rubrika Letnik XXXII – št. 10, december 2025 Glasilo občine Trzin Intervju z županom Spominska razstava O utripu občine ob koncu leta Dela Simona Jugovica Finka Generacija Z Ledena atrakcija dJeacekmabe r R202e5ms – rojen za futsal Drsališče navdušuje staro in mlado | 1 ai173625000726_Srednja-sola-Domzale-185x126mm-2025.pdf 1 07/01/2025 12:40 Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME C M INFORMATIVNI DNEVI: GIMNAZIJA Y 1134.. IIN 1154.. TEHNIK RAČUNALNIŠTVA CM FEBRUARJA 2026 MY FEBRUARJA 2025 TRGOVEC CY AVTOSERVISER CMY K INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE www.ssdomzale.si 01/724-06-30 Delovni čas: 9-19, sobota 9-17. RVeAsZelS bTožAičV inA AsrDečVnEo NnoTvoN lIeHto D20E2K6!ORACIJ 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin oglasno sporočilo oglasno sporočilo Kolofon Uvodnik Odsev, Nenehno izboljševanje glasilo občine Trzin V poslovnem svetu je eden izmed najpogosteje uporabljenih modelov pri delu vodij tako imeno- ➔ Na naslovnici vani Demingov oziroma PDCA krog, ki mu neka- V torek, 9. decembra, je bila v športni dvorani priljubljena decembrska prireditev Zapojmo teri pravijo tudi krog nenehnega izboljševanja. in zaigrajmo skupaj, ki jo že vrsto let skupaj Sestavljen je iz štirih korakov: Načrtuj – Naredi pripravljata Društvo prijateljev mladine Trzin in – Preveri – Ukrepaj. Opisuje način delovanja, ki Osnovna šola Trzin. Tudi tokrat je ogrela srca Foto: Tanja Jankovič obiskovalcev ter spodbudila k dobrodelnosti. vodi od zastavljanja ciljev in izvajanja konkretnih dejavnosti za njihovo doseganje, prek preverjanja učinkovitosti Glavna in odgovorna urednica: opravljenega, do sprememb in prilagajanja – torej do ukrepanja. Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Decembrski čas je v občini, pa tudi v naših zasebnih življe- njih, čas za tretji korak tega kroga: preverjanje. Takrat se oz- Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, remo nazaj in razmišljamo, kako uspešno smo v minulem letu Barbara Kopač, Majda Šilar, Tjaša Toni Skubic dosegali svoje cilje, katere projekte smo izpeljali in kako, kje Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Peter bi lahko bili učinkovitejši ter kje lahko svoje aktivnosti le še Krupenko, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica nadgradimo. Sliši se skoraj preveč »uradniško«, kajne? Pa ven- Trstenjak, Milica Erčulj, Anže Kosmač, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, dar takšna preverjanja ljudje izvajamo vsak dan – spontano, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj, Veronika Lovšin, Miha Bevk, Natalija skoraj nevede. A ko govorimo o podjetju, občini, gospodinjstvu Nataša Frelih in drugi ali navsezadnje o sebi, je dobro imeti pred seboj tudi konkretne Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, podatke in se v rezultate zazreti z vso pozornostjo. Barbara Kopač, Peter Hudnik, Natalija Nataša Frelih in drugi Prav v tem se skriva vrednost decembrskega razmisleka: ne v Lektoriranje: iskanju napak, temveč v razumevanju poti, ki smo jo prehodili. Mirjam Furlan Lapanja Uspehi so pomembni, ker nas potrjujejo, izzivi pa zato, ker nas Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: učijo. Oboje je nujno, če želimo napredovati kot skupnost in kot SPECOM d.o.o. posamezniki. In ko opravimo ta tretji korak, se že skoraj neopazno približa- Oglasno trženje: mo četrtemu: ukrepanju. Novo leto ni le simbolična meja na SPECOM d.o.o. koledarju, temveč priložnost za premišljene izboljšave, za nad- Bojan Rauh, telefon: 040 202 384, gradnjo dobrih praks in za pogumne, a realne odločitve. Ne bojan.rauh@specom.si gre za velike preobrate, temveč za majhne, vztrajne korake v Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. pravo smer. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. Naj bo leto 2026 leto, v katerem bomo znali združiti izkušnje ISSN 1408-4902 preteklosti z jasnimi cilji prihodnosti. Leto, v katerem bomo preverjali z odprtim umom, ukrepali odgovorno in izboljševali z V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu mislijo na skupno dobro. Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje Vsem bralkam in bralcem želim uspešno, povezovalno do ponedeljka, 5. januarja, do 8. ure. in navdihujoče novo leto 2026. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Tanja Bricelj, Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, glavna in odgovorna urednica 1236 Trzin Občina Trzin Skupna občinska uprava občin Trzin, Spletna stran: www.trzin.si Komenda, Lukovica, Mengeš, e-pošta: info@trzin.si Moravče, Vodice Telefonske številke: 01/ 564 45 43 Medobčinski inšpektorat in redarstvo 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Mengeška cesta 9, 1236 Trzin Faks: 01/ 564 17 72 e-pošta: inspektorat@trzin.si Uradne ure: Telefonska številka: Ponedeljek: 8.00–14.00 01/564 47 20 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Faks: 01/564 47 21 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure: Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo Ponedeljek: 9.00–11.00 tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f Sreda: 9.00–11.00 oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. december 2025 | 3 Foto: Tina Ramujkić Občinske novice Intervju z županom Petrom Ložarjem Trzin ni osamljeni otok Navada je, da se ob koncu ciklusov, med katerimi je tudi koledarsko leto, oziramo na prehoje- no pot, na zmage in dosežke, ob katerih praznujemo, pa tudi na zdrse in napake, ki jih lahko uporabimo za učenje in izboljševanje svojega ravnanja. Konec leta je čas za praznovanje in snovanje novih strateških ciljev. Tudi v občini Trzin ni nič drugače, zato smo za decembrski Odsev postavili nekaj vprašanj županu Petru Ložarju. Občino smo tokrat postavili v širši družbeni in okoljski okvir, saj želi- LAS v skupni vrednosti nekaj čez 140.000 evrov, od tega naprava mo spomniti na to, da se Trzin tesno povezuje z infrastrukturnimi pro- stane blizu 40.000 evrov. Bo pa seveda uporabljana tudi v partnerskih jekti v naši okolici pa tudi z vsem, kar bi lahko imenovali »duh časa«. občinah, ki sodelujejo pri projektu, sčasoma pa jo bomo lahko oddajali Prebivalci občine to različno občutimo, mnenja in usmeritve prvega v tržne namene. Za zdaj je 12 usposobljenih ljudi za delo z napravo. moža Trzina pa so pri tem še kako pomembni. Cilj je seveda, da bi v kakem desetletju pretežno izkoreninili rastišča Začniva nekoliko dru- dresnika in še kakšne invazivne rastline na območju Trzina. gače, malo za šalo S projektom Posvoji invazivko se Trzin uspešno povezuje in malo zares. Imate z okoliškimi občinami, a hkrati dejavnosti okoliških občin radi rumene gumijaste vplivajo na trzinsko okolje. Ena najpomembnejših tem je škornje? Vas spomi- zagotovo urejanje vodotoka Pšate. Se pri tem naša občina njajo na mladost? seznanja s stanjem gorvodno? Kaj je novega na tem podro- Mislim, da sem prvič čju? v življenju obul rumene Z občinami ob porečju Kamniške Bistrice nastopamo enotno in se škornje, tako da sem se res trudimo, da bi se vse premaknilo v smeri večje varnosti. Žal so po- res počutil malo mlajšega. stopki dolgotrajni in zahtevni. Je pa objavljen vsaj razpis za pridobitev To seveda sprašujem gradbenega dovoljenja za zadrževalnik Tunjščica. Tako da je vsaj tu zato, ker smo vas ne- realen datum leto 2027 za samo izvedbo, seveda bo pa še treba ve- davno lahko videli liko truda, da se stanje izboljša tudi s sistemom zadrževalnikov, ki so »v akciji« pri odstra- za zdaj še bolj v fazi idejne rešitve. Vsi so pa na območju severno od njevanju invazivnih Trzina, tako da se ne moremo vključevati v prostorske načrte občin. rastlin z napravo Ostaniva pri naravovarstvenih temah. Omenimo primer Electro Lance, ki deluje z električnim tokom in je zato pot- dobre prakse ozelenjevanja s partnerstvi trzinskih podje- rebna ustrezna »izolativna« obutev. Nam lahko o tem (in o tij, o katerem pišemo tudi v tej številki, prihodnje leto pa projektu Posvoji invazivko) poveste kaj več? Za kakšno na- se nam obeta še en tak projekt, ki bo ozelenil okolico šole, pravo gre, koliko je stala, koliko je usposobljenih za delo z pšaško promenado in ploščad T3. Kako daleč je projekt in njo in kakšne cilje glede izkoreninjanja invazivk si je občina kdaj bomo lahko videli prve rezultate? Nekatere prebivalce določila? Bo z napravo »gostovala« tudi v sosednjih obči- je denimo zmotilo, da so na del zelenic ob Pšati umeščena nah? igrišča za tenis in padel. Ja, pogovarjamo se o napravi za ekološko zatiranje plevela, predvsem Vsekakor bomo poskušali nadaljevati ozelenjevanje, kjer bo le mo- za japonski dresnik, ki se v zadnjih letih izredno hitro širi. Še izredno goče in kolikor bo dopuščal denar. Od dvorane severno bo na koncu strupena kemična sredstva ga težko izkoreninijo, poseg, ki rastlino več zelenih površin kakor prej. Do nedavnega je bila ploščad v velikosti dobesedno »skuha« od znotraj, tudi njene korenine, pa se kaže za zelo treh teniških igrišč in še zadnje igrišče. Po izvedbi bosta dve teniški učinkovitega. Celoten projekt sofinancira Evropska unija s projektom igrišči in dva padela, ki pa skupaj nista za eno teniško igrišče po po- SREČNO 2026! Občankam in občanom Trzina ter vsem bralcem Odseva želimo v prihajajočem letu obilo miru, zdravja in sreče. Naj bo leto 2026 polno novih priložnosti ter osebnih in poslovnih uspehov. Lepe božično-novoletne praznike in srečno novo leto! Župan, Občinski svet in Občinska uprava Občine Trzin 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice vršini. Torej bo na koncu za eno teniško igrišče več zelenih površin. pripomb. Še največ pripomb je bilo na poplavno ureditev potoka Snu- Med gradnjo je seveda videti huje, kot bo po izvedbi. Projekt zelene govec, ki pa se s tem OPPN celo izboljšuje. Sama gradnja infrastruk- infrastrukture sofinancira Evropska unija in je kot tak izredno zahte- ture bo potekala pretežno skozi obrtno-industrijsko cono, tako da ne ven in zato dolgotrajen. Verjamem, da bomo poleti 2026 že izvajali bo prevelikih posledic za okolico oz. predvsem stanovalce Kidričeve. dela okoli šole. Še beseda, dve o problematiki v naselju T3. Prebivalci imajo Novembra podpisana pogodba o sodelovanju napoveduje več težav, zato so v sodelovanju z upravnikom sklicali se- gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu v Domžalah. Pre- stanek tudi z vami. Poleg kakovosti pitne vode, o kateri smo den se bo ta zares začela, je treba najprej zgraditi pod- pisali v novembrski številki Odseva, so se pokazale še druge zemno garažo, prizidek pa naj bi bil končan do konca leta težave. Kako lahko tu sodeluje občina (ali morda policija) in 2028. Kako je pri tem finančno vključena Občina Trzin, za kako blizu rešitev smo? Spomnimo na sporne grafite, pole- kakšno naložbo gre in kolikšen soustanoviteljski delež prev- tni hrup mladih, delovanje lokalov … zema naša občina? Poostren nadzor Policije in varnostne službe je stanje precej umiril, Naš delež je tako kot pri večini medobčinskih projektov 5,84-od- pomagal pa je tudi začetek šole. Za zdaj ni posebnih eskalacij. Mislim, stoten, v denarju to pomeni nekaj pod 1,200.000 evrov. Pretežni del da smo po pogovoru s predstavniki vhodov našli nekaj rešitev, vodo- podzemnih garaž občina Domžale samostojno financira, drugo finan- vodni sistem v T3 naj bi se po navedbah upravnika v določenih delih ciramo v omenjenem deležu. že začel obnavljati prihodnje leto. Uspešnost leta 2024 je zaradi odprtja nove športne dvorane Ko torej končujemo leto 2025, se delajo tudi finančni obra- letos sicer težko preseči, a vseeno – ko se spominjamo zmag čuni. V kakšni kondiciji vstopa trzinska občina v leto 2026 in in uspehov leta 2025, jih velja omeniti kar nekaj: mednje katere večje naložbe nas čakajo? bi zagotovo lahko prišteli odprtje zdravstvene postaje, na- Proračun ostaja v mejah predvidenih prihodkov, tako da ne bo pot- mestitev sončnih elektrarn na šoli in vrtcu, premike na po- rebno zadolževanje. Sicer pa je zelo veliko odvisno od tega, na koliko dročju urejanja prometne problematike, ponovno pridobitev razpisih bomo uspešni. Glede trajnostne mobilnosti smo že oddali dva naziva mladim prijazna občina, ne nazadnje pa tudi decem- projekta, tretjega bomo še poskusili. So pa izredno zahtevni pogoji brsko navdušenje ob postavitvi drsališča. Katera »zmaga« in bo težko pridobiti ta sredstva. Po velikih naložbah v preteklih letih se vam zdi najpomembnejša za prihodnost občine in katera smo sicer upočasnili tempo, tako da bodo projekti, kot so E-kolesa, vam osebno največ pomeni? obnova Ulice za hribom in ureditev Špruhe, vezani na pozitivno prido- Bi kar poudaril Zdravstveno postajo Trzin kot najbrž najpomembnej- bitev sofinanciranja. Zagotovo se bo začela izvajati prenova zadnjega ši letošnji strateški projekt. Najljubšega pa bi težko omenil, saj vsak dela Ulice Rašiške čete z obnovo celotne infrastrukture, ki je ocenjena projekt, ki ga s sodelavci začnemo in pripeljemo do konca, zahteva na 250.000 evrov, postavljena bo tretja sončna elektrarna na novi neverjetno veliko truda, in kot vedno rečem, smo v Trzinu lahko izred- večnamenski dvorani v vrednosti 110.000 evrov in kupili bomo prvo no zadovoljni z občinskimi uslužbenci, saj včasih delajo že kar manjše nadstropje stavbe Aktive za širitev družbenih dejavnosti Občine Trzin čudeže, da pridemo do prepotrebnih sredstev. Pri vsakem projektu v vrednosti 600.000 evrov. se nas dosti trudi in so kot taki plod skupnega dela, zato mi čisto vsi Za konec pa še skoraj neizogibno vprašanje: leto 2026 je veliko pomenijo in je nemogoče izpostaviti enega. tudi leto lokalnih volitev. Boste novembra prihodnje leto Ko govorimo o urejanju prostora, se v Trzinu obeta večja znova kandidirali za župana? sprememba pri pozidavi dela ob koncu Kidričeve. Kakšni so Da, bom kandidiral. Mislim, da lahko še vedno marsikaj ponudim za bili odzivi na javno razgrnitev občinskega podrobnega pro- celovit in trajnostni razvoj Trzina, tako sveže nove zamisli kot tudi storskega načrta in kako je občina obravnavala morebitne izkušnje, ki sem jih pridobil v zadnjih letih. pripombe? Kdaj je načrtovan začetek del? OPPN zaradi majhnosti ne posega močno v okolje stanovalcev Kidri- Najlepša hvala! čeve, še manj vpliva na obrtno-industrijsko cono, tako da ni bilo veliko Zelena luč za širitev Zdravstvenega doma Domžale V Zdravstvenem domu Domžale so v sredo, 12. novembra, slovesno podpisali pogodbo o širitvi Zdravstvenega doma Domžale in gradnji podzemne garaže. Na podpisu so se zbrali županji občin Domžale in Lukovica ter župani občin Mengeš, Moravče in Trzin. Skupaj s predstavnikoma Zdravstve- nega doma Domžale ter izvajalca, podjetja CGP d. d., so s podpisom pogodbe prižgali zeleno luč in napovedali skorajšnji začetek gradnje. Projekt predstavlja veliko pridobitev za več kot 62.000 prebivalcev vseh petih občin ustanoviteljic. Gradnja podzemne garaže (168 parkirnih mest) bo potekala skozi vse leto 2026, sledi gradnja prizidka, za katerega bo Trzin prispeval 1,2 milijona evrov ali 5,84 odstotkov. Dela bodo zaključena predvi- zdravstveno oskrbo naših občanov. Prostorska stiska je z leti načenja- doma konec leta 2028, skupna vrednost naložbe pa je 25,8 milijonov la izredno dobro postavljeno mrežo primarnega zdravstva v naši regiji evrov. Z izgradnjo prizidka nameravajo zagotoviti dodatne površine in verjamem, da se bo s pridobitvijo novih prostorov lahko vrnila na še za nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti zdravstvenega doma. višjo raven.