84. številka. Trst, v sredo dne 15. aprila 1903. Tečaj XXVIII O „EDINOST" izhaja enkrat na dan. racuif nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina : za vse leto 34- K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot 3 nvč. i; izven Trsta pa po 8 »t. Telefon številka S~o. o Edinost glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije (in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo In tiskarna ; ulica Carintia stev. 1'2. =6 Uradniške kandidature. Na imjx>zantuem javnem in volilnem shodu, ki ee je vršil nedavno temu v Bar-kovljab na poziv našega političnega društva »Edinost«, se je bila vnela živahna razprava tudi o uradniških kandidaturah. O J neke strani se je prigovarjalo namreč, da t>i morali mi načelno izključili vsako uradniško kandidaturo, ker človek, ki je v slu/.b; države, absolutno ne razpolaga s tisto nezavis-noetjo in svobodo v nastopanju, ki je potrebna za vspešno zastopanje koristi volileev. Mi se nimalo ne obotavljamo z izjavo, da se v principu popolnoma strinjamo z onim', ki so na označeni način prigovarjali uradniškim kandidaturam. Ker pa smo mi v našem četrtem okraju (Rojan-Barkovlje-Greu.) sporazumuo s političnim društvom »Edinocit« proglasili za bodoče volitve svojim kandidatom moža, ki je v državni službi, dovoli naj mi slavno uredništvo, da nekoliko spregovorim v opravičenje te kandidature. V principu se torej strinjamo tudi mi z onimi, ki odklanjajo uradniške kandidature. V principu — da, absolutno pa nikakor ne. Gotovo mora želeti vsakdo, da bi narod imel zastopnikov popolne ma nezavisnih na vss strani. Toda v javnem življenju je že tako, da tudi politiki, najtrdoiši v principih, morajo računati z razmerami in okolnostmi. KajU, kaj lahko se dogaja, da ob posebnih danih razmerah, katerim se ni možno izogniti, po pretrmastem oklepanju principa trpi škodo ne le javna korist, ampak tudi — isti princip sam! Nam Slovencem na tržaškem ozemlju je na pr. vodilna nacijonaina ideja. Denimo, da bi se mi — hoteči na vsaki način imeti za zastopnika poveem nezavisnega moža — v zadregi odločili za človeka, ki ne bi imel kvalifikacije za to častno nalogo. Kaj bi bila posledica temu ? Ta, da bi razni interesi volileev trpeli škodo, čemur bi bila zopet nadaljna posledica ta, da bi bili ti vohlei ozlovoljeni tudi na one faktorje, ki so priporočali tako kandidaturo, in koncem v=eh koncev bi bil tfekt ta, da bi trpela tuni narodna ideja. IVleg upa treba uvaževati dvojno. V prvo: kam treba poslati moža? — in v drugo : kak a je individuva-1 i t e t a priporočenčeva! Kaj b koristilo nam volilcem IV. okraja, ako bi poslali v mestni, oziroma deželni zbor tržaški kakega povsem nezavisnega — a nesposobnega moža J ! Kaj mu hasne vsa njega nezavisne >t, ako pa mu nedostaje sposobnosti, da bi izkoriščal to nezavisnost ? ! Možem, ki so v državnih službah, se oporeka, da se ne smejo spuščati v konflikt z vlado. Dobro, denimo, da je tako. Ali ta kemu sicer sposobnemu možu ostaja še vedno odprto polje za borbo na eno fronto — za borbo za materijalne {koristi volileev, borbo torej, ki je glavna v našem mestn?m svetu in radi katere mu tudi vlada ne sme in ne more delati nikaki.i ovir. Od nesposobnega človeka, in naj je s -cer nezavisen do ekscesa, pa ni pričakovati dela in barba ua nobsno fronto. (iori smo rekli, da treba upoštevati in dividualnost moža. Tudi zavisnost uradnika je v veliki meri zavisna od njega samega : od njegovega značaja, njegovega nastopanja, da rečemo naravnost : njegovega m o ž t v a, in ne v zadnji vrsti od njegova sposobnosti in delavnosti v službi. O Um bi lahko navsjali