Številka 204. Trst. v sredo 26. julija 1S05. t ir lahaj* vmM Tad] ob nedeiian in d ram t tih ob 5. on. ob ponedeljkih ob i. an ziutraj. fNial^ie itevllke «e proaaiajo po 3 nov6. (6 stotink) * mnogih tobac&m&h v Trstu in okolici. ^Ljubljani, Gorici, JeljL Kranja. Mariboru. Celovcu. Idriji. et Petra, Sežani. Nabreiini. Novemnoe»xu itd. Jflue 1k aaroćb« spreiema aDrava lista „Edinost", mile« •Urno Galatti It. ifc.'— Vradne mre se od 2. p«p. L sreće r. — Cene oeiaaom 16 st. na vrsto petit: poslanice, ismrtnice. javne zanvaie in domaći oeiasi po pogodbi. TELEFON Itev. 11&7. ooc^^aassaa«: HlitičMfa iruitva „Etfimt" za Primrsk«. F mdinomU J* moč I Tečaj XXX. Naročnina inaia sa vse leto 34 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aarotfbe brez doposiane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Usta. Nefrankovana piana se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorfio Galatti 18. (Narodni don.l ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. it. Peitno-hranilnični račun it. 652.841. DogodHi na Ruskeii). (Brzojavne vesti.) • TIFLJS 25. Danes zjutraj bo proti i policijskemu nadzorniku Kovalovu vrgli bomlx>, ki ga je težko pcškcdovala. Dve oaebi, ki sta udeležili napada, eta bili ranjeni. VARŠAVA 25. Generalni guverner Mak^imovič je prepovedal, da ae vrši poljedelski kcngres, ki je sklican v Varšavo. Sestanek in Francija. PARIZ 25. Sestanku cssarja Viljema s carjem pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih veliko važnost. Kar ee t če sklepa miru, ee utegna cesar Viljem, kolikor je tukaj znano, iajaviti proti ideji rusko japonske zveze. Cesar Viljem je nasprotno priBtaš nasprotne ideje, to je, da se morajo evropake države združiti proti žolti nevarnosti, radi katere je evropska posest v vztočni Aziji v nevarnosti. Franeozka bi morala v svojem lastnem interesu podpirati to politiko, ker naraščanje japonske sile bi utegnilo spraviti v nevarnost posest indo-kitajeke kolonije. Sestanek obeh cesarjev j« veljal pa tudi vprašanju notranjih reform. V ruskih krogih govore, da je cesar Viljem nasprotnik preobširnih rt tor m, ne da bi bilo motno dok s« zati to trditev. Ceear Viljem je gotovo ev«-toval carju, naj sklene mir z Japonsko, pa tudi z ruskim narodom. Na tem sestanku sta cesarja baje tudi razpravljala o finančni podpori od strani Nemčije, na katerj ae zamore Ruaija zanašati. Iz tega je razvidno, da nima Franci;* nobenega povoda, da se radi sestaaka obeh vladarjev vznemirja, marveč zamore crpiti korist, ker bo nje tavecnici Rusiji omogočeno, da sanira svoje kritične razmere. Italijanski glasovi e sestanku. RIM 25. Leti razpravljajo z veliko ži-vahaoatjo o aestanku <>asarja Viljema in carja Nikolaja. »Giornale d' Italia« vidi v sestanku znak, da se ruska poli£:ka pričenja obračati od Francije in nagibati proti Nemčiji, katero da bi Rusija hotela navezati na b« ter prepustiti Francijo kakor zaveznico Anglije. Ta sestanek da pomenja popolni polom dvozve-zne politike. V istem smislu se gibljejo razmišljanja »Tribune« in »Patrie«. Kakor za časa B s-marcka, pravi »Tribuna«, ostane prijateljstvo Rusije za Berolin podlaga nemške svetovne politike. Sestanek carja Nikolaja in cesarja Viljema. m BEROLIN 25. »Lokal- Anzeiger« po roČa iz Petrograda: Zaupni razgovor earja Nikolaja s cesarjem Viljemom je trajal na »Polarni Zvezdi* pol ure, na jahti »Hohen« zollern* pa poldrugo uro. Stroga preiskava prtljage ob ruski meji. KATOVIC 25. Carinska sbornioa v Soanovicah je prejela od finančnega ministarstva ukaz, naj vee komade prtljage inozemskih potnikov najstrožje preiskuje, ker so v zadnji čas bile is inozemstva utihotapljene štsvilne bombe. P O 1) L I S T E K. Prokletstvo. &godovinsai roman AvgiuU Žsbo«. — Nadaljeval in dovrftil X. E. Tomi6. Prevel M. O—6. — Ha ! Ha ! Ha ! se je zasmejala Bi-nečanka krohctno, tako torej. Bjn, boječi se, da sem zMazaeia, aii da me je obsedsl nečisti, drži me tu svojimi pestmi, da mu ne storim kaj hudega ter mi gleda ob me-»ečni v cei, da vidi, nisem-li zla vila ali mesečna*. Ne toj se, ban, pametna sem, popolnoma pametna — ali pa nisem ; neumna -ero, ker hodim reševat človeka, ki mi je iztisnil s'<*e in je vrgel zatem v kot. Reci stm, ban, ni-li t) velika, da, prevelika neumnost ? — Kaj bledel, Lukrccija ? Po eem sod š, da sem te zavrgel m si izvoiil drugo, daleč nekje ob sinjem morju ? Vse to so prazne Banje. Ali ni besede več o tem. Ti govoriš to o puntu, o tajinrtveni zarot?, Vojna na skrajnem Vztoku. Premirje Vzroki japonskih Tipehov. BEROLIN 25. Is Waehingt*na poročajo uradno, da ee bodo ruaki in japonaki komisarji v Portsmouthu najprej pogajali radi sklepa premirja. Japonci ae baje ne protivijo premirju, toda ieto bi moralo biti le kratko in trajati le mesec dni. Japonski pooblaščenec baron Kontura je podal Saint Paulu nekoliko izjav o vojni. Rekel je, da imajo Japonci zahvaliti avoje vepehe trem činjenioam : pravični stvari Japoncev, točnosti njihove uprave in pri prostosti japonakega življenja. Japonska ae ima zahvaliti mnogo tudi Ameriki, katere interese bo Japonska vedno spoštovala. Pričakuje se, da pridejo pooblaščenci v Portemouth dne 13. avgu-sta t. 1. Witte t Parizu. PARIZ 25. Nemšci poslanik knez Ra-dolin je včeraj popoludne obiskal ministra \V itte-ja, a katerim je od časa, ko je bil poslanik v Petrograda, živel v prijateljskih oeebnih odnošajih. Japenct aa Sahslinu. LONDON 25. Ko ao ae Rasi iz Kor-eakovska umaknili v notranje otoka Sahalina, so zažgali ječo. Valed tega je 71 kaznjencev zadobilo svobodo. Poročila is Severne Koreje. LONDON 25. Dopisnik BTelegrapha« poroča iz Saverne Koreje : General Lnevič je mnogo čet odposlal v Severno Korejo, dn bi japonsko armado potisnil proti cesti Ssjcug ter da bi zavzel Seul in Gensan. Prva japonska naselbina je bila v Sejongjinu in po zavzetju tega kraja se je Linevič nadejal, da prodere d) Genzane. Med tem se je pa moral umakniti, ker ni bilo možno vzdrževati zveze s glavno armado. Japonaki pooblaščenci v Ameriki. NE\V-YORK 25. Biron Komora je danes opoludne s svojim spremstvom dospel v Jeretv C.tv. Od tod ga je odposlanstvo japonskih trgovesv spremilo v New Vork. (V spremstvu prvega japonskega po-oblaščecfi barona Komure se nahajajo nastopne esebe : Polkovnik Tahibana, novoimenovan; vojaški ataše v Washingtonu, ki bo eden izmed posvetujočih členov japonske mirovne komisije ; Adahi, prvi legacijski tajnik, ki je pod odposlancem Takahiro pripadal japonskemu poslaništvu v Rimu ; Sata, od ministarstva za vnanje stvari v Tokiju, ki se je lanako leto mudil v Ameriki v spremstvu princa F ušima. Sato je ameriški odvetnik, ki je bil skozi 25 let pravni svetovalec vnaajega urada v Tokiju. Jamaaa, načelnik japonskega politične? v* bilo in dva privatna tajnika. Raaun tega se bo udeležil poevetovanj v Porte mouthu