« Pri tem pa je županja Domžal mag. Renata Kosec pouda- Prizidek v treh etažah (nizko in visoko pritličje ter prvo nadstropje) bo rila, da gre za »izjemno pomemben projekt s področja zdravstvenega obsegal skupno 4.544 kv. metrov površin. varstva, pri katerem je ključno vlogo odigralo tudi sodelovanje vseh Župan Peter Ložar je pri tem poudaril: »V Občini Trzin to širitev sma- petih občin soustanoviteljic.« tramo kot dolgo pričakovano naložbo, ki bo v veliki meri izboljšala TB, foto: Eva Žurbi za Občino Domžale december 2025 | 5 Občinske novice Ozelenitev trzinskih urbanih površin V občini Trzin si občinska uprava že dalj časa prizadeva, da bi še bolj ozelenila območje trzinskih urbanih površin. V okviru teh prizadevanj so sprejeli pobudo podjetja Salesianer Mie- ttex Periteks za vrnitev zelenja v občino – to podjetje je v obrtno-indu- strijski coni Trzin vzdolž Blatnice, ene najpomembnejših industrijskih ulic v Trzinu, že posadilo enajst drenov in deset javorjev. V četrtek, 27. novembra, sta direktor podjetja Rajko Grzin in trzinski župan Peter Ložar pred občinsko stavbo simbolično zasadila lipo, s čimer sta potrdila sodelovanje in podporo skupnim okoljskim ciljem. »Verjamem, da smo danes začeli dobro prakso, za katero upam, da se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Ozelenitev urbanih območij je v Trzinu sicer stopila v ospredje že pred časom, zasadili smo že lepo število drevoredov, po dani pobudi podjetja Salesianer Miettex Periteks in ob naši vnemi za sodelovanje pa se je na ponujeni projekt ozelenjevanja Tovrstni dogodki so le ena izmed priložnosti za ponovno potrditev pomena sodelovanja med občino in lokalnimi podjetji. kaj hitro odzvalo že naslednje podjetje. Verjamem, da se bodo ti zgledi še nadaljevali,« je vrnitev zelenja v Trzin komentiral župan. V podjetju Salesianer Miettex Periteks pravijo, da so se za zasaditev Nasad dreves ob podjetju Salesianer Miettex Periteks je uredila odločili v okviru svojih trajnostnih smernic in odgovornega upravljanja strokovna ekipa Arboretuma Volčji Potok, ki je poskrbela tudi za ustre- virov. »Vse bolj se zavedamo, da ima vsako naše dejanje posledice, zno izbiro umestitve posameznih dreves. Tudi ob zasaditvi lipe pred zato skušamo ravnati kar se da trajnostno,« je povedal direktor Grzin. občinsko stavbo je bila prisotna predstavnica Arboretuma. »V podjetju veliko pozornosti namenjamo ponovni uporabi in reciklira- Po besedah župana je bila nju materialov. Naše podjetje namreč ustvarja izdelke, ki čuvajo dre- trzinska industrijska cona vesa, zato smo se odločili, da simbolično posadimo lipo, kar je jasen ob svojem nastanku pred odraz našega delovanja. Veseli smo, da se je župan Trzina tako hitro približno štirimi desetletji odzval na našo pobudo in tako postavil vzor tudi drugim občinam.« načrtovana kot izrazito ze- Med storitvami oziroma izdelki, ki jih ponuja podjetje, so tudi bom- leno območje, vendar so se bažne brisače, ki so odlično nadomestilo za papirne brisače in tako zelene površine skozi leta prispevajo k zmanjšani porabi naravnih virov. Direktor Grzin pojasnju- zaradi širjenja poslovnih in je, da želijo s sajenjem dreves dodatno zmanjšati svoj vpliv na okolje industrijskih objektov pos- in obenem izboljšati podobo industrijskega območja. Poudaril je, da topoma krčile. Občina zato gre za prvo, ne pa tudi zadnjo pobudo podjetja na področju ozelenitve. želi v prihodnje postopoma Dogodek, ki se ga je med drugim udeležil tudi poslanec državnega obnoviti nekdaj značilen zbora, Rado Gladek, je bil obenem priložnost za ponovno potrditev zeleni pas. Župan je ob do- pomena sodelovanja med občino in lokalnimi podjetji. Župan Ložar godku poudaril tudi, da v Tr- je potrdil, da občina že preučuje več novih predlogov, ki jih razvijajo zinu že pripravljajo dodatne z namenom izboljšanja razmer in povečanja števila zelenih površin v projekte, med drugim ozele- Trzinu. Po njegovih besedah je stanje spodbudno, a kljub temu obstaja nitev širšega območja okoli prostor za izboljšave, zlasti na območjih, kjer se število obiskovalcev osnovne šole in naselja T3, Poslanec državnega zbora Rado Gladek, di- rektor podjetja Salesianer Miettex Periteks in uporabnikov iz leta v leto povečuje. ki naj bi se začeli izvajati pri- Rajko Grzin in trzinski župan Peter Ložar hodnje leto. so posadili lipo pred občinsko stavbo. Besedilo in foto: Barbara Kopač Odgovor Policijske postaje Domžale S Policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Domžale, smo 13. bi imeli informacije o tovrstnih dejanjih, naj jih sporočijo na številko novembra prejeli odgovor na novinarsko vprašanje glede spornih gra- 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. … Na pojavne oblike van- fitov, o katerih smo pisali v novembrski številki Odseva. Povzemamo dalizma lahko vpliva družba s svojimi dejavnostmi, in sicer tako da ob- izsek sicer precej daljšega odgovora domžalskih policistov, ki ga v ce- sodi vsa ravnanja, ki so nesprejemljiva. … Vsega ne moremo odpraviti loti objavljamo na Facebookovi strani Trzinski Odsev. V njem pojasnju- s kaznijo. Kazen je izhod, s katerim preprečujemo nevarno ravnanje, jejo vandalizem kot prekršek in kaznivo dejanje na splošno ter kako v dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da do nespre- takih primerih lahko ravna policija. Tu navajamo predvsem dele, ki se jemljivih ravnanj ne bo prihajalo. Treba je odkriti vzroke takšnega rav- nanašajo neposredno na primer grafitov s sporno vsebino v Trzinu. nanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se »26. oktobra 2025 smo prejeli prijavo suma storitve kaznivega de- otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti janja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, saj so do ter načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov. … Pozivamo, zdaj neznani osumljenci poškodovali več fasad stanovanjskih objek- da se vse oblike vandalizma takoj sporočijo policiji, starše pa, da se z tov na območju Trzina, ki so jih popisali s sovražnimi in nacističnimi otroci ter mladostniki pogovorijo o tovrstnih dejanjih, katerih posledi- simboli. Na kraj so bili napoteni policisti, da so opravili ogled in zbrali ce pogosto odpravlja in škodo poravnava celotna skupnost,« so med potrebna obvestila. Policija nadaljuje zbiranje obvestil o okoliščinah drugim zapisali na Policijski postaji Domžale v dobrih dveh straneh kaznivega dejanja. O vseh okoliščinah bo obveščeno pristojno držav- dolgem odgovoru, pod katerim sta podpisana načelnik Igor Kovač in no tožilstvo. Policija vsako obliko sovražnega govora, širjenja nestrp- namestnik načelnika Matej Domajnko. nosti in poškodovanja tuje lastnine obravnava resno ter poziva vse, ki TB 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice Trzin spet mladim prijazna občina Občina Trzin je pred dnevi prejela srebrno priznanje za drugo po- daljšanje certifikata mladim prijazna občina, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Uradom Republike Slovenije za mladino. Plaketo je na slovesni podelitvi v Solkanu prevzel župan Peter Lo- žar. Prvič je občina certifikat prejela leta 2017 (s trajanjem do leta 2021), prvo podaljšanje certifikata je bilo leta 2021 (s trajanjem do leta 2025). Za prejem certifikata je treba izpolnjevati merila na vseh prednostnih področjih, kot so: načrtno obravnavanje področja mla- dine; participacija mladih; njihovo organiziranje mladih informiranje; izobraževanje in zaposlovanje mladih; stanovanjska politika za mlade; skupni projekti mladih in občine na ravni politik za mlade. Certifikat sta letos na novo pridobili občina Laško in občina Oplo- tnica. Bronasto priznanje za prvo podaljšanje sta prejeli občina Med- grame in gradijo okolje, ki mladim omogoča večjo participacijo, več vode in občina Semič, srebrno za drugo podaljšanje občina Sežana in priložnosti in boljše možnosti za življenje in delo. Hkrati certifikat ob- občina Trzin, zlato priznanje za tretje podaljšanje pa občina Ajdovšči- činam odpira dodatne možnosti za sodelovanja na državni ravni, krepi na, občina Žalec in občina Ravne na Koroškem. njihovo prepoznavnost ter potrjuje odgovorno upravljanje mladinskih Prejem certifikata je pomembna potrditev, da občine načrtno, ce- politik. lostno in dolgoročno razvijajo ukrepe za mlade, posodabljajo pro- Foto: Institut IMP Predstavitev dobre prakse dialoga z mladimi 13. novembra je v Škofji Loki potekala 6. nacionalna konferenca ob- ca. Predstavili so primera dobre prakse v trzinski občini mladinc Trzin čin za področje mladinskega dela z naslovom Od simboličnega vklju- in mladinc Trzin 2.0: mladi za mlade, ki sta požela nemalo zanimanja. čevanja do resničnega soodločanja v organizaciji Movit in Skupnosti S projektoma so zagotovili redno komunikacijo med občino in mla- občin Slovenije. Zbralo se je več kot 70 predstavnikov občin in mladin- dimi ter pridobili mladinsko koordinatorico in prostor za mladinsko skega sektorja, ki so razpravljali o tem, kako preiti od simboličnega dejavnost. Projekt je mladim omogočil, da sooblikujejo program, so- vključevanja mladih do njihovega resničnega soodločanja. ustvarjajo dogodke in prispevajo k pripravi nove občinske strategije Na konferenci so primere dobrih praks dialoga v občinah in projektih za mlade. S tem so ustvarili temelje za trajen strukturiran dialog in Erasmus+: Mladina predstavili iz Velenja, Domžal, Ajdovščine, Idrije in kakovostno mladinsko delo na lokalni ravni. Trzina. Občino Trzin so zastopali župan Peter Ložar in Marjeta Trste- Marjeta Trstenjak, foto: Nina Goropečnik njak iz občinske uprave ter Nina Goropečnik, mladinska koordinatori- Projekt mladinc Trzin prejemnik ugledne nagrade Občina Trzin s ponosom obvešča, da je projekt mladinc Trzin 5. decembra prejel priznanje za najbolj- šo aktivnost udejstvovanja mladih v programu Erasmus+ Mladina v letu 2024/25! Nagrado so prejeli Lora Goričan, Keja Kokošar, Zoja Pacek in Dan vključevanja in partnerskih projektov. Podrobneje bomo o priznanju Primožič ter mladinska koordinatorica Nina Goropečnik na zaključ- pisali v naslednji številki Odseva. nem srečanju organizacije MOVIT, Zavoda za razvoj mobilnosti mla- TB, foto: Nina Goropečnik dih, na katerem so podelili osem priznanj za najboljše projekte na Novembrska občinska seja različnih področjih. »V programu Erasmus+ Mladi so poleg aktivnosti udejstvovanja mladih (mladinc Trzin) nagradili tudi projekte s področ- Novembrska občinska seja je bila 19. v tem letu, trajala je slabo ja mladinske izmenjave, mobilnosti in aktivnosti mladinskih delavcev, uro in na njej so občinski svetniki obravnavali 13. točk dnevnega reda, med katerimi omenjamo najpoglavitnejše. Po vprašanjih in po- budah občinskih svetnikov so se seznanili z več obveznimi razlagami v izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Obči- ne Trzin, sprejeli so predlagana letna programa kulture in športa v občini za leto 2026 ter po skrajšanem postopku sprejeli predlog rebalansa proračuna za leto 2025. Sprejeli so še sklep o odvzemu statusa javnega dobra in dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem za leto 2025. Soglasno so potrdili tudi imenovanje Mitje Kovaljeva za skupnega predstavnika občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v Svet Glasbene šole Domžale ter Aleksandre Kme- tič za predstavnico Občine Trzin v Svetu OI JSKD Domžale. Nazadnje so se seznanili še s končnima poročiloma nadzornega odbora Obči- ne Trzin. Zapisnik seje si lahko ogledate na spletni strani občine pod zavihkom https://www.trzin.si/sl/meeting/. TB december 2025 | 7 Odsev našega kraja Miklavž obiskal trzinske otroke Na petkovo popoldne v začetku decembra, ko je čas, da med nas pride prvi dobi mož, nas je s svojim spremstvom pričakal in toplo pozdravil Miklavž Vsem navzočim otrokom je z veseljem predal darilo ter se z njimi rokoval, fotografiral in tudi malce pošalil. Vreme je zdržalo, obrazi otrok pa so bili več kot zadovoljni! Sprejema Miklavža so se udeležili številni starši in otroci in v Društvu prijateljev mladine Trzin smo bili zelo veseli takega odziva. Brez dvoma bo Miklavž naše pridne otroke (in starše) obiskal tudi drugo leto. Po koncu našega srečanja z gozdnimi živalicami, angeli in hudič- koma ter seveda Miklavžem pa smo lahko preizkusili tudi popolnoma novo in nadvse priljubljeno drsališče, ki ga letos prvič nudi Trzin. Dobre volje in nasmejanih obrazov ta dan res ni manjkalo. Naj v tem duhu mine tudi preostanek decembra. Maja Zakrajšek Omahna, DPM Trzin Ob Miklavžu so trzinske otroke obiskali tudi njegovi spremljevalci in jih s svojo zgodbo popeljali v pravljični svet. (Foto: Tanja Jankovič) Pa ti, si bil priden? (Foto: Tanja Jankovič) Tokrat je Miklavž dobil prav posebno mesto na priročnem podiju, ki so za ustvarjalci trzinske pravljične dežele pripravili z namenom, da služi kot foto kotiček za vse tiste, ki si želijo foto-utrinke deliti tudi na družbenih omrežjih. (Foto: Tanja Jankovič) Pravijo, da dobri mož obišče samo pridne otroke, ampak Miklavž prav dobro ve, da v vsakem izmed nas živi mali angelček in mali hudiček. Kdo zmaga? Tisti, ki ga hranimo. (Foto: Natalija Nataša Frelih) Otroci in odrasli so v pričakovanju daril pozorno sledili vsaki Miklavževi besedi. (Foto: Natalija Nataša Frelih) Na očkovih ramenih se veliko bolje vidi. (Foto: Natalija Nataša Frelih) 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Decembrska pravljica na ledu Občina Trzin je po odhodu Miklavža in njegovih pomočnikov slovesno odprla težko pričakovano dr- sališče. Postavljeno je na asfaltiranem delu šolskega igrišča in bo do konca decembra razveseljevalo ljubitelje drsanja vseh generacij. Ob odprtju je naš kraj zasijal tudi v praznični podobi, saj so ob tem prižigu snežaka simbolično prižgali vse trzinske praznične luči. V Trzinu smo nekoč drsali na zaledenelem Frnihtovem bajerju in celo novo pridobitvijo niso skri- po Pšati. Tam so nastajali prvi zavoji, igral se je hokej in ustvarjali so vali niti starši. Za prijetno se nepozabni spomini, polni smeha in rdečih lic. Danes so zime to- razpoloženje so skrbeli plejše, led na jezeru ni več tako zanesljiv, pogosto ga sploh ni, a želja člani glasbene skupine po drsanju je ostala. Zato smo veseli, da smo končno dobili urejeno Good Vibes, obiskovalci pa drsališče. »Ko smo predlani podrli Taubijev šotor, smo ploščad za novo so v njihovi družbi vztrajali športno dvorano ohranili, saj je bila idealna lokacija za drsališče. Žal do poznih večernih ur. Na- pa so nam avgustovske poplave in popoplavna obnova prekrižale na- slednja dva dneva je bilo črte,« je pojasnil župan. Težave so se pojavile tudi letos: »Prijavili smo drsališče odprto že od 12. se na razpis za gradnjo novega teniškega igrišča s padlom. Ker smo ure. Ker se je izkazalo, da sredstva nepričakovano prejeli že letos, smo morali gradnjo začeti je največji obisk v poznej- takoj. Zato smo drsališče prestavili na sredino šolskega igrišča. Nas- ših popoldanskih urah, so lednje leto ga bomo skoraj zagotovo postavili na teniško igrišče, saj je obratovalni čas ustrezno Praznične luči Trzina so simbolno prižgali s tam zaradi sence in ograje primernejše.