jako poučnih izgledov iz političnega življe ja. Tudi i«, sedanjosti bi lahko naveli izgledov, kako so ljudje, ki so sicer po svojem poklicu in svo- ne sme nuditi svoje roke za predstoječe klanje Slovanov na Balkanu. Snoda se je udeležilo kakih 2000 oseb, med njimi tudi nekoliko Bjlgarov, ki so prirejali Klotaču burne ovacije. Socijalna demokracija na Ogrskem je imela v nedeljo v Budimpešti svoj shod. Razpravljali so o »organizacijskem statutu socijalno-demokratične stranke« ter vspre-jeli istega z večino glasov. Istotako je bila / večino glasov vsprejeta resolucija ozirom na gospodarsko politiko na Ogrskem. Resolucija zahteva popolno gospodarsko ločenje Ogrske od Avstrije. Tu vidimo torej zopet Čudni pojav, kako se aspiracije rocijalno-deraokratične stranke stekajo skupaj z aspiracijami najbolj — na-cijonalne stranke. Pa še neka druga zanimiva izjava je bila podana v razpravi o tej točki. Referent \Veltner se je potezal za varstveno carino in je povdarjal, da ista bi povzdignila domačo veliko industrijo, česar da bi se morali vese- jem soc. položaju popolnoma nezavisni, kakor j liti tudi v Avstriji, ker bi potem ogrski poslanci do skrajnosti servilni in brez vsacega delavci ne bili siljeni iskati poguma nasproti vladi ; a na drugi strani bi d r u g o d dela in nižati plačila, mogli navesti izgledov, kako poslanci, ki so j Tu je torej po3tavljeno načelo, d a n a j sicer v državni službi, vestno vrše svoje po- delavec doma dobiva dela in 3lanske dolžnosti :n si ne dajejo imponirati naj ne dela konkurence drugod ! To je jako od nikogar. zanimivo ozirom na — poplavo s tujezemskimi Kakor rečeno : ni vse odvisno od tega, dtlavci v našem Trstu, kaj je kdo po svojem poklicu, Dogodki na Balkanu. Iz Turškega ampak je mnogo odvisno od oficijelnega vira se poroča o bitki v Tar-tega, k a j j e kdo po svojem zna - pinču sledeče : čaj u. n m ožki samozavesti! Neka bolgarska ustaška četa ee je za- Uvažujć pa ravno ta moment, smo mi prla v neko hišo v Tarpinču in je streljala volilci IV. okraja uverjeni, da nis^o slabo n« oddelek turških vojakov, ki je dospel pogodili s postavljeno kandidaturo. tjakej. O tem so bili trije turški vojaki ubiti Zaključujemo pa z onetovano izjavo, da in en orožnik ranjen. Vojaki so tudi odgo-smo v principu vsi za to, da se kolikor varjali s streljanjem, na kar so ustaši vrgli možno izogibijemo uradniškim kandidaturam, med nje nekaj bomb, katere so provzročile i Proti temu pa smo, da bi se na tem pravilu muogo škode in zanetile požar. V bitki je ne dopuščale izjeme tuditedaj, ko to neizogibno **lo 23 ustaftev ubitih in eden ranjen - zahteva javni interes. Volilec iz četrtega okraja. in euen raDjen, ta poslednji je bil še z jedoim ustašem vred od Turkov ujet. (Jstešem so bili na čelu bolgarski častniki. Turški vojaki sd pobrali _ . j orežje. streljivo in uniforme ustašev. POii^iČni predeči. Včeraj ob 6. uri zjutraj so v Mitrovici V Trstu. 15. aprila 1903. sproveli ubitega ruskega konzula Ščerbino iz Poslanec Klofač O dogodkih na njegovega stanovanja na kolodvor. Sprevod Balkanu. Kakor znano, je znani čaški ua- je vodil mitropolit Nicefjr ob asistenci de-rodno sociialni poslanec Klcfač nedavno po- vet h duhovnikov. Pred krsto korakala je toval po Balkanu, da s« na licu mesta osve- vsa turška posadka v Mitrovici, krsti pa so doči o dogodkih. V" nedeljo je posl. KlofdS sledili : rueki konzul v Skoplju z vsem na zborovanju v »Narodnem domu« v Kra- osobjem konzulata, srbska konzula v Skop-Ijevih vinogradih govoril o rečenem svojem lju in Prištini, skoraj vsi častniki, kajmakan potovanju in o dogodkih v