Ameriška Domovina ^0. 216 {/'j K v: '-Vtov.' sOjtisk na Douglasa N reii Haynswortha ^r°žnja s postopkom za od-^tranitev s o d n i ka W. O. Douglasa naj hi pomagala doseči odobritev imenovala C. F. Haynswortha. Washington, d.c.«-— Vod- republikancev v Predstav- fiik ^škem domu Gerald R. Ford je Potekli petek razkril, da “na ^htevo skupine kongresnikov” Poučuje možnosti za začetek ®stopka za odstranitev W. O. ,p0uglasa iz Vrhovnega sodišča. takega nastopa naj bi 1 a povezava sodnika W. O. °uglasa z Albert Parvin usta-Jov°- Ta mu je skozi več let Plačevala po $12,000 letno za ]e§ov0 delo. Denar naj bi ustanovi SU v ^ že ^tan pritekal iz igralniškega po-Las Vegas. W. O. Douglas pred nekaj časa vezi s to ovo prekinil. s ^°ng. G. Ford in tovariši bi , aa.i po vsem sedeč radi upora-vj ^ §rožnje proti sodniku W. O. .Oglasu za podporo potrditvi ^ en o vanj a C. F. Flaynswortha ^ rhovno sodišče. Proti Hayns-Phu je cela vrsta senatorjev, i. tudi delavske unije in vodni-1 j^oja- za civilne pravice. ■ P1- Haynsworthu očitajo, da ” sodnik zveznega sodišča d in razsojal v pravdah in jj °r*h, pri katerih je imel oseb-interese kot delničar podje- '“j in Pkd družb, katerih, spori so bili ^ njegovim sodiščem. Nihče Pj, očita kakega pravnega ®stopka, toda trdijo, da je pre-. 0 občutljiv v vprašanju kri-bcA in^eresov- Delavske unije ‘1°, da jim je sovražen, vod-1 boja za civilne pravice pa Vidij0 ftika. v njem svojega nasprot- “čo • w . Jo sodnik Haynsworth za-^■(en na temelju etičnih vpra-Ba i. k* Jih je postavil sen. B. hiVe ’ P>°i'ern m°ra ista etična ^.h veljati za vse ostale člane Senls^,” je dejal kong. G. Ford. ' Bayh je vodnik boja Pfoti Worty, sče na Za zvezno vrhovno sodi- Potrditvi C. F. Hayns- ' °skus posrednega pritiska tr(jit 6nat, da bi glasoval za po-S0(j v i m e n o vanja spornega Wgn^9 C. F. Haynswortha u-doseči prav nasproten po-Bela hiša se trudi na vse Novi grobovi Ursula Mulej V soboto je nenadno umrla v Mt. Sinai bolnici 80 let stara Ursula Mulej s 1218 E. 74 St., roj. v Ljubljani, od koder je prišla v ZDA 1. 1909, vdova po 1. 1936 umrlem možu Franku, mati pok. Francis, Pauline Ku-bus in pok. Rose Kozina, stara mati Sandre, Bruce-a in Kenta, prastara mati Michaela in Dawn, sestra pok. Anne Eber-wein in Frančiške Kovačič (Argentina). Pokojna je bila članica SNPJ št. 137, Progres. Slovenk št. 2 in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo iz Želerovega pog/eb. zavoda na St. Clair Avenue jutri ob desetih dopoldne na Highland Park. pokopališče. Nixonov osebni stražar obtožen ropanja LOS ANGELES, Calif. — Ronald I. Miller, 38 let stari bivši posebni agent Internal Revenue Service, ki je bil nekoč določen za osebnega stražarja predsednika Nixona, je na sumu, da je napravil vsaj šest ropov v teku zadnjih pet let. V zvezni službi je bil od leta 1964 pa do preteklega meseca, ko so ga prijeli in obtožili, da je oropal neko trgovino za skupno okoli $17,400. Njegov pomočnik pri tem ropu je baje že priznal svoje dejanje in bo prišel koncem tega meseca pred sodišče. “Glas Amerike” motijo WASHINGTON, D.C - — Od lanskega avgusta, ko so sovjet-sko-satelitske vojske zasedle Češkoslovaško, so Rusi zopet začeli motiti ruske oddaje “Glasa A-merike”. Ta je upal, da bodo Rusi to prej ali slej opustili. Ko do tega le ni prišlo, je “Glas A-merike” povečal na trikrat jači-no svojih oddaj, da bi te predrle ruske motnje in dosegle poslušalce. “Glas Amerike” oddaja od 2. novembra ruski program istočasno na 26 različnih valovnih dolžinah s skupno jačino 5.4 milijona wattov. Za nove bombnike B-t $12 bilijonov! Narodna obramba je pozvala letalske tovarne, naj pred-lože načrte za novi bombnik, ki bo nasledil sedanje B-52. WASHINGTON, D.C. — Morda se bo kdo še spomnil, kakšno hvalo so voditelji vojnega letalstva peli znanemu bombniku B-58. Sedaj so kar na tihem o-znanili, da je bombnik že zastarel, ker imajo Rusi lovce, ki prekašajo ameriške bombnike. Zato bodo vse bombnike dali v rezervo, na stroške nanje, ki znašajo nekaj bilijonov dolarjev, bodo pa pozabili. Saj jih bo federalna inventura vodila po nabavnih stroških. Zanimivo je, da bombnikov B-58 v praktičnem vojskovanju sploh še niso dobro preskusili. To nam pride na misel, ko beremo novico, da se vojno letalstvo resno peča z mislijo na nove bombnike B-l. Federacija je že dobila od Kongresa okoli $167 milijonov za stroške, ki so zvezani s pripravo načrtov za novi bombnik. V letalstvu mislijo, da bo posamezni novi bombnik stal okoli $25 milijonov, v Kongresu se pa bojijo, da bodo stroški na-rastli na $50 milijonov. Ker bi letalstvo rado naročilo 240 letal, bi to pomenilo izdatek $12 bilijonov. Pri tem niso vračunani nobeni izredni stroški, ki bi izvirali iz inflacije. Zakaj je ta izdatek potreben? Pentagon trdi, da Sovjetska zveza dela načrte za nov bombnik na srednje daljave in da je zato nebhodno potrebno, da naša narodna obramba dobi proti njemu primerno orožje. Kako samozavesten je Pentagon, priča dejstvo, da je bilo pet velikih letalskih tovaren že povabljenih, naj predložijo svoje načrte za novi bombnik in seveda tudi proračune stroškov. Kdaj bo zadeva prišla pred Kongres, ni znano. Jutri bodo glasovali v ZH o zastopstvu Kitajcev ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina Združenih narodov je pretekli petek končala razpravo o sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode. Glasovanje o te bom jutri. Albanija je skupno s 17 drugimi državami predlagala glavni skupščini, naj odvzame Čang-kajškovi vladi na Formozi pravico zastopanja Kitajske v ZN in naj to pravico - prizna vladi rdeče Kitajske v P e i p i n g u . Združene države so se izjavile proti temu, ker po njihovem mnenju rdeča Kitajska še ni o-pustila svoje sovražnosti do Združenih narodov in ni sprejela načel, ki jih predpisuje ustanovna listina ZN za njihove člane. Pričakujejo, da bo albanska resolucija odklonjena. Za sprejem bi morala dobiti dve tretjini glasov članic ZN. — Reka Niagara je dolga samo 34 milj, veže jezeri Erie in Ontario. V KAIRU SE POSVETUJEJO 0 UKREPIH PROTI IZRAELU Politični in vojaški vodniki arabskih držav so se za konec tedna zbrali v glavnem mestu Egipta, da se pogovore o ukrepih proti Izraelu, ko so odklonili politično rešitev spora, predloženo po predhodnih razgovorih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. — Boji ob Sueškem prekopu se nadaljujejo. — Tito v Alžirju zagovarjal predlog ZDA. Sporočajte domače vesti! Brezposelnost na 4% WASHINGTON, t).C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je število brezposelnih ostalo v glavnem nespremenjeno na 4'<, na katere se je dvignilo v septembru od 3.5%. Skupno je bilo pretekli mesec zaposlenih v naši deželi izven farna 70.7 milijonov ljudi, več kot kdajkoli v preteklosti. V zadnjega pol let.* je število zaposlenih r a s 11 o povprečno 93,000 na mesec, prejšnjega pol leta po povprečno po 234,000. Prav ta padec v naraščanju števila zaposlenih kaže, da je gospodarska dejavnost začela nekoliko pojemati. Povprečni zaslužek v privatnem gospodarstvu je bil v preteklem mesecu $3.11 na uro, le več kot v septembru. Povprečni tedenski zaslužek je znašal $116.94, ker je znašal povprečni delovni teden le 37.5 ur namesto polnih 40. število nadur, v kolikor v posameznih industrijah še obstoje, naglo pada. KAIRO, Egipt. — Pretekli teden je predsednik Egipta Naser v svojem parlamentu odločno zavrnil načrt o pomiritvi Srednjega vzhoda, ki so ga izdelale Združene države in Sovjetska zveza. Predlog predvideva sklenitev mii’u med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi potem, ko bi se Izrael postopno umaknil z zasedenega arabskega o-zemlja na nove, skupno dogovorjene meje in bi mednarodne čete‘zasedle pas ozemlja vzdolž nove meje za njeno učinkovito varovanje in ohranitev miru. Naser je tako rešitev odklonil in izjavil, da Arabcem ne ostane nič drugega kot krvav boj za o-svoboditev arabskega sveta izpod izraelske oblasti. Naserjevo stališče so sprejeli ostali arabski vodniki. O njeni so razpravljali zunanji in vojni ministri na sestanku “skupnega obrambnega sveta” Arabske lige, ki so se zbrali v Kairu. Egiptski zunanji minister Mahmud Riad je dejal na tem posvetu, da je zadnji predlog za pomiritev Srednjega vzhoda celo “slabši od prejšnjih”. Treba je zato “mobilizirati vse arabske sile” za vojno proti Izraelu, je razlagal Naserjev zunanji minister položaj svojim arabskim tovarišem. Riad je dejal, da ZDA niso več le “zagovornik” Izraela, ampak so že tudi njegov “pajdaš”. Boji se nadaljujejo Miru na mejah Izraela že dolgo ni več, četudi uradno še vedno obstoji premirje in tega nadzirajo posebni opazovalci ZN. Streljanje preko Sueškega prekopa in preko reke Jordan je vsakdanja stvar. Egiptski i^čin, la . e’ bi imenovanje doseg-cj a opazovalci in proučeval-Hje ° 0Zaja trdijo, da izgledi na Uspeh niso nič kaj dobri. V r p C SR se še upirajo skih ^DA, ČSR. — Zveza film-Cgfj !n televizijskih umetnikov V0n glavno nagrado iri0jj6 u Jasnyju za film “Vsi dobri rojaki”, katerega WriVa'ianie ie Husakova vlada dalg Protekli mesec prepove- ^ilrn kie(j ’ ki govori o razočaranju St*čpi 0kr°namernimi in ideali-ifCgl 1 Pristaši komunizma, je sk°Vai redn° polne dvorane obisti v, Cev’ dokler ga niso obla-PrePovedale. Novemherski vietnamski moratorij in Nixonov a politika Večin Najvjg:0rna oblačno in milo. Ja temperatura okoli 50. CLEVELAND, O. — Ta teden nam bodo nasprotniki vojskovanja v Vietnamu priredili novembrsko “izdajo” moratorija. Napovedali so jo že ob koncu oktobrskega moratorija, ki pa ni potekal čisto po željah prirediteljev in zato tudi hitro šel v pozabo. Ni bil čisto pozabljen do naših dni. Marsikateri volivec ni pozabil, kaj vse smo slišali na oktobrskem moratoriju in kaj vse bi se zgodilo, ako bi moratorij res dosegel svoj cilj. Da se je republikanska stranka tako dobro odrezala pri sedanjih volitvah, je nekaj pripomogel tudi oktobrski moratorij. Ne preveč, toda v politiki je tudi “nekaj” potrebno, da dobiš nad 50% glasov. To dobro vedo vsi politiki, ki imajo posla s prakso. Po oktobrskem moratoriju so se raznesle govorice, da se je vodstvo moratorijskega gibanja sprlo med seboj. Kot je v navadi pri vseh začasnih gibanjih, nastanejo zmeraj prepiri, kaj se lahko obesi na cilje. Tudi voditelji moratorija so hoteli ubiti več muh z e-nim udarcem. O številu muh se niso mogli zediniti. Nastali so spori, prevladali so baje skrajneži. Za vse to ve seveda tudi policija. Zato bo v Wa-shingtonu, kjer naj bi se akcija moratorija najbolj izživljala, poleg policije in narodne garde Še 28,000 rednih čet in marinov, ki bodo vsi v pripravljenosti. P o 1 i c i ja misli namreč z vsemi sredstvi preprečiti vse izgrede, ki bi se lahko razvili iz protestnih obhodov mimo Bele hiše in drugih javnih poslopij. Poskrbljeno bo tudi za varnost v vsem mestu. Neka skupina skrajnežev namerava menda pripeljati v Washington tipične roparje in tatove, ki bi izgrede takoj izrabili v svoje namene. Organizatorji novembrskega moratorija hočejo spraviti v Washington do pol milijona manifestantov, njihove manifestacije pa razdeliti na tri dni, četrtek, petek in soboto. O vsem tem bo ta teden dosti debate v naši javnosti. Morda celo več, kot jo moratorij zasluži. Vsaj v oktobru je bilo tako. Na drugi strani ni v Wa-shingtonu čutiti posebnih priprav za tako velike nastope v masah. Vse to bi moralo republi- kansko administracijo spraviti na misel, da ne pretirava pomena moratorija, ker gre s tem na roko ravno svojim nasprotnikom. Tak vtis je ravno napravil Nixonov govor o vietnamski vojni. Govor se je odlikoval prijetno s svojo stvarnostjo. Zameriti bi se mu kvečjemu dalo, da je pustil preveč vprašanj odprtih. To je naredilo vtis, da je Nixon hotel navezati na govor več namenov. Očiten je bil prvi namen: podpreti republikanske kandidate pri volitvah. Ta namen se je kar dobro posrečil, saj so republikanci izredno zadovoljni z dosedanjimi uspehi. Tvegan je poskus, naj govor tudi vzame “veter iz jader” organizatorjem moratorija. Nixon se je očitno zave-roval v sliko “kričave manjšine” in “molčeče večine”. Kričava manjšina naj obsega simpatizerje moratorija, molčeča večina naj odobrava njegovo politiko. Taka delitev naše javnosti ne odgovarja stvarnosti. Proti vojskovanju v Vietnamu je tudi marsikdo, ki mu ne pride niti na misel, da bi se vri- nil v kričavo manjšino. Tudi v molčeči večini jih je veliko, ki so iz najrazličnejših razlogov proti vojni v Vietnamu, pa svojega prepričanja ne o-bešajo na veliki zvon tako, kot to dela kričava manjšina. Da to drži, se je takoj pokazalo, ko je prišla na dan ideja o kongresni resoluciji, ki naj podpre Nixonovo stališče o vietnamskem vojsk ovanju. Tako v predstavniškem domu kot v senatu so se takoj pojavili pomisleki ne samo proti besedilu resolucije, ampak tudi proti namenu. Politikom je še zmeraj v spominu, kakšne posledice je na primer rodila znana tonkinška resolucija, ki je odobrila Johnsonovo politiko v Vietnamu. Niso pa različna mnenja o resoluciji taka, da se ne bi dala rešiti s kompromisom, toda to se pri ameriškem načinu obravnavanja razlik v političnem življenju ne da doseči v par urah ali dneh. O usodi resolucije mora pasti odločitev do četrtka. Zdi se, da je za kompromisno resolucijo premalo časa. Če ga bo, bo pa to čudež v ameriški politiki. I- A. komandosi upadajo preko prekopa v zasedem Sinaj, izraelski pa preko prekopa in preko Sueškega zaliva v Egipt. Izraelska letala redno napadajo egipt-ske položaje ob Sueškem prekopu in dalje proti jugu. Včeraj so po egiptskem poročilu prvič po letu 1967 posegle v boj tudi egiptske bojne ladje. Skupina rušilcev naj bi obstreljevala izraelske vojaške položaje ob morju kakih 20 milj vzhodno od vhoda v Sueški prekop. Pri letalskem napadu na rušilcce naj bi ti sestrelili dve izraelski letali. Izrael zanika vsako izgubo letal, ogled kraja napada pa je včeraj časnikarjem pokazal, da ta ni napravil nobene škode. Izraelska letala so danes napadla egiptske položaje ob Sueškem prekopu v odgovor na egiptski pomorski Tito drugačnega mnenja Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je bil pretekli teden štiri dni na uradnem obisku v Alžiriji. Na splošno je Jugoslavija v dobrih odnosih z vsemi arabskimi državami, posebno prijateljske vezi sta vzdrževala skozi leta Tito in Naser. Tito je ves čas podpiral Arabce v njihovem sporu z Izraelom. Po kratkem vojnem spopadu junija 1967 je skušal celo posredovati za mir, pa ni uspel, nobena stran ga prav za prav ni marala poslušati. Tokrat je prišel v Alžirije prav v času, ko je postalo vprašanje miru na Srednjem vzhodu znova pereče. V razgovorih s predsednikom Alžirije Boume-diennom se je, kot izgleda iz poročila o razgovorih, Tito zavzemal za mirno politično rešitev spora, kot so jo predložile ZDA, med tem ko se je alžirski predsednik postavil trdno na stališče Naserja. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Trije ameriški vojaki, ki so jih rdeči izpustili pretekli teden iz ujetništva, so izjavili tu pred vrnitvijo v ZDA, da so rdeči postopali z njimi v ujetništvu dosti dobro. WASHINGTON, D.C. — Sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, je dejal, da bo nemara republikansko govorjenje o možnosti poskusa odstaviti člana vrhovnega zveznega sodišča W. O. Douglasa otežilo napor Bele hiše za potrditev imenovanja sodnika C. F. Haynswortha v vrhovno sodišče. Za potrditev tega v Senatu se prizadeva tudi sam vrhovni sodnik ZDA W. Burger. Senat bo razpravljal in glasoval o imenovanju ta teden. CAPE KENNEDY, Fla—Zdrav niki so pregledali tri astro navte, ki bodo prihodnji pe tek poleteli v Apollu 12 proti Luni, in dognali, da so vsi popolnoma zdravi in sposobni za polet, ki bo predvidoma trajal 10 dni. NEW ORLEANS, La.