tudi odposlanec Takahira, japonski atačč vojne mornarice Takemta in Hanihara, tretji legacijski tajnik v Washingtonu ter rasni tajniki.) Dogodki na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 25. »Ograki kor. biro« poroča : Nasproti govoricam, ki so se pojavile v raznih listih, češ, da so mej členi vlade nastala nesporasumljenja glede postopanja nasproti municipijem, izjavljajo na kompstentnem mestu, da so členi vlade, kakor v vsakem, tako tudi glede postopanja proti municipijem, popolnoma solidarični. Danes opoludne je bil podžupanu peštanake županije uročen reskript ministra za notranje stvari. V tem reskriptu so razveljavljene vse odredbs peštanske županije, v katerih je županijskim uradnikom prepovedano, da ne smejo oddajati državni blagajni dobrovoljno uplačanih davkov in uročevati rekrutom potrebnih dokumentov, ako se dobrovoljno prijavijo. ko ostali svet niti ne sanja o tem. Zdelo ss mi je, da se ti meša in zato sem se botsl uveriti, si li pri sebi. — Rttda ti verujem, da se čudiš temu gromu iz jasnega neba ; čud la sem se tudi jaz. Ali ljudje, ki so mi povedali to, so verodostojni kakor sveto pismo. I a še več, po njihovem migljaju je Lukrecja sama iekala fled resnice. — In jo je našla ? — Seveda jo je našla ! je potrdila Lu-krecija. — A kdo ti je povedal, draga Lukrecija, je začel ban živo prositi, stiskaje Benečanki roko. Ti (i res zlata vredna. Kdo ti je povedal to ? A kdo eo ti tovariši, menda si jih spoznala, pak znaš tudi za vedjo punta, mila Lukrecija ? Povej mi ! Kolika slava za-ms, ako v enem hipu strem glavo pun-tirski kači. — Ali je moj ban sladak, je rekla Lukrecija, nasmehnivši ee in nagnivši glavo, I skoro bi rekla, sladak kakor v tisti čas, ko mu je bila bolje v spominu zdravnikova sestra. Kdo mi je povedal to, kaj je to, kje je to, kako bi se to zatrlo ? Ha ! Ha ! Ha ! Brzojavne vesti. Štrajk t Belemgradu. DUNAJ 25. »Zeit« poroča iz Zemuna, da je v Belemgradu izbruhnil štrajk uslužbencev na tramvaju in na električni centrali, tako da je mesto brez raaavetljave ia brez tramvaja. Bylandt Eheidt t ISlu. IŠL 25. Miniater aa uotranje stvari je dospel danee zjutraj aemkaj. Csaar je mini-stra vaprejel v avdijenci ob 11. uri dopo-ludne, ki je bil potem povabljen k ceaarju na obed. Grof Bylandt Rheidt odpotuje jutri zjutraj na Dunaj. Mednarodni kongres novinarstva. LITIH 25. Danes predpoludne je bil na slovesen način in ob številni udeležbi v dvbrani prave sodne palače otvorjen deseti mednarodni kongres novinarjev. Iz vseh dežel so prišli odposlanci. Predsednik Singer je otvoril kongres z nagovorom. Nato je guverner pokrajine Litih pozdravil kongres v imenu belgijske vlade. V svojem nagovoru je guverner posebno naglašal važnost novinarstva ter zaključil z vsklikom: Živeli Jako hiter si moj ban ! V eni sapi vprašuješ vse te stvari. — Vprašujem hitro, ker je nevarnost blizo. — Lukrecija bo znala storiti, da ne bo prehitra. — Lukrecija ? je vprašal Lučenac skoraj sumljivo. — Da, Lukrecija ! se mu je odrezala Benečanka ostro. Lukrecija, ta borna deklica, se je pobrigala za rešitev vaših glav. — Ali, kdo ti je odkril vse to ? je za-klieal ban, udarci z nogo ob tla. — Ah, da, dragi bane moj, ne varaj se. Čemu treba tefci vedeti, kdo mi je povedal to ? Samo da veš kaj je resnica ! Ban je obmolknil za en hip, spustil glavo, a potem planil nestrpno : — Vse hočem vedeti, do zadnje pikice. — Ali govoriš čudno, ban ! se mu je vprla Lukrecija. Sedaj nieem več ne sladka, ne mila. Jaz ti pravim samo, kolikor tebi treba vedeti, ostalo obdržim za se, dragi ban. — Čuvaj Be Lukrecija, morda bi spregovorila, če bi te dal mučiti. vladarji vseh tukaj zastopanih narodov ! Živelo novinarstvo. Na to je sledila prva seja, na kateri je glavni tajnik čital letno poročilo, v katerem je izlasti omenil sijajni vspeh, lanskega kongresa in prisrčni vspre-jem, ki ga je kongres našel v Avstriji. Strela vžgala zaloge olja. LONDON 25. (Rsuterjev biro). Neka brzojavka iz Honatona (Texas) poroča, da je strela vdarila v 11 magazinov za olje, ki ao pogoreli. 12 oseb je izgubilo življenje, na stotine jih je brez strehe. Tolitve t Srbiji. BELIGRAD 25. (Iz srbskega uradnega vira). Volitve v akupščino so podale nastopni isid: Izvoljenih je bilo 78 samostojnih radi-kaloev (vladna stranka), 50 zmernih radikal-cev, 14 naoijonalistov in liberalcev, 4 pro-gresisti, 2 socijalista, 1 mandat je dobila kmečka atranka. 11 volitev za mesta se bo vršilo v nedeljo. Nova skupščina bo otvor-jena dne 7. avgusta. Zmerni radikalci (Pasie) so izgubili 25, liberalci 3 mandate. Po atentatu na sultana. CARIGRAD 25. Snltan je ukazal, da se vsem preostalim onih, ki so povodom atentata našli smrt, razdeli podpora. Obljubil je tudi, da bodo v bodoče preskrbljeni. Sultan je prejel iz VBeh delov tu- in ino-zsmstva številne brzojavke. Švedska in Norvežka. 8TOKHOLM 25. Posebni odsek, ki ga je izvoLl izredni državni zbor, da pretresuje vprašanje glede unije, je danee po soglasnem sklepu izdal svoje poročilo. Odsek predlaga, naj državni zbor izjavi, da ni možao vapre-jeti vladnega načrta tako, kakor je bil predložen državnemu zboru. Odsek izjavlja z osirom na moreb tna pogajanja z Norvežko: Švedska mora odločno in jasno zahtevati, da ne trpi ni blagor ni čast Švedske, ako se odpravi unija in se prizna Norvežka. Kriza t švedskem ministerstru. STOKHOLM 25. Ministarstvo RamBtedt je podalo avojo ostavko. Zveza slovenskih odvetnikov. (Zvršetek.) Na predlog dr. Brejca in dr. Hrašovca ae je nadalje sklenilo opezoriti državne poslance na potrebno pomnoženje slovenščine zmožnih votantov na obmejnih zbornih sodiščih, ker ob stdanj:h razmerah za slučaj kasiranja kake kazenske razsodbe ni možno sestaviti drugega slovenščine zmožnega senata. Kako trpi ob tem nedostatku materijalno pravo, to leži pač na dlani. V obče treba zvezi v prihodnje najstrožje kontrolirati jezikovno kvalifikacijo vsakega na novo — A, torej tako, goBpod Lacko, varaš se. Z Bogom. Slabo bi ti tu koristile muke in jaz imam, da veš, zaveznika, ki ni ce Sigismundovec, ni ligaš, ali ki ima moč, da more metati banu velika polena pod noge. Da, da, ban, je nadaljevala Lukrecija mir-nejim prijaznim glasom, položivši Lučencu roko na ramo, balje bo, da se ne jezivs, da govoriva mirno. Zdravnikova sestra ni neumna, da bi toli važno tajno do »zadnje pičice« poverjala gospodu banu, za katero se je Lukrecija mučila, ko bi gospod Lučenac, ko se mudi v svetu, mogel pozabiti, da je čul od siromašne deklice, da mu je to odkrila iz Bamega prijateljstva srca svojega in da mu reši glavo. GoBpod ban bi zatrl punt, položil bi pred Šišmanov prestol krvavi svoj meč in bi rekel: Evo svetli kralj ! Rešil sem ti krono. Da ni bilo bana Lad'B?a?a, da ni tega krvavega meča, izgubljene bi bile tri lepe kraljevine in njihova zlata krona. — Lukrecija ! Tako misliš ti o meni, je odgovoril ban previdno užaljen, ncari nimam v tvojih očeh veče vrednosti ? (Pride še). imenovanega sodnega uradnika. — Nato se je vršila volitev novega odbora ; na predlog dr. Majarona je bil izvoljen per acdamatio-nem zopet celi prvotni odbor, to je: predsednikom dr. Karol Triller. odborniki : dr. Valentin Krisper, dr. Josip Kuiar, dr. A loj ti; Kokalj, dr. Janko Breje (za Koroško), dr. Juro Hrašovec (za Štajersko), dr. Otokar Rybžif (ca Primorsko), dr- Ferdinand Muller in dr. Franc Novak; preglednika dr. Ivan Tavčar in dr. Franc Tekavčič. Članarina določila se je zopet na 20 K za odvetnike, 10 K za kandidate in 10 K za izredne Člene (c. kr. notarje.) Pri zadnji točki dnevnega reda se je razpravljalo o peticiji »Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov«, ki je pričelo akcijo, da doseže za svoje člene lastno bolniško blagajno kakor temelj-kamen zavarovalnice za slučaj onemoglosti in starosti. Skupščina je sklenila, da hočs zveza na vso moč podpirati to opravičeno stremljenje uslužbencev in da ima v to svrho zvezni oibor stopiti v dogovor z imenovanim društvom. V znak posebnih simpatij pristopi Zveza slovenskih odvetnikov »Društvu odvetniških in notarskih uradnikov« kakor ustanovcica s prispevkom 200 kron. Končno se je po nasveta dr. Hrcšovca sklenilo ša, naj se opozori najširše slovensko občinstvo, da se vsakdo in v vsakem slučaju, v katerem bi se slovenskemu jeziku pred javnimi oblastmi odrekala zakonito zajamčena enakopravnost, obrne do sveze, ki bratsko čutstvovanje, to vidimo sosebno na pravoslavai cerkvi. V Boki so se borili pravoslavni (Srbi) za starodavne pravice — a Hrvati, Latini, so bili tiho. Pravoslavni (Srbi) v Dalmaciji in na Hrvatskem pošiljajo pridno svoje otroke v šole, posebno trgovske. Trgovine, podjetij >n bogatstva je razmeroma veliko več v v rokah Srbov, nego li Hrvatov. Hrvatje so prekrotki, prepoaižai in bijejo boje za narodna prava največ le po — časopisih. Kako se more narod navduševati za vero, ki mu jo tolmačijo v neumljivem jeziku ?! Ako bi se n. pr. v prccesiji na Svetega Telesa dan prošnje: »ab omni malo, libera nos domine«, vršile v materinem jezika : »Od vsega zla, reši nas o Gospod«, bi se mesto plačanih pevcev narod sam udeleževal in bi res iz srca prosil, da ga Bog obvaruje vsega zla. Tako pa je pasiven in občuduje )e pomp cerkveni. Da narod visoko csni materin jezik na službi božji, o tem nam priča reeničen dogodek is Istre. Po smrti duhovnika*Hrvata v nekem kraju ordinarijat absolutno ni mogel zopet poslati v dotični kraj svečenika Hrvata. Poslal je Slovenca, nezmožnega »ščaveta«. In prvi se je raslegal v cerkvi : Dominus vobiscum ! Tri leta potem so zopet dobili Hrvata, a ko so ljudje čuli zopet : Gospodin Bog c vami ! ni bilo veselju ne konca ne kraja, a zvečer se je raz7il v cerkvi ta le razgovor : »Čujte, dragi moji! Povidam vam, da nisam bil tri lita poleg mise«. — »O kako je rade volje pripravljena za brezplačno in-j to, si bil va prižunu«, tervencijo. S tem je bil dnevni red izčrpan ter je predsednik zaključil zborovanje ob 1. in pol uri popoludne. Upliv vere in materinega jezika v cerkvi na razvoj človeštva. (Članki iz ven uredništva.) IV. Ti duhovniki niso umeli jezika pruskih Slovanov, so poučevali v nemškem jeziku. Ker pa jih ljudje ni*o umeli, spokali eo te duhovnike naravnost iz dežele. Na to eo Nemci z mečem v roki udarili v deželo. Prusi so bili premagani, dali so se krstit. Ali. Žal, izgubili so svobodo in svoj jezik. Prusi eo danes Nemci in protestantje. Oni tvorijo sedaj cvet Nemštva. Cehi so bili večinoma katoličani (Latini} in so bili za časa kralja Karla IV. na visoki stopinji kulture. Smrt njihovega rojaka Ivana Hasa na grmadi jim je vzbudila narodno zavest in dovela bi jih bila do slave, da ni nastala nesloga. Poljaki so bili vselej katoličani (Latini). Narod poljski je bil versko prepričan in Poljaki so dcsegli odlično mesto med civiliziranimi narodi. Slaba njih politična uprava je dala povod, da se je Poljska razdelila, da so Poljaki izgubili svojo svobodo. Vzajemnoet med njimi je ponehala in ponehal je tadi napredek. Rusija je imela mnogo posla z Mongoli, potem s Turki, toda imela je v svoji cerkvi svoj jezik in je zgodaj napredovala v literaturi. Vkljub večnemu bojevanju se sovražniki, se je ta zelo razvila. Će se pa Rusija aema ni mogla bolj razvijati, je bila na tem kriva nje birokracija. Žalostno usodo so imeli južni Slovani. Tri veke so trpeli krutost turško in le njih živa vera in slavna prošlost jih je vzdrževala. Ker so bili podjarmljeni in teptani, ni moglo biti govora o kakem napredku za t!sto dobo. le navedenega sledi : Vsaka veča država je bila utemeljena na podlagi vere; vsaka država je napredovala v kulturi, ako je b i jezik naroda tudi jezik cerkve. Narod je nehal napredovati, ako je zgubil svobodo, ako je nehalo v njem versko prepričanje, ali. ako so mu usilili v cerkev ptuj jezik. To nam spričujejo Grki, Egipčani, ki ao bili sicer pogani ali versko prepričani. Spriču-jejo nam še danes Kitajci — narod, ki je morda še starejši, nego so bili Egipčani ali Judje. Ako pa Kitajska ni v najboljšem redu. ni kriva na tem poganska vera ampak korumpirana uprava. Da materini jezik v cerkvi ohranja narodnost, to*je stvar, ki jo dokazuje zgodovina. Da eo Slovenci — bodi kakor pogani, bodi kakor kristijani — imeli vsikdar svoj materini jezik v cerkvi, še danes bi se slovenski jezik razlegal do Dunaja, Velikega Zvonarja in daleč preko Vidma ! Kako ma so vpraševali ljudje. — »Nisam«-. — »Si bil va Ameriki«. — »Nisam«. — »Dakle, povidaj tvoje misli !« In govornik je povedal svoje misli tako le : »Vidite, kad je umeri naš pokojni plovan — Bog mu daj vični raj — je došal ta pokojni Kranjac, pak je misil v tujemu jeziku, koga morda sam ni umel, pak sam stal nem v cerkvi. A danas, kad sam odgo-varal: »I a duhom tvojim ?