Pojmina Ptjjganauv^goloviBt Maribonni Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 233 Maribor, sreda 14. oktobra 1931 » JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, un Račun pri poStnam Sak. zav. v Ljubljani it. 11.400 Velja mesečno, prejokan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglaai po larlfu Oglata eprejama tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, PreSernova ulica St. 4 Inozemski tisk o naših volitvah Kljub temu, da tarejo Evropo prav sedaj druge skrbi gospodarskega, socialne ga in političnega značaja, se tisk vendar zanima tudi za naše volitve v narodno skupščino. Razen onih listov, ki so nam bili iz znanih vzrokov vedno nasprotni, so vsi drugi z odobravanjem pozdravili uašo novo ustavo in razpis volitev kot znak uspeha šestojanuarske politike in napredujoče konsolidacije. Nekateri po stavljajo ureditev notranjega političnega življenja v naši državi celo kot primero, vredno posnemanja. Časi, ki jih preživ Ijamo, zahtevajo enotno voljo v vodstvu držav in narodov in izredne ukrepe, ki edini lahko preprečijo razna iznenadenja in poostritve. Londonske »Times« so temu vprašanju posvetile nedavno obsežen Članek, v katerem govore najprej o razvoju naše notranje politike v Zadnji dobi, nato pa prehajajo na volitve. Odkrito priznavajo, da je bilo nujuo potrebno, da se likvidira nekdanje strankarsko stanje, ki je delilo narod na plemena in vere ter onemogo čalo nastanek velikega, . vsedržavnega političnega pokreta. Nove volitve bodo imele to zaslugo, da bodo ustvarile ho-mogono narodno skupščino in z njo jugo-siovensko stranko. V tej narodni skupščini ne bo prostora za partikularizem in regionalizem, gledala bo enako na vse probleme naroda in države. Naučila bo ljudi misliti Široko, s stališča višjih interesov. Če bo jugoslovenski narod pravilno razumel pomen teh volitev, potem je mogoče že sedaj reči, da so bili vsi spori med Hrvati in Srbi le zgodovinska preteklost. Pariški »Matin« je obravnaval v eni svojih zadnjih številk naš novi volilni zakon in priznal, da je le logična posledica intencij pelikih patriotov. Mlada Jugoslavija, ki je nastala iz ruševin dveh nekdaj mogočnih držav, zastarele Turčije in bolehne habsburške dvojne monarhije, potrebuje za svoo notrahjo konsolidacijo in napredek pred vsem miru. Odstraniti je treba politične, plemenske, verske in kulturne plotove, ki so še pred dobrimi desetimi leti delili narod In državo na male drobce. Nove volitve streme prav za tem. Prvič odkar obstoja svobodna In zedinjena Jugoslavija, bo šel jugoslovenski narod v volitve brez starih predsodkov in strasti. Zato 'bodo volitve 8. novembra lahko zgodovinski dogodek, Prav tako važen kakor je bil akt 1. decembra 1918. in 6. januarja 1. 1929. BukareŠka »Dimineata« pozdravlja posebno dejstvo, da je z vseh strani Jugoslavije bila izražena želja, da bodi nosilec vsedržavne liste ministrski predsednik Živkovič. S tem,je podana najboljša Franclja, da se temelji, ki so Jugoslaviji Prinesli sedanjo urejenost, ne le ne bodo ^va porušili, ampak da se bo prav na •Mn gradila stavba nove bodočnosti. Gr-^ dnevnik »Elefteron Vima« proslavlja jflodro politiko kralja Aleksandra, ki je ®rvl in največji patriot v svoji domovini. tl il!evarnem u’ k* Pretresa svet, je ooila Jugoslavija vladarja, ki ga bo mo-a pravilno oceniti šele zgodovina. Na- Pred odložilnim glasovanjem v nemškem parlamentu SOCIALNI DEMOKRATI BODO GLASOVALI PROTI NEZAUPNICI, KI JO PREDLAGAJO RADIKALNI NACIONALISTI BRUNINGOVI VLADI. BERLIN, 14. oktobra. Včerajšnja vladna izjava in govor kancelarja Briininga sta v mnogih ozirih razpršila pomisleke in dvome ter razčistila položaj glede na bodočo usodo sedanjega kabineta. Socialno-demokratski državnozborski poslanci so se oclločili glasovati proti vsaki nezaupnici. Po dolgih posvetovanjih je socialistična frakcija sklenila glasovati posebno proti vsaki morebitni nezaupnici Briiningovi vladi. Govor državnega kancelarja v parlamentu ni dal socialnim demokratom nobenega povoda, da bi nastopili proti Briinlngu. Sestanek desničarskih elementov v Harzburgu, ki je zbral, vse nacionalne opozicionalne elemente, je pokazal, da se pripravljajo- narod ni socialisti s težko industrijo in agrarci na odločilen udarec proti delovnemu ljudstvu. Socialni demokrati se spričo teli razmer vidijo primorani preprečiti inflacijo, ker bi ta najtežje prizadela malega človeka. Nočejo pa tudi dopustiti, da bi se zrušila sedanja socialna zakonodaja, s čemur bi se silno poslabša:] položaj delovnega ljudstva. Nacionalna opozicija je vložila predlog o nezaupnici Briiningovi vladi. O predlogu se bo glasovalo že v petek, najpozneje v soboto. Verjetno je, da bo nemški državni zbor še 4a teden odgoden, in sicer najbrže do januarja ali februaria 1932. Vojna vseh oroti vsem POTREBA VSESTRANSKE SODOBNE ORIENTACIJE. PRAGA, 14. oktobra. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel zadnje dni več posvetovanj z narodnimi socialisti. Ob tej priliki je izrekel tudi važen političen govor, v katerem je opozarjal, da ni bil položaj niti med svetovno vojno tako težek kakor dan današnji. Gospodarska kriza se vedno bolj širi in podoba je, da se dobesedno izpolnjuje reklo: Vojna vseli proti vsem. Položaj je zelo težek in produk cija, ki je ni mogoče omejiti z današnjim obsegom kupovanja, bo naposled izzvala težke borbe. Prišel je čas. ie zaključil zunanji minister, ko velja postaviti napredek družbe na čisto no- ve temelje. Ti temelji morajo bit! v jedru demokratski, v izvršitvi pa socialistični, kajti samo na ta način je mogoče najti izhod iz sedanjega težkega stanja. PRAGA. 