Macedoniji. Go- in velika množica ljudstva. Štiri turšii čast vornik je v ostrih besedah napadal avstrijsko niki nosili so na blazinah vse redove pokoj-vnanjo politiko in ministra grtfa Goluchow aika in pet uglednih meščanov iz Mitroviee skega in Kallava. Grozil ie s škandaloznimi noailo je krasne vence; na kolodvoru je razkritji. Noben Slovan — je vskliknil — topništvo napravilo pet salv. Na to so krsto, pokrito z rusko zastavo, prenesli v železniški voz. V vlak so potem vstopili duhovniki, konzuli, dve erbski deputaciji in trideset vojakov, ki so truplo spremljali do Skoplja. V Solunu se truplo prenese v rusko vojno ladijo »Doneč«. Iz Belgrada poročajo, da bo Rusija zahtevala od Turške en milijon in dvestotisoč frankov odškodnine, ki se ima izplačati rodbini ubitega konzula. — Nadalje bo Rusija zahtevala, da se ima 20 000 vojakov iz Ana-tolije prestaviti v Albanijo in Staro Srbijo, da ee na ta način prepreči ustaja Albancev in slednjič bo Rusija zahtevala, da Turčija na mestu, kjer se je izvršil napad na konzula Ščerbino, sezida v zadoščenje kapelo. Iz Janine poročajo lepe stvari o disciplini albanskih čet. Pred dnevi je en cel batalijoa vojakov nastopil proti nekemu častniku, ki je hotel dati zapreti nekega prostaka in bi se bila dotičnemu častniku huda godila, da mil niso prišli na pomoč drugi častniki in pomirili razjarjene vojake. Na to so iz dotične vojašnice dali odnesti vse patrone in vojakom prepovedali nositi izven službe bajonete. Lepi vojaki so to, katerim se ne sme poveriti orožja in streljiva ! Kaj hoče Tur čija s takimi vojaki početi v tako resnih časih ? In človek naj bi še verjel, da misli turška vlada resno z uvedenjem reform. Francija. Francozka javnost se sedaj največ bavi z odstopom generalnega guvernerja v Algiru, Revoila. Ta odstop pa ni nikakega političnega pomena, marveč izvira iz čisto osebnih zadev. Raznesla se je namreč vest, da sin sedanjega ministerskega predsednika Combesa, Edgard Combes, generalni tajnik v ministerstvu za notranje stvari, aspirira za mesto generalnega guvernerja v Algiru. lati pa zatrjuje, da ni nikoli želel zamenjati svojega sedanjega mesta z mestom geceralnega guvernerja v Algiru. — Ker se je Revoil bal, da ga Combes izpodrine, začel je proti njemu rovati v listu »Petit Dsuphinoia«. V tem listu se je trdilo, da je neka visokostoječa oseba obljubila, da proti visoki odškodnini (en milijon frankov) izposluje avtorizacijo kartuzijancev. List ni sicer navajal imena dotične osebe, a javna tajnost je bila. da so dotičui članki bili naperjeni proti Edgardu Combesu. Nh te članke je al udiral ministerski predsednik Combes v nekem Bvojem govoru v zbornici, v katerem je obsojal tako počenjanje in v katerem je dal razumeti, da misli na generalnega guvernerja v Algiru, Revoila. Ta je na to parkrat vprašal Combesa za avdi-jenco, da bi pojasnil vso zadevo, a Combes ga ni hotel vsprejeti. Na to je naprosil za avdijenco predsednika republike, Loubeta in sporočil, da poila svojo ostavko. Mislil jef >so PODLISTEK. Na rojstni zemlji. SfpiMil K«aver-Šandor-Gjalakl; prevel M. C. XXVII. — K« daj bomo Vam čestitali — je spregovoril Lev hkratu, a je uvidel v ieti hip, da je zagreši neumnost in nespretnost. No, on je vendar na vsaki način želel izvedeti, da li je Vera še svobodna, a vedel je. da bi mu povedala, saj je tako iskrena ! Pole*: tega se mu je dozdevalo, da je Vera uganila njegova Čutstva in se mu je hkratu, morda tudi proti volji, zavleklo v dušo nekaj, kar ga je sililo, da se je hlinil pred njo, kakor da mu srce ničesar ne občuti o tem. Bil je to ponos, ali pa kriva sramožljivost, ali