« i zapeval: »O Janjče božje«, sam bil a telom i dušom pri sveti miai. Tomažev. Sestanek med ruskim carjem n nemškinT cesarjem. P osornost sveta je bila te dni obrnena v finsko mesto Bjoarkoe, kjer ata se dne 23. t. m. sešla ruski car in nemški cssar. Vse evropeko novinstvo komentuje ta dogodek. Izlaati pa ugibljejo, je-li prišlo do tega sestanka na željo ruskega, ali na željo nemškega cesarja. Kaj tendenoijozni so nemški listi v svojih komentarjih. Dvojno je, kar poeebno akeentuirajo nemška glasila. Prvo tolmačijo dogodek v Bjoerkoe tako, kakor da se je raski car v sili in stiski zatekel k nemškemu cesarja za nesvet in pomoč. A kakor poaledfoo temu uverjajo, da je zveza med Rusijo in Francijo izgubila svoj pomsn, oziroma, da je celo izgubila vsako pravo do obstanka. Proti govoričenju, da je car nekako bežal k nemškemu cesarju, govori ž s dejstvo, da se je sestanek vršil na ruskem teritoriju. Kar se dostaje sile in stiske, v kateri se baje nahaja Rusija, pa tudi juha ni tako vroča, kakor bi hoteli nje sovražniki. Rusiji tudi danes, vzlic vsem nezgodom na skrajnem Vstoku, ne treba iskati zavezn štva, ker je in oetane dragocen in dobrodošel za-veznik za vsako državo v Evropi. Bismark je sicsr izzival in bagateliziral vse druge činitelje v evropski politiki. In vendar je isti Bismark še potem, ko je sklenil zvezo z Avstro-Ogrsko, hitel na skrivnem, da si je za hrbtom zaveznice Avstrije s posebno pcgodbo zagotovil prijateljstvo Rusije. Rusija more doživeti nezgod na kakem bojišču, ali ona ne prenehuje nikdar biti mogočnim faktorjem na pozorišču svetovne politike. Ruaiji ni treba beračiti pomoči pri nikomur. Res je s. cer, da en razmerno mal del ruBke vojske ni mogel doslej — radi notoriČnih vzrokov — zdrobiti japonskega sovražnika. Ali tudi ta poslednji ne more zdrobiti onega dela ruske vojske. Glavni del ruske vojske je danes še nedotaknen, intakten. Na bojišču na skrajnem Vztoku je imel torej nezgod le en razmerno mal del ruske vojske. Ni pa bila poražena ruska vojska' Tudi tista takozvana »revolucija« ni pripognila Rusije k tlom. To je delo tujincev, ta »revolucija« je bila zanešena od zunaj in netjena od milijonov denarja mednarodnih sovražnikov Rusije. Da je temu res tako, priča že dejstvo, da je ta revolucija vsplamtevala le v posamičnih večih industrijalnih krajih ob termi jezik v cerkvi upliva na mišljenje in' periferijah, kjer je prebivalstvo silno pome- šano s ptujimi neruskimi elementi, ali pa ruski element celd izginja skoraj popolnoma. Taki kraji so: Odesa, Varšava, Lodz, razni finski kraji, Kavkaz itd. V notranjem Rusije, kjer biva prava pristna ruska duša, niso mogli razni agentje zapaliti nikake revolucije, pač pa se je dogajalo in se dogaja, da prebivalstvo celo na nasilen način reagira proti tujinskim agitatorjem in izlasti Židom. Vzlic nezgodam na skrajnem Vztoku, in vzlic domači revoluciji je Rusija in ostane — kakor priznava celo »Neue Freie Presse« — mogočna veledržava, a nje moč na kopnem silen faktor. Smešno pretiravanje je torej, ako se hoče Rusijo in carja slikati kakor dva skesana in potrta suplikanta pred nemškim cesarjem. Mi trdimo smelo, da tudi danes — vzlic kritičnim časom, ki jih prebija Rusija — Nemčija bolje potrebuje Rusije,, nego poslednja Nemčije. Obrnimo le oko v Anglijo. Ta gleda že od nekdaj na Nemčijo z grdim očesom kakor na svojo nevarno tekmovalko v svetovni kolonijalni politiki. Izlasti od cesarskega vsklika, da je prihodnost in unč Nemčije na morju, je naraščalo na Angležkem vznemirjenje, ki se pa v zadnje čase spreminja v očitno sovražtvo, tako, da je politični svet že nekako vsprejel med inventar bodočnosti — vojno med Arglijo in Nemčijo. To nam pojasnuje, zakaj Bi Anglija tuliko prizadeva za prijateljstvo Francije. — A vprašajmo se, kje ima Nemčija drugje prijateljev ? ! Niti tam ne, kjer ima svoji zaveznici. V Italiji jej je zaveznica oficijelna Italija, narod pa ni ljubil Nemcev nikdar. Pri nas so prijatelji Nemčije oficijelni krogi in manjšina prebivalstva. Kdor objektivno motri ves položaj in vse razmerje mori priti do zaključka, da bolj potrebuje Nemč ja Rusije, nego li poslednja Nemčije. Izlasti ozirom na grozeči konti kt z Anglijo je na ctrani Nemčije stvar dobro premišljenega egoizma, da se tišči ob Rusijo. Saj ta poslednja je mogočna tekmovalka Anglije na azijatekem kontinentu in Rusija je, ki more zadati Angliji v Aziji smrten sunek in jo more torej — brzdati. — Smešno je torej, ako se govori,, kakor da je cesar Viljem na sestanku v Bjoerkoe delil milost, merveč se more reči na podlagi faktičnega položaj s, da je tudi na tem sestanku v prvi vrsti skrbel za varnost nemške kože. je sestavo ministarstva prevzel sedanji min ■ sterski predsedaik Ljuba Stojanovid. On je dal narodu pošteno besedo, da bodo volitve svobodne. In držal je besedo. S temi volit-vami je vodstvo srbske kraljevina prevzela mlada stranka samostalnih radikalcsv. Ta stranka je velika zagovornica sloge in sporazuma med Hrvati in Srbi. Tako v Srbiji! A pri nas ? Naj bi avstrijska vlada samo enkrat dala svobodo na volitvah, osvedočeni emo, da bi ista povsem drugače izpale, nego izpadejo. Narodno-politfene aspiracije ruskih Poljakov. Kakor poročajo iz Varšave, se voditelji Poljakov že bavijo s pripravami za organizacijo narodnega poljskega kluba v bodočem rusketc parlamentu. Glasom že izdelanega načrta pravil imajo temu poljskemu klubu pripadati VBi poljski členi v ruskem parlamentu, neglede na posamične frakcije. Ti členi imajo v vseh narodno političnih stvareh na temelju principa solidarnosti tvoriti narodno jednoto, toda ne kakor politična stranka ruskega parlamenta, ampak kakor zastopniki poljskega naroda nasproti vledi in ruskemu narodu. Ob pričetku poslovanja parlamenta imajo izdati ti zastopniki slovesno izjavo, da VBtrajajo ob nezastaranih pravicah poljskega naroda glede njegove politične samostojnosti in jednote. Toda z ozirom na obstoječe razmere zahtevajo kakor zastopniki enega dela poljskega naroda, naj se jim dovoli, da se zamorejo razvijati narodno in kulturelno, izlasti naj se jim dovoli popolno zakonodajno in upravno avtonomijo Rusko Poljake, ki bi morala imeti značaj dežele s pravnopolitičnim pcssbnim stanjem. Izjava poljskih zastopnikov, ima nadalje tudi pokazati, da se Poljaki hočejo sedaj le provizorično vdeležili razprav v ruskem parlamentu in sicer do trenotka, ko se dovoli posebna avtonomna ustava za Rusko-Poljsko, ki določi ustanovitev poljskega deželnega zbora v Varšavi. Toda posebna poljska delegacija, ki jo izveli poljski dež*lci zbor, se ima v ruskem parlamentu vdeleže-vati onih posvetovanj, ki Ee tičejo skupnih vprašanj vae ruske države. Volitve v Srbiji. Na drugem mestu priobčujemo izid volitev srbsko za skupščino. Za te volitve so bile velike agitac je. A tu je treba posebno pivdarjati da je na volitvah vladala popolna svoboda. Bilo ni nikakega pritiska od strani vlade. Vsak je glasoval, kaker je hotel. Uradniki bo glasovali po svojem prepričanju : za vlado in proti vladi. Mnogo političnih uradnikov je glasovalo celo proti vladi, Pod to devizo Podrobnosti o atentatu na sultana. Iz Carigrada poročajo o atentatu na sultana nastopne podrobnosti. Eksplozijo je provzroSil pravi peklenak stroj, ki je bil položen v sredo kjer bo stale kočije. Te kočije so pripeljale tujce k mošeji ki so se hoteli vdeležiti selamlika. V peklenskem stroju je bilo baje kakih 15 kilogramov dinamita in razun tega ja bil napolnjen tudi s kroglami in košČeki železa. Detonacija je bila grozna, slišati jo je bilo 10 kilometrov na okolo. Vsled eksplozije je v zemlji nafitala pol metra globoka jama, ki. je merila v premeru 1 meter. Ubitih je bilo 23 oseb, ranjenih po 58 ; poginilo je petdeset