« prilagodili. prižigom lučk snežaka, ki bedi nad drsališ- Drsališče je veliko 200 m2 (20 x 10 metrov), podlaga pa je narejena Za prijetno in varno drsa- čem. Sicer so se 5. decembra skupaj z javno izključno z vodo, torej brez kemikalij. Izvajalec KOTA d.o.o. iz Petrovč nje naj vas ob tem spom- razsvetljavo prižgale vse praznične luči. pojasnjuje, da deluje na osnovi hladilne preproge EPDM, ki je pove- nimo na osnovna pravila zana z glavnim kolektorjem. Mešanica glikola in vode se v agregatu drsanja: drsamo v nasprotni smeri urinega kazalca, pazimo na po- ohladi na temperaturo do –10°C, nato pa s pomočjo obtočne črpalke časnejše drsalce, ne prerivamo se in ne zaletavamo, prehitevamo po kroži skozi cevne povezave in ustvarja ustrezne razmere za obstojen notranji strani ... Priporočljiva je uporaba varnostne čelade in rokavic, led. »Ob sončnih dneh sončni elektrarni na šoli proizvajata presežek dobrodošli pa so tudi ščitniki za kolena in komolce. Ob tem vas Obči- elektrike, ki jo lahko uporabimo za dodatno zamrzovanje drsališča. na Trzin prosi, da se ne zadržujete ob drsališču za smrekami pri mreži, Če pa je mrzlo, to ni potrebno in je tudi poraba temu ustrezno precej kjer poteka občutljiv hladilni sistem. Naj novo drsališče vsem obisko- nižja.« Naložba je stala približno 30.000 evrov, vključuje pa najem, valcem pričara obilo čarobnih zimskih trenutkov na ledu! postavitev in tehnično infrastrukturo. Besedilo in foto: Tanja Jankovič Drsališče bo odprto predvidoma do 5. januarja. Obratovalni čas med tednom je od 17. do 20. ure, ob petkih od 17. do 22. ure in za vikend od 15. do 20. ure. Obiskovalci si v tem času lahko za dva evra iz- posodijo drsalke, Melita Ferbežar iz Muc Caffea pa skrbi za tople in hladne napitke ter pripravi vedno kaj dobrega za pod zob. Poleg tega s podžupanjo Nušo Repše in njunimi pomočniki (še posebno omenimo njuna Miho in Janija) skrbita tudi za pripravo ledu in red na drsališču. V decembru pripravljata tudi šest tematskih večerov. S prvim, Le- dena pravljica odpira svoja vrata, so 5. decembra uradno odprli dr- sališče. Ob 18. uri je župan najprej z odštevanjem simbolno prižgal praznične luči Trzina, sledil pa je živahen nastop kotalkarske skupine Zvezda, ki je tokrat na drsalkah navdušila občinstvo. Nato so drsa- lišče zapolnili navdušeni otroci vseh starosti, nekatere so spremljali tudi starši. Med drsalci je bilo tudi nekaj mladih hokejistov HK Slavija: učenca 4. razreda, dvojčka Mark in Maj Racanović, ter njuna tri leta Otroci so nadvse uživali na domačem drsališču. Niti za trenutek jih ni motil mlajša sestrica Taja, prvošolka Eli Ivanuš in sedmošolec Žan Lepičnik. mraz. Nekateri so si pri drsanju pomagali z različnimi pripomočki, ki so si jih Z žarom so pripovedovali, kako zelo so si drsališča želeli. Veselja nad lahko tako kot drsalke izposodili pri organizatorju. Okolico drsališča krasijo številne okrašene smrečice in drugo praznično Član in članice kotalkarske skupine Zvezda so zbrane navdušili s svojo okrasje. Organizatorji pa so postavili tudi praznično sceno, kjer obiskovalci predstavo. lahko ustvarjajo lepe spominske fotografije. december 2025 | 9 Odsev našega kraja Razveseljevali stanovalce po domovih za starejše Jesen je letni čas, v katerem narava ljudi najprej obdaruje s pridelki in prijetnim vremenom, nato pa nas začne počasi opominjati, da se bo leto poslovilo. Tako se v ljudi, še posebej v starejše, prikradejo občutki turobnosti, otožnosti in osamljenosti. Da bi stanovalce v domovih za starejše vsaj za kratek čas odvrnili od takih počutij, smo plesalci Folklorne skupine Trzinka zanje pripravili nastop z gorenjskimi plesi, prepleten z ljudskim petjem. Naš program je popestril še »župnik« Roman, ki je poskrbel za krst mošta, ki se je prav tiste dni okoli naših nastopov spremenil v vino. Po krstu smo ob Vsem bralcem Odseva, spremljavi Blaževe harmonike skupaj z gledalci zapeli še nekaj pesmi še posebej pa tistim, na čast vinske trtice in žlahtne kapljice. ki spremljajo naše udejstvovanje, S takšnim programom smo obiskali domove starejših v Trzinu, Men- želimo člani gšu in Domžalah, prav na Martinovo soboto pa smo naš nastop v Folklorne skupine Trzinka veterani Domu sv. Martina v Bohinju združili še z obiskom našega nekdanjega SREČNO 2026. plesalca in pevca Bojana. Naši nastopi so bili povsod lepo sprejeti in nagrajeni s prisrčnimi aplavzi. Zahvaliti se želimo osebju po domovih, ki je poskrbelo za ude- ležbo njihovih stanovalcev in za naše dobro počutje med njimi. Besedilo in foto: Ivan Mušič Pletli smo koške, košare in lese Oktobra in novembra smo pletli koške, košare in lese (sušilni okvir Vse od veje, ki smo jo odtrgali v gozdu ali mejici, pa do končnega za sadje in zelišča). Krožek je vodil mojster pletarjenja Janez Krišelj. izdelka smo za eno košaro porabili okoli 15 ur, pa še pri tem smo kaj Ker smo doma blizu Ljubljane, je najprej dvomil o naših zmogljivostih, pogoljufali in si izposodili napol pripravljene vitre. V vsakem primeru a na koncu je po šestih srečanjih vsak udeleženec krožka izdelal vsaj pa je veliko dela, in ker je mojster Janez zelo zahteven, nastajajo ne- dva izdelka, tudi pleten koš. verjetni izdelki. Še bomo pletli, še, zato da ohranjamo drobna znanja Na tečaju smo se veliko posvečali pravilni izbiri gradiva. Ni vsaka naših prednikov. Razpoloženje je bilo delavno in zabavno. leska dobra – tista, ki ima sivkast lesk, največ obeta, če le njena rast Besedilo in foto: Katja Rebolj, Društvo Florijan ni preveč zavita. Iz nje pripravimo kakovostne vitre in letvice. Dno pa je narejeno iz kostanjevega ali kakšnega drugega lesa. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Starejši za starejše Enkrat letno se srečajo prostovoljke, ki delajo v programu Starejši za starejše v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS). Na Gorenjskem se ta program izvaja v 18 društvih upoko- jencev, v našem društvu program poteka četrto leto. Prostovoljke se srečujemo iz treh društev, iz Društva upokojencev Kamnik (20 ude- leženk), Društva upokojencev Motnik (sedem udeleženk) in Društva upokojencev Trzin (tri udeleženke). 28. oktobra smo se zbrale pred sedežem Društva upokojencev Ka- mnik, kjer nam je koordinatorka Branka Lap pripravila vodenje po Ka- mniku z lokalno turistično vodnico Tanjo. Najprej smo se napotile na Mali grad. Žal nismo mogle v kapelo, kjer potekajo obnovitvena dela, smo pa z zanimanjem prisluhnile zgodbam o Veroniki (pol ženska, pol kača), ki je baje edina ženska v grbu kake občine, vidimo jo v kam- niškem grbu. Vodnica nam je natrosila kup zgodovinskih dejstev po obdobjih od romanike, gotike do polpretekle zgodovine. Ker je bil lep sončen dan, se nam ni nikamor mudilo, tako da smo vso uro poslušale vsaka stavba svojo zgodbo. Zatem nas je jedilnici Društva upokojen- zanimive zgodbe o mestu in Kamničanih. cev Kamnik nagovoril predsednik društva. Med prijetnim klepetom se Pot z gradu smo nadaljevale mimo kavarne Veronika, po Mesarski počasi spoznavamo in bodrimo druga drugo, da program deluje, saj ulici, Glavnem trgu (Plečnikovo pročelje), mimo Frančiškanskega sa- ugotavljamo, da imamo vse podobne težave. mostana nazaj do sedeža Društva upokojencev Kamnik. Po ulicah Ka- mnika se je smiselno sprehoditi z domačim vodnikom, saj ima skoraj Besedilo in foto: Milica Erčulj Ta veseli dan kulture Na Prešernov rojstni dan, 3. opremljen, tako da smo se izpopolnjevali tudi v uporabi tabličnih raču- decembra, smo se pohodniki nalnikov. Veliko smo izvedeli o zgodovini čebelarstva in o vrstah medu. Društva upokojencev Žerjavčki Tr- Kljub megli in rosenju smo preživeli lep kulturni praznik. zin odpravila na Dolenjsko. Na »ta Besedilo in foto: Milica Erčulj veseli dan kulture« imajo slovenski kulturni hrami prost vstop. S kustosinjo Muzeja krščanstva smo se sprehodili po najstarejšem slovenskem samostanu v Stič- [Pritegnite pozornost bralca z odličnim citatom iz dokumenta ali pa izkoristite ta prostor, da poudarite ni. Ogledali smo si gotske križne ključno točko. Če želite premakniti to polje z besedilom na katero koli drugo mesto na strani, ga preprosto povlecite.] hodnike, samostansko jedilnico, kapelo in cerkev. V muzeju smo prisluhnili pestri zgodovini krščanstva in zgodbam o stiških rokopisih. Muzej smo po uri in pol zadovoljni zapustili. Ker smo bili v bližini Lavričeve koče na Gradišču, ki je bila letos raz- glašena za naj planinsko kočo pod 1000 metrov nadmorske višine, smo se odpeljali še tja na flancate. Prepričali smo se, da so ogrom- ni in slastni. V Višnji Gori smo šli na ogled čebelarskega muzeja v Hišo Kranjske čebele. V prijetni kavarni smo počakali na vodnico in v tem času prebirali Prešernove Poezije. Pod vodstvom Medene kraljice 2025 smo si ogledali celo drugo nadstropje. Ta muzej je moderno december 2025 | 11 Odsev našega kraja Skupnosti in stroka za reke prihodnosti Pšata je za mnoge prebivalce, ki živijo ob njej, del njihovih najzgodnejših spominov. Še danes se spomnijo, kako so kot otroci poleti brodili po vodi, stikali za potočnimi raki in lovili ribe, ali opazo- vali, kako se reka spreminja z letnimi časi. A hkrati se marsikdo sprašuje, kaj se je s Pšato zgodilo. Porečje Pšate se že vrsto let spoprijema z okoljskimi, prostorskimi in upravljavskimi izzivi. To se je še bolj izrazilo po poplavah 2023, ki so prizadele širok krog prebivalcev in povzročile tudi znatno škodo na javni infrastrukturi. V projektu LIFE2RIVERS – Spodbujanje ob- nove rek za izboljšanje kakovosti življenja k problematiki upravljanja • Ljudje imajo z reko močan osebni odnos, pogosto povezan rek v Sloveniji pristopamo celostno in poudarjamo vključevanje lo- z otroštvom. kalnih prebivalcev v snovanje rešitev. Namesto dosedanjega načina • Po poplavah 2023 je Pšata postala simbol negotovosti. upravljanja, ki ga določa omejen krog akterjev, želimo doseči premik • Pšata je vse bolj degradirana: onesnažena, utesnjena, slabo k soustvarjalnemu skrbništvu Pšate, ki poudarja skupno odgovornost vzdrževana. za reko in kakovost življenja ob njej. • Upravljanje je razdrobljeno, občine pa pogosto same rešujejo V porečje Pšate, ki smo ga v projektu izbrali kot pilotno območje, težave. si prizadevamo vpeljati rešitve, ki bi dolgoročno uskladile potrebe • Močno izstopa želja po interdisciplinarni strokovni skupini s po zmanjšanju ogroženosti prebivalcev, varstvu in obnovi ekosiste- konkretnimi pooblastili. ma Pšate s pritoki ter rabi vodnih virov. Pri tem sledimo konceptu na • Skupnost želi biti vključena, a ovire so: zakonodaja, lastništvo, naravi temelječih rešitev (NTR), ki prinašajo večstranske koristi, kot nepregledne pristojnosti. so manjša poplavna ogroženost, boljša kakovost in zadostna količina • Podpora na naravi temelječim rešitvam narašča, a potrebujemo vodnih virov, privlačnost prostora ter ohranjanje biotske raznovrstno- prostor, znanje in sredstva. sti. Predlog takšnih rešitev za vključitev v državne načrte upravljanja voda pripravljamo v skupini strokovnjakov različnih disciplin ter v dia- Projekt LIFE2RIVERS kaže, da dialog, raziskovanje in sodelovanje logu s širokim krogom deležnikov. Prve korake k temu dialogu smo že niso le vrednote – so nujni temelji za prihodnost naših rek in kakovo- naredili – v vseh petih občinah, skozi katere teče Pšata, smo opravili stnega življenja ob njih. V porečju Pšate bomo na teh temeljih gradili 20 poglobljenih intervjujev s predstavniki lokalnih oblasti, strokovnja- še naprej. Vabimo vas, da pozorno spremljate naše objave in se ude- ki, prebivalci in izobraževalci. Kaj smo izvedeli? ležite naših dogodkov v vaši občini, ter nam poveste vaše mnenje in predstave o bodoči podobi Pšate. Pridite in prispevajte k uresničitvi skupne vizije za Pšato! Spremljajte nas preko naše spletne strani ali na družbenih omrežjih. Dr. Urška Koce in Leja Bernard OBČINA TRZIN Projekt LIFE2RIVERS sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno vabi na upravo in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Podpirajo ga Direk- cija RS za vode in več občin, med njimi Občina Trzin. Partnerji v projektu: občinsko proslavo ob dnevu Inštitut REVIVO, Nacionalni inštitut za biologijo, Društvo za opazovanje SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, in proučevanje ptic Slovenije, Inštitut za ekologijo in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ki bo v torek, 23. 12. 