kaj — no, oa je bil neredko tak v svojem življenju in zato je bilo o malo katerem človeku toliko kriv,h glasov in tako različnih mnenj, kakor o njem. Vero je njegovo vprašanje jako neprijetno dirniio — - skoro strašno. »Torej njemu bi bilo to toli ravnodušno — on niti ne mieli I« — K:'kor je bila sploh nespodobna svoje zapuščene zaročnice. Sedaj bi ee ne bil za to, da bi če pritajevala, tako je nje lice mcgel več izjaviti za ne vem kaj. Spominjal takoj ovijalo nekako bolestno razočaranje. In se je onega večera, ko mu je pripovedovala Lev je obžaloval svoje besede, no — za hip je bil vendar silno srečen. Oa je ta užalo- ščeni obraz tolmačil ugodao zase in toliko pade, ko izve ona, dasem Blanšo — jaz ubil!« o Blanši in se spustila v težek jok. »Ce sem tudi dosegel kaj v njenem ereu, vse to pro- da ni v ta hip izpovedal vse. Ali — tedaj mu je zopet prišlo na misel, da li se ne moti, in spomnil se je zopet Blanše — in radost ga je min« la. — Ah — gospod Lev — kaj pravite? Jaz niti ne mislim — in jaz imam tudi starega očeta, jaz ne smem ! — je o Igovorila deklica še le čez nekoliko hipov. Glas jej je izhajal zamolklo in ustnici sti jej drhteli. — Ne — govorite tako ! — jej je segel Lev živo v besedo ter jo vjel za roko. Saj mu je bilo kakor da ee mora odkriti. »Ona torej ne ljubi drugega !« — mu je zaorilo v duši zmagonosno. Dalje se ni vpraševal in hotel je že govoriti — ali v isti hip se je Vera, pustivša svojo roko v njegovi roki, spominjala pokojne sestre Blanše. — Njo — siroto je oče izgubil — pa naj bi ga zapustila še jaz! Lsv se je pretresel, čuvši ime pokojne — In on kakor da je občutil težino odločitve, ki mu jo nalaga usoda. Sla sta eden poleg druzega ne da bi kaj govorila. Vera je mnogo trpela. Uganila je, da bi jej on hotel povedati nekaj važnega, uganila je celo, da mu ona ni ravnodušna — no, zakaj torej ne govori ? Mari se bori proti temu ? Ali je ne ceni sebi vredno l Zakaj je kar hkratu nehal govoriti ? — Vsa ta vprašanja so jej mučila dušo. — Vi se zakasnite — vaša družba bo nestrpna — je Vera prikinila molk. Bila je nezadovoljna sama seboj in z Levom. Jezilo jo je, da je rekla, da ona niti ne misli na ženitev. Grajala se je radi svoje neiskrenosti, in je mislila, da je s t«m preprečila Le-vovo izjavo. »Ali vendar — bi moral on govoriti.« — Moja družba ? Prav pozabil eem nanjo. Prav ete rekli, moram iti. In tako izvršim vašo željo. Dajte mi vsaj roko! — Mojo željo ? — Ni kari tako gospod Lev ( — odgovorila je ona re3no in žalostno, ponudi vsa mu roko. Zopet jo je v notranjost* premagovala želja, da bi po j ubil hladno njeno ročico in da jej pove Vde, ali zopet ni emel. Pred uju je došla v ta hip bosonoga kmetica. — Hvaljen Bog — gospod — hvala Bogu, da sem jih našla — je ztčela kmetica I in je zaječala v joku. Bila sem v »gradu« in gori so mi rekli, da so odšli v Lipnjak. A sila je velika. Obolelo mi je dete — lomijo je krči. Oh — gospica — kako mora trpeti sirotica ! Toliko da človeku ne poči Brce, ko posluša, kako ječi ubogo dete. Kmetica je zajokala še huje in komaj je bilo razumeti njene besede. A nimam ničesar v hiši, da bi mu pripravila kaj dobrega, a tudi nimam, s čemer bi mu kaj kupila v »apoteki«. Tam imajo gotovo kako p-jačo, a!i »teh« — pa eem došla, da jim zaprosim — naj se me usmilijo ! (Pride še.) da njegova ostavka ne bo' vsprejeta, a se je motil. Dobil je odgovor, tla se obžaluje, kar s« je dogodilo, da se pa ne bo delalo nika-kih težav njegovemu odatopu, na kar je Ilevoil res podal ostavko, ki je bila tudi vsprejeta. Njegov nasledoik še ni določen ; gotovo pa je, da ne bo