konj, razdejanih je biio trideset kočij, razbite so bile vse šipe na paviljonu za poslanike in gardo in na terasi namenjeni za tujce. Stolp za uro poleg mo-šeje je zelo poškodovan, ura pa razbita. Med mrtvimi je tudi neki evnuh ki se je nahajal v zunanjem dvoru mošeje. Med ranjenci so trije inozemci, med temi neka nemška in neka italijanska gospa. Sultaa ni izgubil svoje hladnokrvnosti ter je pahnil nazaj osebe svojega spremstva, ki so ga ii strahu pred drugo easplozijo hoteli pridržati, da bi se ne odpeljal. Drobne politične vesti. Srbski kralj Peter. Kakor pišejo iz Balegagrada, se peda kralj Peter sedaj, po dovršenih volitvah, v Brestovaško banjo v Srbiji, kjer ostane preko meatca avgusta. Položaj na Ogrskem. Kakor javljajo iz Budimpešte, ae baron Fejervarv poda še v tem tednu k cesarju v Išl. Baron Fejervary bo baje cesarju predlagal, nsj se v bodoče več ne razveljavi nobenega sklepa munieipijev. (Torej je zopet veselo zapričati vojni klavern konec, ki ss imenuje kapitu-lecija. Op. urfd.) Tirolski namestnik. »Alto Adige« poioča, da namerava tirolski namestnik baron Scb\\*arteenau cdstopiti. Francoska eakadra v Ameriki. Kakor javljajo iz Pariza, sta glede vprašanja, da bi as odpoalalo franeozko eskadro v Severne Zvezne države, minietereki predsednik Rouvier in minister mornarice konečno sklenila, da opluje eskadra v Ameriko koncem meseca oktobra. Domače vesti. »Slovenskf Narod« lomi dalje svoje kopje za ljudi, ki so v Istri v očitnih zveztb z italijansko stranko. Tskoje v predvčerajšnji svoji številki priobčil članek, ki najprej ponavlja drzne insinuvacije iz prejšnjega Članka in taji nonrične dogodke, a potem pridodaje na naš račun še novih insinuvacij, tako in-famnih, da jih more napisati le človek, ki je napovedal resnici najljuteji boj. Na omenjeni prvi članek, s katerim se je »Slovenski Narod« zakadil v naa, ker izdajalstvu pravimo izdajalstvo, pa naj je je zagrešil klerikalec ali liberalec, smo mi /.3 odgovorili, kar je bili potrebno. Zato ni bil naš namen, tli bi nadaljevali to polemiko. Ali infanuje, bi jih je zagrešil »Slov. Narod« v predvčerajšnjem svojem članku, bo tako gorostasne in brezobrazne, da ne moremo in ne smemo molčati tudi ob najbolji volji. Zato bomo še govorili. »Italijanski dijaki Avstrije za italijansko univerzo v Trlestu«. Takov je naslov okrožnici, pisani v precej pravilni slovenščini ter podpisani od petorice lic »za italijanske dijake Avstrije«. Ta okrožnica nam je došla včeraj. Nje namen je ozaačen že v naslovu ; za naa pa tiči pomen te okrožoice v dejstvu, da se ob vseučilisčnem vprašanju italijanski dijaki v slovenskem jeziku obračajo do tržaških Slovencev. To je vsakako izraziti pripoznanje ekzistence Slovenstva v Trstu od italijanske strani. Nekoliko drugih refleksij pride še. Slovenski trgovci, posnemajte ceSke Izelede! Te dni smo Sitali v čeških list h vest, da je gremij čeških trgovcev v Pragi zapričel akcijo v velikem slogu v analogni namen, ki smo ga mi opetovano — in tudi zadnje čase — polagali na srce našim trgovcem po deželi. Akcija gre za tem — in češki listi bo uverjeni, da doseže svoj namen v polni meri —, da bi češki trgovci v svojem dopisovanju z drugorodnimi trgovci rabili izključno le češki jezik. Ćeški listi dokazujejo, da s tem ne bi češki trgovci korist li le obči češki stvari, ampak tudi češki trgovini, torej — sebi. O tej češki akcvji bomo še govorili. Za danes podajemo čitateljem izvadek iz daljšega članka v »Tršćane. Llovdu« o tem velevažnem vprašanju. Rečeni list piše med drugim : Poznamo mnogo naših trgovcav po raznih krajih, ki se v svojem trgovinskem dopisovanju s Trstom in z Reko poslužujejo italijanskega, a često tudi nemškega jezika. Istotako vsprejemajo od trgovcev, Italijanov in Nemcev, italijanska in nemdka pisma. Jeli to potrebno ? Je-li to lepo ? Je-li to opravičeno ? Je-li to koristno? Ako Nemci in Italijani žele služiti nas denar in kupčevati z nam;, potem naj se le privadijo: hrvatskim, oziroma srbskim in slovenskim dopisom. Oni store tudi to prav gotovo, ako se bodo vei naši ljudje w svrjem trgovinskem dopisovanju posluževali izključno svojega materinega jezika in ako ne bodo vsprejemali od tržaških, reških in drugih trgovcev pisem, ki niso pisana v hrvatskem, cziroma srbskem ali slovenskem jeziku. Polagamo torej na dušo in na srce vsem našim trgovcem, posestnikom in producentom v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Heicegovini, Kranjski, Štajerski, Koroški, na Ć>šk( m, pa tudi izven monarhije: v Srbiji, Orzogori, na Bo^arskenp, da s Trstom ia Reko in drugimi trgovskimi mesti in tvrdkami dopisujejo izključno hrvatski, oziroma srbski, slovenski, če^ji, bolgarski. Dalje jim stavljamo ca dušo, da od vseh trgovskih tvrdek brez rszlike zahtevajo v svojem jezika : dopisovanje, račune, napovedi potovalcev, c eno besedo vse, bilo pismeno, bilo ustmeno trgovinsko občevanje ; da zahtevajo od trgovskih tvrdek samo takih potovalcev, ki znajo in govore hrvatski, oziroma srbski, slovenski itd. Kajti Bamo tem načinom storimo neizmerno velik korak in dosežemo ogromnih vspehov za veeobčo našo stvar, za vsaob&o našo naredno gospadareko in politično bo-dočnoa\ komunalna viša gimnazija t Trstu. Na tem zavoau je v minolem letu poučevalo razun ravnatelja 19 profesorjev, 5 suplentov in 5 vnanjih učaih sil. Komunalna gimnazija je početkom šolskega leta 1904 — 0f> štela ol* d5 javn h dijakov in 3 privatist". <)1 teh jih je 35* iz Trsta, 59 iz Istre, 15 iz Gjriške, 15 iz drug h kronovin, 3 iz Ogrsko-Hrvatske, 12 iz Italije, 6 iz drugih držav. Po nsrodnofcti je bilo 440 Italijanov, 7 Nemcev, 1 Slovenec, 1*> Grkov in 2 Angleža. OJličnjakov je bilo 70, prvi red je dobilo 316, drugi 53, tretji 9, ponavljavni izpit 16 lijakov. Zrelostni izpit je delalo 23 dijakov, od teh j h je dobilo 8 sveiočbo z odliko, 13 jih je d)bilo svtdjčbo zrelosti, 1 kandidat bo ponavljal izpit p) dveh mesecih, 1 je padel aa eao leto. Ustanove je uživalo 17 dijakov, ki eo prejeli skupno 469«» kron. Zalo?a — tuberkulov. Prejeli smo : Ves c:\i':zovani svet si beli glave, kako Li se moglo zatreti ali vea<, kolikor le možno « mejiti grezno uničevalko človeških življenj — neizprosno jttiko. Saujejo se zavodi, v katere v?prejemajo bolne na pljučah. Pripore ča se, naj sa ne pljuva na tla; izdajajo se brošure, k i poučujejo ljudstvo, kako se mu e ravnat', da se obvaruje jetike — z eno besedo: dela se vse možno proti buš;c:, ali >akor pravijo — tuberkulozi. Tržaška s gnoria je t adi ustanovila nekje tam v Lazarelu neko zdravilišče za bolj pre m žne bolnike, a v bolnišn c: pri sv. Mariji Mag 1. imajo več odJelaov za bolne na pljučah. Kasor sem že zadnjič pisal, se v Trstu in ža i ;udi zunaj Trsta, š ri ta grozna morilke, tako, da človeka obha a žalest, ko vidi, koliko j h lega v preraci grob