— Okrajni Iz Clevelanda in okolice Lep obisk— Včerajšnja prireditev Lilije v Slovenskem domu na Holmes Avenue za 50-letmco društvenega obstoja je bda prav lepo obiskana. Veseloigra “Poslednji mož” je bila podana v splošno zadovoljstvo m veselje občinstva. Liliji k uspeli prireditvi častitamo in ji želimo še obilo let uspešnega dela v gojenju slovenske govorjene bese Je, v ohranjanju in oživljanju slovenskega kulturnega izročila, slovenske miselnosti in narodne zavesti. Seja— Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje ima jutri, v torek, ob dveh popoldne svojo redno sejo v SDD na Waterloo Rd. Za Dom ostarelih— V spomin pokojne Kathryn Fakult je bilo darovano $260 za Dom ostarelih na Neff Rd. Žalostna vest— Rojak John Krofi, 12501 York Blvd., Garfield Hts., je dobil sporočilo, da mu je v Celju v Sloveniji 26. oktobra letos umrla mati Uršula Mavrič. Poleg omenjenega tu zapušča doma sinova Antona in Jožeta ter hčer Slavko. Eden mrtev, dva ranjena— Policija je prijela štiri osebe in išče še dve v zvezi s pretepom pred Blossom Bar na 7822 St. Clair Avenue v zgodnji uri včeraj. V pretepu je bil ubit 22 let stari Larry C. Brewster, 2258 E. 81 St., ki je prišel v Cleveland pred nekaj meseci iz Mississip-pija. Največji pogreb v zadnjih letih— Včeraj se je udeležilo pogreba pretekli četrtek umorjenega avtotaksija Stanleyja L. Greena preko 600 avtomobilov, od tega 50C avtotaksijev, ki so spremili svojega mrtvega tovariša na zadnji poti. Policija ima v zvezi z umorom zaprta dva fantina, udorih eden nu bi bi! S. Greens i streli! trikrat v hrbet, ko ju je vozil v taksiju. Strajk pri Revco— Farmacevti v drogerijah Revco v Ohiu so napovedali za danes zjutraj štrajk v podporo svojim zahtevam po višjih plažah. javni tožilec Jim Garrison, ki je hotel dokazati, da je bil predsednik J. F. Kennedy žrtev zarote, pa pri tem poskusu propadel, je pri demokratski primarnih volitvah za novo kandidaturo z lahkoto zmagal nad svojimi tekmeci. Ker republikanci tu niso posebno močni, pomeni včerajšnja zmaga, da bo Jim Garrison še 4 nova leta okrajni javni tožilec. JERUZALEM, Izrael. — V razpravi proti Robanu, ki je obtožen, da je zažgal mošejo Al Aksah, je obramba dokazovala, da ta ne more biti kriv, ker je duševno bolan in torej “neodgovoren” $a svoja dejanja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je bil danes zjutraj na splošnem zdravniškem pregledu v Bethesda bolnici. Dopoldne je napovedana seja Narodnega varnostnega sveta, ki bo razpravljal o predlogih in načrtih za razgovore s SZ, ki sc začno prihodnji teden v Helsinkih. l Ameriška Domovina ji i« n icriini 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441G3 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Managing Fditor: Mary Debevec “ NAROČNINA: Eu. Združene države: » $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto "SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: | $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 216 Monday, Nov" 10, 1969 Za Vietnamom še Laos? Večina kritikov vojskovanja v Vietnamu kaže obenem s prstom tudi na Laos češ, tudi od tam nam grozi podobna nevarnost tveganega vojskovanja, kot jo poznamo iz Vietnama. Namigavanje na Laos ni novo, je staro že nekaj let, pa se je do zadnjih časov le malokdo menil zanj. Šele sedaj je postalo pereče, ker se je senatni odbor za zunanjo politiko, posebno pa njegov načelnik J. W. Fulbright zagrizel v to vprašanje. Je zadevo že spravil na dnevni red odboro-vih sej, poročila o poteku sej se ne odlikujejo ravno s preglednostjo. Kaj je torej na stvari? Naša politika se je za Laos začela zanimati šele takrat, ko je vse kazalo, da bodo francoske čete zgubile bitko za Vietnam, Laos in Kambodžio in se je pokazala nevarnost, da bodo vse skupaj dobili komunisti v roke. Takrat se je začel boj za francosko nasledstvo, končal se je s kompromisom; komunisti so dobili severni Vitenam, južni Vietnam naj pa sam odloči, kaj hoče biti. Laos in Kambodža naj bosta neodvisni nevtralni državi, ki naj vživata vsaj na papirju jamstvo za svojo samostojnost in nevtralnost. V mednarodnih pogodbah o obeh državah je bilo tudi predvideno, kdo sme Laos in Kambodžo podpirati, v katere namerne in kako. V duhu teh pogodb je Amerika dobila pravico, da pomaga Laosu pri obrambi njegove neodvisnosti z dobavami orožja in municije ter vojaškimi strokovnjaki, ne pa s četami in udeležbo v aktivnem vojskovanju. Naša administracija se teh pogodb drži še danes. Ne daje Laosu ničesar, kar ne bi bilo dovoljeno po pogodbah. O plačevanju teh dobav pogodbe ne govorijo, to je prepuščeno meddržavnim pogajanjem. Zato dobiva Laos še danes orožje in municijo, pa tudi vojno letalstvo, kolikor ga potrebuje za obrambo svoje samostojnosti. To je še pred kratkim potrdil sam laoški ministrski predsednik Suvana Fuma. S te strani nam tudi komunisti ne morejo nič očitati, kar bi se dalo dokazati. Na drugi strani vladajo v Laosu nenavadne razmere, ki jih je ustvarila politika laoških komunistov. Sedeli so v laoški skupni nevtralni vladi. Ker tam niso dosegli svojih ciljev, so se odcepili, odšli na sever dežele in tam začeli državljansko vojno proti zakoniti centralni vladi. V tem pogledu so jih močno podpirali in jih še podpirajo severno-vietnamski komunisti. Splošna je namreč sodba, da bi se bilo vojaško gibanje laoških komunistov že davno razlezlo, ako ga ne bi držali pri življenju vietnamski komunisti. Ravno zato je komunizem postal nevaren za Laos, kajti nevtralne in vladne čete kljub ameriški materijalni podpori niso zmeraj kos rdečim upornikom. Sila kola lomi, to je kmalu sprevidela naša politika v Laosu. Ako imajo laoški komunisti pravico dobivati pomoč iz Vietnama, zakaj ne bi Laos smel iskati kje drugje svoje pomoči, ki jo velike države ne morejo dati, ker jim to prepovedujejo mednarodni dogovori o Laosu. Razmišljanje o tem je kmalu pokazalo na nekatera bojevita laoška plemena, med njimi na največje Meo. Ti sicer ne osporavajo, da živijo v laoški državi, pa vendar dajo veliko več na svojo plemensko pripadnost in zvestobo. Ta plemena bi morala laoška vlada sama organizirati sebi v pomoč, pa za to ni bila sposobna. Zato se je tega posla morala lotiti naša CIA (Osrednja obveščevalna služba). To je desna roka naše federalne administracije za vse posle, ki v uradnem svetu veljajo za več ali manj “umazane” in večkrat tudi so. CIA dela vse, snuje tudi zarote, organizira upore, ruši vlade, vpliva na politične stranke, se torej meša v notranje posle tujih držav, kamor se uradna Amerika ne sme. To so dobro znane stvari, ki se nad njimi nihče ne škandalizira, akoravno jih vsakdo ne odobrava. So to vohunski posli v najširšem pomenu besede in morajo po svoji prirodi ostati tajni. Zato je tudi postavka o federalnem proračunu zavita v popolno lemo. Še Kongres ne dobi dosti informacij o njej, kaj šele politična javnost. V naši administraciji nihče ne taji, da se CIA močno zanima tudi za Laos. Tam je med bojevitimi plemeni severno od Vientiane dobro znana, seveda ne pod pravim imenom. Tam je tudi organizirala odpor proti komunistom, laoškim in vietnamskim. Komunisti dobro vedo, da so ta plemena nevarni nasprotniki, ki pa radi svoj pogum tudi prodajajo. Ker ga komunisti ne morejo plačevati z dolarji, plemena rajše prehajajo na stran CIA. So govorice, da CIA potroši zanje letno do $150 milijonov. O vsem tem uradno ni nikjer nič napisano. Vendar so časnikarji o vojaških akcijah plemena Meo že toliko pisali, da se da težko kaj novega dodali. Ma!o je le znanega, kako in koliko podpirajo naša vojna letala vojaške akcije plemena Meo. Zdaj "e je v vse skupaj vtaknil senator Fulbright in o-čita administraciji, da o teh poslih ni sproti obveščala Se- nata in da se iz zveze med CIA in Meo plemenom lahko razvije taka ameriška obveza napram Laosu, kot jo imamo sedaj napram Vietnamu. Mislimo, da ima strah senatorja Fulbrighta prevelike oči. Najpreje nimamo v Laosu nobenih čet in nobenih vojašnic in tudi ne nobenih vojaških postojank. Tistih par zasilnih letališč za helikopterje in transportna letala je bolj podobno travnikom kot vojaškim letališčem, to trdi večina dopisnikov, ki so vse to videli na svoje oči. Ko bo državljanske vojne v Laosu konec, bodo plemena preko noči vse razgrabila in porabila zase. Naše zgube pri tem bodo malenkostne v primeri s tem, kar bomo morali pustiti v Vietnamu, ko se od tam umaknejo naše čete. V Laosu tudi ne bomo pustili za seboj nobenih uradnih obvez, morda bomo plačali nekaj odškodnine zvestim plemenom, ki so nas tako dolgo podpirala. Z laoško vlado ne bo sploh nobenih obračunov, kajti s plemeni se zaupniki CIA pogajajo naravnost in ne preko laoške vlade. Kar bo treba obračnati z laoško vlado, bodo samo neplačane dobave vojnega materiala, tega pa ne bo veliko v primeri s tem, kar ga bo ostalo v Vietnamu. Nevarnosti, da bi se zapletli v podobno zagato, kot smo sedaj v njej v Vietnamu, ni torej nobene. Seveda pa lahko nastopi, ako bi naša dežela začela podpirati Laos na novi obsežnejši podlagi, na kar pa nihče niti ne misli. do 8. Potem bodo nastopili pevci in pevke v. mešanem zboru, moški zbor in solo Angie Žabjek. Nato bo prosta zabava, v zgodnji dvorani pa ples, za katerega bo igral orkester Pecon-Trebar. Vstopnice so na razpolago pri vseh članih Jadrana po $3.50 za osebo. Vse prijatelje zbora vabimo, da si jih čim preje nabavijo. Pridite vsi, ne bo vam žal! Zbor Jadran deluje v kalin-vudski slovenski naselbini že 49 let. Brez dvoma zasluži vso podporo rojakov in rojakinj in ni treba posčbej omenjati, da zasluži, da za to njegovo prireditev napolnino obe dvorani. Na