14. oktobra. Guverner češkoslovaške Nar. banke Pospišil, ki se trenutno mudi v svojstvu člana komisije Društva narodov na Madžarskem. bo v kratkem odpotoval v Pariz, kjer bo započel pogajanja o otvoritvi francoskega kredita češkoslovaški državi. Gre za kredit v iznosu 600 milijonov francoskih frankov, katerega bodo Francozi dovolili Narodni banki v Pragi. Katastrofalen požar v Sisku V TREH OGROMNIH SKLADIŠČIH JE ZGORELO 350.000 kg SENA. SISEK, 14. oktobra. V Sisku gori že par dni velikanski požar, ki je buknil v skiadiščih sena bratov Weiss. Takoj ob izbruhu požara so prišli na mesto gasilci in zdelo se je, da se jim bo posrečilo obvladati nesrečo. Tedadci pa je v sodih za gašenje zmanjkalo vode in ko je bilo prvo skladišče upepeljeno, je začelo goreti še drugo in tretje skladišče. Zdaj je bilo gašenje močno otežkočeno, ker se je zavilo gorišče v goste oblake dima. Ko je zgorela streha, je imel ogenj prosto pot in je strašno pustošil. Splošno pomanjkanje vode je nesrečo pospešilo in razširilo. — Požar je trajal ves dan in vso noč in še zdaj so gasilci zaposleni z gašenjem pogorišča. Smrad dima in ognja se širi daleč naokoli. Zgorela so tri skladišča, dolga 24.50 In 60 tn. V njih je bilo 350.000 kg stisnjenega sena, več stiskalnic za seno in motorna priprava za seno znamke »Itala«. Škodo cenijo na 700.000 Din ter je večinoma pokrita z zavarovalnino. Zaradi katastrofalnega pomanjkanja vode pti tem požaru so prebivalci Siska izno-va pokržaniii vprašanje novega hidranta. KONEC »NAUT1LA«. OSLO, 14. oktobra. Wilkinsovo podmornico »Nautllus«, s katero je priredil raziskovalec ekskurzijo na severni tečaj, so v torek popoldne potopili v Stavahgerju, štiri milje od bresa. Navzoči so bili uradni zastopniki Amerike !n Norveške ter znani raziskovalec profesor Sverdrup. rodna skupščina, ki bo izvoljena dne 8. novembra, bo pomenila začetek nove dobe v največji balkanski državi. Varšavski list »Unia« je pa objavila članek z značilnim tiašlovom »Jugoslavija gre naproti veliki bodočnosti«. V tem članku pravi, da je režim 6. januarja dosegel presenetljive uspehe in Jugoslavija je preživela trenutke, ki so odločilni za njeno bodočnost. Z novo ustavo se vrača demokratična vladavina. Nova ustava in uovi volilni zakon preprečujeta povratek k prejšnjim strankam, ki so se s svojim Ozkosrčnim efcoizmom posluževale samo zgodovinskih in plemenskih gesel. Edin-stveha Jugoslavija je popolnoma moderna država in stoji pred veliko nalogo, da utrdi in okrepi slovanstvo na Balkanu.« Tako sodi o naših volitvah tujina, ki gleda nanije trezno in brez postranskih interesov. Zato je dolžnost jugosloven-skega naroda, da tudi sam tako razsodi in pokaže vsemu svetu, da je zares zrel za svobodo in samostojnost. Pomožna akcija u fTlariboru Sinoči se je vršil na mestnem magistratu sestanek v zadevi pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, ki ga je sklical in vodil gosp. župan dr. Juvan. Poleg občinskih svet nikov in zastopnikov mestnih socijal-nih uprav, so bili navzoči tudi zastopniki dobrodelnih društev. Soglasno je bil sprejet uradni predlog glede ustanovitve »Pomožne akcije« za mesto Maribor. Po tem pred logu tvorijo glavni odbor te akcije, ki mu načeluje g. župan, nadomestu-je pa ga predsednik soc. pol. odseka mestnega občinskega sveta g. dr. Strmšek: vsi člani navedenega od- seka, nadalje člani mestnega ubož-nega in mestnega mladinskega sveta ter komisije za podpiranje brezposelnih. Razen tega pa še po en zastopnil? dobrodelnih društev, kolikor ta že niso zastopana v navedenih mestnih so-cijalnih napravah. Upravne posle vodi socijalno-poli-tični urad mestnega načelstva, denarne pa mestna blagajna. Po okrajih se ustanove okrajni odbori, ki jih tvorijo okrajni mestni ubož ni in mladinski predstojniki ter po en zastopnik dobrodelnih društev, zastopanih v glavnem odboru Pomožne akcije. Ti odbori bodo ugotavljali upravičenost do podpor ter predlagali višino in obliko podpor. Društva bodo sicer neokrnjeno de-iovala naprej, ne bodo pa prirejala letošnjo zimo posebnih izrednih zbirk za omiljenje bede, ker spada to izključno le v delokrog. Pomožne akcije, ki bo iz razpolagajočih sredstev podpirala pomoči potrebne. Enotna or ganizacija bo jamčila za to, da ene hi iste osebe ne bodo na več krajih prejemale podpore in da bodo deležni pomoči tudi tisti, ki niso vsiljivi in nimajo dovolj poguma in sposobnosti, da bi našli pot do pravega mesta. Pomoč se bo delila samo v naravi (kurivo, živež, obutev itd.). Pomožna akcija bo izdala poseben oklic na mestno prebivalstvo glede prostovoljnih prispevkov in je pričakovati, da bo našel pri dobrotnikih ugoden odziv. ker bodo s tem razbremenjeni tozadevnih dajatev na vse strani. Navzoči zastopniki društev so akcijo toplo, pozdravili in obljubili svoje sodelovanje. ŠPANIJA folMA VEČ DRŽAVNEGA' VEROIZPOVEDOVAN.IA. MADRID, 14. oktobra, španska ustavodajna skupščina je sprejela z 267 glasovi proti 41 glasovom člen nove ustave, ki pravi, da v Španiji ni državnega veroizpovedovanja. V zvezi s sprejetjem tega člena je prišlo v mnogih španskih mestih do velikih izgredov. Množica je hotela zažgati karmeličanski samostan v Santandre-ju In jezuitsko naselbino v Lerigu. Požig pa je pfeorečila policija. Pri tem je prišlo do srditih pouličnih bojev, v katerih so bile tri osebe ubite, mnogo pa je obležalo težko ranjenih. ZLATO ZA FRANCIJO. PARIZ, 14. oktobra. Prekomornikft »Bremen« in »Berenguaria« sta prispela v luko Cherbourg ter sta pripeljala za več pariških velebank 630 zabojev zlata v vrednosti 1.8 milijarde francoskih frankov. Pustolovščine veselega zastonjkarja Včeraj ob 19. je prišel na glavni kolodvor k šoferju neki mladenič ter najel šoferja za vožnjo v, Ptuj. Šofer ga je pelja v Ptuj in nazaj in ko sta se vrnila v Maribor, je mladenič povabil šoferja še na večerjo v gostilno Evropa. Oba sta lepo večerjala, nenadoma pa je mladenič^izgi-nil, ne da bi plačal ceho in vožnjo. Šofer je moral seveda sam plačati, zaradi vožnje v Ptuj pa trpi škodo 270 Din. — Okoli 20.30 je isti pustolovec najel drugega šoferja za vožnjo v Ptuj in nazaj. Ob 22.30 sta se vrnila v Maribor. Tudi zda sta šla oba na »večerjo«, tokrat v hote »Orel«. Taim se je ponovili dogodek iz gostilne Evrope. Oba sta večerjala, račun je moral plačati šofer, mladenič pa je izginil. Šofer trpi ihodo 280 Din. Faint pa se je hotel še enkrat peljati v Ptuj in je najel ob 23. uri šoferja F. S. Šofer ga je res peljal, v Hočah pa mu je zmanjkalo bencina in je prosil potnika, naj kupi, oziroma plača bencin kot predujem. Zdaj se je začel fant izgovarjati, da nima pri sebi dc. -ja in da bo dobil denar v Mariboru. Šofer ga ni hotel peljati dalje in se je vrnil z avtom . Maribor ter mladeniču rekel, naj se poprej priskrbi z denarjem. Mladenič je res potrkal v Vetrinjski ulici na neka vrata, tod* nihče ni odprl. Šofer, ki je bil že jezen, je svojega potnika na Trgu svobode zaprl v svoj avto in rekel, da ga tako dolgo ne izpusti, dokler mn