radi te bc-lezn;. M v Tretu pa moramo biti še bolj v skrbeh, nego prebivalci drugih dežel, kaj i tu imam) nevsihljivo zalogo tuberkulov. Pomi--lite : ob neznosni vrjČmi, ki vlada pri na*, mamo v letnem ča&u okna odprta po dnevu in po noči. Naravno ■ je, da po ulicah hodi vse polno tuberkuloznih, ki (to je naravno) pljuvajo na tlak. Ob 3. uri popolucoči pa začenjajo mestni pometači s pometanjem, ki se vrši brez vsakega škropljenja, tako, da so ulice polne prahu, ki se svobodno dviga v odprta stanovanja in v usta »srečnim« me dnom ! Ti grozni oblaki prahu ee v jutranjih urah dvigajo po veeh ulicah brez izjeme. V mestni bolnišnici imajo tudi odprta okna in bolnike na hodnikih, da gresta zjutraj okolo tega važnega zavoda, si morate maš.ti usta pred oblaki praha, ki se »higijeaično« dviga iz tal naravnost v profetDre, kjer leži stotine bolnih revežev. Vse pisanje vseh tukajšnjih listov brtz izjeme, vsi apeli na magistratne in na vladne organe niso do sedaj nič izdali : Mestna gospoda in njih pometači zastrupljajo še dalja pljuča mestnega prebivalstva! — Naj več« ga usmiljenja so pa vredni oni prebivalci, ki stanujejo v netlakovanih ul oah — v predmestjih. Tam je zjutraj tak prt h, da se ie vidi 20 metrov pred sabo ! Drugi se trudijo in mučijo, da bi zatrli izzivalce te grozce bolezni. Naš magistrat pa jo na umeten način in brez vsake potrebe širi — po svojih po-metačih !! Prilaganje prejemnic položnie c. k. poštne hranilnice k poštnim naročilom v internem avstrijskem prometa v svrho neposrednega nakazovanja iztirjanih zneskov na odpošiljateljev konto. C. k. peštno in brzojavno ravnateljstvo sam javlja : Glasom naredbe c. kr. trgovinskega mi-nisterstva od 3. rožnika 1.1. štev. 47.334/1904 (poštni in brzojavni naredbenik štev. 62 iz leca 1905, državni zakonik štev. 97 iz leta 1905) morejo odpošiljale! pošto i i naročil, ki tmajo pri c. kr. poštni hranilnici čekovni konto, v internem avetrijakem prometu prilagati naročila prejemnico položnico v svrho, da se jim iztirjani znesek pripiše na njihov hranilničai konto. Na naročilu mora se znesek, ki naj ee odkaže hranilničnemu kontu, označiti primeroma v tej obliki: »znesek naj se s priloženo prejemnica-položnico odka/3 na konto št..... N. N. v S.*; tej pripombi m.ra sepridejati svoj podpis Glede pristojbin sa poštna naročila, navedenih v § 9. poštnega rada (drž. aakonik štev. 231 is lata 1899) sa ne spremani ničesar. Obračtinovaoja s naročnikom vrii se na položnici. Kakor vlogo aa pripite računu le čitti znesek, ki preostaja po odbitka pristojbin, normiranih v § 9. b) in c) poštn-ga reda (pristojbina poštne ntkaznice za polni iztirjani znesek In iztirjevalna pristojb na za vsako posebej vpisano list*"no). Poleg tiskane opazke »vplačano od« na prednji strani položnic i se zapiše ime poštnega urada in v vrsti »atanujoS v......< število vplačan h iztirjevalnih listin. Na zadnji strani položnice se navedejo imeca dolžnikov te zneskom, ki odpada na vsiko listino, potem skupni znesek vplačan h listin, pr stojbina za poštna nakaznic d in iz* tirjanje in slednjič č e.i znesek, ki se ima potom položnice odkaz;t. Pod ta obračun zapiše se število nevpla-Čanih liet n. Promocija gospodične. Na grašiem vseuč lišču je bila včeraj g.čna Marija Sihuh-meister promovirana za djkcorioo vssga zdravilstva. Vročina na Kranjskem. V neieljo s3 imeli v Novem mestu 43 stopinj Celzije. Otrok se je na zibelki obesil. V be- Ijaški okolici je pustila neka kmetica deset mestcev starega olroka samega dema. Otrok je padel iz zibelke in Ee pri tem zamotal ca nekem traku. Ko ee je mati f ovrnila domov, je nt šla otroka mrtvega. Ansrležka eskadra ne pride na Reko. Z Dunaja javljajo, da izostane obisk angle/ke e*kadre na Reki radi Bedanjib razmer na Odrskem. Kika nima sedaj tudi nobenega guvernerja. Valed tega trpi Reka veliko gonotno škodo. Razpis službe. Na okrajnem sodišču v Piranu je razpisana služba kancelistu v XI. pleČilnem razredu. Prebije je uložiti do 30. avgusta 1905. na c. kr. predaedništvo deželnega sodišča. Protestantskim župnikom v Ljubljani je bil izvoljen dr. Hegemena, doslej vikar v Gradcu. Šulferanjsko (nemško) šolo so pričeli zidati na Je6ea cah na Gorenjskem. Šola bo imela pet razredov. Kranjska hranilnica je darovala za t? š-jlo 14.000 kron. Radi goljufije ,na škodo uprave »Edi-dinosti* in uprave »Tr.ester Zetu age« je moral včeraj odgovarjati sodnikom 47-letni agent Alojzij Ghinzel, doma iz Trsta. Ghinzel je namreč nabiral oglase za > Edinost« in za »Triester Zaitung«. Na pogodbah, ki j h je sklenil za oglase pri raznih tvrdkah, je pa popravljal število, kolikrat, da ima dotični oglas priti v list, da je na ta način dobival večo provizijo. Oškodoval je na ta način upravo »Edinosti« za K 37-20, a upravo »Triester Zeitunge« za K 42.16. Na včerajšnji razpravi se je Ghinzel prisn&l krivim in se je izgovarja} edino le e tem, da ga je potreba prisilila v zločin. B;1 je obsojen na 4 mesece težke ječa poostrene z enim postom. Samomor. 50 letni Anton Perhavc, stanujoči v ulici del Molino a vapore št. 3, je včeraj opoltidne se samomorilnim namenom izp;l nekoliko kreolina. Zdravnik sa zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, mu je izpral želodec in ga dal potem edvesti v bolnišnico. A v bolnišnici je ne3rečni mož že čez par ur umrl. Koledar ia vreme. Danes: Ana, mati bi. dev. Marije. Jutri: DuSan. — Temperatura: ob 2. uri po-poludne -f- 27 5° Celaius. Vreme : lepo, tu pa tam oblačno. Nemška eskadra v Kodanju. KODANJ 2.5. Nemška eskadra je od-plula. V petik pride sem cesar Viljem ; pričakuje se, da prideta tudi preatolonasled nik in prestolonaslednica. Književnost in umetnost. Broj 126. »Tršćanskog Lloyda€, lista za narodno gospodarstvo izlaze«Seg svake subote u Trstu, donosi dne 22. srpnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Trfcanski Llcyd«, preporuČa se sam po sebi. On donosi člsnke u svim strukama narodnog gospodarstva. Stoga nijeden otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, ne bi smjeo biti bez njega. I svratista, kavane, gostione, čitaonice, obd ne, štedionice, banke, obrtne i vjeresijeke zadruge, jednom rieči, evi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naše buducaosti, našeg dobrosta nja, koja J« jedino eradstvo našeg uskrsnuć?. A to ja polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Trfćmski L.loyJ« iznoe: na gedinu K 12, a na p jI godine K 7 u cieloj monarkiji austro-ugarskoj. Izvan Austrc-Ugarske, gdje godj bilo, godišnja predplata iznosi 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlaetniku i glavnom urednika »Tršćansko; Lloyda«f g. F r. K u č i n i 6 u, Tre*, Via Fab o Severo, br. P. 104 T. 246 (vlastita kudi). Razne vesti. Lakota na Kitajske«. LUt »Echo de Cbine« p š j, da vlada v kitajski pokrajini PŠeng Pdev grezoa lakota. Ženitev milijonarja z delavko. Kakor poročajo iz New Vorka se je tamkaj milijonar Soke oženil s neko Rež j Pastor, delavko v tovarni za tobak. R ž* je bči nekega siromašnega Žida iz Rus je, ki se je naselil v Ncvv-Yorku pred par leti. Bjorko v katerega bi ž ni se je vršil sestanek cerja Nikolaja in cesarja Viljema, je mala občina na nekem poluotoku na zapadni obali Finske, oddaljen kakih 80 kilometrov od Kronetadta. Najveća mesta Bolgarske so : Sofija s 70 000 prebivalcev; Plovdiv s 45.000, Varna s 34.000, Ruečuk s 29.000, Slivno s 25.000 in Šumla b 23.000 prebiva cjv. Benaa poročila da« 25. j nI i j & Tržaška borza. Napoleoni K 19.12 - 19.U aaglefke lir« K — - do _.