenetil toliko listek, kolikor bodalo med Leoncijinimi očmi. In ko je zrl nepremično na rano v kartonu, se je spomnil, da je ta prizor nekoč že videl. Da, videl ga je takrat, ko so gledali v caričnem dvorcu nad jezerom vsi v Ogledalo Sveta, v katerem je videl vsak svojo
usodo. Francis je videl takrat na površini tekoče kovine Le-oncijin obraz. Med očmi je imela to bodalo. Francis je vtaknil bodalo celo nazaj v rano, da se prepriča, če ga spomin ne vara. Ne, vse, kar mu je prerokovalo Ogledalo Sveta, se je točno izpolnilo.
In tako ni bilo težko uganiti, kaj se je ponoči zgodilo. Carica je bila že spočetka ljubosumna na Leoncio. Tu v Newyorku je našla njeno fotografijo in sicer v moževi spalnici. Vsak dvom je bil torej izključen. Francis se je sicer poročil z njo, kljub temu je pa še vedno ljubil Leoncio. V obupu je sirota prebodla njeno sliko. Kdo ve, kaj bi se zgodilo,, če bi mogla doseči z bodalom Leoncio. Toda kje je zdaj carica? Kam je šla? Ona, ki ji je bilo to ogromno središče civilizacije španska vas, ki je mislila, da je telefon čarovnika leteče besede, Wall Str.eet hram, trgovina pa božanstvo. Bila je tako naivna in vse, kar je videla okrog sebe, se ji je zdelo tako nerazumljivo, kakor da je padla na zemljo z Marsa. Kje in kako je preživela noč? Kje je zdaj? Je-li še živa?	,
Francis je že videl v duhu mr-tvašnico, .polno neznanih mrtvecev, in plimo, ki meče na obalo utopljence.
Toda Parker ga je kmalu opozoril, da zdaj ni čas za sentimentalnost.
—	Morda bi vam mogel kaj pomagati, sire? Kaj če bi telefoniral na policijo in opozoril detektive? Vaš oče je vedno. . .
—	Da da, — ga je prekinil Francis. — Med detektivi je mož, ki mu je moj oče najbolj zaupal. To je nekak Pinker-ton — se-li spominjate, kako mu je ime?
—	Bircham> sire, — je odgovoril Parker in se obrnil, da odide. — Takoj pošljem ponj!"
In Francis je začel iskati svojo ženo. Pri tem se je seznanil s socialnimi razmerami ogromnega mesta, o katerih tdo Gjnilec,ž' Zi-čnjaj z z dotlej ni imel niti pojma, dasi je bil rojen v New Yorku. — Pomagal mu pa ni samo detektiv Birchman. Pod njegovim vodstvom so preiskali ves New York, Chicago in Boston.
Francisovo življenje je po-
letel dvakrat celo na povsem nedolžne ljubavne idile, ki so
spravile v zadrego njega in nedolžne parčke.
POZDRAV IN ČESTITKE
delegaciji 15. redne konvencije J. S. K. Jednote
od
Races Dairy and Ice Cream
1028 E. 61st St	Cleveland, O.
FRANK RACE JR. lastnik Slovenska izdelovalnica sladoleda (Ice Cream)
Podpirajte to zares domače podjetje!
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. » Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in 'i| boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika lllk Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard_Tel. GL 9218—0219
mii mwmfinini■■■■in......... i i ......................................................
preko	" -<.
.	JUŽNE PROGE	^ ^
- Solnčna stran Atlantika -
vaj hitrejša direktna proga
VULCANIA — SATURN IA
.2 G. SEPTEMBRA — 15. OKTOBRA — 31. OKTOBRA
slikovita proga preko genove 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine REX (najhitrejSi parnik	p J; Q * vat a (edini gyro-zgrajen
na južni progi)	V;. U1	parnik na morju)
19. sept. — 3. okt, — 10. okt. — 24. okt. — 7. nov.
Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo in luksurioznc prikladnosti, radi česar je postala Italian Line tjlasovita.
Za pojasnila in rezervacije se obrnite na kakega našega agentn ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland. O.
amasiaBscitr <mesHasBassaffiK®i^^	awmv^iKJsairtm«