ne plača vožnje v Hoče. Kopa je šofer zadremal, jo je mladenič odkuril. Ob 4. zjutraj pa je lastnik gostilne »Evrope« šel iz kavarne in nenadoma ozre fanta, ki je zvečer pobegnil iz gostilne. Dal je mladeniča aretirati in tako je cela večerna pustolovščina končala v policijskih zaporih. Policija je ugotovila, da: je zastonjkar identičen z 19'etnim brezposelnim tapetniškim pomočnikom Aloizem Milovcem. Na vesti ima še druge delikte in sicer je dne 9. t. m. ukradel moško dvokolo, v Trgovskem domu pa je ukradel novo zim sko suknjo vredno 600 Din. Volišča v mariborskih srezih Srez Maribor desni breg ima 29 volišč: Činžat (Činžat, Kumen), Črešnjevec (Pre trež, Vrhloga), Dogoše (Dogoše, Rogoza, Sv. Miklavž, Zrkovci), Fram (Fram, Loka, Morje, Ranče), Laporje (Hošnice, Laporje, Vrhole, Žabi jek), Lehen (Lehen, Podvelka), Limbuš (Bistrica, Limbuš, Pekre, Vrhovdol), Makole (Dežno, Jelovec, Sv. Ana), Pečke (Pečke, Sdopno, Štatenberg), Pobrežje, Podova (Podova, Gorica), Poljčane (Lušečka vas, Pekel, Poljčane, Stanovsko), Rače (Rače, JeŠenca), Ruše (Ruše, Bistrica, Lobnica, Smolnik), Slivnica (Slivnica, Orehova vas, Skoke), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica, Kovača vas, Sp. Nova vas, Šentovec, Ritoznoj, Zg. Bistrica), Sp. Hoče (Sp. Hoče, Bohova, Pivola, Pohorje, Razvanje, Zg. Hoče), Sp. Ložnica (Cigonce, Zg. Ložnica), Sp. Foljskava, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc, Recenjak, Rdeči breg (razen Podvelke), Studenci I. in II., Studenice (Studenice, Brezje, Hrastovec, Modraže), Šmartno na Pohorju (Šmartno, Bojtina, Frajham, Kajše, S m rečno, Ošelj), Tezno, Radvanje, Tinje, Zg. Poljskava (Zg. Polj-skava, Bukovec, Gabernik, Ogljenšak, Pokoše). ' Srez Maribor levi breg ima 37 volišč: Sv. Anton v Slov. gor. (Andrenci, Bren-gova, Cogetinci, Čagona, Osek, Smolinci, Sv. Anton, Župetinci), ČermljenŠak (Čer-mljenšak, Selce), Gočova (Gočova, Biš), Jarenina (Jarenina, Polička vas, Pesnički dvor, Vukovski dol), Kamnica (Kamnica, Bresternica, Jelovec, Rošpoh), Krčevina, Košaki, Maribor (Maribor ima II volišč). Nova cerkev (Lokavci, Sladki vrh, Trate, Velka), Selnica ob pravi (Boč, Selnica ob Dravi, Janževa gora, Slemen), Selnica ob Muri (Selnica ob Muri, Ceršak), Spodnja Sv. Kungota (Dobrenje, Gradiška, Na Ranci), Svečina (Svečina, Slatinski dol, Plač), Sv. Ana (Kremberg, Dražen vrh, Ledinek, Rožen-grund, Ščavnica, Zg. Ročica, Žice), Sv. Barbara (Jablance, Korena, Rogoznica, Zimica, Žikarci), Sv. Marjeta ob Pesnici (;Sv. Marjeta ob Pesnici, Dragučova, Grušova, Vosek), Sv. Trojica v Slov. gpricah (Sv. Trojica, Senarska, Sp. Por-čič, Verjane, Zg. Porčič), Sv. Benedikt v Slov. goricalr (Svi Benedikt, Drvenje.* J Ihova, Sv. Trije kralji, Trotkova), Sv. Duh na Ostrem vrhu (Gradišče), Sv. Jakob (Ploderšnica, Sp. Šentjakobski dol, Zg. Šentjakobski dol), Sv. Jurij ob Pesnici (Špičnik, Sv. Jurij ob Pesnici), Sv. Jurij v Slov. gor (Sv. Jurij v Slov. gor., Maina, Partinje, Sp. Gašteraj, Srednji Gašteraj, Žitenca), Sv. Križ, Sv. Martin Nedeljska proslava Frana Levstika preastavi Mariboičanom Levstika in govornika samega, ki je določen, da poda pa zaključeni izdaji Levstikovih zbranih dei tudi zgodovinsko in literarno sliko Fr. Erjavca in S. Grsgoičiča. Preda m-teij dr. Anton Slodnjak je znan kot govornik, ki združi s stvarno besedo pesniški način podajanja. V javnost nastopa redko, tako da se nudi vsakemu Mariborčanu izredna prilik-., da čuje mladega učenjaka, ki bo govoril o Levstiku v nedeljo ob 10. uri v kino Apolo. Smrtna kosa. Davi je umrla v Tomšičevem drevoredu št. 15 Ivana Vole, šolska upraviteljica v pok., stara 69 let. Pogreb bo v petek ob 16. na frančiškansko pokopališče. V Gajevi ulici pa je umrl nocoj ponoči 72-letni upokojeni drž. nameščenec Janez Haas. Pogreb bo v četrtek ob 16. na mestnem pokopališču. V splošni bolnici je umrl 65 letni sodar Franc Kocbek. — Na Teznu je preminula 841etna Elizabeta Kogler. — V bolnišnici je umrl železničar Franc Goričar iz Čreš-njevcev. Postal je žrtev pasje stekline. Oblastna streljačka družina v Mariboru sporoča vsem saveznim streijačkim družinam, da priredi savezna streljačka družina v Guštainju v nedeljo dne 18. oktobra t. i. strelsko tekmo. Tekma prične ob 9. uri zjutraj. Vlak za Guštanj odide iz Maribora gl. kol. ob 5.40 zjutraj Strelci se vračajo iz Guštaiija ob 19.11. Ker bodo tarče postavljene tudi za okoliške strelske družine ter je na ist.h domjo tudi nagrade, vabi oblastni odbor v Mariboru savezne streljačke družine, da se tekme v čim večjem številu udeleže. — Predsednik: po!kovn'k B. nutnikovič- Javna prodaja blaga v carinarnici. Jutri, v sredo ob 9. uri dopoldne bo v mariborski glavni carinarnici javna prodaja raznega blaga. Ponarejeni bankovci v Rušah. Tudi v Rušah so začeli krožiti ponarejeni 100 dinarski bankovci, in sicer sodijo, da so jih prinesli in raztrosili sleparski cigani, ki so sc zadnje dni potikali tam okoli. Ogenj pri Sv. Boifenku. Velik ogenj je izbruhnil v uedeljo pri posestniku Tomažu Muršaku pri Sv. Bol-fenkti v Slov. goricah. Uničil mu !e gospodarsko poslopje in napravil 100.000 Din škode, ki pa je večinoma pokrita z zavarovalnino. Avtomobil zgorel. Sinoči ob 9. zvečer je pri ribniku v Bet-navi zgorel avtomobil iz Gradca. Gasilcev niso mogli o tem pravočasno obvestiti. Ogenj je vozilo popolnoma uničil. Napad. 281etnega učitelja Jos. Kristla iz Sv. iarbare sta včeraj zvečer, ko se je vračal iz vinograda domov, napadla pri Sv. Martinu dva neznana moška ter ga tako ranila z nožem na glavi in na hrbtu, da so ga morali prepeljati v bolnico. Tatvina kolesa. Včeraj ob 16. uri je bilo trgovcu F. Vrečku izpred žganjarne na Trgu svobode ukradeno moško kolo znamke »Wa-fenrad« v vrednosti 1500 Din. — Na sejmišču v Melju so neznani tatovi ukradli posestniku F. Ketišu iz Jakobskega dola moško kolo, znamke »Neger«, vredno 1200 Din. Usoden padec 31etna Danica Zorzut, stanujoča v Smetanovi ulici, je padla tako nesrečno, da si je težko poškodovala nogo. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. Policijska kronika beleži danes 3 aretacije, in sicer je bil aretiran Avgust K. zaradi razgrajen-a in žaljenja varnostnih organov. Alojz Milavec radi prevare in Franc I. radi raz-grajenja. Prijav je bilo 21. pri Vurbegu (Sv. Martin pri Vurbergu, Ciglence, Sp. Duplek, Zg. Duplek, Sv. Peter, Sv. Rupert (Sp. Vo'ičina, Zg. Voličina), Sv. Ilj v Slov. gor. (Sv. Ilj, Cirkni-ca, Kaniža), Sv. Lenart v Slov. gor. (Sv. Lenart, Sp. Žerjavci, Zamarkova, Zg. Žerjavci, Šetarova-Radehova), Zg. Sv. Kungota. Gradbena in uporabna dovoljenja. Mariborski mestni svet je v torek dovolil evangeljskemu ženskemu društvu preureditev dvorišč trakta hiše, Meljska c. 16. Uporabna dovoljenja so se podelila: Francu Marinu za zgradbo priti, stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 46, Jerneju Čebulu za zgradbo visokopritl. stan. hiše v Metelkovi 3. Matiji Zadravcu, za zgradbo priti, stanov, hiše v Aljaževi 15. Ing. Viktorju Vičiču za zgradbo eftonadst. stanov, hiše v Princip. 9. Okrožnemu u-radu za zavarovanje delavcev za zgradbo trinadstropnega uradnega in stanov, poslopja v Marijini ul. 13. Zadnja pot Jelovškega morilca. Rudolfa Mohorka so v torek izročili zemlji na frančiškanskem pokopališču, in sicer na prostoru za samomorilce. Truplo so položili v grob v enostavni leseni krsti. Glavo so mu odvzeli, ker se psihiatri zanimajo za možgane, na katerih bodo študirali zločinske posebnosti morilca. Orkester Kraljeve garde iz Beograda, ki bo koncertiral v Mariboru v soboto, dne 17. t. m. v veliki Unionski dvorani, bo izvajal sledeče točke: Wagner: Predigra k operi »Mojstri pevci Norimberški«. Svendsen: Simfonija D-dur. Gotovac: »Dubravka« svita. Salnt-Saens: »Ples mrličev«. Čajkovski: »Cas-se-Noisette« svita, Binički: »Ekvinocije« predigra. Vsekakor spored izredno bogat, ki se v Mariboru prvič izvaja. Trgatev se je pričela. Mariborska okolica je zadnje dni prijetno oživela. V Kamnici, Št. Petru, v Pekrah in drugod je nastopil veseli čas vinske trgatve. Za grozdje, katerega, so morali pred nekaj tedni zaradi deževja podbirati, je nastopilo v zadnjem času u-godnejše vreme, tako da je pridobilo na sladkorju in bo vinski pridelek izboren. Izlet na Falo priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru v nedeljo, dne 18. oktobra s prvim popoldanskim vlakom.. Na programu je ogled falske elektrarne, peš.izlet po idilično romantični poti v Devico Marijo v Puščavo. Pot bo krajšal izboren harmonikar s poskočnicami. Na skupni izlet so vabljeni člani im po njih vpeljani gostje. V primeru slabega vremena se izlet preloži. Dravski most se popravlja. Dravski most med Vuhredom in Ma-renbergom je že več dni v popravilu. Dela bodo trajala tri tedne. Čez most me sme iti do preklica večja teža od 1000 kg. Živalske kužne bolezni. Kakor razg’aša banska uprava dravske banovine, se je pojavila gniloba če-belne zalege pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Svinjska rdečica se je pojavila v Stranicah pri Konjicah, svinjska kuga v Keniicah, mehurčasti izpuščaj goved v Podigracu-Plaču, steklina pa v Murski Soboti in v Mihafevcih pri Ptuju. S sekiro se je vsekal v levo roko mizarski pomočnik Ignac Emer iz Vetrinjske ulice. Oddali so ga v bolnišnico. Žepna tatvina. Včeraj ob 17.30 je bilo trg. pomočniku Slavku Ribariču na kolodvorski pošti pri oddaji paketov ukradeno iz žepa 50 Din. Občinska trošarina na vino v Dolnji Bistrici. Banska uprava v Ljubljani je dovolila občini Dolnja Bistrica v dolnjelen-davskem srezu pobirati občinsko trošarino na vino, in sicer od 100 1 vina Din 75. KedaJ Je dojenček vesel? če je sit, če more prosto becljati, če njegova skrhna mati namaže vsako rdečo pego na koži s PALMIRA - BABY LA-NOL1NKREMO in prepreči s tem ranitev nežne kože. — PALMIRA-BABY LANO-LINKREMA je pravi zaklad otroške sobe. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 14. oktobra. Zaprto. Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri »Slaba vest« ab B, Petek, 16. oktobra. Zaprto. Sobota, 17. oktobra. Zaprto. Nedelja, 18. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Iz gledališča. V četrtek, 15. t. m. se po* novi Anzengruberjeva kmečka komedija s petjem' »Slaba vest«, ki je zaradi svoje zabavne vsebine ter domačega miljeja v prleški kmečki hiši občinstvu zelo ugaja. Ab. B. — Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«, ki je pri svoji premijeri občin stvo zelo navdušila, se ponovi v nedeljo, 18. t. m. ob 20. uri. Priporočamo predprodajo. Pripravlja se premijera, She-riffove vojne drame »Konec poti«. Dejanje te pretresljive drame se godi v strelskem jarku sredi bojne vihre. Za to predstavo je posodilo kompletno kuliserijo in garderobo »Narodno gledališče« v Ljubljani. Citajte ..VECERNir Draginja Ptujsko sresko načelstvo razglaša: Val draginje je zadel ne samo kon-sumente, ampak tudi producente, zlasti pa kmeta. Notranji vzrok krize tiči v tem, da je razlika med nabavno in prodajno ceno nesorazmerna, ter da se za razne industrijske, obrtne iri druge dajatve in storitve zahtevajo še vedno višje cene iz prejšnjih časov, ki ne odgovarjajo kupni moči kon sumentov. Kakor so se širši sloji konsumentov in poljedelcev morali omejiti na najnujnejše, naj store tudi obrtniki in ostali pridobitni krogi. Časi so takšni, da se mora prav povsod vpoštevati načelo: Zadovolji se z manjšim dohod kom, delaj in štedi. Načelo velja kot priporočilo in svarilo za vse obrtnike brez izjeme, t. J. za industrijalce, rokodelce, trgovce in gostilničarje, zlasti pa za mesarje, peke, brivce, kovinarje, krojače, stavbenike in izvo-ščke. Gostilne in kavarne naj vsled padle cene vinu in poljedelskim pridel com znižajo ceno posameznim obrokom, jedilom in dajatvam, ker povečanje porcij ne ustreza padli kupni moči konsumentov. Pri točenju vinskega in sadnega mošta je vpoštevati dejstvo, da je mošt skoraj prost vseh ;avnih dajatev. Vsak slučaj neupoštevanja tega priporočila in svarila se bo kaznoval, odnosno ovadil pristojnemu sodišču. Jav nost, ki večkrat pavšalno obsoja na-vijalce cen, naj vpošteva, da so tudi obrtniki in drugi pridobitni krogi kon-sumenti tujega blaga in da v splošnem udi ^ njih tare gospodarska kriza. Splošne obdolžitve posameznega stanu kvarno vplivajo na nedolžne posameznike, jim jemljejo ugled in zaupanje ter ne pomagajo prav nikomur. Zato naj vsakdo svojo pritožbo zoper navijalce cen konkretizira ter jo poda na pristojnem mestu. Načelo, da se mora vsakdo zadovo-iti z zmernim dobičkom, veljaj kol priporočilo ne glede na obstoječe cenike in tarife tudi za vse ostale pridobitne kroge, kakor n. pr. za