2025, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin. V kulturnem programu bodo nastopili pevci in recitatorji Kulturnega društva Ivan Hribar ter folklorna skupina Trzinka Turističnega društva Kanja Trzin. Slavnostni govornik bo Jože Erčulj. Vabljeni! Občina Trzin Župan Peter Ložar 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Šrilanka s petčlansko družino Družina na potovanju Zabavno potovanje s tuktukom Štiritedensko družinsko potovanje z nahrbtniki po svetu sta nam s jamski tempelj, zgrajen s pomočjo naravne arhitekture ter posejan s pomočjo šestletnega Jakoba ter nekaj let starejše Ize in Eme v če- 153 kipi Bud in freskami. Čas so izkoristili še za hojo po približno 700 trtek, 4. decembra, v Domu zaščite in reševanja predstavila Tinkara stopnicah na Levjo skalo. Med vračanjem v Kandi so se ustavili v parku Trkaj in Miha Demšar. Za Šrilanko se je družina iz Trzina odločila za- z začimbami in naleteli na praznovanje, podobno tistemu, ki so se ga radi ustreznega vremena, turističnih znamenitosti, varnosti, cenovne udeležili nekaj dni prej. Potovanje so končali z vrnitvijo v glavno mesto. dostopnosti in primernosti za otroke. Na pot so odšli v družbi še ene Skoraj uro in pol dolge predstavitve potovanja se je udeležilo veliko štiričlanske družine. starih in mladih, med njimi so bili tudi sošolci, znanci in sorodniki naših Pot so začeli na zagrebškem letališču, od koder so leteli v Kolombo. popotnikov. Pripovedovanje smo spremljali ob številnih dih jemajočih Ema je obiskovalcem nazorno opisala zanimivo vožnjo s tuktuki, vsi fotografijah in uživali ob smešnih anekdotah popotnikov. Ob koncu so pa so komentirali sprehode po mestu, templje in na trenutke težav- nastopajoči otroke vprašali še po pomenu besede Šrilanka in razkrili, no izmikanje kazanju hrbta Budi. Prvo sadje, ki so ga pokusili, je bil da pomeni solzo. Potovanje je dokaz, da se z dobro organizacijo pride zmajev sadež, ki je Jakobu rožnato obarval ustnice. Drugi dan so obi- povsod, tako da je družina državo navdušeno priporočila vsem. skali tržnico s sadjem, zelenjavo, suhimi ribami, oblačili in rezervnimi Besedilo in foto: Ema Nemec deli motorjev, potovanje pa nadaljevali z vlakom ter tako podrobneje spoznali državo in občudovali še dih jemajoča riževa polja, nad ka- terimi je najbolj navdušena Tinkara. Odpravili so se do rezervata za želve v Kosgodi in Šrilanko spoznali še med bežanjem pred močnimi valovi in tokovi, na katere so jih med kopanjem opozorili domačini. Ob sončnem zahodu so tam v morje izpustili tudi nekaj želv. Pot jih je vodila do pristaniškega mesta Gale, kjer so si ogledali tri kilometre dolgo obzidje, na katerem mladi spuščajo zmaje. V dejav- nosti so se preizkusila tudi dekleta. Ob pripovedovanju so popotniki poudarili, da so si prenočišča iskali sproti, načrtovani so imeli le pre- nočišči ob prihodu v državo in na plaži v bungalovih. Za zajtrk so jedli opečenec z marmelado in rogljičke in komaj čakali na vrnitev domov, saj na Šrilanki zaradi revščine nimajo hladilnikov, kar pomeni, da ni mlečnih izdelkov. Za kosilo ali večerjo so vse dni jedli kari z različnimi pekočimi omakami ter pokusili zanimivo juho z rakovicami. Imeli so priložnost obiskati tudi zadnji dan praznika kataragama, ki združuje hinduizem in budizem ob polni luni med julijem in avgu- stom ter traja dva tedna. Praznik ni namenjen turistom in zato zanj Želimo vam prijetne božične ni treba plačevati vstopnine, udeležili pa so se ga zaradi naključnega in novoletne praznike. pogovora z domačinom. Dekleti sta nam navdušeno opisali pisane oprave plesalcev, Jakob pa nam je povedal, da so si po počitku ogledali Naj bo leto 2026 zdravo, mirno, nacionalni park z opicami, otrokom najljubšimi sloni, gazelami, mungi, polno medsebojnega spoštovanja varani, leopardi, krokodili in drevesom netopirjev. Pot jih je nato vodila v nekoliko hladnejšo hribovito notranjost, kjer so se ustavili ob več sto in osebnega zadovoljstva. let starem mostu z razglednic in v mestu Elija. Odšli so na pohod med nasade čajevca in se osvežili pod slapom. Iza nam je povedala, da so jim majhne ribice opravile naravni piling. Ženski del ekipe si je ogledal Turistično društvo tovarno čaja. V okrožju Kandi so obiskali Budov tempelj z relikvijo Kanja Trzin, zoba in sirotišnico za slone, kjer so se z njimi lahko tudi kopali. predsednica Dunja Špendal Anuradhapura, zibelka budizma na Šrilanki, jim je ponudila opazo- vanje pagod in sušenja riža na cesti ter uživanje v jakobovcu, enem in člani upravnega odbora največjih sadežev na svetu. Sledila sta počitek na plaži blizu Trinko- maleju in opazovanje morskih psov, želv, rib in večinoma mrtvih koral podvodnega nacionalnega parka Golobji otok. V Dambuli so obiskali december 2025 | 13 Odsev našega kraja Poklon umetnosti Simona Jugovica Finka V avli Centra Ivana Hribarja je bila v sredo, 12. novembra, odprta likovne delavnice, kjer je udeležen- spominska razstava pokojnega trzinskega akademskega slikarja, ce vseh starosti poučeval risanja in magistra umetnosti in pesnika Simona Jugovica Finka. Pobuda za slikanja. Kot mentor se je nekaj let razstavo je nastala na lanskoletnem odprtju spominske razstave v udeleževal tradicionalnih likovnih Galeriji Domžale. Z njegovo življenjsko sopotnico akademsko slikarko, delavnic na gradu Jablje. Sodeloval magistrico umetnosti Valentino Verč smo se dogovorili za predstavi- je s Kulturnim društvom Franc Ko- tev njegovih del v Trzinu. tar Trzin, predvsem pri oblikovanju Poleg Valentine, mame Mihaele, brata Blaža, prijatelja Mateja, kra- scen. Vključil se je v uredništvo Od- janov Trzina, njegovih slušateljic, ki jih je poučeval risanje in slikanje, seva in za trzinsko glasilo narisal so se odprtja razstave udeležili številni Simonovi kolegi, prijatelji in številne stripe in karikature. ljubitelji likovne umetnosti. Uvodoma nas je pianist Marko Stajnko Med letoma 2017 in 2022 je v z glasbo popeljal med slike in spremljal Damjana Habeta, ki je bral Londonu ustvaril bogat opus digi- Simonove pesmi. talnih slik, ilustracij in animacij. Nje- Simon Jugovic Fink je bil slikar in pesnik, deloval pa je tudi kot ilu- gova ilustratorska in animatorska strator, animator in likovni pedagog. Rodil se je leta 1977 v Ljubljani, dela so objavljena v časopisih, re- živel in delal je v Trzinu in Londonu, kjer se je konec leta 2022 njego- vijah in na spletnih straneh uglednih Simon Jugovic Fink, Avtoportret, va življenjska pot nenadoma prekinila. Leta 2004 je pri prof. Zmagu britanskih medijev. 2006, olje, les, 65 x 45 cm Jeraju in prof. Borutu Vogelniku diplomiral iz slikarstva na Akademiji Simon Jugovic Fink je bil tudi pe- za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2016 zak- snik. Izražal se je v sonetih ali prostih pesniških oblikah. S svojo poe- ljučil magistrski študij pri prof. Sergeju Kapusu in prof. Juriju Smoletu. zijo je sodeloval v pesniški zbirki Jesenske besede, bil je član skupine Leta 2008 je zaključil program za pridobitev pedagoško-andragoške Kvartet Trobentic, obsežen opus je objavil v samostojni pesniški zbir- izobrazbe na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Zveze društev ki Erotika in strah, pesmi je objavljal tudi na spletnih portalih. Svojo slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov severne ustvarjalnost je izražal tudi znotraj glasbene skupine Kueperbusch Primorske. Svoja dela je predstavil na dvajsetih samostojnih razsta- junior kvartet, njihove koncerte/performanse je spremljal s slikanjem vah in z njimi sodeloval na petdesetih skupinskih razstavah doma in v živo. v tujini. Katarina Rus Krušelj, umetnostna zgodovinarka in višja kustosinja Za svoja dela je prejel celo vrsto priznanj, med drugim prvo nagrado iz Domžal, je opisala slikarsko pot Simona Jugovica Finka v vseh nje- strokovne žirije v Galeriji Veronika v Kamniku, nagrado občine Škofja govih obdobjih. Na pričujoči razstavi je izpostavila risbe, ki zapisuje- Loka in priznanje strokovne komisije za kvalitetno delo na slikarskem jo čas, dogodek in srečanja z ljudmi.Zatem risbe, ki ga definirajo na ekstemporu Dan Dušana Lipovca. Sodeloval je na Majskih salonih in sprehodih po gozdu in, kot je rekel Simon sam, ga gozd vedno na novo pri številnih drugih likovnih in vizualnih projektih. Svojo serijo Erotika določa. Poudarek je dala njegovim avtoportretom, ki mu služijo kot je predstavil v Galeriji Lek v Ljubljani, svoj obsežen avtorski opus pa umetniško sredstvo, s katerim rahločutno definira samega sebe. Pri- na samostojni razstavi v Menačenkovi domačiji v Domžalah. Sodelo- kazu imaginarne krajine sledijo slike, v katerih so poleg aktov prikaza- val je na Bienalu neodvisne ilustracije in razstavil svoja dela v Sokol- na čustveno erotična raziskovanja odnosov med spoloma. Spremljala skem domu v Škofji Loki. Eno svojih najpomembnejših del Klaviaturo je njegovo umetniško profesionalno delovanje v Londonu in se navdu- je predstavil na slikarski razstavi z naslovom Podobe ljubezni v Kon- šila nad digitalnimi slikami. Na koncu je povedala, da ga občuduje tudi gresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju. V okviru cikla razstav v tujini kot pesnika, ki je znal s pesmimi in z besedami opisati svoj pogled na Okno k sosedu je imel odmevno razstavo Ekrani v Galeriji BV v Celov- svet in svoje notranje svetove. cu. Sodeloval je na številnih dobrodelnih prireditvah, med drugim na Spominska likovna razstava Simona Jugovica Finka sodi med take Mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas in dobrodelni dražbi likovne dogodke, ki v ljudeh pustijo neizbrisno sled enkratnosti, izje- umetniških del Čopič do sreče v Domžalah. mnosti in žlahtnosti. Iz bogate zapuščine Simonove ustvarjalnosti je Pomembno in dragoceno je bilo umetnikovo pedagoško-andragoško njegova partnerka Valentina Verč, tudi sama akademska slikarka, za delo, ki ga je opravljal v Trzinu. V Centru aktivnosti Trzin so potekale razstavo izbrala dela iz vseh razvojnih obdobij. Postavitev je obse- Simon Jugovic Fink, Hands, 2021, digitalna slika, giclée tisk, arhivski papir, Simon Jugovic Fink, Love, 2022, digitalna slika, giclée tisk, arhivski papir, 60 x 80 cm 50 x 70 cm 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja žen prikaz njegovega ustvarjalnega obdobja, v katerem je prepričljivo predanega mentorja, ki je znal v vsakemu izmed njih prebuditi ustvar- razprl svojo občutljivo notranjost. Zaradi tako premišljenega izbora jalnost, pogum in veselje do umetnosti. Ker njegovi mentoriranci ve- deluje razstava izjemno pregledno in pušča obiskovalcu možnost za liko Simonovih del še niso videli, bodo njegova dela med njimi vedno doživetje ponujene estetike. dobrodošla in lepo sprejeta. Valentini Verč se iskreno zahvaljujemo za Na posebnem panoju so se ob tem dogodku predstavili trzinski ljubi- ves trud pri postavitvi te izjemne razstave. teljski slikarji, ki so pod Simonovim mentorstvom ustvarjali svoja prva dela. Z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo se ga spominjajo kot Majda Šilar Ustvarjalna adventna sobota V soboto, 29. novembra, je v prostorih župnišča potekala delavni- ca izdelovanja adventnih venčkov, na katero so prišli starši z otroki. Namen srečanja je bil spodbuditi družine k skupnemu ustvarjanju in ohraniti tradicijo adventnega časa. Udeleženci so lahko ustvarjali v sproščenem in organiziranem okolju, primernem tako za odrasle kot za najmlajše. Delavnico je vodila Majda Mušič, ki je predstavila osnovne korake izdelave venčka, razložila pomen posameznih elementov ter poma- gala pri delu. Udele- žencem je pokazala, kako pravilno obliko- vati osnovo, izbrati primerno zelenje, razporediti dekora- cijo in pritrditi sveče. S svojim znanjem je poskrbela, da je vsak- do dobil potrebne napotke in usmeritve, adventni čas, ki traja štiri tedne pred božičem. hkrati pa je omogo- Nazadnje so udeleženci svoje izdelke dokončali, preverili trdnost pri- čila dovolj prostora trjenih elementov in oblikovali končni videz venčka. Nastali so različni za lastne zamisli in venčki – nekateri preprostejši, drugi bolj okrašeni, vendar je bilo vsem ustvarjalne rešitve. skupno to, da so bili izdelani ročno in ob prijetnem druženju. Delav- Adventni venček nica je tako ponudila možnost učenja, sodelovanja in medsebojnega številne družine vsa- povezovanja. ko leto postavijo v V nedeljo so udeleženci venčke prinesli v cerkev in jih postavili k svoj dom. Prižiganje oltarju. Župnik Boštjan je pripravljene venčke blagoslovil, kar je tradi- sveč ob posameznih cionalni del uvoda v advent. nedeljah spremlja Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih Drage občanke, dragi občani! Želimo vam blagoslovljene, miru in topline polne božične praznike. Naj bo praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti ponosno in povezovalno, novo leto 2026 pa naj vam prinese obilo zdravja, uspeha ter osebne sreče. OO SDS TRZIN V KOALICIJI Z VOLIVCI PRIDRUZI.SE NAŠI DRUŽINI december 2025 | 15 oglasno sporočilo Generacija Z Ko mladostna nogometna pot dozori v kariero v futsalu V lanski sezoni je bil s 44 zadetki najboljši strelec moške futsal lige, z ekipo Siliko Vrhnika je postal državni prvak. O njem smo v Odsevu že pisali kot o mladem perspektivnem nogome- tašu, danes pa je jasno, da je bila preusmeritev v futsal prava odločitev. Zdi se, da je 22-letni Trzinec Jaka Rems, ki tudi letos ostaja na vrhu lestvice strelcev, rojen za dvoransko različico nogometa. Jaka, si za nekaj vprašanj? Seveda. Lansko sezono si končal s sanjskim izku- pičkom. Kakšni so osebni in klubski cilji za to sezono? Se lansko sploh da preseči? Želimo ponoviti lanski uspeh, visoko merimo tudi v pokalnem tekmovanju. Kot igralec bi rad napredoval v razumevanju igre in tehničnem znanju z žogo. Seveda so cilj tudi goli, ven- dar se s tem ne želim obremenjevati. Želim igrati svojo igro in v tem uživati. Lahko bi rekli, da si imel leta 2019, ko smo o Ta pritisk sprejemam kot nekakšno motivacijo, vseeno sem tebi že pisali, klasično pot nogometaša – začel starejši in bolj izkušen, zato se bolje spopadam s takimi po- si v šoli, nato si odšel v Nogometni klub Domža- ložaji. Seveda pa igram zato, da napredujem in uživam v igri. le, vpisal si se v športno gimnazijo, prestopil v Nogometni klub Bravo, ki je bil bližje šoli, dobil dobro ponudbo iz Radomelj ... Kdaj in zakaj se je V začetku 2026 bo tudi evropsko prven- v tvoji zgodbi pojavil futsal? stvo v futsalu, ena od gostiteljic bo Sloveni- ja. Si na rezervnem seznamu reprezentantov. Kakšne so možnosti, da prideš v ekipo? Ko sem prestopil iz mladinskega v članski nogomet, me je poklical predsednik in ustanovitelj futsal kluba Trzin Miran Bandur in me vprašal, ali bi lahko poleg nogo- Načeloma sem igralec na čakanju. To pomeni, da če kateri meta prihajal tudi na futsal tekme. Ker sem imel nogo- od igralcev, ki je v ekipi, odpove svojo udeležbo, sem lahko metne tekme ob sobotah in sem imel ob nedeljah čas, vpoklican. sem privolil. Koliko ur na dan Bil si kapetan različnih nogometnih ekip, treniraš, koliko dni na imaš bogate mednarodne nogometne iz- teden? kušnje. Kateri pa so trije najpomembnejši dosežki v tvoji karieri v malem nogometu? Odvisno od dneva, ampak načeloma imam jutranji trening v dvorani in nato še zvečer v klubu, to je približno tri ure Udeležba na evropskem prvenstvu v malem nogome- dnevno. Na dan tekme ne treniram, tudi ob nedeljah sem tu 5 + 1 na umetni travi. Uspešno odigrane kvalifika- prost, ker mora imeti telo vsaj en dan na teden čas za dobro cije na Švedskem in uvrstitev v glavni del futsal lige regeneracijo. Aktiven sem torej šest dni v tednu. prvakov ter glavni del futsal lige prvakov, ki smo ga igrali na Kodeljevem v Ljubljani. Kako pa je videti tvoj običajni dan med se- V preteklosti si zelo jasno govoril o želji po zono? minutaži. Danes pa si eden glavnih v futsalu — kako se počutiš v vlogi igralca, od katerega se pričakuje rezultat? 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Generacija Z Zjutraj opravim trening v dvorani, osredotočam se na teh- nično znanje z žogo. Nato grem na faks, študiram na Fakul- teti za šport, kjer opravim vse obveznosti za tisti dan. Ko se vrnem domov, se učim in zvečer grem na trening na Vrhniko. Zvečer, ko pridem domov, se ob televiziji dobro raztegnem in ‘povaljčkam’, da si zmasiram mišice. Vedno pazim, da imam dovolj obrokov in pa ‘power nap’ po kosilu. Se še vedno odpoveduješ hamburgerjem? 