svidenje 29. novembra v SDD na Waterloo Rd.! Ann Dekleva Vsega so krivi politiki BESEDA IZ NARODA mm I Iz zadnjih dni življenja škofa Gregorija Rožmana CLEVELAND, O. — Dne 26. oktobra 1959 je bil škof dr. Rožman siprejet v bolnišnico sv. A-leša v Clevelandu. V Sredo, 11. novembra 1959, je bil operiran. Škofov osebni zdravnik je bil dr. Franc Jelerčič; operiral pa ga je urolog dr. Nuckolls. Po o-peraciji se je le nekajkrat! zavedel. Govoril je z veliko težavo; največ s Fathrom Julijem Slapšakom, ki je bil vsak dan vsaj po enkrat pri njem. Vsa clevelandska slovenska katoliška skupnost je v tistih dneh zelo prosila Boga, naj ji ohrani še nekaj časa škofa pri življenju in zdravju. Vsi smo nestrpno čakali, kdaj se bo bolniku zboljšalo pooperacijsko stanje. V nedeljo, 15. novembra, v prvih popoldanskih urah sem bil še pri njem v bolnišnici. Zelo težko je dihal in od časa do časa hudo zastokal. Po sodbi Fathra Slap-šaka je bilo škofovo stanje prej slabše kot boljše. Tudi bolniška sestra je bila tega mnenja. Zadnji od slovenskih duhovnikov, ki je bil v bolnišnici pri škofu, je bil Father Jožef Godina. Malo pred deseto uro v nedeljo, 15. nov., je to bilo. Preden je odšel, je bolnega škofa še blagoslovil. — Opolnoči je bolniška sestra poklicala k škofu bolnišničnega duhovnika Fathra Roz-tasa. Vendar to še ni bila zadnja škofova ura. Ob 3. uri zjutraj v ponedeljek, 16. novembra, je bolniška sestra spet poklicala Fathra Roztasa. In tedaj mu je ta med molitvijo za večno zatisnil oči. škof Rožman je umrl. Father Roztas je rekel: “Umrl je svetnik!” Clevelandski nadškof Hoban, danes že tudi rajnki, je izjavil, da naj bo Rožmanov pogreb takšen, kakršnega si žele Slovenci. Duhovniki pri Sv. Lovrencu so odločili, da bo škofovo truplo ležalo do pogreba, v soboto, 21, novembra 1959, v slovenski cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu; pogrebna sv. maša pa da bo v clevedandski stolnici sv. Janeza. V času Rozmanove smrti ni bilo v Clevelandu nobenega škofa. Bili so vsi na škofovski konferenci v Baltimoru. V petek, 20. novembra, se je malone ves a-meriški škofovski zbor udeležil dedikacije nove bazilike Brezmadežne v Washingtonu. Takoj po tej cerkveni škofovski slovesnosti sta škof Krol, danes kardinal in nadškof philadelphijski, in nadškof Hurley, bivši papeški predstavnik v Belgradu, takoj na Baznik, tedanji župnik pri Sv. Vidu. Iz clevelandske stolnice so še isti dan truplp rajnkega škofa prepeljali v Lemont, na ameriške slovenske Brezje. Tam je škofovo truplo ležalo vso nedeljo do ponedeljka, 26. novembra 1959, zjutraj v kapeli Marije Pomagaj, ko je bilo nato po sv. maši zadušnici pokopano na pokopališču slovenske frančiškanske družine v Lemontu. Tam sedaj čaka večnega vstajenja. J. S. Kaj je novega pri Triglavu CLEVELAND, O. — V nekaj mesecih smo izgubili več prijateljev našega zbora in rednih obiskovalcev njegovih nastopov. Redno je prišel Frank Rakovec iz Euclida in Rose Hofner (Ste-pic), pa 98-letna Urška Korenčan z W. 97 St. Čeprav je bila v visokih letih, je v veliko hodila peš in je rada obiskovala prireditve, kjer je bilo petje. Živela je pri hčeri Paulini Hunter, nekaj časa pa v zavetišču za ostarele. Srečno je prestala operacijo naša pevka Vlasta Radišek iz Euclida. Želimo ji skorajšnjega okrevanja in da bi: bila kmalu med nami. Jo pogrešamo. Tako je naš zbor doletela bolezen kar pri treh altih. Marie Pivik se že počuti boljše in bo kmalu na vajah. Jaz se počutim kar dobro. Naš nekdanji pevec Albin Kljun se je hudo ponesrečil ob padcu v jarek na svojem svetu. Je moral v bolnico. Naša pevka Pat Closs je bila 24. oktobra v Cleveland Press, kjer je kazala, kako okusna ku-macire in želatino zna pripraviti. Čestitamo! Prireditev in zabav je veliko vseh vrst, tudi koncertov. Naš zbor nastopi samo enkrat na leto, prvo nedeljo v majo. Iz Žirov mi pišejo, da '»razstavlja v New Yorku svoj« slike moj sorodnik Jože Pe. cornel. Rad bi videl, če bo o tej n kaj v časopisju. Bi rad čital. Nji pisal kdaj in kje je ta razstava. V Zireh so po dolgih lel/jh postavili novo župnišče, na rgtjake se obračajo za pomoč, da bi lažje krili stroške. ^ Pozdravljeni! I Anna Jesenko f Zbor Jadran vabi BUENOS AIRES, Arg. — “Politiki so prepustili slovenski narod na milost in nemilost sovražniku,” tako je bilo nedavno zapisano v eni izmed slovenskih zdomskih revij. Zdi se nam potrebno, da k tej trditvi zapišemo nekaj besedi. Trditi, da so slovenski politiki prepustili slovenski narod na milost in nemilost sovražniku, ali pa, da “so ga med vojno in revolucijo prepustili svoji usodi”, je navadna izmišljotina, če to trdi nekdo, ki razmer doma med revolucijo ne pozna, če to trdi nekdo, ki te razmere pozna, potem pa je to zlobnost, porojena iz političnega sovraštva. Nepristranska zgodovina bo u-gotovila, da so slovenski politični delavci takoj po nemškem napadu na Veliko noč 1941 postavili vse svoje moči v službo domovine. Spomnimo se dr. Marka Natlačena, ki je v tistih viharnih časih, ko ni bilo nobenega stika več z vlado v Belgradu, ko je bila jugoslovanska vojska v razsulu, ko so si naši narodni sovražniki delili našo zemljo in ko so komunisti te razmere izrabili za svojo revolucijo, storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da prepreči, ali vsaj zmanjša nesrečo, ki je zadela slovenski narod. Storil je tudi odločen korak, da je sprejel mesto v posvetovalnem organu (Consulta) italijanske pokrajinske vlade, v globokem prepričanju, da more tako koristiti slovenskemu ljudstvu. Ko je videl, da ga skušajo Italijani izigravati, je pogumno izstopil iz tega organa. Prav tako pogumno je z vso svojo moralno avtoriteto nastopil zoper komunizem in je bil zato tudi umorjen. Ko se mnogi drugi, ki danes mečejo blato na slovenske politike, niso pojavili na bojišču zoper komuniste, je naj višji politični predstavnik Slovencev že prelil kri za svoje ljudstvo Spomnimo se tudi na dr. Albina Šmajda, vodilnega slovenskega politika med vojno in revolucijo. Od tiste usodne Velike noči 1941 pa do svoje smrti v 1. 1945 je bil noč in dan na nogah. Prepotoval je vso Slovenijo, iskal stike, zveze na vse strani, organiziral proti komunistično borbo, hodil po skrivnih potih na Gorenjsko in Primorsko, pomagal ustanavljati edinice Slovenske legije in Vaških straž, iskal zanje oficirje itd. Tudi on je — kakor dr. Natlačen in mnogo drugih — bil umorjen po komunistih. Isto lahko zapišemo o tretjem vodilnem slovenskem politiku prof. Mirku Bitencu. Ko se je rešil nemškega ujetništva in pribežal v Ljubljano, je takoj prevzel vodstvo Slovenske legije. stopil v Domobranstvo ter vse sile posvetil protikomuni- kot prof. Lamberta Ehrlicha. Naj omenimo dalje zverinsko pobite in umorjene župane in politične delavce: Brulca Franca, Bastiča, Hrena Franca, Pogačnika Feliksa, Strupeha Antona, Sterleta Valentina, Vidriha, Mauserja, Straha Franca itd. Našteli smo samo nekaj politikov, ki so prelili svojo kri za domovino. Lahko bi jih našteli še mnogo in mnogo, ki so od vsega početka posvetili vse sile protikomunistični borbi. Naj v tej zvezi spomnim na člane Slovenske zveze in pozneje Narodnega odbora za Slovenijo, člane izvršnega odbora Slovenske ljudske stranke, poslance, župane, odbornike krajevnih organizacij, odbornike mladinskih edi-nic, vodstvo Slovenske legije, ki so takoj, ko se je pokazal sovražnik, stopili na branik domovine. Tudi vodilni politiki drugih strank so storili svojo domovinsko dolžnost in premnogi so jo zapečatili s svojo krvjo ali v borbi s komunisti ali pa v koncentracijskih taboriščih (socialist Vrankar, člana demokratske stranke Avgust Praprotnik in Ivan Pucelj in dr.). Tudi je prav, da v tej zvezi o-menimo, da so prvo vojaško organizacijo — Slovensko legijo — ustanovili politiki; da so delo pri Vaških stražah tajho koordinirali politiki in so mnogi to delo plačali s svojim življenjem (Malovrh France, Duhovnik Tone, Finec Milan, Majdič Fortuna! in dr.). Vprašamo, ali je na mestu, pravično in pošteno, da se danes — 25 let po vetrinjski tragediji — meče kamenje na slovenske politične delavce, ki so podobno kot slovenska duhovščina s svojim škofom na čelu, dijaki, kmečko ljudstvo in drugi stanovi in sloji po vseh svojih močeh vršili svojo domovinsko dolžnost. Če kljub vsemu trudu slovenskim politikom doma in zunaj ni uspelo rešiti Slovenije iz krempljev komunizma, niso tega krivi slovenski politiki, ampak je tega kriva mednarodna politika, tista politična zaslepljenost Angležev in Amerikan-cev, ki je rdečemu molohu zmetala v žrelo cele narode, ujetnike, protikomunistične borce, tudi žene in otroke, samo da ugodi komunističnim apetitom po krvi svojih nasprotnikov. Bodimo vendar pravični do vseh — tudi do slovenskih političnih delavcev. Rudolf Smersu sli j o na nebesa. “Veš, kaj bom počela v nebe* sih? Najprvo bom seveda P°' zdravila Jezusa, Marijo, sV. J°' žefa in Bernardko. In poten1 bom tekala po nebeških livadah. Ker je sedaj moja največja že* Ija hoditi, vem, da mi jo bo Bog izpolnil v nebesih — saj On iz' polni vse želje nebeščanov.” In še to je nekoč zapisal3, ‘Samo za Boga hočem živeti in iz ljubezni do Njega trpeti.’ In sedaj, ko je s telesom sle' kla tudi svojo ohromelost, dol' goletno mučenišfvo neprestanih in neznosnih bolečin, upamo, da že teka po nebeških livadah. Kol Mala Cvetka, ki je bila vse nje' no življenje njena vzornica, je. med smrtnimi mukami še oblju“ bila svoji sestri usmiljenki, da je ne bo pozabila v nebesih. V življenju je poskušala ho' diti po “mali poti otroštva”, h°l jo je hodila Terezika. S. Bern3' deta je bila sončni otrok. Nežn3 duša, pesniška, srce iz voskai polna idealov. A kot Terezika je bila tudi ona, kadar je šlo 23 principe, odločna. Imela je lezno voljo, ki ji je pomagal3 prek ovir. Ko si je zlomila Pr padcu obe koleni — pred dve111 leti — ji je njen kirurg (nien nekdanji učenec) — dejal, da bo več mogla stopiti na n0^e' S pomočjo bergelj, podpore se ster, se je zopet naučila hoje' Zdravnik je občudoval njenl vztrajnost in voljo. Delala | skoro do zadnjega. Učila je d*' jake angleščine, nemščine in H3. lijanščine še, ko ni mogla nh1 jesti sama brez pomoči sest®1. Angleščino je tako dobro ob vi3 dala, da jo je tudi govorila h1 pisala. Ko je še mogla držati per° rokah, je prestavila iz hemšČi^6 v slovenščino “Življenje Marii3 po videnjih Katarine Emerieh ' Silno je želela, da bi naši lju je malo več vedeli o Mariji, k^r so evangeliji tako skopi gled nje. Morala se je vdati in dopr* nesti žrtev, da ni doživela knjige. “Marija ve, zakaj 36111 prestavljala. Naj napravijo z r°^ kopisom, kar hočejo,” je Pr pomnila razočarana. Zadnje le^ je napisala zgodovino slovens province šolskih sester. To de ji je izpilo še tisto malo telesn6 moči, kar jo je še imela. To sh1® pa že čitale, ker je delo izšl° spominski knjigi naše kongreg3 cije. Je res delo ljubezni '' S s je vsaka črka bila napisa113 T trudom, do izčrpanosti. Ne mo, če ji je prišlo v roke, k° še živela. Smo ji nameravali P Hi 1 “Slovenski Job” -s. Bernadeta Novačan “Naš hitela v Cleveland škofa dr. Rožmana. Škof Krol je imel pogrebno mašo, nadškof Hurley pa je opravil druge po- CLEVELAND, G'.-Vsi rojaki In rojakinje ste prijajmo vablje-(stični borbi na vojaškem in po- pogreb ni na prireditev pevsliega zbora Jadran: na večerjo s petjem in plesom. Za to svojo prireditev je zbor najel obe dvorani Slov. grebne obrede. Obredom je pri- delavskega doma na. Waterloo sostvoval tudi takratni cleve-iRd. za soboto, 29. novemibra landski pomožni škof Begin. Po maši je pridigal msgr. Alojzij Večerja bo v “ družinskem slogu” in bo na razj jolago od 6. litičnem področju in bil zato u-bit cd komunistov. V vrsto političnih delavcev, ki so šli takoj na delo v obrambo slovenskega naroda pred komunizmom, spada tudi Ivo Peršuh ki so ga komunisti umorili dne 26. maja 1942, to je na isti dan KANSAS CITY, Kans. slovenski Job je dotrpel,” nam je sporočil celjski duhovnik, ki je večkrat obiskal s. Bernadejo v Petrovčah. Na praznik ljubljenke svojega Srca, 17. oktobra 1969. je prišel Gospod po svojo nevesto. Ni prišel kot tat — sestra je s hrepenenjem čakala njegovega obiska — zadnjega .. Z gotovostjo je slutila njegovo počasno bližanje in se otroško veselila trenutka, ko se bo na veke združila z Njim, ki mu je v zorni mladosti posvetila svoje srce in Mu obljubila zvestobo do zadnjega trenutka življenja. Njena svetilka je bila napolnjena z oljem dobrih del — lahko je takoj brez oklevanja sledila božjemu klicu: “Pridi, nevesta, in sprejmi krono, ki si si jo spletala med mladino in s potrpežljivim prenašanjem svojega trpljenja ...” Upamo, da je bila smrt naše drage sestre res taka, kot nam jo slika domišljija, da je bil njen odhod v večnost njeno naj lepše tostransko doživetje in začetek gledanja Boga. Ker je vsled sklepne revme ohromela in si ni zadnje leto mogla nič pomagati, je silno želela, da bi mogla hoditi. A je bila popolnoma vdana v voljo božjo in se tolažila z mi- j nas odhodom zibel' sati in ji čestitati, prehitela s svojim večnost. Pepci Novačan je tekla z ka v Zadobrovi pri Celju. Ma ^ re ni poznala, ker ji je umN3 njeni detinski dobi, a vZ&a^e-so siroto njene tri starejše imela lpbeC° nis° v Argentini še nekaj časa hra la njegove čevlje kot spomm dragega brata. Prav g°l'oVt| njene in njene sestre ^■onZ°^oSi molitve in žrtve izprosile ^^gi spreobrnjenja Tonetu. bratje so se poročili, eden •—1 A vse člane svoje dru !. upo- ri3 Živ- njene stre. V vsaki je mater — res čudež, da je razvadile. Bila je vseh bratov, šest jih je bilo- ^ na posebna ljubezen je bil ne”, kadar je prišel domov_ počitnice; ohranila jo je vse 1jenje- ski Dr. Anton Novačan, sl°VC,v0. pesnik in pisatelj, je bil a kat. Pozneje je stopil v dip ^ matsko službo in bil poslani Velik r Drug3 dobil3 v lesti111’ Je raznih mestih Evrope, doljub — a brezverec. svetovna vojna ga je Rimu; bil je ujetnik v Pal kjer je “našel Boga” in veljj.clJ. zopet zagorela v njegovem b S. Bernadeta je po n.ieSoV1iS^nj. «a so lat3 mrl. A vse crane av^j- ne je s. Bernarde ta nosila zap1 v svojem srcu. je Posebna vez ljubezni ^on-priklepala na njeno sestro ^ zolato, usmiljenko, ki jo ^ ^ no obiskovala nede J ob nec (Dalje na 3. strani) ^OJZij REMEC: VELIKI PUNT Na cesti so zapeli koraki. Nemara sedaj gre!” je dejala ^ca) vstala, šla k oknu in po-6leciala skozenj. A kakor bi jo bil kdo sunil, je bočila od okna in zakiičala: e2us, Marija!” Gradnik in Grozd sta planila snjej. “Naj je?” ^ ^Van, beži!” je jeknila in podala z drhtečo roko skoz ok-.°’ kjer je bil pravkar izginil L od srda in jeze spačen o-^ ki ga je bila Anica uzrla, 0 je pogledala na cesto. Bil je ^ adi Klepec, ki se mu je zdelo, je Ivan pri Grozdu, in je pri-gručo Hrvatov, da ga uja- : Naj pa jej za božjo voljo?” ,6 vPrašal Grozd, ki ni ničesar Vldel. ^van, beži, da te ne ujamejo!” drhteč od strahu govorila 'viica. ^Gradnik je pograbil mušketo, ^ bila v kotu, in skočil proti Vratom. Lilo je prepozno. Preden je 'sel k njim, so se odprla in v v° teihi se je pokazal visok Hr-h 2 golim mečem v roki na fragu. ešitVe ni bilo več. Okna na “SLOVENSKI JOB” S. BERNADETA NOVAČAN (Nadaljevanje * 2. strani) so bila zamrežena z debe-tj, 1 železnimi palicami, na vra-v veži so bili Hrvatje. °gom, Anica!” je zaklical sprožil mušketo proti , "Zb, vVaP in /at°m. Počilo je, Hrvat se je pj dil na Ba, Gradnik pa je čezenj skoz dim v vežo. ^ °jaki so se vrgli od vseh aili nanj. Gradnik si je s ko- Nto] 1111 delal pot na prosto. Dva % Se zgrudila z zdrobljeno čre-na tla, še nekaj korakov ^ Lilo do izhoda na cesto, tedaj ^ §a je zadel na glavo močen s ,arec s sabljo in padel je ves^ vrvjo oblit na tla. ^ 0jaki so .skočili nadenj ter u 2vezali roke in. noge. b^rJžgali so plamenice in star hrVat> ki je bil ranocelnik, je a^edal Gradniku rano. Pol - bo hudeša!” deial> na 11:111 odveza^ *0 je pregledal Hrvate, ki te e2ali na tleh. Prvi, v kate- iQ bil Gradnik ustrelil, je St tlarIev; krogla ga je zadela v Ce- Druga dva sta bila nevarno adjetla. hg.^n:i ■ •. močen je fant kakor hk!” je dejal ranocelniK, ko ^Pravil svoje delo. Ijj ,a čas so vojaki vdrli v klet, jo je pokazal Klepec, in vih in Grozdovo str °-' ^aPci in dekle so bili pre-ka]aSetli bežali in Hrvati so sti-t>o t ^ se 3im Ndo v bran ijj8 avd> po shrambah in sobah s^Vsf preiskali. Zaman jih je Jith >aI ukrotiti mlad častnik, ki m Je zapovedoval. S prešer-sti !0Čmi so gledali vanj in ti-Se’ i so bili nekoliko pijani, so biu^0 na ®^as smejaNj kakor bi di reči: “Kaj hočeš, mla- k0 ar°nček iz Slavonije, ki ti kj a3 Prvi mah poganja, nam, j?1110 že stari vojaki!” pjr a °četa Grozda in na Anico QrVati niso pazili. Zato se je da^d11 posrečilo uiti iz hiše, ne čiraNdo zapazil. S treso-ha 1 rokami, je vzel Anico v k s°cie in na pol v omotici hitel Sprasedu> kjer so ga radovoljno stelah' '^■nico 50 spravili v po-ka. J° in ženske so ji pomagale, °r so vedele in znale. tpisZj °N se je zdramil iz globokih Poni Š!em ie Potegnil na glavo, si kodre, dal z mečem adj.1.0n3e> in vsa konjenica je t0nea njim. Krvavožolti žarki lopeCe: ga sonca so pordečili ok- geta] ^n ^eme’ konji so zarez- dVi 1-. N’o kratkem diru se je htri r'1^a §r°L>lja pred njimi ■ kov,6*10 ^Varunišče. Pridržali so v°nje v vse je strmelo na gro bij o in čakalo, kdaj se odpro vrata in se usuje skoznje zbor venčanih deklet, pred njimi Radovan in sredi njih starosta v beli svečeniški halji. 