hišne posestnike, svobodne poklice, lekarne, denarne zavode in drugo. Glede na to, da stanovanja in lokali v splošnem niso udobna, naj se najemnine pri* merno znižajo. Znižanje najemnin ie potrebno zlasti tam, kjer so za t«10 razmere absolutno previsoke, in tam-£jer jih narekuje pomanjkanje udobnosti. odnosno, kjer jih ni moči opravičiti iz naslova investicij. Cas zahteva tudi od poslov in tem sličnim delojemalcev, da z znižanje*11 svojih zahtevkov vpoštevajo padK kupno moč svojim delodajalcem. Izvajajoč dasledno načeto štedcnJa se priporoča vsem korporacijam društvom in privatnikom, da ukinejo ali vsaj omejijo pobiranje raznih prostovoljnih prispevkov, javnosti srn1™ na. da omeji število prireditev, plesnih šol in plesov. N« sMošno zahtevo v veliki kevarr ifetrtek I SVENGAII I Četrte! K popoluona navlmi in •ki»nrimantf Mariborski in dnevni drobit Zemlja smehljaja Prva glasbena predstava v našem gledališču, Leharjeva romantična opereta »Zemlja smehljaja«, je pri sinočnji pre-niijeri doživela ogromen uspeh. Opereta je eno najlepših Lehanjevih del, polna sočne, eksotične melodijoznosti in tudi vsebinsko visoko presega običajne operetne šlagerje. V ulogi princa Sou-H-onga je debutiral ua našem odru naš novi tenor Belizar Sancin. Dosegel je izreden uspeh že takoj Pri prvi ariji, navdušenje publike se c stopnjevalo od nastopa do nastopa in doseglo višek pri čudovito lepi ariji v drugem dejanju. Sancinov prvi nastop je hriel v začetku še znake male treme, glasovno pa je bil ves čas na višku in je v gotovih trenutkih naravnost fasciniral, da nisi ne videl ne slišal niti najmanjšega giba med publiko. G. Sancin lahko mirno trdi o sebi, da je — prišel, pel in zmagal. Seveda ga pa ta prvi uspeh ne sme zazibati v sladke sanje, ampak se mora za-. vedati, da bo za popolnost treba še mnogo. mnogo šole, tako v igralskem, kakor tudi glasovnem pogledu. Gotovo pa je, da se g. Sancinu ob primerni pridnosti in ob stalnem vsestranskem izpopolnjevanju odpirao na Široko vrata na pot lepe karijere. Gdč. Udovičeva je ulogo ljubice in evropske žene kitajskega princa'odigrala v svojem tempera,mentnem, igralsko in glasovno povečini uspelem žanru. Odlična je bila Elza Barbičeva kot Sou-Hongova sestra Mi, zlasti v zadnjem dejanju. Uspel v maski in igri je bil Furijan kot prinčev stric Cang, nekoliko premalo aristokratski se nam je zdel Rasberger kot grof Lichtenfels, . dočim Trbuhovič, kojega režija operete je v glavnem prav lepo uspela, pokazuje v svoji igri od časa do časa vendarle nekoliko preveč — Vaška iz Prodane neveste. Harastovič kot višji evnuh je odpravil ulogo po znanem načinu svoje komike. V celoti je predstava ena najboljših nove sezije in z zadoščenjem beležimo, da sta celo dva Gradčana, ki sta predstavi prisostovala, izjavila, da ni prav nič zaostajala za ono v graškem gledališču, da, da je bilo mestoma celo bolja. Gledališče je bilo skoro do zadniega Prostora zasedeno, in navdušenje občinstva je raslo od prizora do pozora. S. Sežiganje vdov v Indiji USODA ŽEN, KI JIM JE SMRT UGRABILA MOŽA. v Poznavalci razmer v Indiji, ki opisujejo sežig vdov v tej čudni deželi Vzhoda, pravijo, da' pomeni za vdovo naravnost srečo in blaženost, če sme po smrti svojega moža zgoreti ppleg njega na grmadi. V religioznem zamaknenju doživlja vdova čudež mistične združitve s soprogom v smrti. V primeri s to skrivnostjo so smrtne muke naravnost brez pomena. Vdova, ki se podaja v smrt na grmadi, tudi ve, da bo za svojo prostovoljno žrtev živela s hvaležno besedo v listih prijateljev in znancev. Njena smrt se smatra žrtev ljubezni, ki ostane živa še dolgo potem, ko človeka ni več med živimi. Vprašanje pa je seveda, če pomeni smrt na grmadi vedno in v vsakem primeru prostovoljno žrtev vdove. Tudi glede tega se izražajo poznavalci razmer v Indiji, da je mogoče to smrt dostikrat primerjati s samomorom, ki ga izvrši človek v najpbupnejšem položaju. Kajti vdova, ki preživi' v Indiji svojega moža, postane zaničevano bitje. Na vseh cestah v Indiji srečuje popotnik v cunje zavite nune in raztrgane beračice. To so vdove. Takšna usoda jih je doletela. Skoro vsaka nosi kratko pristrižene lase, hodi s krvavečimi nogami, nosi s pepelom potrošeno glavo. To je njih pokora. Vobče prevladuje v Indiji naziranje, da je vdova kriva smrti svojega moža. To je tudi neposredni povod, da se gleda nanjo s splošnim zaničevanjem. Ker je vera teh ljudi drugačna od naše, pravijo, da ni treba, da bi vdova baš v zadnjem življenju zakrivila moževo smrt. Mogoče j'e to storila kdaj poprej, ko je živela v drugačni obliki. Za njene grehe pa je moral mož vsekakor umreti. Mahatma Gandhi, veliki borec za svobodo Indije, je tudi v pogledu sežiganja vdov storil, kar j9 bilo mogoče v danih razmerah. Da bi dokazal, da ni sramotno trpeti v vdovskem^ stanu, je demonstrativno vzel neko takšno žensko v svojo hišo za domačo hčer. Vzgojil jo je kakor svojega otroka, čeprav je bila hči revnega parije. Zanimivo je tudi vedeti, da so se in dijske žene v začetku same močno upirale temu, da bi se zanje kaj storilo pogledu svobode. So poznavalci Indije ki pišejo, da ima sežiganje vdov prastar in globok pomen za to deželo. Tako n pr. piše neka odlična poznavalka razmer v Indiji, da predstavlja smrt vdove na grmadi skupno s pokojnim možem nekakšno tradicijo iz indijsko-arijske dobe Takrat so žene, katerim so padli možje v bojih, zažgalp taborišče z mrliči in so se tudi same vrgle v plamene, da ne bi jih zajeli sovražniki. Razstava esperantskega tiska Esper-antsko društvo v Mariboru je Priredilo v izložbi veletrgovine Weix! v Jurčičevi ulici razstavo, ki nudi lep in zanimiv vpogled v literaturo esperantskega jezika. Dasi je razstavljen le majhen del esperantskega tiska, vend-ar kaže, kako mnogostransko se danes uporablja esperanto. Poleg izvirnih esper. del je videti mno-gp prevodov iz vseh mogočih jezikov. Tudi dela naših slovenskih avtorjev Cankarja, Zupančiča, Aškerca in drugih spoznava široki svet po zaslugi esperanta. Vidimo, kako si esperanto utira pot v zna nost, trgovino m druge veje kulturnega življenja. O živahnem in zelo razširjenem delovanju esper. pokreta pričajo posebno mnogoštevilni časopisi, za nas Jugoslovane najvažnejša »Balkana konkordo« in »Monda kariero«. Prvi izhaja v Sofiji, a drugi v Sarajevu. Vsak