😊 V mladosti sem imel premalo zalog železa v krvi, zato sem veliko raziskoval o prehrani na splošno. Menim, da imam da- nes veliko več znanja in to znanje tudi dnevno uporabljam. Vseeno pa se ne omejujem preveč in si občasno na prosto nedeljo privoščim tudi burger ali pico. Že pred šestimi leti si veliko govoril o disci- plini in odrekanju. Kako je tvoja disciplina videti danes – je strožja, bolj premišljena, kaj drugega? Menim, da je najtežji del športne kariere disciplina: vsako jutro zgodaj vstati in izvesti trening, tudi ko si to najmanj želiš. Iti ven teč, ko je mraz, dež ali sneg, in se upreti skušnja- Zimski turnir v futsalu v novi dvorani. vam ponočevanja ali pitja alkohola in tako nadaljevati iz dne- va v dan. Kaj bi najprej spremenil, če bi imel čarobno palčko? Kaj pa bi danes svetoval deset let mlajšemu Jaki? Mislim, da ni treba kaj veliko spreminjati. Verjetno to, da naj se ne vznemirja po nepotrebnem za male stvari. Naj ne obupa in vztraja tako v športu kot na drugih življenjskih področjih, saj vse, za kar delaš in se trudiš, sča- Na koncu ne morem mimo še enega soma le dosežeš. Iz vsakega položaja je treba potegniti nekaj vprašanja: Kaj bi ti pa morali ponuditi, da pozitivnega, se iz nje nekaj naučiti tako na igrišču kot v šoli bi prestopil v FK Trzin? 😊 ali vsakdanjem življenju. Seveda bi mu tudi rekel, naj se trdno drži nogometa. Menim, da daje nadvse pomembno discipli- no za življenje ter je zdrav in kakovosten način preživljanja prostega časa. Seveda v prihodnosti ne izključujem te možnos- ti, ampak zdaj se osredotočam na letošnje pr- venstvo z vrhniško ekipov upanju, da ponovimo lansko sezono in se spet uvrstimo v futsal ligo Še tri o Trzinu. Kaj ti je prvakov. najbolj všeč? Jaka, hvala in uspešno na- Da je vse, kar potrebujem, zelo blizu – od šole in trgovine daljevanje kariere ti želim. do dvorane in kolegov. Všeč mi je, da imam blizu naravo in Ljubljano ter da občina v veliki meri podpira šport tako s športnimi tekmovanji kot tudi z novo športno večnamensko Hvala. dvorano. Najljubši dogodek, prireditev Tjaša Toni Skubic, foto: osebni arhiv december 2025 | 17 Otroci in mi Čarobni sejem v Osnovni šoli Trzin Čarobni december v Trzinu se je začel prav na Osnovni šoli Trzin, saj smo sezono praznovanj odprli z dobro- delnim božično novoletnim sejmom, ki smo ga izvedli v četrtek, 27. novembra. Šolo smo odeli v božične in no- voletne okraske, po stenah so se vrtinčile snežinke, z oken so se smejali snežaki, garderobo starejših učencev pa je krasila majcena snežna vasica. Učenci so ponovno pre- segli pričakovanja s svojo domišljijo in kreativnostjo. Različni ročni izdelki, piškoti, vaflji in vroča čokolada so napolnili duše obiskovalcev s prazničnim se tudi fotografirali z Božičkom in če bi mu lahko še prišepnili kakšno veseljem, v kuhinji pa so poskrbeli tudi za lačne želodčke. Odzivi so bili željo, si v 2. B želijo veliko plastelina in gline. Zdaj, ko je bazar mimo, pozitivni, učenci so se v najlepši luči pokazali svojim staršem. učenci že pridno zbirajo ideje za naslednje leto, saj domišljija nima Tudi učenci so nam zaupali svoje mnenje. Navdušeni so bili nad po- meja. slikavo obraza, kokicami in pisano ponudbo na stojnicah. Veseli so bili Zbrali smo kar 5.800 evrov, ki bodo šli v šolski sklad in pomagali pri druženja s sošolci in srečanja s starejšimi učenci. Z navdušenjem so zagotavljanju najboljših pogojev za učence. Hvala vsem, ki ste si vzeli se prelevili v prodajalce in na stojnicah ponujali svoje izdelke, mnogi čas, nas obiskali in prispevali k lepši prihodnosti naše šole. pa so stopili tudi na drugo stran in si kaj kupili. Ker delo zlakotni, so se posladkali s palačinkami, pecivom in vročo čokolado. Nekateri so Ana Žajdela, foto: Špela Šivic in Jana Klopčič Uspešen vrtčevski božično-novoletni bazar Prvi teden decembra je enoto Žabica se gospe Tomažin iz tiskarne Print point, gospe Janežič iz podjetja vrtca Trzin že drugo leto zapored gostil Bonsai, podjetju Pečjak, gospodu Lampiču iz podjetja E.Leclerk, go- božično-novoletni bazar. Vzgojiteljice spe Bukovec iz podjetja Don-don, gospe Isajlovič iz ustvarjalnice Mini so že sredi novembra z otroki pričele Bear, gospe Zaveršnik iz podjetja Zinitra ter gospe Vrbec za čudovite z izdelovanjem najrazličnejših ročno slaščice, hvala tudi gospe Mušič Cali, ki je sodelovala na stojnici s izdelanih umetnin, ki so jih na dan ba- hrano. zarja ponudile obiskovalcem. Praznično Prav tako se zahvaljujemo vsem obiskovalcem; staršem in vsem okrašen vrtec je bil prepojen z dobro ostalim, ki so se udeležili dogodka. Z njihovo pomočjo smo uspeli voljo, nasmeški in čarobnostjo. ustvariti prijetno razpoloženje ter zbrati finančna sredstva v vrednos- Otroci so na ustvarjalnih delavnicah ti 1429,51 evrov, ki bodo v celoti namenjena vrtčevskemu šolskemu izdelali naglavne obročke in jih praznič- skladu. Izkupiček preteklih dogodkov v organizaciji vrtca (Žabčkov dan, no okrasili, barvali so jelenčke in škrat- lanski božično-novoletni bazar…), je bil porabljen za pomoč otrokom ke, na drugi delavnici pa so Božičku in iz socialno šibkejših družin in za izdelavo Čarobne (senzorne) sobe v Dedku mrazu z barvanjem in pisanjem sporočili svoje skrite želje. Da enoti Žabica. Sobo vsak dan obiskujejo otroci iz vseh starostnih sku- pa obiskovalci niso ostali žejni in lačni, so se lahko okrepčali na stoj- pin, ki v njej najdejo svoj kotiček za sprostitev in dobro počutje. Po- nicah s palačinkami, krofi, pico, sladicami, kokicami, kavo, čajem in zitivni odzivi staršev in otrok na dogodke, kot je božično-novoletni kakavom. bazar, nas navdihujejo za naše dobro delo tudi v prihodnje. K izpeljavi letošnjega bazarja so na pomoč z donacijami priskočili tudi starši. Iskreno se jim zahvaljujemo za podporo in sodelovanje pri Irena Agata Poljanšek, foto: Mirjana Flajšaker izvedbi našega drugega božično-novoletnega bazarja. Zahvaljujemo 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Kultura in knjiga S knjigo v božično-novoletni čas David M. Barnett: Mala božična petindvajset poletij? Prav s tem vprašanjem knjižnica se v delu nemškega novinarja in medijske- Knjižnica je za marsikoga prostor, kamor ga direktorja spopadata moška, ki si ne bi se lahko zateče po uteho, ko življenje pos- mogla biti bolj različna. Prvi je namreč tipi- tane pretežko, kjer lahko še okrepi svojo ra- čen primerek sodobnega moškega, osredo- dost, kjer se poleže tudi najhujša jeza, ki nas točenega le na kariero, medtem ko je drugi morda od časa do časa prevzame. Knjižni- njegovo popolno nasprotje – umirjen, živi v ca namreč odpira vrata v številne svetove, sožitju z naravo, ohranja zdravo ravnovesje ki nas razveselijo, pomirijo, zadostijo našim med delom in sprostitvijo. Ko se deloholik željam, uresničijo sanje in še kaj. Prav to vnovič umakne na podeželje, kamor se vsake knjižni hram kulture pomeni tudi likom v tem toliko vrača po zagon in energijo, naključje delu, predvsem očetu glavne junakinje, saj le poskrbi, da spozna umirjenega kmeta, ki mu z branjem lahko ubeži žalosti, ki jo po ženini postavi prav izhodiščno vprašanje – kaj ko smrti nosi v srcu. Ko pa je obstoj ljubke do- bi te čakalo le še petindvajset poletij? V po- mače potujoče knjižnice ogrožen, so ogrože- govoru nam moška približata vrednote, ki v ni tudi blaginja, notranji mir in predvsem pravo življenjsko ravnovesje življenju največ štejejo; načela, ki naj bi edina veljala kot prava; stvari, vseh strastnih bralcev. ki bi morale v našem življenju imeti največjo vrednost. Stephan Schäfer: 25 zadnjih poletij Zdenka Kopač, vodja Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin Kaj ko bi bili nenadoma postavljeni pred dejstvo, da vas čaka le še Umska vadba za krepitev možganov V zadnjem času je izraz umovadba dokaj pogost. Zasledimo ga v objavah na družbenih omrežjih in v dnevnem časopisju, povečuje se tudi število strokovnih prispevkov o pozitivnih učinkih umske vadbe na kognitivne zmožnosti. In to, da so zdaj delavnice umovadbe na voljo tudi v Trzinu, je krasna novica. Vsak torek od 11. do 13. ure se lahko oglasite v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, kjer se pod usposobljenim mentorstvom Urše in Andreja lahko lotite različnih miselnih ugank, pridobite napotke, kako svoje umske veščine lahko krepite tudi doma. Že to, da se za trenutek odpoveste lagodnosti, namreč lahko zelo spremeni oziroma okrepi vaše umske zmožnosti. Delavnice se lahko udeležite enkrat ali pa jo obiskujete vsak dan – ritem umske telovadbe prilagodite sebi, svoji željam in potrebam. »Zanimivo, kako se je umovadba v zadnjih letih razširila,« pove Ta- nja M., upokojena psihologinja, ki se je različnih delavnic umovadbe udeležila že večkrat. »Že po naravi sem radovedna, od nekdaj sem rada raziskovala in preizkušala nove stvari, predvsem pa od malih nog gojim strast do reševanja oziroma razvozlavanja ugank. Vedela sem, da tudi v pokoju ne bom mirovala, ne telesno in še manj umsko, zato sem iskala razgibane načine, da bi svoje možgane vsakodnevno zapo- drugih dejavnosti, a ker sam umovadbo izvajam doma (obožujem su- slovala v enaki meri kot prej, ko sem bila še zaposlena.« V umovadbi je doku), bi me poglobitev teh veščin vsekakor zanimala – mislim, da je našla dodatne izzive, saj se je poleg ugank, sudokuja in križank lotila čas, da svoje obiske knjižnice vključim v svoj tedenski urnik,« v smehu tudi novih podvigov, denimo igranja šaha in sestavljank. pove drugi sogovornik, Lovro K., upokojeni predavatelj naravoslovnih Verjetno ob tem marsikdo pomisli, da to lahko počnemo vsi – lah- ved. ko rešujemo križanke, lahko se lotimo miselnih orehov, šah pa tako Kaj torej pričakovati? Vsak torek se lahko v tistih dveh urah, ko sta ali tako vsak dan lahko igramo s sinom in vnuki. Prav v tem je čar vam izkušena Andrej in Urša na voljo, podučite o tem, kaj umovadba umovadbe: ni treba imeti posebne izobrazbe ali predhodnega znanja. je, kako bi vam osebno lahko koristila na dnevni ravni, katere naloge Namen je, da se krepijo že obstoječe kognitivne zmožnosti in da te bi bile za vas najprimernejše – ljudje smo si namreč različni, vsakdo ne zakrnijo. Umovadba v resnici zajema vse nerutinske dejavnosti, ki ima svoje tako osebno kot poklicno ozadje, imamo različna zanima- blagodejno vplivajo na naše miselne procese, najsi gre za klasične kri- nja, prav zato pa je umski fitnes tako čudovit. Ponuja namreč obsežen žanke ali pa za usvajanje novih znanj z igranjem iger, kot sta šah in go. nabor umskih vaj, s katerimi lahko na nam najljubši oziroma najbližji Res je, da umsko telovadbo najpogosteje povezujemo s starejšo način krepimo svoje kognitivne zmožnosti. generacijo. Možganski fitnes namreč pomaga pri upočasnjevanju ko- Na delavnico, ki v trzinski knjižnici od začetka novembra poteka vsak gnitivnega upada, navadno povezanega s številnimi bolezni, ki priza- torek, ste vabljeni vsi, ki bi vas takšna umska vadba zanimala. Vablje- denejo predvsem starejšo generacijo. Poleg upočasnjevanja procesa ni tudi mlajši, ki želite že zdaj poskrbeti, da bodo vaši možgani tudi staranja umska vadba prinaša številne druge koristi, denimo izbolj- pozneje v življenju nemoteno delovali. Zaželena je predhodna najava, šuje umske sposobnosti posameznika in tako krepi njegovo vitalnost. in sicer na telefonski številki 01/564 42 90, da se zagotovi ustrezno »Živim v bližini, slišal sem, da je od novembra umovadba na voljo število mest. Slednja so omejena, zanimanje pa je veliko. tudi v trzinski knjižnici. Tja sicer ne zahajam pogosto, ker imam toliko Besedilo in foto: Barbara Kopač december 2025 | 19 Šport in šah Jesen ni zaustavila zagona planincev Trzinski planinci so tudi ob koncu glavne letne planinske sezone pridno obiskovali vrhove, saj se je zima z debelejšo snežno odejo v gorah obotavljala. Med organiziranimi izleti moramo še zlasti omeniti izlet na Poludnik v Avstriji. To je zanimiv vrh v Karnijskih Alpah na meji med Italijo in Avstrijo. Člani Planinskega društva Onger Trzin so se zanj odločili, ker je zelo razgleden, predvsem pa na njem raste zelo veliko macesnov. Z dvema najetima kombijema so se namreč na izlet odpeljali prav v času, ko so macesni začeli dobivati jesensko zlato barvo. Pod vrhom Poludnika so tri planine s slikovitimi pastirskimi kočicami. Živine v času izleta na planinah ni bilo več, a je bil sprehod med poletnimi pastirskimi bivališči nepozaben, lahko pa so se planinci tudi podprli v gostišču na eni od planin, ki je bilo še odprto. Drugi zanimivi izlet, ki ga moramo tudi omeniti, pa je bil izlet na Kofce. Organizatorji izleta so sicer napovedali, da gredo le na Kofce lahko so se nastavljali toplemu sončku in razgledovali nad morjem na znamenite štruklje, ker pa so se med izletom odločili, da se z av- megle po nižinah. Seveda jim štruklji v planinskem domu niso ušli. tomobili odpeljejo višje, že v bližino koče na Kofcah, so bili udeleženci Tudi markacisti trzinskega planinskega društva so ob koncu poletne izleta, ko so prišli do gostišča, še toliko pri močeh, da so se odločili, da sezone izvedli več markacijskih akcij, odsek za športno plezanje pa s gredo še naprej na vrh Kofce gore. Tistega dne se je zaradi toplotnega plezalskimi veščinami vsak teden prizadevno seznanja kar štiri sku- obrata po dolinah zadrževala gosta megla, udeleženci izleta pa so od pine mladih plezalcev. Pred kratkim so inštruktorji krožka na plezalni drugih planincev izvedeli, da se vrh Velikega vrha kopa v soncu, zato steni v telovadnici zamenjali 60 novih oprimkov, v kratkem jih bodo so krenili kar proti Velikemu vrhu. Res so se kmalu prebili iz megle in še 30, tako da bo plezanje v plezalni steni obogateno z vrsto novih izzivov. Skirca se vrača domov! Potopisna predavanja v polnem zamahu Zdaj ko so se začeli daljši jesenski in zimski večeri, je društvo spet Največje mednarodno strelsko tekmovanje v Sloveniji se po letih go- začelo prirejati redna mesečna potopisna predavanja v domu DZRI. stovanja v Mengšu vrača v domači kraj. Leta 2018 smo se s težkim Letos so pripravo predavanj, ki so v vsak zadnji četrtek v mesecu, srcem pr zaupali Nataši Pavšek. Ta je že pridobila predavatelje, ki bodo vsem, Inesteelrilni va ttieonnišaklo A divro Rrainfloe m &e nAgierš Pkei sHtaorlm onije in tam ob iz- jemnih rSazhmooertainhg r aCzovimli tpeekmtitoiovannje na najvišji stopnji, s priznanjem ki jih zanima raziskovanje tujih dežel, vse do konca aprila predstavljali vseh nastopajočih tekmovalcev. Letos začenjamo novo poglavje tega svoja potepanja po svetu. V oktobru je čarobne gore Omana in Jorda- tekmovanje v domačem okolju, zato vas vabimo v novo trzinsko dvo- nije že predstavil Miha Peternel, v novembru pa je Jure Smole obisko- rano na ogled tekmovanja od 9. januarja 2026 do 11. januarja valce predavanja popeljal med zanimivosti Uzbekistana. V času, ko je 2026, na katerem bomo gostili približno 350 tekmovalcev iz Slove- številka Odseva, ki jo držite v rokah nastajala v tiskarni, so planinci v nije in tujine. V novi dvorani bomo postavili kar 58 strelnih mest za okviru festivala Brati gore gostili znanega alpinista in turističnega de- kvalifikacije in v telovadnici osnovne šole dodatnih deset. Tam bodo lavca Janka Humarja, ki je predstavil svoj planinsko-pohodniški vodnik v soboto in nedeljo potekali finali. Vstop v dvorano bo za gledalce Julijana, zakonca Pepeljnak pa naj bi predstavila svoje počitnice na brezplačen, zato vabimo vse, da si ogledate ta izjemni dogodek. Azorskih otokih. O tem bomo poročali v naslednji številki, omeniti pa moramo tudi, da je planinsko društvo v sodelovanju s Knjižnico Tineta Orla, kot smo že poročali, v oktobru pripravilo predstavitev knjige Mira TRZIN WALTHER CUP Štebeta Preizkušnje. V društvu so že pripravili tudi programe društvenih akcij za prihodnje leto. Svojim članom jih bodo predstavili z zgibanko, svoje privržence & SKIRCA OPEN pa bodo letos obdarovali tudi s stenskimi koledarji za novo leto. Besedilo in foto: Miro Štebe Planinsko društvo Onger Trzin želi vsem občanom, še zlasti pa ljubiteljem narave in gora, srečno, zdravo in ESC SZS nepozabno leto 2026! Vsem varen korak in SREČNO! 