njegovim naslednikom imenovan Edgard Combes. Tržažke vesti. Volilrein trHjrsra mestiicgii volilnem razreda. I>ne 17. in is. t. m., o vršila volitev za HI. mestni razred. V tem razredu s*- l»o bfl hud boj jnam P med do sedaj vladajočo in novo stranko, ki.tori je na čelu HI vsi župan dr. Dom pi eri. i'odpisano politično društ vo je -klenilo. uvaživši ves sedanji položaj, da ne i k »seže v volilni I m »j med obema rečenima italijanskima strankama. Dosledno temu prepušča podpisano društvo itak razsodnim volileem III. razreda, da glasujejo tako. kakor jim veli prepričanje, da lu> najbolje ustreženo g o s p o ti a r s k i m koristim nase občine, (r lasu jejo naj za tiste kan- j »čudenje, da. v isti ni vpisana uiti j;j i i * -i •• i • • i i i 1 mojih drogov, trgovcev! Calotaki, o katerih rtidate. od katertli pričakujejo, da bodo J ... " . .. . smemo mim;ti, da se zavedajo avojih držav- 1 11 11 1,1 ^1 j Ijanskiii in .»rodnih dolžnosti - celo taki bodo uvaževali, bolj. ne^o se je to go-i TO jzpuščeni\ ker se niso pobrigali za to, da ♦lilo opolnoma prezirajo jezik večine avstrij-včerajšnji »Indipendeate« ne zgražal nad - sfeih pomorskih vojakov? Kako naj naš mla-razgledniVami, predstavljajočimi Trst v ger- denie, ki pozaa dobro le svoj slovenski jezik, manskih in slovanskih barvah ! uoseje, kar mu vojaška oblastva dajajo na Da se — vsaj po možnosti — odbije znanje v tujih mu jezikih ?'! ta najnovejša nevarnost, svetuje ta najresneji Proti takemu postopanju protestnjemo mi laški list, naj Lahi posnemajo drugorodce in najedloeneiše in zahtevamo od oblasti, da naj oni predstavljajo mesto Ljubljano v — istotako, kakor se zahteva od držayljanov, belo-rudeče-zelenih barvah III E se non n3j dajejo cesarju, kar je cesarjevega, tudi ridi...! Gospoda so si ohranili humorja tudi one dajajo narodu, kar je narodovega ! v resnih časih. Je* I§ tO — .soeijaIističiio ? Prejeli smi Velikonočni prazniki r Rojanu. Iz in objavljamo: Kojaua naoa pišejo: Srce nam ne dopušča, i Pred kakimi 4 leti je bil uradnik nada bi molčali o načinu, kakor so se vršile šega »Delavskega podpornega društva« za-letos cerkvene »lavnođti v naši župniji. Kaj prosil, naj odbor skrajša uradne are tacega še nismo doživeli v našem Rojanu. na ^ in naj se istemu čas od sedme do Izlasti nam je na mislih procesija Vstajenja osme ure zvečer prepušča v to, da more v Nam je sicer res čas zelo omejen, ali | Da veliko Kol,ka razlika med nekdaJ 6aSn ^»P*15 re5une in Ponašati dnevne ' in sedaj l Nekdaj je bilo ganljivo gledati, dohodke iz dnevnika v glavno knjigo, kako so se naši postavni možje zbirali za Odbor, sestoječi iz samih pristnih de- pr. cesijo. Ves Rojan se je udeleževal teh lavcev, je vzel to prošnjo v pretres in je lepih slavnosti I A sedaj ? prišel do zaključka, da se uradne ure dolo- Latošnje procesije se je udeležilo nekaj čene za vsprejemanje tednin, omejč na osem. a da ni postavilo kandidatov v EV. volilnem j^ij iz mesta, bratovščina sv. Cecilije (ki Ta sklep je bil razglašen v domačih listih in razredu, je imelo — kakor sem doznai — !Je P*la »^venski), bratovščina sv. Alojzija «e je še posebe razglasil členom ustmeno, — več tehtnih vzr.kov, a jaz bi štel med. te! *ka godba- 01 K'jančanov (možkih) pa s tem nikaka krivica. zadnja leta za javno življenje v našem mestu, popolnoma na jasnem, ali tudi kar se tiče etališČa sedanje vladajoče stranke nasproti nam Slovencem, bo računi popolnoma jasni : ona je najhujša naša narodna nasprotnica. Zato gledamo mi lahko popolnoma mirno na sedanji volilni boj v mestu, mi ne moremo ničesar irgubiti, pač pa lahko kaj pridobimo. Veakakor