stvarni presojevalec mora dobiti ob tej razstavi prepričanje, da je esperanto krenil že davno s točke, ko je bil zgolj predmet sentimentalnega idealizma in da postaja živa potreba realnega življenja v mednarodnem občevanju. Kulturni, gospodarski in socialni odnošaji med narod* iri državami se dandanes tako prepletajo, da niti največja država ne more živeti izolirana sama zase in s tem postaja vpra Šanje uvedbe mednarodnega pomožnega jezika od dne do dine nujnejše. Odtod tudi toliko poskusov, da se sestavijo taki pomožni jeziki. Toda kot tak prihaja resno v poštev edino le esperanto, tako radi svoje enostavnosti in vsestranske uporabljivosti, kakor tudi zaradi velike razširjenosti po vsem svetu. F. H. Nenavaden incident pri sodni razpravi. V Sevilli na Španskem je nedavno prišlo pri tamošnjem sodišču do nenavadnega incidenta. Povodom neke razprave radi telesne poškodbe navzoče občinštvo hi bilo zadovoljno z izrečeno sodbo in ie hotelo napasti predsednika senata. Ko je Predsednik videl nevarnost, je potegni! ••vtriver In ga naperil proti publak1 Ponarejeni tisočdinarsbi bankovci O dobro uspelem in nevarnem falsifi-katu bankovca po 1000 Din stalne izdaje, ki je pri nas registriran pod številko 14, je zavod za izdelavo novčanic Narodine banke v Beogradu izdal popis tega falsi sikata, čigar glavni znaki so naslednji: V prvi vrsti je karakteristika fa-lsifikatov na licu bankovca v rdeči barvi, ki je izdelana v bledeijšem tonu, zlasti v emblemu grba in v kroni nad orlom. Ta rdeča barva se večinoma ne krije z risbo v rjavi barvi. Opazi se tudi, da so pičice v črni barvi bolj močne kakor pri pravem bankovcu. Zato izgleda glava zmaja bo'j črna, nasprotno pa je rumena barva nekoliko močnejša, zaradi česar dobiva novča-nica bolj zelenkasti ton. Tudi na drugi strani se barve ne krijejo povsem. Tudi tu so črne točke, ki se na originalu koma; vidijo, močnejše. To se opaža tudi na sliki Ljubljane na 'evi strani. Slika vodot;-ska je izdehr a mehaničnim potom im ne v samem papirju; to se opaža zlasti na licu bankovca, če se lice postavi vodoravno in se poševno gleda proti svetlobi. Tisk je namreč izdelan s pritiskom na lice bankovca, Papir, iz katerega je bankovec izdelan, pa je malo bolj poln in žilav. Izbrisane in izdane obrti v septembru 1931. Izbrisane so: Valjak Gjuro, trgovina z vinom na debelo, Grajska ul. 1, Benkič Josip in Gomilar Alojz, čevljarska obrt, Frankopanova c. 8, Uranjek Alojz, izvo-šček, Ipavčeva ul. 42, Štuhec Josip, koncesija zasebne posredovalnice, Aleksandrova c.. 24, Travisan Franc, podružnica trgovine z mešanim blagom, Frankopanova c., Grossmann Roza, trgovina z delikatesami, Einspilerjeva ul. 22, Grčger Neža, strojno pletenje, Orožnova ul. 1, Majcen Josip, avtoizvošček, Koroška c. 18, Doberšek Jožef, izvošček, Koroška c. 3, Štefančič Jožef, podkovska obrt, Levstikova ul. 9, Temet Marija, trgovina s sadjem, surovim maslom, južnim sad jem, sirom, smetano, sočivjem in jajci, Glavni trg, Skušek Angela, trgovina z delikatesami, Koroščeva 23, Zebisch Jo-zefina, branjarija ter prodaja piva, viha in sadjevca v zaprtih steklenicah, Stritarjeva ul. 13. Izdane obrti: Pečuh Ludvik, trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 15, Lauko Maksimiljana, trgovina z mešanim blagom, Cankarjeva ul. 35. Iz larenine 13. oktobra. Danes smo spremili v zadnji, žal, nepovratni dom našega gostilničarja in večkratnega posestnika, pokojnega Martina Cvilaka. Mož ;e bil podjetnega stremljenja, pa mu sreča ni bila mila. Ob »Vidovdanski lipi« v Jarenini si je uredil mičen novi dom, lično, tudi Mariborčanom priljubljeno gostilno. Zaradi živčnih pre tresljajev pa mu je zdravnik že pred letom dni svetoval, naj opusti gostilno in mesarijo, da se ogne vsem prilikam razburjanja. Zato ie kupil pokojnik hišo v Počehovi. Ker pa ni mogel gostilne v Jarenini prodati, ga je to vedno bolj skrbelo in vznemirjalo. Pred 14 dnevi je omagal in omahnil v bolniško posteljo, si zaželel v težki bolezni v Počehovo, od koder se je z mrtvaškm vozom vrnil v Jareni-no. Človek do groba sreče želi, pa si le prazne pene lovi... Legel je v 37. letu v grob in z njim vse upanje na jasnejše dni. Naj v hladni zemlji mirno spi! Obupani vdovi s sinčkom pa iskreno sožalje. Poskušen napad na švedski vlak. Na železniški progi Oslo - Skien je bil poskušen atentat na železnico. Neki železničar je našel štiri dinamrtne patrone, ki so bile nastavbene na progi. K sreči so jih odkrili preden je prišel vlak, ki bi ga bilo sicer gotovo vrglo v zrak in raztrgalo na kose. Slovenske gorice Šarijo Prijatelj »Večernika« nam piše: Ze 16 dni boža solne e mične vinske gričke Slovenskih goric. Čriček veselo Čiriči in vonj sladkih trsnih nastavkov se razliva od hribčka do hribčka. V nedeljo so prvi trgači glasili svoje radostne speve v objemu solnčnega žara. Srečam voznika s polnim sodi in vprašam, kam pelje. V Maribor, odvrne. Na vprašanje, po čem je prodal, pravi: »Gospod, nikar ne sprašujte, po 6 kron gre.« Ali se ne pravi prodajati mošt za ta denar kvariti vinske cene? Letošnji pridelek bo spominjal na sedemnajšeka. Že sedaj ima 20 stopinj, kaj šele v nekaj dneh pri tistem, ki bo počakal s trgatvijo! Pri nadrobni prodaji v mestu se bodo cene vinu seveda zredile. Dvignile se bodo do 12 ali celo 16 Din za iiter, kdove? Vse je mogoče dandanašnji. Kdor ima posodo in prikladno klet, lahko spravi mošt in čaka boljših cen, kjer pa tega ni, ne pomaga nič, tam mora mošt iz kleti, preden je prevrel... Kaj pa zadruge? Žitni producenti so se nekoliko zaščitili. samo vinogradnik je osamljen. Tudi zanj bi bilo boljše, ko bi ne bil tako neorganiziran in ^m. Shaw piše knjigo o Rusiji. Pisatelj Bernard Shaw, ki je nedavno potoval po Rusiji, piše zdaj knjigo o »čudoviti« boljševiški deželi. Knjiga- izide v začetku decembra. Ko so pisatelja vprašali, kakšna bo vsebina njegovega potopisa. je odvrnil, da bo napadal sedanji režim zaradi njegove prakse, ne bo se pa dotikal posameznikov. Pripomnil je še, da dela sedanja boljševiška v'ada pod pritiskom in vplivom nekaterih zelo nezanesljivih oseb. katerih naoake pa se bodo nad njo še bridko maščevale. Poljska:Jugoslavija. V nedeljo, dne 25. t. m. se bo vršila v Poznanju meddržavna nogometna tekma Poljska: Jugoslavija. Savezni kapetan inž. Simonovič je radi slabe forme nekaterih stalnih reprezentančnih igračev moral postaviti novo moštvo. Posegel je po Jugoslovanih, ki igrajo trenotno v Franciji in Švici. Naš team bo najbrže izgledal sledeče: Spasič, dr. Ivkovič, Tosič, Matu šič, Lechner, Tiranovič, Sekulič, Bek, Zečevič. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo, dne 18. t. m. se vrše sledeče tekme: ob 9.30 na igrišču SK Železničarja: prvenstvena tekma SK Svoboda I: SK Železničar rezerva; ob 14. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekma ISSK Maribor mladina : SK Svoboda mladina, ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora :pr-venstvena^ tekma Atletik SK : SK Železničar. Službujoči odbornik dopoldne gosp, Marusig, popoldne g. Ilovar. Tajnik. Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja. V mariborskem II. razredu se odigra prihodnjo nedeljo prvenstvena tekma SK Svoboda I.:SK Železničar II. V nedeljo, dne 25. t. m. pa se vrši zadnja tekma vi jesenski sezoni in sicer SK Rapid I: SK Svoboda I. Stanje tabele po 11. oktobru. 1. SK Rapid 2. SK Svoboda 3. SK Železn. II 4. ISSK Mar. II 5. SK Mura ISSK Maribor v Gradcu. Mariborski prvak gostuje v nedeljo dne 25. t. m, v Gradcu ter bo odigral proti tamkajšnjemu SK Sturmu prijateljsko tek mo. Sharkey porazil Carnero. V Newyorku se je včeraj vršil boks match med ameriškim prvakom težke kategorije Jackom Sharkeyem in pretendentom na naslov prvaka sveta te kategorije Italjanom Carnero. Zmagal je po točkah v 15. krogu Sharkey, ki bo bodoči nasprotnik nemškega boksača in svetovnega prvaka v težki kategoriji Maksa Schmelinga. Čehoslovak Donda sunil kroglo 16.04 ntt Pri lahkoatletskem dvomatchu Avstri-ja-Ceškoslovaška je znani atlet Donda sunil kroglo 16.04 m. Donda stoji danes pred ffirschfeldom, čigar najboljši letošnji met je 15.87 m, pred njim je samo še Ju-goafričan Hert, ki ima najboljši rezultat letošnjega leta. SK Svoboda. Danes strogo obvezan trening I ! II skupine, trn igrišču SK »Železničar«. — Načelnik. 3 3 0 0 20:2 6 2 2 0 0 7:0 4 3 2 0 1 6:7 4 4 1 0 3 4:18 2 4 0 0 4 4:14 0. Sokolstva Sokolsko društvo Maribor matica ima jutri 15. trn. ob 20. v društveni pisarni odborovo sejo. Zadeva je važna! Pridite vsi in točno! Zdravo! Starosta. Dramatska Odiseja Francoski listi poročajo o burnih do* življajih šestih Italijanov, ki jih je bila na odprtem morju našla francoska ladja »Gouverher General Lepine« ter (jih vze-a na krov med Marseilleom in Philippe-villeom na afriški obali. Bilo je ob 9. zjutraj, ko je častnik, ki je imel službo, opazil podrtijo ladie, ki se je oddaleč videla kakor razbit hidroplan. Ladja je ta-coj krenila v tisto smer in je našla več brodolomcev, ki so bili tako izčrpani, da so jgdva mogli govoriti. Šele ko so jih prenesh na ladjo in so jim dali okrepčila, so pripovedovali svojo zgodbo. Odšli so z jadrnico s Sardinije v dobri veri in upanju, da se jim posreči v Tunisu osnovati novo eksistenco, ker so razmere v taliji takšne, da ni tam mogoče več živeti. Na vožnji pa jih je zatekel vihar in (er so bili brez kompasa, niso vedeJ cam. Jadrnica se je kmalu razbila in tako so ostali na morju brez vode in hrane. Najstarejši med nesrečniki je bil staj 28 let, naimlajši 19 let. Za begunce so se zavzeli v Franciji živeči Italijani, k: jim hodo najbrže preskrbeli eksistenco. Jg Mariborski V E C E R If I K Jutra V Mariboru, dne 14. X. 1931. Dr. O. Haunte. Dva soseda Povest iz preteklega stoletja. Tako je mislila Rozika, se skrbno napravila, več krat pogledala v zrcalo, če so lasje v redu. Bila je sama v gostilni, mati je šla naipolije, oče pa je*imel opravke v kleti. Stopila je iz sobe na vrt, da že od daleč pozdravi Jemna, če bi prihajal. Ko tako stoji pred hramom, prileti po cesti fantek, ki gre naravnost rroti Cestnikioivi hiši. Ko zagleda pred njo Roziko, poteg..j iz notranuega žepa suknje v papir zavito pismo ter praša: »Ali ste vi Qestnikova Rozika?« Ko ona potrdi, ji hitro izroči pismo. »Kdo ti je to dal,« vpraša Rozika vznemirjena. »Gospod Kodrič, tisti gospod, ki pri nas stanujejo,« se odreže fant. »Ali so gospod še kaj drugega naročili,« vpraša razburjena nevesta ter skuša odpreti s tresočo roko pismo. »■Ničesar,« se odreže fantek ter že zbeži nazaj po cesti kakor je prišel. Rozika odtrga hlastno ovoj pisma, ga razgrne ter začne čltati. A mahoma prebledi. Krčevito drži pismo, ga prečita še enkrat, nato pa se začne tresti po vsem telesu, roke 'ji omahnejo, da pade pismo na tla, potem pa divje zakriči: Zgubljeno je! se opoteče ter zgrudi nezavestna na tla. Cestnik, ki je prihajal ravno iz kleti, je slišal ta krik. Urno je stopil v sobo in ko je videl ležati svojo hčer na tleh, je takoj pristopil, jo dvignil na stol ter skušal spraviti k zavesti. Ni si mogel razložiti, kaj je povzročilo to omedlevico. Zdajci zapazi na tleh pismo. Naglo ga pobere ter prečita. Skoraj na pol glasno ga je bral. Spoštovaftai! Bil sem v Gradcu. Zvedel sem slučajno vse o Vašem razmerju z orožnikom Hoferjem in njegovih posledicah. Grdo ste me varali, zato vzemite na znanje, da je zaroka razdrta. Mirko Kodrič. »A tako, še to mora priti, da bi strela,« zakriči Cestnik divje, »tu imaš od tvojega Gradca, ničvred-nica,« Rekši vrže pismo hčeri v obraz, ki se je v tem trenutku zavedla. »Oh, Mirko, kaj si mi storil,« je vzdihnila Rozika, toda v tfim trenutku je zagledala pred seboj razjarjenega očeta. . »Mirko ti je pokazal fige, sama si kriva, sedaj imaš dvouno sramoto. Znano mi je bilo vse, toda skrbno sem prikrival, še mati ni vedela ničesar, veselil sem se, da se prej ko mogoče poročiš in s tem pokriješ to sramoto, a sedaj je prišlo vse na dan.« »Oče, oh oče, pomagajte mi, to ne more biti resnica, Mirko me ne bo pustil.« »Kaj bom pomagal, tak škric se ne bo yeč ponižal pred teboj, preveč so občutljivi ti gospodje.« »Oče, takoj grem k njemu ter mu vse razložim.« »Tega mi ne boš delala, da bi letalai za njim ter se mu vsiljevala, kaj bi rekli tržani k temu. Te sramote ne prenese moja hiša,« »Brez njega mi ni živeti, pred poroko sem bila, vse je vedelo za to, a sedaj sem osramočena, tega ne morem prenesti.