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Šport in šah Državno prvenstvo v namiznem nogometu Predstavnik Fundacije za šport Branko Zorman in predstavnik Olimpijskega Organizatorji in udeleženci so bili navdušeni nad našo športno dvorano. komiteja Zoran Kačičnik, na sliki ob Tadeju Brezniku, predsedniku ZNNS. V športni dvorani Trzin je zadnji konec tedna v novembru po- šest seniorjev. Vsi so odigrali po svojih najboljših močeh. Ob tej priliki tekalo 19. državno prvenstvo v namiznem nogometu, ki ga je bi se rad zahvalil Občini Trzin, da nam je omogočila igranje v vaši organizirala Zveza namiznega nogometa Slovenije (ZNNS). V lepi in prostorni športni dvorani. Za spodbudne besede se zahvaljujem napetih dvobojih se je za naslov državnega prvaka v 13 discipli- tudi obema gostoma, predsedniku Fundacije za šport in predstavniku nah pomerilo 48 tekmovalcev iz vse Slovenije. Olimpijskega komiteja. Zahvaljujem pa se tudi vaši novinarki za njeno Državno prvenstvo je zaradi obsežnega programa potekalo dva zanimanje za naš šport. Tega nismo deležni od drugih novinarjev,« je dneva. V soboto so med 11. in 2. uro zjutraj tekmovali igralci v 12 ob koncu povedal Breznik. Poleg tega je posebej za Odsev s sodelavci disciplinah lige A in B: posameznice, mladinci do 19 let, starejši od 50 predstavil namizni nogomet in njegovo zgodovino. let ter dvojice in mešane dvojice. Pomerili so se tudi v najhitrejšem Namizni nogomet je taktična dinamična igra, ki se igra na posebni strelu. Igrali so na devetih uradnih mizah namiznega nogometa po mizi z osmimi palicami, na katerih so figurice. Igralec upravlja štiri tako imenovanem švicarskem sistemu, ki tekmovalce razporeja glede palice: vratarja, obrambo, veziste in napadalce. Igra se začne na sre- na njihovo uspešnost. To pomeni, da se za najvišja mesta borijo tisti, dini, žoga pa se s hitrimi in natančnimi gibi palic premika po igrišču. ki v večini tekem zmagujejo, medtem ko se za nižja mesta merijo Običajno se igrajo trije seti do petega gola, pri čemer mora imeti tekmovalci z manj zmagami. Kvalifikacijam so tako sledili izločilni boji zmagovalec dva zadetka več. Če razlike ni, se igra nadaljuje, dokler se vse do končnega obračuna. je ne doseže. Pri vrhunskih igralcih lahko dvoboj traja tudi poldrugo Po končanih finalnih nastopih je predsednik ZNNS Tadej Breznik s uro. Namizni nogomet je igra, v kateri so odločilne predvsem izkušnje sodelavci najboljšim igralcem podelil odličja. Eden najuspešnejših tek- in hitre prilagoditve, pa tudi refleksi, natančnost in usklajenost med movalcev je bil perspektivni petnajstletni Marcel Petek iz Lenarta v partnerjema v dvojicah. Za namizni nogomet veljajo pravila krovne Slovenskih goricah, ki je osvojil kar tri pokale: postal je državni mladin- mednarodne zveze. Med pomembnejšimi sta prepoved vrtenja ročk ski prvak ter zmagal v kategorijah mladinske in mešane dvojice. Naj za več kot 360 stopinj in kakršno koli premikanje ali dvigovanje mize. poudarimo še to, da so vsa odličja v moških parih prvič v zgodovini Uradne tekme se vedno igrajo na enih od petih priznanih miz. Med dosegli člani enega kluba (DNN Foos Kru s Trojan). njimi ni italijanske mize FABI, na kateri igrajo predvsem starejši igralci V nedeljo je potekalo tekmovanje najmočnejše kategorije – moški v nekaterih slovenskih lokalih. posamično. Napeti dvoboji med najboljšimi slovenskimi igralci na- Edini prostor v Sloveniji, kjer lahko vidite in preizkusite vseh pet ura- miznega nogometa so trajali kar pet ur. V finalu sta se pomerila prvak dno priznanih miz (na vsaki se drugače igra), je Trening center na- Leon Kogelnik in podprvak Matevž Jeras, ki je v napeti končnici za- miznega nogometa Trojane, ki ga vodi David Potrbin. Sicer pa je igra služeno zmagal. Organizatorji pa so podelili tudi odličje za najhitrejši nastala na začetku 20. stoletja, ko so v kavarnah igrali na prvih lese- strel. S strelom 50,89 km/h ga je osvojil Ivan Stepišnik. Seznam naj- nih mizah s figurami. Po drugi svetovni vojni je igra postajala vse bolj boljših je objavljen na FB-straneh ZNNS. priljubljena, sredi 20. stoletja pa so se začela prva tekmovanja. Danes »Letošnje državno prvenstvo smo uspešno izpeljali na visoki orga- deluje namizni nogomet pod okriljem Mednarodne zveze namiznega nizacijski ravni. Celotno tekmovanje je namreč potekalo preko raču- tenisa (International Table Soccer Federation – ITSF). V Sloveniji se nalniškega sistema. Bilo pa je tudi precej naporno, saj smo večino je uveljavil v 90. letih prejšnjega stoletja, pomemben korak naprej pa disciplin odigrali v soboto. Dobili smo nove državne prvake v 13 disci- je bila leta 2007 ustanovljena Zveza namiznega nogometa Slovenije. plinah, kar je največ v zgodovini turnirja. Veseli nas, da se je tekmo- Več na spletnih straneh namizninogomet.si. vanja letos udeležilo kar 12 naših najmlajših članov, prišlo pa je tudi Besedilo in foto: Tanja Jankovič Koncentracija in priprava strela na gol nasprotnika Začetek vsake tekme spremlja vprašanje: »Smo pripravljeni?« december 2025 | 21 Na pomoč Praznični december Novembrske dejavnosti smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Tr- tako z operativci kot s skupino RVG in sodelovali na vaji v Ihanu. Delo zin prilagodili prihajajoči zimi in prazničnemu zadnjemu mesecu v letu. mladinske komisije poteka po ustaljenih tirnicah, mladina lepo napre- Na strehi Doma zaščite in reševanja smo postavili smreko in okraske duje pri usvajanju gasilskih veščin. Kronološki pregled intervencij pa in tako skupaj z Občino Trzin že tradicionalno pripravili prižig lučk. Za kaže, da tudi v preteklem mescu ni šlo brez posredovanj: 2. novembra to smo izkoristili zadnjo nedeljo v novembru in ob ognjemetu skupaj z smo posredovali pri reanimaciji, 5. novembra gasili dim v pisarni v občani slovesno zakorakali v praznični mesec. obrtno-industrijski coni, 17. novembra pa smo posredovali pri prome- Vsem občanom se zahvaljujemo za obisk, prijazne besede in druže- tni nesreči v križišču pri obrtno-industrijski coni. nje, predvsem pa smo veseli in ponosni, da podpirate naše prostovolj- Vsem bralcem Odseva in občanom se ob koncu leta še enkrat zah- no delo in nam omogočate, da se lahko hitro odzovemo, kadar je treba. valjujemo za vso podporo. Hvala za vse prispevke, ki ste nam jih namenili ob obisku naših stojnic. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ« Pred koncem leta pa poglejmo še naše redno delo. Kot vedno tudi Andrej in Ema Nemec, tokrat poročamo o izobraževalnih dejavnostih in delu mladinske komi- foto: arhiv PGD Trzin sije in informiramo o intervencijah. Izvedli smo redne operativne vaje 2026 Naj bo prihajajoče leto predvsem zdravo in uspešno ter polno osebne sreče. Člani PGD Trzin Tradicionalni prižig prazničnih lučk Na zadnjo novembrsko kratkim ognjemetom, ki je za trenutek razsvetlil nebo in simbolično nedeljo, 30. novembra, začel praznični čas v Trzinu. smo se zbrali pred Domom Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih zaščite in reševanja, kjer so gasilci v sodelovanju z Pojasnilo uredništva Občino Trzin pripravili tra- dicionalni prižig prazničnih Pristojne pri Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin smo prosili lučk. Prireditev je potekala za pojasnilo glede dovoljenosti ognjemeta pred 26. decembrom. na prostem, v ozadju pa je Borut Kump iz PGD Trzin je pojasnil, da je ognjemet, ki so ga prip- ves čas igrala prijetna bo- ravili na polju za Domom zaščite in reševanja, dovoljen, saj ne gre žična glasba. za strnjeno naselje, prav tako so upoštevali omejitev, da ognjemet Gasilci so obiskovalcem ne sme biti po 22. uri. Zakonodaja namreč določa, da je prodaja in ponudili manjšo pogosti- uporaba pirotehničnih izdelkov dovoljena vse leto, razen izdelkov, tev. Spekli so svež šmorn katerih glavni učinek je pok. Ti so podvrženi strožjemu režimu, tako in pripravili topel čaj za ot- pri prodaji kot pri uporabi, in sicer je prodaja dovoljena le v času od roke, odraslim pa postregli 19. 12. do 31. 12., uporaba pa na čas od 26. 12. do 1. 1. Občane po- kuhano vino. Ko je napočil zivamo, da se odrečejo metanju petard, ki so z glasnim pokanjem čas prižiga, so se praznič- ne le nadležne in neprijetne, pač pa so zelo škodljive tudi za hišne ne lučke prižgale in osvet- ljubljenčke, divje živali in še posebno ptice. lile prostor pred domom. TB Prireditev se je sklenila s 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Živeti bolje Veronika svetuje Podedovane družinske travme – mostovi, ki nas (ra)združujejo Ste že doživeli, da vam je bilo nekaj v življenju izredno prijetno in Vsak dan je šla čezenj v šolo in tako je bilo tudi domače, pa se nikakor niste mogli spomniti, od kod vam je vse to po- tisto zimsko jutro. Nenadoma se je pod njenimi znano? Enako se lahko dogodi tudi z neprijetnimi dogodki in občutki nogami zaslišal glasen pok in zmanjkalo ji je tal pod noga- v nas. Tudi ti se lahko pojavijo ob dogodkih ali okoliščinah, ki so za mi. Padla je v ledeno mrzlo deročo reko in ta jo je naplavila na obrežje druge ljudi nekaj čisto običajnega, za nas pa najhujša nočna mora. dobrih sto metrov nižje. Babica je preživela, a je vse življenje živela z Tako se je dogajalo tudi Žigi. Vsakič ko je šel čez most, je v sebi za- močnim strahom pred globino, vodo in mostovi, o čemer ni hotela z čutil tesnobo. Neprijeten strah ga je začel spreletavati, kaj če se tla, nikomer govoriti. Žigov dedek (prababičin sin) se mostov ni izogibal, po katerih hodi, nenadoma razblinijo. Ko je poskušal racionalno odkri- vendar je ob vodi vedno postal napet in previden. ti, od kod bi lahko njegov strah izviral, ni znal najti primerne razlage, Enako kot Žigovim prednikom se je zaradi izkušnje, ki jo je imela dokler ni nanesla priložnost, da se je ob prazniku zbrala vsa družina. prababica, strah pred vodo 'vpisal' tudi v njegovo telo. Na vsakem Mama je bila prešerno razpoložena in začela je pripovedovati zgodbe koraku ga je spremljal, čeprav ni imel racionalne razlage zanj. Videl se iz svoje mladosti. Med drugim je povedala tudi pripetljaj svoje babice, je v načinu drže njegovega telesa, ko je hodil ob vodi, in predvsem v kako je kot otrok prečkala most, ki se je med poplavami delno zrušil. njegovem notranjem doživljanju (strahu, tesnobi), ko je prišel v stik z mostovi, ki so vodili čez vodo. Vsak od nas ima nekatere lastnosti, ki nadvladajo naša občutja in nas vodijo do neracionalnih dejanj ali odločitev v življenju. Ker se je o vseh teh stvareh veliko lažje seznaniti od svojih staršev kot pa si samo domišljati, kaj vse bi lahko bilo, si med prazniki vzemimo čas za pogovor tudi o globljih temah. O preteklih dogodkih, ki so zaznamovali naše starše in stare starše, saj nam bosta tako lahko marsikatero lastno dejanje in občutenje veliko bolj razumljiva. Lahko da bo prav zaradi tega razumevanja odpadel tudi marsikateri strah, saj bomo razumeli, da so sedanje okoliščine povsem drugačne od tistih, v ka- terih se je tesnoba začela, in jo bomo z razumevanjem lažje odpravili. Lepe praznike vam želim in naj vam pomagajo priti bliže samim sebi! Veronika Lovšin, mentorica za psihosomatske procese, foto: Freepik Naravna osvoboditev od vraščenih dlačic in draženja Lasersko odstra- in postopoma oslabi. Pri tem sodobni diodni laser, kakršnega sme njevanje dlačic je upravljati le usposobljeno osebje pri strokovno izvedenih tretmajih, danes ena najnežnej- deluje selektivno – zadene samo dlačico, koža pa ostane popolno- ših in hkrati najučin- ma nepoškodovana. Ko je mešiček dovolj oslabljen, dlačica preneha kovitejših metod za rasti ali raste veliko počasneje in redkeje. Postopek je primeren za trajnejše zmanjšanje najrazličnejše predele telesa – od podpazduh in bikinija do nog, rok in poraščenosti. Poleg obraza. Koža ga navadno zelo dobro prenaša. estetskih razlogov Ker dlačice rastejo v ciklih, je za optimalne rezultate potrebnih več prinaša občutno olaj- tretmajev, običajno v razmiku nekaj tednov. Tako se poraščenost šanje pri težavah, kot postopoma, a zelo opazno zmanjšuje. Ob zmanjšanju števila in moči so vraščene dlačice, dlačic laser učinkovito odpravi tudi vraščanje, ki številnim povzroča ponavljajoča se vne- rdečico, bolečino in včasih celo brazgotinjenje. Ko se dlačice ne vraš- tja in občutljiva koža čajo več, se umirijo tudi pigmentacije in občutljivost, koža pa je ena- po britju ali depila- komernejšega in mehkejšega videz. Ker je po tretmajih priporočljivo ciji. Veliko ljudi se za izogibanje soncu, je jesen ali zima najboljši čas za začetek postopka. lasersko odstranje- Do poletja je koža že lepo obnovljena, dlačic pa je občutno manj, kar vanje odloči tudi za- prinaša več samozavesti in manj skrbi v toplih mesecih. radi neprijetnosti pri Lasersko odstranjevanje dlačic tako ni le tehnološki postopek, tem- ukvarjanju s športom več korak k bolj mirni koži, manjšemu draženju in udobnejšemu vsak- in potenju, saj manj danu. Gladkost, ki traja, ponuja občutek lahkotnosti – in mnogim tudi dlačic pomeni manj sproščenost, ki jo iščejo v svoji negovalni rutini. trenja, manj draženja in boljšo higieno, kar presenetljivo olajša aktivno življenje. Besedilo in foto: Karmen Šumiga Deniša, Laserski postopek je preprost, a izjemno natančen: svetlobna ener- Jungle wellness & beauty Trzin gija, ki jo absorbira melanin v dlačici, doseže lasni mešiček, ga segreje december 2025 | 23 Od tu in tam Ko zmagajo pogum, domišljija in pamet Pošastozavri in jabolko spora je bila prva predstava letošnje sezone otroškega gledališkega abonmaja v organizaciji Kulturnoumetniškega društva Franc Kotar Trzin. Otroci in njihovi starši so do zadnjega ko- tička napolnili dvorano in z navdušenjem spremljali zabavno lutkovno dogodivščino. Mesojedi dinozaver Ceratozaver si želi biti strašen, Alozaver pa s svojimi velikanskimi zobmi še bolj grozljiv. In strašansko grozovit hoče biti tudi komaj izvaljeni Tiranozaver. Njihova strašnost pa ogroža ra- stlinojede dinozavre, ki s pomočjo občinstva iščejo način, kako preg- nati napadalce. Otroci v dvorani so kar tekmovali z domiselnimi ideja- mi: mesojede dinozavre