bo dobro, ako pride v mestni svet vsaj rasna opozicija. V slučaju pa, da dobi nova Dompierijeva stranka večino, ni izklju&no, da se razmere zasučejo tako, da bodo ugodneje interesom mestnih Slovencev in okolice. Našim trgovcem I Iz trgovskih krogov Naše politično društvo nas v svojem glasilu neprenehoma uči, kako in kaj naj storimo, da pridemo do svojih političnih pravic. Med te pravice pa spada v prvi vrsti volilna pravica, katera daje davkoplačevalcem pravico in moč, da si po svoji volji izbirajo občinske zastopnike in deželne in državno-zborske zastopnike. Smo S8 li mi v teku tolikih let in ob tolikem poučevanju naučili kaj, oziroma smo se naučili toliko, da moremo danes zahtevati od naš h voditeljev, da nam postavijo v mestu samostalne kandidate ?! Jaz pravim, da — ne ! Te dni sem vzel v roke volilno listo in sem se prepričal na svoje tretjina Ko se nam posreči, da se volilna lista popolni z imeni vseh onih naših, ki imajo, oziroma bi morali imeti volilno pravico — kar dosežemo prav lahko, ako storimo vsi svojo dolžnost — potem si v sporazumu z našimi voditelji postavimo svoje slovenske kandidate in s tem pokažemo vsaj, koliko nas je. Ob pomanjkljivostih, ki ša vladajo, ni mogoče da bi mi volili samostojno. Oni naših pa, ki hočejo voliti, naj vsaj ne volijo takih mož, ki so znani zagriženi sovražniki in zasramovalci naše narodnost'. Toliko vs9j smo dolžni svoji narodnosti. Toliko z najboljšim, najplemenitejšim namenom — pa brez zamere I Trgoveo. Pripomba uredništva. Nedostatka, o katerem govori naš dopisnik, ni možno utajiti. Vendar pa se nam zdi, da stvari niso več tako črne kakor jih vidi on. Mi sodimo marveč po raznih znakih, da se tudi med našim trgovskim stanom polagoma boljšajo dispozicije. Mi smo na pr. ravno v letošnji volilni listi zapazili takih slovenskih trgovcev, ki eo iz lastDe inicijative reklamirali volilno pravico. Sicer pa bi bilo le želeti, da bi naši trgovci resno uvaževali, kar jim tu govori njihov tovariš. Italijanstvo Trsta v nevarnosti. Ne mislite, da se šalim », ne — to je povsem organizirati, kar se čisso lahko zgodi, ako se > za P^eeaijo <*a ali ne — deset! j Po tolikih let.b še le se je proti skraj- dr. Dompieri ostai največ! ljubljenec ka- Vsi V| ieemo v društvo »EdioosU in ako. se! Celo slavni Jureev »Coro« gaje pustil šanju delavnega easa v imenovanem uradu more, ako bi bil hotel mirno trpeti počenja- ! nekoliko bolj zavzamemo za svoje politične | letoa na eetlilu in tako He Je dogodilo prvi- oglasil mož, ki po shodib in na. vse mogoče nje tistih, ki tirajo našo občino v gospo- pravice. | krat, da je bila procesija brez cerkvenega načine zahteva povišanje plače in — s k raj- dareko pegabo. Žito je neosnovano očitanje Res je sicer, da smo mi sloveaski trgovci zbora. V zameno pa smo ime i pred cerkvijo sanje delavnih ur!! la mož, ki je bil kam ore, tresočem se svitu sveče deloval je tu stari gospod z nekakim mladeniškim zavzetjem in prešinjen nekakim lahko dogodila kaka nesreča?! »»j mu vsprejmejo tedn:no! Komu drugemu Slovenski župljani — in teh je ogromna bi bdi morda — za enkrat vsaj — ugodili, ki "so skrbni trgovci, a se vendar zanimajo večina — se n.so udeležili procesije, ker ali njemu, ki je vedno apoatol osemurnega škofijski ordinarijat ne smatra za potrebno, delavnika, se ni hotelo ugoditi. neumornim veseljem do dela, kakor bi ne poznal utiujenosti. Tako mu je doraščal polagoma ogromni spis, kateri je imel biti zopet v povod, da se je ime Kilekovo povsodi izgovarjalo. Spis mu je naraščal kar pod rokama in postal polagoma monumentalno delo, katero se prišteva mej