2e so zavili prvi konjeniki navkreber, vojska se je usipala po dolini, ko se odpro vrata. Pojavi se Radovan s plunko, za njim krdelo deklet. Rado je uprl sokolje oči v mladenke in iskal njenega lica, njene bele haljice. Toda oba, Iztok in Rado, sta zae-no vprašala: “Kaj je to? Morana!” Deklice so nosile namesto cvetja žalno razpuščene lase po ramenih, Radovanova plunka je vzdihovala tako otožno, da se je Iztoku srce krčilo. “Kaj se je zgodilo? Če je umrl oče? Ni ga v vrstah. Kje je Ljubimca? Tudi nje ni!” Konja sta prhala navkreber, da bi junaka čimprej zvedela o nesreči, ki je zadela gradišče. Vtem so se že mladci, ki so tekli pred vojsko, razkropili med narod. Rogovi so hipoma utihnili, davorije so zamrle, naokrog se je razlegal plač žensk. Bojevniki so obstali na mestu in gledali na grobljo, kjer se je bližal Iztoku starec Radovan. Struna na plunki je onemela z zateglim otožnim glasom. Radovan se je sklonil potrt in uničen pred Iztokom. Njegove oči so bile objokane. “Kaj se je zgodilo, Radovane! Govori! Strah me muči.” “Zakaj ga nisi, Iztoče, moj sinko, zakaj ga nisi? O, zakaj sem ti branil, oj besi nad mojo staro glavo!” “Ne blebetaj! V meni vre! O kom govoriš?” “O pesjanu, o kravjerepniku, o hudiču, o — o — oo — zakaj ga nisi?” “Tunjuš je napa! gradišče — očeta—” “Kje je Ljubimca?” je kriknil Rado in zaškrtal z zobmi. “Ljubimca!” je ponovil Iztok in stisnil ročnik. “— o — ukradel jo je.” Radovan je zajokal kakor otrok in se sesedel ob poti. Junaka sta se spogledala in prebledela. Jezdeci so pritisnili za njima, bridka vest o ropu Ljubimce je šinila od ust do ust. Polagoma se je oglasil stari Sloven: “Za njim! Nad Hune!” Kakor bi utrgal te besede vsem iz duše, je vršelo v bojnih vrstah in se točilo kakor vihar krog gradišča: “Za njim! Nad Hune! Pogibel jim! Smrt Hunom!” Iztok in Rado sta jezdila k Svarunu. Za njima so prihiteli veljaki in starešine. Vijenec in Bojan in/tovariši. Dvorišče se je nagnetlo naroda. Vse je pomilovalo Svaruna, ki je sedel na tnalu pred hišo in si otiral solze, polzeče po dolgi bradi. Iztok je pokleknil k očetu in ga prijel za roko. “Ne jokaj, oče! Strašno se maščujemo za Lju-binico.” “Ctmemo jo, starosta, če je še živa! Tale meč pa preseka Tu-njuša — besa!” Rado je potegnil za ročnik in dvignil meč iz nožnice. Po dvorišču je zagrmelo: “Za njim! Nad Hune! Nad Tunjuša!” Kriki so starca zdramili, oprl se je ob Iztoka, razprostrl roke in izpregovoril ob grobni tihoti z votlim glasom: “Naj bodo bogovi z vami, kakor so bili sedaj! Opravimo obete v zahvalo!” Kakor bi plaval duh preko dvorišča, je šel starec, oprt ob sina in zeta skozi vrste bojevnikov iz gradišča na hribec pod lipo. (Dalje prihodnjič) ‘ brez Konzolate bi ne bilo nedelje”. Druga drugo sta podpirali, saj sta bili sorodni duši, obe redovnici. Vez, se zdi, navidezno, je sedaj pretrgana — v resnici bo še močnejša, ker bo s. Bernadeta držala svojo obljubo, dano sestri na svoji smrtni postelji. Ko je Pepca dozorela za pouk, se je vpisala na osnovni šoli Šolskih sester v Celju. Bila je pridna učenka tudi v meščanski šoli tega zavoda. Iz Celja je odšla na učiteljišče Šolskih sester v Mariboru, a maturirala je v Ljubljani — z odliko. Niti enega dne počitnic si ni privoščila — takoj je odšla na svoje službeno mesto v Št. Jakob na Koroškem. Dne 15. avgusta 1920 je zamenjala svetno obleko za redovno. Dobi la je ime: S. Bernadeta. Postala je s tem novinka šolskih sester v Mariboru. Obenem je učila na vadnici. Redovne časne zaobljube je napravila 16. avg. 1921 in večne 16. avg. 1924. V svrho višje izobrazbe so jo predstojniki poslali v Zagreb, kjer je študirala slavistiko. Po odlično prestani skušnji se je vrnila v Maribor in se pridružila profesorskemu zboru. Bila je dobra učiteljica in je znala učenke nadvdušiti za svoj predmet — slovenščino. Mirno ji je teklo življenje do leta 1941, ko je morala zapustiti samostan, ki so ga zasedli Nemci. Begunka, pregnanka se je zatekla k sestram v Ljubljano, Učila je na Krekovi gospodinjski šoli do prevrata v Jugoslaviji in se potem vrnila na svoj rodni dom. Delila je usodo svoje sestre usmiljenke Konzolate, ki so jo tudi pregnali iz bolnice, kjer je bila predstojnica. S. Bernadeta je dobila službo na Celjski gimnaziji. In to je poglavje zase, napisano v nebesih z zlatimi črkami... Koliko dobrega je zgled s. Ber-nadete storil na gimnaziji! Vsi dijaki so vedeli in vsak, kdor je hotel, je lahko videl, da je vsak dan pred šolo bila v farni cerkvi pri sv. maši. In ravno radi njene značajnosti so jo spoštovali. Z disciplino ni imela nika-kih sitnosti. Že njen nastop sam je bil glasna pridiga. V neki razred so se si profesoi’ji bali vstopiti. Dijaki so bili pravi divjaki. Brez kreganja, brez kazni so se umirili in se začeli učiti, ko prišla k njim s. Bernadeta, ker so videli, da je bila pravična, zahtevna, dosledna. Po šoli jih je smela zbirati v klube — seveda verouka ni smela učiti — in z njimi debatirati o tem in onem. Posebno važnost je polagala na vzgojo značaja. Veliko slovenske štajerske inteligence je pomagala vzgojiti. A bila je nekaterim politikom trn v peti. “Sramota, da nuna vzgaja našo mladino,” so protestirali komunisti po časopisju in radiu. Ravnatelj bi jo bil rad obdržal, pa ni uspel. Propaganda je bila premočna in s. Bernadeta je bila upokojena. Kak udarec! Živeti brez mladine! A je imel Bog za njo pripravljeno drugo življensko nalogo; morala je na univerzo trpljenja. Iz povedanega lahko razumemo, da je v tej šoli graduirala z odliko. Naj sedaj med nebeško mladino teka po livaha; naj trga cvetje milosti in uslišanj naših prošenj in ga meče na zemljo nam in nam izročeni mladini.. . * S. Bernadeto so položili k večnemu počitku na Žalskem pokopališču v nedeljo, 20. okt. 1969, ob veliki udeležbi ljudi. Pogrebne obrede je vodil novi celjski opat g. Kolišek in je v ganljivem govoru orisal življenje svoje nekdanje profesorice na gimnaziji. Naslednji dan je še opravil slovesno mašo zadušnico v celjski cerkvi za pokoj njene vo raznesli po svetu. Koliko je j sprožilo krizo med gverilci, tako ta slava vredna, se je pokazalo mislijo v Beirutu. v zadnjih spopadih med gverilci in libanonskimi četami. Spopadov ni bilo preveč, poročil o njih pa še manj. Libanonska vlada ni hotela dosti poročati o tem, da ne priliva olja na arabsko žerjavico, arabski duše. Šolska sestra Vojevanje v Libanonu huda šola za gverilce Spopadi gverilcev z redno li-banosko vojsko so se za gverilce slabo končali. BEIRUT, Lib. — Kot Arabci na splošno, so tudi arabski gverilci veliki bahači. Arabski svet jim ve pravo ceno, akoravno jih nihče ne kritizira, da ima mir pred njimi. Gverilci so našli med tujimi časnikarji par lah-kovernežev, ki so gverilsko sla- gverilci so pa tudi postali redkobesedni, ker niso mogli kaj u-godnega poročati! Spopadi so namreč dokazali, kako malo vredni so gverilci kot vojaki, kadar imajo pred seboj izvežba-ne vojake pod dobrimi poveljniki. Najprvo se je pokazalo, da gverilska taktika, kot je poučuje glavni gverilec Arafat, ni nič prida vredna. Arafat zagovarja na primer spopade v strnjenih vrstah. Tega nista priporočala ne Guevara ne Mao in sta imela prav. Kjerkoli so se arabski gverilci spoprijeli z libanonskimi četami v strnjenih vrstah, so hitro pogoreli in se v divjem begu umikali. So celo sezuvali čevlje, da so lažje in hitrejše tekli. Gverilci tudi niso znali organizirati zaledja. Hitro so se dali prestrašiti tudi po topovskem streljanju. Ko je libanonska vojska videla, kakšne nasprotnike ima pred seboj, jih ni hotela vneto preganjati, ker ni hotela prelivati krvi. Ko so se gverilci razpršili, jih je pustila pri miru. Gverilsko vojskovanje v Libanonu se je torej klavrno končalo. Arafat je doživel še drug poraz. Je bil prepričan, da bodo libanonski Arabci sledili njegovemu pozivu in začeli domačo revolucijo. Pa so Libanonci raj-še ostali doma in samo gledali, kaj bo. Tako sta političen in vojaški poraz prisilila Arafata, da je sklenil premirje s