bi lahko odgnali s kovanci, karticami oziroma ‘dinarčki’. Pomagali bi si lahko z ribami, mrežo, kletko, čokolado in celo sušilnikom za lase, s katerim bi jih odpihnili. Odločili so se, da bodo najprej poskusili z ribo in jabolkom, a prav zaradi slednjega se mesojedi dinozavri zapletejo v prepir. Izkaže se, da se tudi najstrašnejša bitja lahko ujamejo v lastno pomembnost, tako da nazadnje s premetenostjo in sodelovanjem zmagajo rastlinojedi dinozavri. Predstava v izvedbi Gledališča Bičikleta je pokazala, kako tudi med tako velikimi, močnimi in strašnimi bitji, kot so bili dinozavri, zmagajo pogum, domišljija in pamet. Besedilo in foto: Tjaša Toni Skubic Rastlinojedi dinozavri s pametjo premagajo pošastozavre Otroški kotiček z Emo Z JEZIKOM PO TRZINU V decembrski številki Odseva v naši rubriki Z jezikom po Trzinu išče- mo presledke med besedami in imeni. Predlagamo ti, da se skupaj z očkom in mamico, bratcem in sestrico ali pa s starimi starši odpraviš na jezikovni sprehod mimo stavb, ki smo jih nanizali v besednih kačah spodaj. Kaj pa, če se tokrat sprehodiš po gozdni učni poti na Ongru in opazuješ zimski dom različnih živali in rastlin? Pobarvaj tudi božično kačo, okrasi jelko in Božičku napiši pismo z željami. V besedne kače ustrezno umesti presledke. PROSTOVOLJNOGASILSKODRUŠTVOTRZINIGRIŠČEDOBENOBELA- CESTAPŠATAGOZDNAUČNAPOTONGERNOVODRSALIŠČEKULTUR- NOUMETNIŠKODRUŠTVOFRANCKOTARTRZINJEFAČNIKOVADOMA- ČIJACERKEVSV.FLORIJANAKAMNOLOM EDVARDPEPERKOMARJANCARUČIGAJIVANHRIBARTINEORELTONE- PERŠAKPETERLOŽARMIROŠTEBESIMONJUGOVICFINK IGLAVCIPTICEŽABEFRNIHTOVBAJERŽELVALISTAVECGOZDČAPLJA- MOKRIŠČELEPIČEVELJCVEVERICAPESMOČVIRSKALOGARICA Starejši izdelali svoj adventni venček V Domu počitka Trzin so v petek pred prvo adventno nedeljo spet povabili Katjo Rebolj, da so skupaj izdelovali adventne venčke. Delav- ke v domu se zelo trudijo, da ima vsaka soba svoj venček. Vsakdo je ustvarjal po svojih zmožnostih. Večina jih je zelenje prilepila na kos kartona in ga okrasila z okraski. Starejšim ljudem veliko pomeni, da imajo v svoji sobi nekaj adventnega zelenja. To zanje ni le dekoracija, ampak budi tudi lepe spomine in ustvarja občutek domačnosti. Besedilo in foto: KR 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Od tu in tam Drobci preteklosti III Onger v železni dobi Železna doba (800–400 pr. n. št.) je dobila ime po iznajdbi železa, ki je nadomestilo bron kot glavno kovino za vlivanje orodja, orožja in nakita. Za ta čas je značilno, da si ljudje na višje ležečih vzpetinah, hri- bih, postavijo zavarovane naselbine – gradišča. Rob kamniškobistri- ške ravni je bil gosto poseljen. Med večjimi gradišči na tem območju so Kratna nad Kamnikom in Gobavica nad Mengšem. Železnodobni prebivalci so si za svoje zatočišče v času 6.-5. stoletja pr. n. št. ponovno izbrali Onger. Iz tega časa so izkopani ostanki hiše, ki je bila najdena v sondi I. Na dnu sonde (globine do -1,25 m) se je na njenem južnem delu razprostirala velika koncentracija prežgane- ga glinenega ometa, ostanki dveh lesenih brun, deli ognjišča, železen Obod dela železnodobne hiše, po kateri je spolzel iz gline narejen glinen nož, večji kosi keramike, ognjišče itd. Hiša je bila zgrajena iz horizon- omet (oranžna). Foto: Marko Gregorič. talnih brun in ometana z ilovico (ohranili so se veliki kosi glinenega žitnih zrn. S kamenimi odbitki so si netili ogenj. Ob ognjišču so stali ometa). Ali je bila krita s slamo ali skodlami, ne vemo zagotovo. V svitki za odlaganje vročih posod z ognja. Okrasje na loncih je prepros- tla hiše so vkopali velike pitose – shrambne posode za žito. Navadno to, prevladujejo razčlenjena plastična rebra. Od železnih predmetov je so jih obarvali z rdečimi in črnimi barvnimi pasovi. Najdeni so bili ob bil najden le železen nožek in dva kosa žlindre. Verjetno je bila nasel- požaru ponovno v ognju, zato je njihova originalna barva močno zble- bina utrjena z lesenimi ogradami, da so lahko znotraj pasli tudi živino. dela. Blizu ognjišča so stale žrmlje, ročni mlin za mletje in drobljenje To so značilnosti železnodobnih gradišč širom po Sloveniji. Ob ognjišču oz. ob steni hiše so se ohranili večji kosi lesenih brun. Da bi se prepričali o starosti lesa, so iz Medobčinskega muzeja Kamnik poslali na radiokarbonsko analizo dva vzorca. Gre za metodo dolo- čanja starosti organskih materialov, ki temelji na merjenju vsebnosti radioaktivnega izotopa ogljika –14C. Z merjenjem razmerja med radi- oaktivnim 14C in stabilnim izotopom ogljika 12C v vzorcu je mogoče izračunati, koliko časa je minilo od smrti organizma. En vzorec lesa iz Ongra so analizirali v laboratoriju v Kielu (Nemčija), drugega pa v laboratoriju univerze Waikato, na Novi Zelandiji. Obe analizi radioak- tivnega ogljika sta potrdili, da je les iz časa med 595 in 410 pr. n. št., kar torej jasno priča o tem, da so bili naši kraji naseljeni že tedaj. Iz arheološkega gradiva in konteksta, v katerem so ležale arheološke najdbe Janja Železnikar, kustos. arheologinja, v prvi izkopani sondi na Ongru, sklepamo, kako je bila organizirana notra- njost železnodobne hiše iz 6.–5. stoletja pr. n. št. Risba: Tamara Korošec. Medobčinski muzej Kamnik 35 let Manevrske strukture narodne zaščite Starejši se morda še spominjate, ko smo pred petimi desetletji, še v nekdanji skupni državi SFRJ, že imeli zakon o SLO (splošnem ljudskem odporu) in DS (družbeni samozaščiti). V tem zakonu so bile opredelje- ne naloge narodne zaščite (NZ) in prav republiški sekretar narodne zaščite je leta 1990 imenoval Antona Krkoviča za načelnika NZ. Kr- kovič je postal odgovoren za vzpostavitev obrambnih struktur znotraj bivše teritorialne obrambe v tako imenovani zeleni veji, v drugi, modri (milica), pa je odgovornost prevzel Jože Kolenc. Ta tajna organizacija Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) se je skozi osebna poznanstva in ob velikem zaupanju med posame- znimi deležniki razširila na vse pokrajine in občine v tedanji Republiki Sloveniji. Že v drugi polovici septembra so v strogi tajnosti potekali transporti orožja v na novo vzpostavljena tajna skladišča. Nad noč- nimi transporti je bdela tedanja milica in odpravljala vse morebitne težave na poti do končnih lokacij. Imamo državne praznike, ki nas spominjajo na nastanek naše dr- V pokrajinskem vodstvu MSNZ Ljubljana okolica je bil določen za žave, že bližnji dan samostojnosti in enotnosti je eden tistih, ki nas načelnika Vrhničan Elo Rijavec in Bojan Končan za njegovega name- spomni na prelomne odločitve slovenskega naroda, ko smo se z ne- stnika. V tedanji občini Domžale je bil za načelnika MSNZ imenovan verjetno enotnostjo odločili, da hočemo živeti v svoji lastni državi. Dominik Grmek, za njegovega namestnika pa Milan Narat. Ob takih prilikah se moramo zavedati, da sicer živimo v dobi pre- V tedanji občini Domžale so bile na novo ustanovljene enote MSNZ, tiranega egoizma, a kljub temu državni prazniki niso le dela prosti ki so bile sestavljene po krajevnem principu in so se nekateri pripa- dnevi, temveč simbolni trenutki, ki udejanjajo zavedanje o narodovih dniki med seboj že poznali. Vsa njihova oborožitev se je nahajala v koreninah in vrednotah, ki so nas krasile v obrambi naše domovine in tajnih skladiščih, ki so bila v bližini na novo izbranih mobilizacijskih nam še naprej omogočajo, sožitje, spoštljivost in pravičnost. zbirališč. Vse to orožje in oprema je bila uporabljena v juniju 1991, ko se je osamosvojila Slovenija. Besedilo in foto: Janez Gregorič december 2025 | 25 Iz župnije Božično praznovanje v župniji Trzin Božič je pred vrati, zato objavljamo več informacij glede božičnega SVETI VEČERI: 24. in 31. 12. ter 5. 1. praznovanja. Med prazniki so včasih urniki nekoliko spremenjeni, zato prosim, da si skrbno ogledate čas in kraje božičnega praznovanja, da SREDA, 24. 12. maša ob 17.30 boste dobro obveščeni. SREDA, 31. 12. maša ob 8.00 Vabljeni na blagoslov konj, rejcev in jezdecev, ki bo na praz- PONEDELJEK, 5. 1. maša in blagoslov ob 19.00 vode, krede in nik sv. Štefana, v petek, 26. decembra, ob 10. uri pred župnijsko kadila cerkvijo v Trzinu. BOŽIČNO PRAZNOVANJE Novo leto, ki prihaja, bo za našo župnijo in tudi Prostovoljno ga- BOŽIČ, SREDA, 25. 12. polnočnica ob 00.00 silsko društvo Trzin jubilejno. Vsi skupaj bomo praznovali. To je lepa maša ob 9.00 priložnost za pogled nazaj in tudi kakšno prevetritev. Ena takih bo ŠTEFAN, dan maša ob 9.00 prenovljena spletna stran župnije, prilagojena in prijazna za pametne samostojnosti telefone, ne le za računalnike. Obenem bosta na novi strani možnost naročanja sv. maš v preko spleta v danih terminih in tudi brezgoto- NOVO LETO, Marija maša ob 10.00 BM vinsko kartično darovanja za župnijo, dovolj bo vaša predplačniška ali kreditna kartica. Kaj več o tem pa v naslednji številki Odseva, ko nam SV. TRIJE KRALJI, 6. 1. maša ob 19.00 bo Miha Bevk, ki vse to požrtvovalno ureja, predstavil novosti in podal podrobnejša navodila. Ob koncu leta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v župniji: Vsem želimo blagoslovljene in mirne božične in novoletne članom in članicam župnijskega pastoralnega sveta, ključarjema, go- praznike, v novem jubilejnem letu 2026 pa obilo modrosti, da spodarskemu svetu in vsem, ki pomagate v cerkvi pri bogoslužju: mi- bomo odgovorni kristjani in pošteni državljani. nistrantom, pevcem, zborovodkinji in zborovodji ter organistom, vsem, ki pomagate pri krašenju in čiščenju ... Bog, ki vidi na skrivnem vaša Župnik Boštjan in duhovni pomočnik Bogdan s sodelavci dobra dela, naj vam vsem bogato poplača. V SPOMIN »Ni te več med nami, a v našem svetu si ostal – v spominih, ki jih ne more vzeti nihče.« 16. decembra 2025 bo minilo leto dni, odkar se je poslovila ZAHVALA naša draga Ob izgubi našega dragega očeta Petra Pelana st., ki nas je zapustil Rozi Kmetič – Tajčarjeva julija, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali Spomin nanjo nas še vedno spremlja ob strani, nas tolažili z dobrotami srca, besedami sočutja in lepimi v drobnih trenutkih vsakdana, spomini nanj. v besedah, ki jih je rada povedala, Posebna hvala župniku gospodu Gučku za tople in sočutne besede in v občutku domačnosti, slovesa ter Pogrebnim storitvam Vrbančič za spoštljivo in skrbno ki ga je znala ustvariti. izvedbo pogreba. Hvala tudi prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z molitvijo, cvet- Naj počiva v miru. jem, svečami, prisotnostjo ali tiho gesto počastili njegov spomin. Vsi njeni. Vsi njegovi 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Od tu in tam Pisma bralcev Apatičnost ob kloriranju pitne vode V Odsevu sem prebral prispevek, v katerem se prebivalci blokov pri- Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na problem kloriranja pitne tožujejo nad obupno pitno vodo iz pipe, ki smo jo bili deležni poleti. vode gledajo po mojem mnenju precej specifično v polomljeni sloven- Hvaležen sem občanom Trzina, da so opozorili na to težavo. Težava ni ščini: » …Več rezidualnega klora ko v vodi ostane, bolj neoporečna je omejena le na bloke T3, ampak je prisotna v vsem Trzinu in verjetno voda« … Mislim, da imamo zdaj, ko pijemo vodo iz pipe, ki ne smrdi po tudi v celotnem vodovodnem omrežju Prodnika. kloru, veliko bolj zdravo vodo kot pa ob kloriranju. Tudi sam sem trpel, ko sem držal v roki kozarec vode iz pipe, ki je za- NIJZ bi nam veliko bolj koristil, ko bi izvedel monitoring vseh sloven- udarjala po kloru, okus pa je bil temu primeren. Pomagali smo si s to- skih vodovodnih omrežij, s čimer bi nam dali tekoče podatke o vseb- čenjem vode za pitje v vrče, kjer se je vonj po kloru po nekaj urah omilil. nosti klorovih spojin, ki so tam dodane. Potem bi se državljani Slove- Neprijetno sem se počutil tudi, ko sem se prhal ob vonju po kloru, kot nije veliko lažje odločali, kako naj zmanjšajo tveganje za svoje zdravje, bi bil v kakšnih toplicah. Klorirana voda bi mi bila lažje sprejemljiva, če ali z uporabo raznih filtrov ali nakupom ustekleničene vode. Žal je klor bi imeli podobno klorirano vodo v Ljubljani, kjer so neprimerno daljše nujno zlo, zato naj ga bo v naši pitni vodi čim manj. Upam, da nas bo trase vodovodov in neprimerno večje koncentracije stanovanjskih blo- občinsko vodstvo podprlo pri odpravljanju težav s pitno vodo. kov. V Ljubljani pri pitju vode iz pipe nisem zaznal kloriranja. Peter Kralj V čem je torej težava, da imamo v Trzinu toliko slabšo pitno vodo kakor v Ljubljani? Pošteno bi bilo, da bi nas javno komunalno podje- Pojasnilo uredništva tje Prodnik na svoji spletni strani redno obveščalo o količini klorovih Podrobni podatki o meritvah se nahajajo na spletni strani https:// spojin, ki jih dnevno dodajajo naši pitni vodi. Te podatke seveda imajo, www.prodnik.si/oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode in so če jih nimajo, smo lahko samo še bolj zaskrbljeni. Mislim, da imamo javno objavljeni v letnem poročilu in v poročilih za vsak mesec leta porabniki pitne vode, ki jo dobimo iz vodovoda, pravico vedeti o njeni posebej. JP Prodnik o oskrbi z vodo letno obvešča prebivalce občine kakovosti v konkretnih številkah, ne pa v pavšalnih ocenah, da pijemo Trzin tudi s člankom v Odsevu. Zadnji je bil objavljen v aprilski številki neoporečno vodo. s podatki za leto 2024 in je na voljo na http://www.trzin.info/assets/ V obravnavanem prispevku v Odsevu je objavljeno tudi mnenje NIJZ, odsev/odsev_2025/odsevapril2025web.pdf. Poklon dnevu prijaznosti Prijaznost začutimo, sprejemamo in dajemo v različnih oblikah – s to- plim stiskom roke, iskrenim nasmehom, tudi z ljubečim objemom. Naj- pogosteje jo izkazujemo ljudem, ki so nam blizu, čeprav si jo zaslužijo tudi ljudje, ki v naše življenje vstopijo le za trenutek ali dva. Kot opo- mnik, da bi morale biti geste prijaznosti del našega vsakdana, je bila v letu 1998 podpisana Deklaracija o prijaznosti, ki je za dan, ko naj bi prijaznost še posebej zavela med nami, določila 13. november. Odtlej se 13. novembra vsepovsod po svetu delijo rumene cvetlice, ki še krepijo namen in pomen gibanja prijaznosti. Slednje se je najprej razširilo po Kanadi, ZDA in Singapurju, kaj hitro pa je osvojilo tudi druge države sveta. Ponekod so te cvetlice zamenjali drugi izkazi prijaznosti, tudi pisano obarvani kamenčki, ki jih zadnja leta okoli 13. novembra često opazimo tudi v Trzinu in okoliških občinah. Humanitarček je namreč v letu 2014 prijaznost ponesel na novo raven in se namesto podarjanja cvetja odločil za širjenje prijaznosti z obarva- nimi ročnimi izdelki. Pri širjenju prijaznosti tako danes sodeluje več sto vrtec in šol, vključenih je tudi večje število podjetij, pogosto pa s svojim prijaznim prispevkom vrste krepijo tudi številni posamezniki. Prvotni cilj je bil s kamenčki prijaznosti preseči številko 10.000, a je projekt že v času pandemije presegel mejnik 20.000 in tako postal vo- dilni tovrstni projekt na svetu. Prijaznost, ki jo še vedno najbolj začutimo s pristnim stikom, tako vsako leto – v vrtcih, šolah, na sedežih podjetij in tudi v domačih hišah – še bolj zasije s temi poslikavami. Najlepše pri tem je, da se gibanju lahko pridruži vsakdo – kjer koli, ne le ob uradnem dnevu prijaznosti, marveč kadar koli v letu. Vsakdo lahko poišče kamen- ček, ki zaradi svoje sivkaste površine sprva morda ne izstopa, ko pa je ozaljšan z barvitimi motivi, ko mu dodamo različne barvne odtenke, pa takoj pritegne pozornost. To velja tudi za prijaznost: kot lahko podarimo ozaljšan kamenček, tako lahko poklonimo prijazen nasmeh. 