« Tako je tarnala Rozika, si zakrila oči z rokami, se naslonila na mizo ter se bridko razjokala. Srdito je gledal Cestnik ta prizor, toda bil je tiho, saj se je jezil tudi nase, kajti uničeno, je bilo upanje, da se poroči njegova hči z uradnikom. Kako lepo si je slikal njeno bodočnost, a sedaj je vse izgubljeno! »Tukaj ne moreš biti v takem položaju,« je rekel Cestnik nekoliko bolij tiho ih mirno svoji hčeri, »idi v svojo sobo ter premisli stvar, mogoče Še ni tako hudo, saj znaš sladko govoriti, mogoče si premisli prenagljen korak ter le še pride, tedaj pa porabi vse žen- ske zvijače in ga pridobi zase in naredita takoj poroko, da ti ne uide!« »O, ne bo ga več,« vzdihne Rozika, vstane s stola ter odide opotekaje se iz sobe. Nekako pomilovalno je že gledal oče za svojo hčerjo, nato pa je stopil k omari ter nagloma spraznil polno kupico vina. Netjevoljen je zaprl shrambo ter odšel V vežo, kamor je stopila ravno njegova žena. Nič ji ni omenil o dogodku, čakal je na večer, da ji pove vše, ko bosta sama. Roziko je ta novica tako pretresla, da je resno zbolela1. Več dni jo je mučila vročina in goVorila je zme dene stvari. Vedno in vedno je imela svojega ženina pred očmi, ga milo prosila, naij ji odpusti ter povedala vse, kar je prej skrbno prikrivala. Seveda se je na ta način kmalu zvedelo po celi občini in tudi v bližnjem trgu, kaj je povzročilo Rozi-klno bolezen. Še le po treh tednih je mogla bolnica iz postelje; bila je upadla v obraz, njena prejšnja svežost lic je mi- nula in nastopila neka velo st, povzročena od telesni ga, še bolj pa od duševnega trpljenja. Bil je lep solnčen dan, ko se je podala na prosto v utico, obdano od zelenja in dišečega cvetja. Kolikokrat je sedela tukaij s svojim ženinom. Kako je bila srečna! Sanjala je ž njim o lepših časih, čutila se je že gospo, kako bo ponosno hodila po trgu in prezirljivo gledala na druge. In tudi zaničevalno na Dolndkovega Toneta, ki ga je tako sramotno odslovila. Kako jo je vendar ljubil ta kmečki fant, ki je bil nepokvarjen ter skoz in skoz po-šten. Toda ona se mu je rogala ter ga odslovila narav* nost na razžaljiv način! In sedaj je obsedela med dvema stoloma — osra* močena! O, to ni mogoče, saj he more biti res, kar ji !• pisal Kodrič. V prvi razburjenosti je storil ta sklep, go* tovo se je sedaj pomiri!' in celo stvar premislil. Pojaa* niti mu mora vse, in ne bo je več sodil tako strog*-Znala ga bo pridobiti zopet zase in zadeva je zoprt urejena. Toda hitro mora ravnati, drugače bo prepozno- Vsedla se je k mizi ter pisala pismo, v katerem ga srčno prosi, da ji dovoli sestanek, ker mora z njiif govoriti. Poslala je pismo po sosedovem fantu Lojzetu * naročilom, da ga osebno izroči adjunktu Kodriču. Da bo deček gotovo izvršil naročilo, mu je dala srebrn groš ter kos belega kruiha. Delala si je upe, saj je poznala Mirka kot blagega, dobrosrčnega Človeka, ki se gotovo ne bo mogel ustavljati, če m videl njo, kateri je zatrjeval ljubezen, vso potrto ter skesano. Tako je sedela v vrtni hišici zamišljena že dalje časa, ko vstopi naenkrat Lojzek ter izroči Rozikino pismo. »Zakaj si prinesel pismo nazaj, ali nisi našel gospoda,« vpraša ta vsa vznemirjena. »Gospa v tistem stanovanju so mi rekli, da so gospod Kodrič zapustili včeraj trg, ker so premeščeni nekam daleč.« »O moja nesreča,« zastoče Rozika ter začne bridko jokati; Lojzek pa videč ta prizor, se je tiho izmuznil ter ešl domu, ker si ni mogel razjasniti, zakaj je postala Rozika naenkrat tako žalostna. Adjunkt Kodrič de res zapustil trg Hum za vedno. Višja oblast je upoštevala navedene vzroke za premestitev in je prošnjo hitro rešila. Trden je ostal njegov sklep, da z Roziko ne obnovi več prejšnje zveze. Čutil se je skrajno prevaranega in obenem osramočenega. (Dalje prih.) Na prvovrstno hrano, opoldan in zvečer, sprejmem več dam in gospodov. Koroščeva ulica 22 I., desno. 3047 Samostojen gospod išče lepo opremljeno sobo s posebnim .vhodom. Pridejo v poštev samo sobe v ■bližini parka ali glavnega kolodvora. Cenj. ponudbe na upravo pod »Stalen«. 3046 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Oustlnčifi. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno • Asfnrin* X Sostanovalca s celo oskrbo spreomem. Vrbanova ul. 6 I., vrata 3. 3043 Dvosobno stanovanje se takoj odda. Naslov v upravi lista. 3044 Šiviljo spretno Iščem na dom. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Bistrica«. 3045 Naznanilo Vsem našim dragim in cenjenim gostom sporočamo, da bomo vodili znano gostilno »»Balkan** v istem obsegu naprej. Potrudili se bomo kakor do-sedaj, da bomo vse Cenj. goste najbolje postregli in v vsakem oziru zadovoljili. Priporoča se še nadalje rodbina lltgolli Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA Spomnite se CMD i Gospoda sprejmem takoj ali s 15. oktobrom na stanovanje in celo oskrbo. Naslov v upravi »Večerni-ka«. 3030 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Trdinova ul. 2, Melje. 3031 Slike za legitimacije hitro, dobro in ceneno. Fotomayer, Gosposka ulica 39. 3001 Hišnico, starejšo samsko žensko išče Adamič, Vetrinjska ul. 20. 3049 Prazno sobo oddam s 1. novembrom. Vprašati v restavraciji Narodni dom. 3039 Zgubila sem zlato zapestnico, tri členi rumenega zlata tri belega. — Pošten najditelj naj jo odda proti na-gradi v upravi lista. 3042 Gospodično ali dijakinjo sprejmem na stanovanje. Naslov pri upravništvu. 2993 Restavracija »Narodni dom« sporoča cenj. občinstvu, da toči od • danes naprej izboren sladki muškatelc. Crez ulico Din 6.—. 3040 Izbrana Jabolka po Din 2.— k® na prodaj. Naslov se izve v trgovini Franjo Majer, Glavni trg 9. 3041 Blago za obleke in plaUSe v veliki izbiri pri J. N. ŠoitarU-u narlbor, Aleksandrova 13 Včeraj so bil! Izžreban) naslednji večji dobitki državne razredne loterije: 2X Din 20.000 42430 2X Din 10.000 14985 76788 7T723 2X Din 4.000 25220 33875 52714 58874 3X Din 2.000 363 1805 1825 3050 3333 7053 7110 192(55 24100 24325 27332 29325 30481 3T664 38449 39470 40567 40948 41810 42737 46388 50341 53498 55068 59629 63456 63918 64688 65289 75755 77447 83362 83795 85494 50416 91055 93457. Zaradi telefonskega sprejema ne Jamčimo za točnost Pooblaščeni prodajalec srečk dr*, raar. loterije; BANČNA POSLOVALNICA B E Z .1 A K. MARIBOR. Gosposka ulica 25. Šolske kniige in šolske potrebščine Kupite najpolie v knj gami TISKOVNE ZADRUGE. MARIBOR, aleksandrova cesta 13 lildaja KonjofriJ »JuUm * Ljubljani; predstavnik U&M* in aieOtUki STANO KOSOVEL v Mariboru.Ji*ka Motorčka tiskarna d.