poveljnikom libanonskih čet. Sporazum je u-goden za Libanon; ne izključuje možnosti, da se gverilci pojavijo na libanonskem ozemlju, toda stalno se tam ne smejo držati. Pri premikanjih iz kraja v kraj se morajo preje sporazumeti s krajevnimi poveljniki libanonskih čet. Vse to se bo kmalu zvedelo po vsem arabskem svetu in Rdeči križ dobil stik z grškimi političnimi jetniki ATENE, Gr. — Mednarodni Rdeči križ je že do sedaj imel večkrat priliko, da obišče v Grčiji politične pripornike na željo družinskih članov. Ni imel dostopa do zapornikov, ki so v preiskovalnem zaporu. Sedaj je grška vlada sklenila z njim posebno pogodbo, ki daje organom RK možnost, da na prošnjo družin pripornikov lahko obiščejo prizadete politične jetnike. Zastopniki RK bodo imeli tudi pravico, da o svojih obiskih poročajo družinam in jim tudi povedo, ali družine morejo računati na sestanke s priprtimi svojci. Zastopniki RK bodo imeli tudi pravico, povedati družinam, po kakšni poti se lahko pritožijo, ako mislijo, da so pritožbe potrebne, Sedanji sporazum še ni popoten, upajo pa, da bo kmalu sklenjen še dodaten sporazum, ki bo obravnaval vsa do sedaj nedotaknjena vprašanja. V pokoj odhajajo pred dopolnjenimi 65 leti WASHINGTON, D.C. — Izredno veliko število moških odhaja v pokoj v okviru Socialne varnosti pred dopolnjenim 65. letom, ko bi bili upravičeni do najvišje možne pokojnine. Lani je šlo v pokoj skoraj polovico vseh moških, predno so dopolnili 65 let. Pokojnino Socialne varnosti je mogoče dobiti najpreje z dopolnjenimi 62 leti, vendar je ta v tem slučaju za do 17% nižja od one, ki bi jo dobil zavarovanec Socialne varnosti po dopolnjenem 65. letu. Draginja začela vplivati na živi jenski standard WASHINGTON, D.C. — Draginja zmeraj bolj pritiska na a-meriški življenski standard. Da to čutijo revni sloji, posebno o-stareli in upokojenci, je znana stvar: čutijo jo pa posebno trgovine na drobno. Sedaj je draginja že pred vrati srednjega stanu. Znani Harrisov zavod je na primer dognal, da so ljudje že začeli varčevati pri hrani, posebno pri mesu in mesnih izdelkih! 55% jih je opustilo rabo boljše vrste govedine, 29% jih ne kupuje več teletine in jagnjetine; 25% jih je manj svinjskega mesa. V prehrani igrajo zmeraj večjo vlogo hrenovke, perutnina in močnate jedi. Hitro raste tudi potrošnja krompirja in fižola. Raste tudi potrošnja konserviranega mesa, ki spodriva sveže. Draginja se čuti tudi pri obleki, perilu, obutvi, vendar se te vrste družinska potrošnja da težko zajeti s številkami. Salo v skrbeh za Okinawo TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Eisaku Sato je dejal časnikarjem, da je v skrbeh zaradi razogovorov z ZDA o vrnitvi O-kinawe Japonski, ko je pretekli torek Senat ZDA v posebni resoluciji pozval predsednika, naj ne spremeni položaja Okinawe, ne da bi preje slišal nasvet in stališče Senata. Sato se boji, da bi utegnil Senat staviti kake nove pogoje ali zahteve kot nekako plačilo za a-meriško dobrohotnost do Japonske v pogledu Okinawe. Japonski ministrski predsednik bo prišel 19. novembra v Washington na 3-dnevne razgovore z Ni->:onom. Nad eno tretjino otrok nezakonskih HAMILTON, Ber. — Na Bermudskih otokih, britanski posesti nedaleč v Atlantiku v bližini Severne Amerike, je bilo preteklo leto od vseh novorojenčkov 35.5% nezakonskih. Dela za sueške & ženske Službo dobe Tovarniški delavci, odlična plača, obrobne koristi, pokojninski načrt in bonus. Uradnice — tipkarice, odlična plača, več obrobnih koristi, pokojninski načrt in bonus. CLEVELAND RANGE CO. 971 E. 63 St. (224) Oglašajte v “Araer. Domovini’1 JEKLENI SPOMENIK — Spmeniki so običajno v kamnu ali bronu, francoski umetnik Raymond Subes je zgradil spomenik iz jekla maršalu Leclercu de Hauteclocque, enemu najuglednejših francoskih vojaških vodnikov'v drugi svetovni vojni in po njej. Spomenik je odkril predsednik republike G. Pompodiu 'V Parizu za 25-letnico osvoboditve tega mesta izpod nacistične oblasti. MALI OGLAS/ Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. (220) Soba se odda Opremljena soba s privilegijem kuhinje se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno. (216) Štiri sobe oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo (zgoraj) v okolici St. Clair Ave. Kličite 432-3193 po 6. zvečer. (216) Help Wanted — Female Old established steel company located at E. 53 St., and Lakeside Ave., wants part or full time office help. Hourly rate $2.00. Call 432-1411, ask for Mr. Cullinan. (218) Soba se odda Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda upokojencu, na 21141 Goller Ave. telefon 481-7185. (217» NENAVADNO T— Predstavnik Svazije, države v osrednjem delu južne Afrike, se je v svoji narodni nošnji postavil pred palačo ZN v New Yorku. V njegovi afriški do7novini obuvalo brez dvoma ni nujno, na pločnikih New Yorka pa je le nekam nerodno človeku brez ' njega, če ni ravno “hipi”, “yipi” ali kaj sličnega ali seveda — Afrikanec. V najem 5-soqpo stanovanje v zidani hiši, zgoraj, na 2808 Bridge Ave., blizu West Side tržnice se odda zakoncema srednje starosti. Najemnina $60. Oglasite se osebno. (219) Prijalei’s Pharmacy ’IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Zv. I RAČUN POMOČI DRŽAVE OHbJ ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS S!t. n •Ur Ar« fr fiftth St.: EN l-i”" V najem Dve opremljeni sobi, spalnico in kuhinjo, oddamo v najem na 1196 E. 74 St. Kličite po 6.30 zvečer: EN 1-4688. i —(Nov. 10,12,14) n**. S F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM I SONCEM Cirila se je stisnila k njenim nogam in z zvestimi očmi motrila Ireno. “Zakaj je žalostna moja pre-jasna? Obiskal te je Krist s svojo ljubeznijo, a radosti ni na tvojem licu?” “Cirila, ti ne veš, kaj se je zgodilo, ko si bila odsotna. Poglej in preberi!” Pokazala je s prstom na tla, kjer je bilo poteptano Azbadovo pismo. Sužnja je segla po njem in naglo brala. “Ne zaupaj, prejasna! Azbad je slepar!” “In stric Rustik?” “Stric Rustik—” je ponovila sužnja. “On gori za Bizanc. Če me odpošlje na dvor? O, Cirila, kako strašna bo osveta despojne!” “Ne boj se, prejasna! Krist, Vsevladar, te je otel iz Bizanca, otme te iz Topera, ako Azbad ne laže. Toda on laže. Nastavil ti je zanko. Stric te ljubi in te ne izroči dvoru.” “Da bi mogla verjeti tvoji sodbi! Moje srce sluti grozo!” Cirila je sklenila roke k molitvi. V njenih žarečih očeh je kipelo od svetega upanja. S skribnostnim glasom je začela izrekati božje obljube pravičnikom, kakor jih je brala v psalteriju: “Kdor prebiva pod varstvom Naj višjega ga bo obdal s ščitom. Izpeljal ga bo iz CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CENTRAL STICKNEY 3 bdrm. frame, side dr. w/gar. gas ht., air-cond. $17,900. — 458-3892 9 a.m. to 3 p.m. (217) WHEATON — Older Home. Newly remodeled, profes. decorated within, last yr. Lots of charm. Spanish style. 4 bdrm. 2t4 ba., newly crpt. thruout, new kit. Exc. address, nr. schls., commuter, etc. By owner. $45,500 653-2415 (219) MALE HELP zanke, ki so mu jo nastavili. Nepoškodovan pojde preko bazili-skov in njegova peta bo poteptala leva in drakona.” Irena se je dotaknila prvega pečata na pismu. Počil je vosek, dotaknila se je drugega, svilena vrvca je zdrsnila s pergamenta, prsti so se ji tresli, vsa duša ji je obvisela na lepih črkah, katere je pisala spretna trgovčeva roka. Sužnja je utihnila: gibale so se samo ustnice v molitvi, njeni pogledi so s strahom in upanjem viseli na očeh gospodarice, ki je pričela brati. “Prejasna dvorjanica, ljubljena hčerka Irena! Umrl sem, utonil v topevskih vodah s svojo najboljšo ljubljenko, prekrasno jadrnico. Na dnu morja mi stavi ona nagrobnik, in jaz šepetam nanj napis: Epa-phroditus in pace et in Christo. V miru počivaj trgovec Epafro-dit! Živi pa naj oče Irene in Iz- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ST. FERDINAND PARISH 6 ROOM HOME New furnace, central air-cond., crptg. Many Extras. $29,500 — By owner. PE 6-1166 (216) MELROSE PK. — Winston Pk. 250 Silver Lane. 3 bdrm. 2V2 ba., trilevel, fam. rm. 2 c. gar. fin. bsmt. gas ht., marble foyer. Asking low $40’s. By owner. FI 5-4185 _____________________(216) VILLA PARK—71x165 ft. lot. Rm. to romp. Extra Ige. 3 bdrm. hme. w/sep. din. rm., 3 baths, full bsmt. Best of all apt. upstairs. Immed. poss. Terms. $26,500. Taxes $500. 641-5922 (216) BUSINESS OPPORTUNITY RETAIL SHOE STORE For Sale by retiring owner. Long estab. 