—, London krat<*v termin K 240 15—240 4 Francija K 96.47 -95 67 Italija K 93 45— 95 65 italijanski bankovci K —.— — —• Nemčij* £ 117.30—117.60, nemSkl bankovci *--*-- avstrijska ednotna rent« K 100 25 100.50, ogrska kronska renta K 56 25 i 6'tO Italijana t a ren* K —kreditne akcije F *59 — — t62 — državne Železnice K 673--b73-- Lombfrc. K 88.—, Llojdovp nkoije «735-- 740 Srečke: Tisa K 338 50 -342 50, *redU K -432 50 do 492.50, Bodeakiedit 18H0 K S06.— 313.— -> -denkredit 1889 K 306 75 313 75 lurftk® k U!.— do 143.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. url pop. . včeraj danes Državni dc g v papiiju lol 05 10115 „ „ srebru 1C0.94 101.0 > Avstrijska re^ta v zlatu 119..;0 119.35 . „ kronah 4°,0 101.45 100.25 Avst. inveatici "ta renta 3'/,•/. 93 — 92.95 Ogrska renta ® zlatu 4*/0 115.95 115.S0 „ „ kronah 4°/. 96 35 96.55 "31; 87.3» 87.30 Akcije nacijonalue banke 1632.— lb3o. — Kreditne akcije ' 659.50 660.25 London, 10 Lstr. 240.12'/, 240.12»/, 100 državnih mark 117.30 117.30 20 mark 23 48 23.48 20 frankov 1»-10 19-11 100 i tal. Ur , 35.50 95.50 Cesarski cekini U 3G 11.»J Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9 J 47, italijanska renta 104.95, Španski exterieur 91.5. akcije otomanske banke —. Menjice na London 251 35. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državu« lel^ a ___Lombardl 92.— nnifieirana tnrgka rent 00 10 avstri ska zlata renti 101 —, ogrska 4•/, tis • rwta 97.10, Lflnderba 479— tnrSke arafi e 132.75 partžfca banka 14.35, italiianake mor d -ionalne akcij« 764 —, akoi:e iiio Tinto 16.52, Trdna London. (Skleo> Eonsolidu^. do. 90.'lle Lombardl 3 l/, srebro 27 Ipanska renta f0.1/, i-Ujanska renta 104.V4 trfni diaront, l3^ meujio l>nnajn —.— Mirna. Jutri za rta TrZna poročim 25. julija. BndlmpeSta. PSenica za okt. K 15 84 do K 15 S6; rž za okt. K 12.84 do K 12.86 : oves z* okt. od K 11.18 do 11.50; koruza za julij K 15 38 do K 15 40. Ptenica: ponadt e dobre, povpraševanje srednje, tendenca trd.a, mirna. Proiaja 24 000 met. stot., komaj vzdržano. Rž za 5-10 stot. nižje — Drug. žitu nespremenjeno. Vreme: oblafino. Ha vre. (Hklep.j Kava Santoa goo glist K 74 — do 75*—. liODdon. Sladkor is repe smo* ll1/]« S . Mirno. Rt sa tekoči meser 15.50, ri sept.-oktober 15 25, za sepf. de-tekoct m Pazi«, avgust 152». __ cember 15.40 (nirou.) — r anica as aec £4 8 za avgust 2 i 40 (?) z« aeptember-oktober 22 90 za aept-december 221*5 vinir iof Moka za tr koči mesec 3130, za avgua- 3130 sept.-oktober HO.iO, za s - pt. - december 30.5^ o tal i ji. Keuič>-olje za tekoči mesw 501/,. za avgust 50. za 9eptember-deeember.5<> 3/4 za januvar - april 51.— mirno'. Špirit za tesoči ine««c 521/4 za avgust 5 a za september - december 43.l/4 januv-april 40.— trdno). — Sladkor asrov 88- uho nov 251,—253 t (mirno) bel za tekoči mesec 29' , za avguit 2đ oktober-januvar 291/«, za januvar-april 2^';«» (mlačno ■ rafiniraš 15 Vi—66. žreme: vroče. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Izkrcavaoje japonskih čet blizo Vladi vofitoka KOLIN 25. >Eoln. Za:tung« poroča iz Petrogradu : Dne 18. t. m. to ee japonske torpedovke ^oi vaietvom megle bližale, kakor javlja > Navoje Vremjac, nekim zalivom hlizo VladivoHtka. Tskrcale eo baje čete. Najbr* ti početek aktivn'ga postopanja proti Vlailivcstoku. lOi'Oi'OnOnOii Qn0l'0"0"0»iQI mt Tovarna pohištva •'mm Aleksander £evi JVEinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: Pinzzn R0SRRI0 (šolsko poslopje) Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Iluatrov&n cenik brezplačno ln franko ? rbiiononoiioiioiioiioiioiio.io' Podpisani javljajo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Ivan Godina posestnik star 77 let, po kratki a mučni bolezni, previden se svetotajstvi za umirajoče, danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vj sil jutri, v sredo dne t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Skednju št. 13. popoludne SKEDENJ, dne 25. julija 1 tM>r, ŽALUJOČI OSTALI Najlepša ljudska zabava je \>ak<> nedeljo n praznik v »Gostilni Tr<»stc u< i. i""""'" * ........ ..........¥ v| ••« • • « •% • „hI n.j.nsko cerkvijo, kar dokazuje vsako ne- g J^ZKi DOSOllllllCa 111 ^2111111101 .I«.])., „irrunma množina ljudstva. IM<- trnja » «ett«MM» JfVWVJHIIIVH Ul ••» iS•••»!• »VSS «*] o. «lo 10. uro zvečer ter stane vsak plesni komad l*1 5 nč. (10 Pri plesu svira 14 mož močna domača godba na pihala. Zvečer plesišče in veliki vrtovi razsvetlijo s 700 sveč močno, elektriki podobno svetilko. Toči se: I. vrste črno in belo domače vino, istran, { i*el rizling in teran t«*r »Gosbovo« pivo I. I vrste a kuh nja je bogato preskrbljena z gor-I kirai in mr/liui jedili. Za obilen obisk se ( toplo pri]>or*>ča svojim rojakom uohistvo se proda po vf ■ »Cl^llU v ulici Af^uedotto št. 'J v Colu bo v nedeljo dne 30. tek. m. velik ljudski ples na dvorišču gosp. Sirea. Svirala ho sv. kriška godba, komad 'Jii st. Točilo se bo : teran in I. vrste pivo. \a obilno udeležbo vabi Fran Gustin, krčmar. Pod Repentabrom Štedilno ognjišče ss v dobrem stanu primerno za stilno ali tuii za več j družino na deželi al' v mestu se p*oda po prmerni ceni. Ogla s* ti se je pri gosj>odarju gostilne Fr. Alarinšek »Ai du** Poniži« ubod v ul. Torrente na trgu Goldooi ali pa pri lastniku Hr. Andreju If a ž e m, s>dnwnD pover eniku, trgovcu in organistu v Bazovici. HaPaIi ^4 do 15 let star se tak< j vsprejue vvvvll v trgovino jestvin. Prednost imajo z dežele. Naslov pove uprava »Edinosti«. Čevljarski pomočnik ZZŠZ trajno delo. Naslov pri »F.dinosti«. Visokošolec maturant z odliko stud. phil. med. (fran<\> išče poučevanja v kaki Itoljši ri»dbini ali sploh primernega opravila za počitnice Blagohotna naznanila na >N. S. 10« jnjste rest. Poljane Gorenjsko. Uioo na ^tari openski «*esti (nad Rojanom) s 17 prostori je na prodaj. Naslov pri »Edinosti*. UJqa st. 24, na glavni eesti pri novem so-* škem m«istu pri Gorici (na Pevmo) z ^ prostori, malim vrtom je na prodaj po nizki ceni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Več -e izve pri lastniku Ivanu Kianje, Pevmašt. 