13. november naj nam služi le kot opomnik, da nas prijazen pozdrav in iskren objem ne staneta ničesar. Da ju lahko podelimo kadar koli in kjer koli. S komer koli. Ne vzame nam ne časa ne energije, nekomu pa morda takšna malenkost v trenutku polepša dan. Včasih je že naj- manjši poklon prijaznosti dovolj, da komu zaigra srce. Barbara Kopač december 2025 | 27 Okolje Iz dresnika je nastal papir Delavnico izdelave papirja, ki je v okviru projekta Posvoji invazivko potekala v prostorih AIA – Mladinskega centra Mengeš, Slovenska cesta 28, je pripravilo društvo Trajna, ki deluje v okviru Kulturnega društva Krater iz Ljubljane. Na krajšem predavanju so nam predstavili, kako poteka ročna izdelava papirja iz japonskega dresnika. Organizi- rajo tudi poučne delavnice za otroke v okviru Male šole urbane eko- logije. Na delavnici smo se udeleženci preizkusili v spretnosti izdelave papirja. Na ogled je bila tudi razstava njihovih izdelkov iz papirja iz invazivnih in tujerodnih rastlin. Po uvodnem predavanju je enaidvajset udeležencev iz vnaprej pripravljene Besedilo in foto: Maja Brozovič mase, v kateri so bila izključno vlakna japonskega dresnika, močno invaziv- ne rastline, izdelovalo ročno narejene pole papirja, ki pa jih je potrebno še posušiti in stisniti v preši. Zadrževalnik na Tunjščici komaj 2029? Večja poplavna varnost tudi za Trzin Letos so izvajalci v Mengšu le dokončali vtočni objekt na Pšati v bližini tamkajšnjih smučarskih ska- kalnic. Tudi Trzinci si ga lahko ogledamo, saj vodita mimo priljubljeni kolesarska in pešpot ob Pšati. Dela so potekala v okviru ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Med najpomembnejšimi ukrepi je bilo reduciranje pretoka skozi zapornico vtočnega objekta. Gre za skoraj trikratno zmanjša- nje odtoka na vtočnem objektu, ki ga predstavlja betonska vtočna tabla, nekoč lesena zapornica (!). Poleg tega so izvedli še urejanje brežin sta- re Pšate (od vtočnega objekta dalje) in nje- nih desnih pritokov ter poplavnega nasipa raz- bremenilnika Pšate (kanal Nova vtočna zapornica z zadnje, odtočne strani; na drugi strani nasipa je Topole–Jarše) in manjše kanal Pšata–Jarše, ki odvaja vodo v strugo Kamniške Bistrice. Pšata se izliva protipoplavne ukrepe v Zapornica ima betonsko oziroma fiksno pre- vanjo južno od Beričevega, tik pred njenim sotočjem s Savo. Mengšu. Nedokončana livno tablo, ki skrbi za to, da tudi ob visoki gladini vode iz kanala Topole–Jarše odteče v je ostala predvsem ure- strugo stare Pšate le del vode. stanovanjske stavbe niso več poplavno ogrožene. Pri tem so upo- ditev dodatnih razlivnih števali tudi naključno sovpadanje pretokov na stari Pšati in njenih površin nad Mengšem, za katero bodo poskrbeli s pomočjo suhih desnih pritokih. zadrževalnikov. Tudi za Trzince zagotovo najpomembnejši je suhi Zapleta pa se pri suhem zadrževalniku na Tunjščici. V začetku no- zadrževalnik na Tunjščici. vembra se je v Komendi na protestnem shodu za gradnjo zadrževal- V analizi poplavnega dogodka v občini Mengeš, izdelalo jo je pod- nika poplavnih vod zbralo okoli 200 ljudi. Vlado so pozvali, naj pospeši jetje TEMPOS d. o. o. iz Ljubljane (isto podjetje je pripravilo tudi gradnjo zadrževalnika, saj je ta ključen med ukrepi za zmanjšanje hidrološko hidravlični elaborat za rekonstrukcijo vtočnega objekta), poplavne ogroženosti. Civilno iniciativo (v Trzinu jo že imamo) so us- je navedeno, da ob poplavah v začetku avgusta 2023 vtočni objekt tanovili po močnem deževju konec oktobra, saj so bili vodotoki spet ni v zadostni meri omejeval dotoka v strugo stare Pšate. Pretok napolnjeni do vrha. Direkcija za vode je že pred protestom objavila skozi vtočni objekt je znašal 10 m3/s. Pretok stare Pšate skozi predviden terminski načrt gradnje zadrževalnika. Do junija 2027 naj Mengeš je bil na vrhuncu tedanjih poplav ocenjen na 45 m3/s. Za bi pripravili dokumentacijo, pridobili zemljišča in gradbeno dovolje- primerjavo, strugotvorni pretok (pretok, pri katerem gladina vode nje. Graditi naj bi začeli oktobra 2027 in gradnjo končali marca 2029, sega – pri naravno oblikovanih vodotokih – do roba struge), ki je objekt pa naj bi v upravljanje predali aprila 2029. V direkciji so pouda- na tem mestu med 7 in 12 m3/s, je bil takrat večkratno presežen. rili, da bo z gradnjo suhega zadrževalnika Tunjščica omogočeno delno Z rekonstrukcijo vtočnega objekta so zmanjšali pretočno odprtino zadrževanje pretoka iz Tunjščice v Pšato, kar bo zelo pripomoglo k in omejili dotok vode v staro Pšato. Pretok so ob določitvi stole- izboljšanju poplavne varnosti naselij Moste in Suhadole. Poleg tega tnega pretoka (Q100) reducirali z 10 m3/s na 3,5 m3/s. Z dokaj pa se bo povečala tudi poplavna varnost na območjih občin Mengeš, majhnim posegom so tako zelo izboljšali poplavne razmere vzdolž Trzin in Domžale. stare Pšate skozi Mengeš vse do Trzina, kjer pri pretoku Q100 Besedilo in foto: Miha Pavšek 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vremenska s(e)kir(i)ca Vremensko prijazni listopad November je tisti mesec v letu, ko se veselimo mladega vina in uživamo v plodovih jeseni, ob tem pa se zavedamo, da prihajajo najbolj tem(ač)ni dnevi, ki se jim moramo upreti, kakor pač kdo ve in zna. Raje kot v materialnem v duhovnem in socialnem smislu, pa čeprav je preostanek leta za marsikoga bolj stresen vse druge dni v letu. Več pozornosti si v tem času zaslužijo vsaj naši najbližji in tisti, na katere smo čez leto pozabili – nenamerno in namerno. Na srečo svetloba ni enoznačna, saj ima mnogo pojavnih oblik; ob koncu leta se moramo oprijeti tiste, ki je v naših glavah in srcih, ker smo v tem času prikrajšani za vidno. Tudi v tem času vreme poskrbi za naša čutila – in pogosto tudi za srce! Ker ga ne znamo napovedati za toliko vnaprej, kot traja oddaja besedila za prispevek, ki ga berete, pa vse do izida tiskane različice glasila, je bolj zanesljivo, da glede vremena pov- zamemo tisto, ki je že za nami. Po preliminarnih podatkih je bil letošnji november na državni ravni povprečno topel in namočen, sonca pa je Naj bo tudi v prihajajočem letu 2026 čim več radostnih dni, za marsikoga bilo precej več kot običajno. Odklon temperature zraka od povprečja tudi s pomočjo »pasje radosti«! Na sliki je že novembra zasnežena Kranjska primerjalnega obdobja 1991–2020 je bil na državni ravni –0,1 °C, zato reber, v ozadju Ojstrica (2350 m). se letošnji november uvršča celo v zgornjo polovico novembrov po letu smo imeli kar tri četrtine več sončnih ur od dolgoletnega povprečja, na 1950 glede na odklon od dolgoletnega povprečja. letališču Brnik in v Ljubljani več kot 30 s soncem obsijanih ur presežka! Že drugi mesec zapored smo bili – sicer malenkost, a vendarle – pod Število dni z meglo ni doseglo desetice, celo v sosednji prestolnici, ki je povprečjem, kar v zadnjih desetletjih ni prav pogosto, sploh glede na še bolj znana po trdovratni megli, so jo imeli le devet novembrskih dni. zdajšnje naraščanje temperature zraka po svetu. November je bil na Spomnimo, takšno število novembrskih dni s (skoraj) celodnevno meglo ravni države zelo blizu povprečja primerjalnega obdobja, saj je bil ka- ni nič posebnega. Zaradi lepega vremena pa smo lahko vendarle zazna- zalnik višine padavin 102-odstoten, kar ga prav tako uvršča na sredino li precej več dni, ko so nas »zadimili« sosedje ali pa smo se kar sami. To razvrstitve novembrov po namočenosti. Ker uvrščamo k padavinam nam kažejo povišane dnevne vrednosti PM delcev, ki jih lahko vsi bolj tudi sneg, je na mestu ugotovitev, da je bil letošnji november običajno občutljivi na slab zrak zaznavajo z oteženim dihanjem in pogostejšim zasnežen, a marsikje z veliko razliko med obema polovicama meseca. pokašljevanjem. V prvi polovici skoraj nikjer po Sloveniji razen v delu visokogorja ni bilo Lahko smo še tako ekološko ozaveščeni in disciplinirani in priključeni snežne odeje, nato pa je od 17. do 25. novembra v gorah zapadlo precej na daljinsko ogrevanje – v vsakem naselju ali njegovem delu imamo snega (20–120 cm). V tem obdobju je dvakrat snežilo tudi v nižinah, nekaj izjem, ki potrjujejo pravilo, saj se iz njihovih dimnikov kadi gost in zlasti v osrednjem, južnem in jugovzhodnem delu države, a je le red- ne le bel dim. Če ne verjamete, si oglejte fotografije v časovnih presled- kokje zapadlo več kot pet centimetrov snega. Na Kredarici so konec kih za katero od slovenskih dolinsko kotlinskih podeželskih in mestnih meseca (26. novembra) izmerili 133 cm, na Zelenici pol metra (samo- naselij (priporočam FB-stran Matevža Lenárčiča, slovenskega pilota, dejna postaja) in na Voglu 42 cm snega. alpinista, letalskega fotografa in avanturista), ki vam bodo to potrdile: Letošnji november je bil izjemno osončen (za večino še vedno premalo bolj onesnažena so podeželska. Marsikdo si ne more privoščiti drugač- oziroma prekratko …), na ravni države s kar 153 odstotki (več kot polovi- nega ogrevanja, vendar so med »packi«, ki onesnažujejo zrak nad bival- co nad dolgoletnim, to je pričakovanim trajanjem sončnega obsevanja), nimi deli naselij, tudi taki, ki bi to lahko spremenili. Takoj ko posežemo kar je minuli mesec uvrstilo med štiri najbolj sončne novembre od leta v njihovo »kurilno ogrevalno svobodo«, pa smo že na mejnem področju, 1961. Čeprav smo imeli več kot 20 dni s padavinami (samo nekajkrat imenovanem pravica do demokracije. O dolžnostih v zvezi v kakšni dru- je padlo v enem dnevu več kot 20 milimetrov), je bila njihova skupna gi rubriki in mediju – naj bo za letos dovolj »vremenovanja«. količina le za desetino večja od dolgoletnega povprečja. Nasprotno pa Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OSNOVNE ŠOLE TRZIN (november 2025) Kazalnik Podatek Niz/datum/čas Povprečna temperatura zraka (°C) 5,8 1.–30. 11. Najvišja temperatura zraka (°C) 18,5 2. 11./13.02 Najnižja temperatura zraka (°C) –4,4 29. 11./6.00 Največja dnevna temperaturna razlika (Tmin/Tmaks, v °C) 13,9 (16,1/2,2) 13. 11. Število hladnih/ledenih dni (T min ≤ 0 °C/T max ≤ 0 °C) 7 / 0 1.–30. 11. Število dni s padavinami (≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 22 / 8 / 4 1.–30. 11. Največja dnevna količina padavin (mm v 24h) 35,8 25. 11. (0.00–24.00) Mesečna količina padavin (mm) 146 1.–30. 11. Količina padavin v letu 2025 (mm) 1409 1. 1.–30. 11. Največja hitrost vetra (km/h) / smer 37,0 / SZ 3. 11./1.56 Vir: http://trzin.zevs.si (meni Statistika) december 2025 | 29 Oglasi Celotna ekipa Mesnice Pr’ Kmetič Vam, dragim bralcem in cenjenim strankam, vsem želimo vesele Božične praznike ter srečno, uspešno in predvsem zdravo 2026! Zaupajte v svoj sluh vedno in povsod Okvara sluha vas ne sme ovirati, da ne bi živeli polnega in aktivnega življenja vsak dan. Beltone slušni aparati so vaš zanesljiv partner. Udobni in skoraj nevidni, prilegajo se obliki vsakega ušesa (tudi pri športu) Do 30 ur uporabe z enim polnjenjem v polnilcu (so brez baterij), enostavno upravljanje s telefonom. Čist zvok iz drugih naprav neposredno v slušni aparat (npr. TV, radio, GPS) Mikrofona nameščena na aparatu in v ušesu ustvarjata skoraj naraven zvok. Odporni proti vlagi, potenju in umazaniji. Podpora na daljavo kadarkoli jo potrebujete. Prisluhnite življenju Za več informacij, brezplačno kontrolo sluha in preizkus slušnih aparatov pokličite: 05 393 6775 NOVA GORICA, Erjavčeva ulica 30, Nova Gorica POSTOJNA, Prešernova 1, Postojna T: 05 393 6775 BREZOVICA, Tržaška cesta 495 M: 031 601 581 www.slusniaparati-beltone.si Smo pogodbeni partner ZZZS-ja. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin oglasno sporočilo oglasno sporočilo Oglasi Veljavnost od 4. 12. 2025 do 19. 1. 2026 www.lekarnaljubljana.si DOMAČA VITAMINI IN MINERALI PROPOLIS 150 PRŠILO ZELIŠČNA GRENČICA Prehransko dopolnilo z vitamini in Alkoholna raztopina suhega izvlečka Prehransko dopolnilo z vodno- minerali v obliki tablet, 30 tablet. propolisa, standardiziranega etanolnimi izvlečki zelišč, 220 g. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za na flavonoide, 20 ml. uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 17,13€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,44€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 6,43€ cena s Kartico zvestobe 11,99€ + POPUST: 3 3,72€ + POPUST: POPUST: 30% 1 50% 4,82€ + 1 25% MAZILO ZA USTNICE NEGOVALNA KREMA BALZAMIČNE KAPLJICE Mazilo za ustnice z jojoba MALČEK OIL OF THE KING oljem je namenjeno negi Z mandljevim oljem in Vsebujejo kombinacijo eteričnih in zaščiti ustnic, 10 g. izvlečkom prave kamilice za olj njivske mete, mire, čajevca, vsakodnevno nego občutljive bosvelije in rdečega bora, 10 ml. otroške kože, 50 ml. redna cena: 5,73€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 4,30€ cena s Kartico zvestobe s Kartico zvestobe POPUST: 4,58€ + POPUST: 1 20% 3,44€ + POPUST: 1 20% 25% Za več informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 4. 12. 2025 do 19. 1. 2026 oz. do prodaje zalog. VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI 30% POPUST NA VZMETNICE na 0% ravni IN LEŽIŠČA la na ležalna povr 00% NARA Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon Ihan: Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. december 2025 | 31 Piramid 10 VNO oglasno sporočilo oglasno sporočilo 1 tek s šin a Oglasi JESENSKE UGODNOSTI DO EUR *Jesenska ugodnost za modela Vitara in S-Cross vključuje 1.000 evrov popusta na priporočeno maloprodajno ceno po ceniku pri modelu S-Cross in komplet zimskih pnevmatik na aluminijastih platiščih ter 380 evrov popusta na priporočeno maloprodajno ceno po ceniku pri modelu Vitara in komplet zimskih pnevmatik na aluminijastih platiščih. Akcija velja do 31.12.2025. Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2 po WLTP meritvah: 5,3-6,4 l/100km in 119-144 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0042- 0,0242 g/km, trdi delci: do 0,00018-0,00027/km, število delcev: do 0,88-1,63 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Jamstvo 3+7 let zajema tovarniško garancijo Suzuki (3 leta oz. 100.000 km, kar nastopi prej) in jamstveno obdobje Suzuki Hybrid PRO/PRO+ (do konca 10. leta oz. do 200.000 km, kar nastopi prej). Avto Aktiv E: info@avto-aktiv.si Avto Aktiv E: info@avto-aktiv.si LjLujubljalnjaskan cseskta 2 4c esta 24 T: +386 1 56 05 800 T: +386 1 56 05 800 SI-1236 Trzin avto-aktiv.suzuki.si SI-1236 Trzin avto-aktiv.suzuki.si 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin oglasno sporočilo