471 Roger Williams Ave. Highland Park 432-0718 (216) WE HAVE Immediate Openings Drop Forge Hammer Operators Heaters Experienced Men Preferred Will train men with some experience. Top rate to top men. Liberal incentive program. Excellent fringe benefits. Permanent jobs. Write, call or apply. (716) 876-2078 McKaig - Hatch Div. Tasa Corp. 125 Skillin Street Buffalo, New York 14207 An Equal Opportunity Employer v217) GROCERY STORE — By Owner Bus. & Bldg, w/liv. qtrs. Extremely gd. loc. Rare oppty. for someone who has initial investment. For more info, call 453-3515 (216) HOUSEHOLD HELP HSKPR. — SLEEP-IN Private accommodations, w/conge-nial couple. Schl. teacher & executive husband. 2 teenage girls. Wilmette. Recent gd. refs. reqd. Call aft. 5 pm — AL 1-1804 (216) MALE HELP GROW WITH US! Processors - Inspectors (oaters - Slitters Opportunities for experienced and trainees with rapidly expanding manufacturer of precision magnetic tape, has immediate openings for neat, alert, conscientious individuals for first, second and third shift operations. NEW PLANT IN PICTURESQUE SETTING ON THE JOB TRAINING EXCEPTIONAL COMPANY PAID BENEFITS WAGE COMMENSURATE WITH EXPERIENCE Interested . , . ? Write or phone our Industrial Relations Dept, BASF SYSTEMS INC. Crosby Drive, Bedford, Mass. 01730 Phone (617) 271-4000 An Equal Opportunity Employer toka! Umrl sem Bizancu, umrl dvoru, da živim samo tebi in tvojemu vrlemu junaku, kateremu dolgujem življenje. Ko bi njega ne bilo, bi bile moje kosti že davno sprhnele pod mrzlim Hemom. Irena, hčerka moja — tako te bom poslej nazival—, obilno me je blagoslovil Bog in jaz mu bom hvaležen s tem, da ščitim tiste, katere preganja peklenski zmaj na bizantinskem tronu. Sprejel sem boj; izvoju-jem ga do konca. O, koliko solza sem videl v provincah, kjer izžema despotova roka živo kri iz teles ubogih podanikov! Po zidu cerkve svete Sofije se cede krvave srage narodov, iz biserov se blestijo solze. Božja Modrost se ne veseli darov, ki se jih drži kri ubogih. Prišli bodo veki in gledali bodo grozno prekletstvo nad stavbo, katero zida oholost sebi, ne Bogu. Večja bo sramota hiše božje, kakor je bila sramota jeruzalemskega templja. V duhu te gledam, ko bereš te vrste, kako ti drhti nežno telo v trepetu in grozi. Ne boj se! Krog mene ni izdajalcev. Glasno lahko preklinjajo v Atenah moji prijatelji Bizanc — naše kletve ne segajo preko morja do Propontide. Tudi pričujoče pismo izročim v varstvo zvestega Numide, ki si da prej iztrgati živo srce iz prsi, kakor bi dovolil nepoklicanemu pogled v pismo. Jutri odpotuje na kup-čijski ladji mojega prijatelja v Solun. Tam biva Spiridion, evnuh, trgovec. Ti se čudiš! Čudi se, pa ne plaši se. Tudi njemu lahko brezpogojno zaupaš. Kupil si je z mojim denarjem hišo in začel trgovino. Izdajstva se ni bati. Strah pred mukami in smrtjo mu veže grlo. Zakaj brez njegove pomoči bi bil težko otel Iztoka in to na dvoru vedo, ker je tisto noč izginil. Njegovo grozno slo za denarjem pa ute-šijo moje polne skrinje zlatih bizantincev. Velel sem mu iti zato v Solun, da je blizu tebe. Ko bi slutila najmanjšo nevarnost, beži iz Topera in se skrij pri Spiridionu. Sicer upam na strica, ki te gotovo ljubi. Kdo bi te ne ljubil, angel? Kljub temu pa nisem brez strahu. Trgovci trdijo, da je stric strog in okruten prefekt, da gori za despota, da je slavohlepen, in to je nevarno zate. Bodi previdna! Jaz bivam sedaj blizu akropole. Na areopagu žalujejo modrijani, ker je Justinijan zaprl vse stare modroslovne šole in zapretil ostro kazen vsem, ki prekrše ta zakon. Plato in Aristotel se dolgočasita, ker ni učencev, da bi se zbirali krog učiteljev. Vse čuti, kmet in učenjak, težko roko despotovo. Nebo že mora plesti bič za takega vladarja. In glej, hčerka moja, neke slutnje so se vgnezdiie v mojo dušo! Noč in dan mi govori čudoviti orakelj v prsih, da je Krist pozval barbara Iztoka, ki naj udari na one, kateri skrunijo blagovest z dejanjem in življenjem. Junak, kakršen je on, dvigne narode onstran Donave in prihrumi nad mesto, da se maščuje za krivice. Veruj, da se bližajo dnevi, ko boš trpela in trepetala zanj. Toda zaupaj! Epafrodit ne leže v grob, dokler ne vidi združenih onih dveh, katera mu je izročila usoda v varstvo. Da izvršim to nalogo, se napotim čimprej v Solun. Moje staro srce se je ogrelo ob vajini ljubezni. Brezmejno hrepenim po tebi. Bodi srečna, bodi zdrava! Upaj nanj, ki je vreden tvoje ljubezni. Iztok te ne pozabi nikdar! Da bi le slutil, kje si, prišel bi bil že pote. Toda v noči, ko sem ga iztrgal iz zob leopar-dinje, sem mu prisegel, da te čuvam jaz in da te jaz izročim njemu. Ali je že prišel čez Donavo? Nisi čula ničesar o tem? Nadejam se, da ti že veš. Do mene še ni dospelo poročilo. Toda prepričan sem, da se je otel. Zakaj konji so bili nedosegljivi. Končavam. Od tod ne dobiš več pisma. Vidva se v Toperu ali Solunu. In tedaj bo najina radost velika. Pozdravlja te tvoj oče Epafrodit. Ko prebereš pismo, sežgi ga nemudoma. Niti trenutek ne sme biti shranjeno pri tebi.” Ko je Irena prebrala list, so postale njene globoke oči vlažne. Vse lice ji je bilo razpalje-no, prsi so se dvigale v veselem razburjenju, prijela je Cirilo za glavo in dvignila k sebi ter jo strastno objela. Sužnja se ji je iztrgala, razplakala se od veselja, pokleknila pred podobo Bo-gorodice in obljubila pet strogih postov v zahvalo, ker se je vzra-dovala njena gospodarica. Irena pa je takoj v sveti pokorščini prižgala ob svetilki dehtečo plamenico in uničila pismo. Pepel je skrbno zbrala in ga spravila v srebrno pušico, ki si jo je obesila na zlati verižici krog vratu in jo čuvala kakor svetinjo. Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor o Epafro-ditu in Iztoku. Šepetaje sta izgovarjali imeni pod terebinto na vrtu, zvečer poklekali pred ikono Bogorodice in prebirali psalter. Le včasih se je dvignil strah pred prihodom Rustiko-vim. Ali to je bila samo drobna meglica, ki je hipoma preminila pod soncem sreče. Na večer tretjega dne so naznanili signali prefektov povratek. Irena je hitela stricu naproti v atrij in velela prižgati luči. Rustikovo lice je bilo mračno in utrujeno. V Bizancu je ponočeval, iztrošil s prijatelji mnogo denarja in pot ga je tudi zmu-čila. Irena se je preplašila mrkega pogleda. Rustik je ni sprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k sebi in poljubil na čelo kakor sicer. (Dalje prihodnjič) F! NOV m EIV m IBER tkllft ¥ 1 JJ il! 161 gS 3|4 s 6171 SOM 12!l uB) m 19 26 131114) 20121 271(28 15 22 !2S KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 15. — Klub upokojencev \ Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob ..3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 22. -23. Letni puranski festival fare sv. Vida v farni dvorani. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. 29. — Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Rd., večerjo s sporedom in plesom. Igra Pecon-Trebar orkester. Začetek ob šestih. 30. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAV2EVANJE. 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 14. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue. 20. — Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico v Družabni sobi Farne dvorane sv. Vida. Začetek ob 2. pop. JANUAR 17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju. februar 8. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. marec 14. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi ve- čerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrali bodo “Vandrovci”. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. JUNIJ 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE Anton Perovšek]! Zapustil je to solzno dolino 10. nov. 1968 Minilo je že leto dni, ko v grobu mirno spi naš dragi očka in sopirog. Mir in pokoj daj mu BOG! Žalujoči: soproga MARY sin ANTHONY z družino Ostalo sorodstvo Cleveland, O. 10. novembra 1969 Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb# NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE VEČJI KOT V NARAVI — Bronasti kip gen. Dougin30, McArthurja, visok 8 čevljev, stoji na granitem podstavku sredi trga pred Vojaško akademijo West Point, kjer 3e postavljajo vojaški kadeti k “zboru”. VESOLJSKA RAZSTAVA — Slika kaže vesoljsko razstavo v neki trgovini v Tokiu na Japonskem. V ozadju na stani je barvna slika Lunine površine z vesoljsko ladjo Ap°L lo 10 v ospredju, ko si Lunino površino ogleduje. Spredaj visi izpod stropa model vesoljske ladje.