24 pri G. ronei. mflflfl hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja {»o jako zmernih eenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. lOOOO [~| m obdelanega zemljišča se takoj proda. Isto je na lepem kraju v bližini rumene hiše v Barkovljah. Naslov pove uprava »Edinosti«. Lepa meblovana soba'dvema postelje- mase odda takoj. Kje, pove uprava »Edinosti«. Leon Fano TRST uliea Nuova zlatar te dri|tttjir — 42 --registrovana zadruga z omejenim poroštvom^ Pia.ta.a. Caserma štev. a, I. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon St. 952. tm~ Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge »prejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po ftentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono, ^••ojlla daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0/,, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/, °/0. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. •aptafcule vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najnoderaeje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostaih papirjev, listin itd. - Pofttno hmnilnlČnl račun S 10.004. - KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. prekladanje la diš^eaje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive plinove nreilee. — Vaakovxatnl pripadki m raaavetljavo. ^ Nartibe za ptptlM čiščenje stanovanj. NareM kolek je vdebitl pri tpravi „OiMst" TOTARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISP4RMI0 5 imOUNJE PO M A JMUUEHN KJSIH Z A H T L' V A H KATALOGI BREZPLAČNO. Odtikevaaa v Rimo a zlate kelajae ia — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — Alojz Cian»A. Visiiitim naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojacnico Alla Gitta di Trieste t ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču (ioidoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše • ■ novosti. - —— Umetalni ognji!!! V dobro poznani delavniei timetalnih ognjev v ulici Ponziana št. 120 Fr. Ilrandolin, koje delavnico vodi sedaj Makso Ghersiach učenec odlikovanih pirotehnikov Hrandolin A Finstervvald, se nahaja na izbero umetalnih ognjev ter sprejema naročbe za javne ali zasebne zabave. — Brezkonkurenčne cene. Sprejemajo se naročbe tudi v ulici (l ornaee) Tommaso Grossi št. 14 (Trst). IVAN ANGELI alloa Vlncenzo Bel lini (nasproti cerkve sv. Antona novega>. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopieev; lastna specijaliteta eopičer za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. — ... ——— le me boji alkak« konkurenee glede smernih een kakor tudi Izvrstnega izdelka. Čavati ae je dobro, da se ne zamenja meja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Lieitenberger Frid. c. kr. poštar v Primiero pri Trideutu, sprieuje, da je ozdravila njegovo nad 4 leta trajajočo želodčno bolezen (ko je preje vsa mogoča sredstva uporabljal brezvspešno) edino le želodčna tinktura G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja > stot. in sevnanja naročila toč in > ——• izvršujejo. —— Tržaški grafični zavod n. G. Salom TR8T Corso štev. 2 Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovine aH elaatlke. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina, brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi porreoovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC I DR.I TRST, trg. ulica št. 2 ®*Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TELEFON it. 1637 ——— Podružnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. Se priporoča za preskrbljeuje seljenj zaprtimi blazinjeninii vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- m inozemstvu. 4 o8iu* srn želodcu. (Kit k; t« i' -t tnki"plj» ti »< i !■ I j v l». •> ; >»-l t , ln.ter,ni prehlajeniem ali s pre iapolnenjem želodca, « ročili sili f i i • -. ki. o upi iz-.otiio zdravilno delovanje je že izza več let pre- ■ riHin« > -«- .1. It prodaja, kupuj« in zameojuja zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprojema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, zavod za nikelovanje, pozla- t f vanje, po&rehrnenje, pokotlorinjenje in pocinjenje. ulica R. Zovenzoni it. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE et. ■ a waxor tu«n Doge za parkete ■ ,1oj-t„ hrastove ali jelove prve vrste prmlaja jtod jamstvom po tovarniški ceni. Zaioga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 ANTON SKERL mehanik, zaprlaeienl zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne lote in motokoles „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. La.«tna mehanična delavnica za popravljanje (ivainih strojev, koles, motokoles itd. ▼•lik* ial«fs prtpUko* p« toTanllkih orna TELEFON štev. 1734. ■ nh-flet Kk /, 111 »1 \ 11 • jr Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino. To retičro vino Je sc&tavjeno od Izvrstnih, zdravinomočnih zeliič ln dobrim vinom. Jači 1» oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti —• v krvnih ccveb in đecje vspeAno bovo napravo zdrave krvi. S pravočasno pi rabo 7eliMvrrf:a vina ?jimore »e odpraviti želodčne slabosti /e v kali. Ne •-nitmo tedaj pozabiti. di.ti piednoat porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju ~k jje iu novo Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe ir državne .uradnike. ===== Posiljatre ysake Trste po stalni nizki prevoznim. Proračuni brezplačno. 4 ZOBOZDRAVNIK \ Oni?. M. Dr. Makso Brim v TRSTU ulica S. Antonlo it. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje /. emajletn, porcelanom * srebom ili /latom. ' I deluje posamezne umetne zobove kakur ^ tudi eelo zobovje. 4 ORDINIRA od 9 —12 predp., 3.-5. p«»pol a i i > i 9 p.> originalni ccui Svari se Hubert Zaloga izvozno-marcne (E^cport-Marzen) in vležane (Lager) zz= pivo = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi z= kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaua Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jSSaitonijevc (jiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU BEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. * -i A VUA" «prt-jcui» l» v aii ■ h nuja člo-^»rijriii« p«» iiNiraznovmoejšib «•■» tKM-i-imii i" k J tuko (tgtMinimi pogoji, kd if<«-iia ■!'>!<« /.Nvarovatnica. Zlasti r 'ie'-Iiu. uTirctmije r.a uožiTetje •r min z etnanjšujoćinii »e vplačili. VaaK Član ima po preteKu petib let .c.«.-.- ■ ^(kviti, oo iMtniMnttM. „S I a v i j a -1 77 — " — J — - »zajemna zavarovalna banka t Pragi. — Rezsrtm [ocđ 31.865.386 80 K. izplačane odšUoinine: 82,737.159 57 K. j Po velikosti druga vzajemna mavarovalnica naše države * vseskozi slovansko-narodno upravo. 1 Tn y«jMsU> daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih oenah. Žkode cenjuje takoj in najabutneje. Uživa najboljSi sloves, koder ponluje. Dovoljuje tz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokjrintne namene, z^czscc^—.—