najobsežnejša češke zgodovinske književnosti. Z redko pridnostjo nakopičil je Bilek v iatem nenavadno bogatega in dražega materijala. Početkoma je nameraval sestaviti le zaznamek vseh konfisciranih zemljišč, ali s časoma izcimila se je iz suhega zaznamka, is jednostavnega imenika, pretresujoča zgodovina o posledicah bitke na Beli Gori. V prvič se je tu pripovedovalo na podlagi virov iz listin o zadnjem prizoru žaloigre ; mirna in priprosta je beseda pisatelja in morda je ravno radi tega tako pretresujoča. Številke, ki so bile navedene tu, so govorile prerazumljivo, da bi se jih ne razumelo : stare listine, ki so govorile tu, morale so pretresti čitatelja ! Nič manj nego tri četrtine vsega kraljestva ao zapadle takrat konfiskaciji. A ne le neizrečena gmotna revščina je bila tu odkrita, temveč tudi še velike hujša moralna propalost, brezmejna ne-nesreča vsega naroda, ki je bil isgubil usodno igro. Skoraj brezštevilne strašne žaloigre celih rod >v prikazujejo se duševnemu očesu čitatelja, ako lista po teh letnikih, katerih beležke eo bile pisane s krvjo in solzami. Ko je izišel, je provzročil Bdekov spis umljivo senzacijo. Cermakova nagrada, s katero je bil odlikovan, izrazila je prav dobro priznanje, katero se ni kratilo marljivemu in vestnemu delu : niti od kritike niti od naroda. Težišče pomena te publikacije in njene vrednosti leži v bogatstvu važnega materi- ( jala, do takrat še ne poznanega v taki popolnosti. Nobeden poznejših spisov prezasluž-nega raziskovalca, ki razpravljajo, izvzemši eno samo nemško knjigo (Beitiilge zur Ge-schichte Waldstein's), le o zgodovini čeških jezuitov, (»Statky a jmčoi kolegi: jesuitskveh, klasteru, koste u, bratrstev a jiuvch t'i i tavu v kralovstvi Ceakćm po bitve Bčlohorskćc in »Dčjinv radu tovarijšstva Ježfiova«), ne dosezajo spisa »Dejiny konfiskaci v Cechah po r. 1613«. Njegova zgodovina o konfiskaciji je nenavadno važno, neprecenljivo delo, ki ponižnemu učenjaku zagotovlja za vse čaee časten spomin v zgodovini češke književne povestaice. Velike vrednosti je tudi njegov spis o posestvih, konfisciranih jezuitom, ki prinaša množino nepreeenljivega materijala. S tem, da ai je bil izbral za svoja raziskovanja do sedaj še nedotaknjeno polje in da je sprejel v svoje študije ono dobo češke zgodovine, o kateri še niso podrobneje razpravljali naši zgodovinarji, kakor o drugih perijodah, in da je osvetld isto po možnosti* pridobil si je stalne zasluge v češki po-vestnici. Ampak tudi kakor učitelju dolini Emo Tomažu Bileku iskreno hvalo. Ne samo radi tega, ker je bil obsežno izobražen, vesten učitelj in ukušen pedagog, ampak tud;, ker se je trudil, da je iz mladine, izročene mu v varstvo, vzgajal značajne može in iskrene narodnjake. Vse svoje življenje, posvečeno marljivemu delu, bil je svetleč, se uzor mladim ljudem, ki jih je imel pred seboj v klopeh in Katerim je znal tako vplivno govoriti na sice ! Od njega naj bi se učili, da mirno, resno delo, zvestoba v prepričanju in stalnost v značaju več veljajo, nego lepe in vzaešene besede. Tomaž Bilek je bil vročs iakren narod-pjak, ali on ni kazal svoje ljubezni do domovina s tem, da bi se ž njo ponašal, temveč ona mu je bila notranja ist.nita potreba, in nekaka b;pa dekorativna draperija. Ko je bil direktor na gimnaziju v Kraljevem Gradcu, smatrali ao ga njega tovariši za — renegata. Še-le o priliki maša-tadušnice nekemu naših Mi \prašimo le g. Jernejčiča: mari siromašni uradnik v »Del. podpornem dru- šu.i« ni tudi -— delavec?! Je je — ia pa še kako ! Zato mu l>odi povedano, da se je svojim besedičenjem, ki je je poslal v »Rdeči prapor«, le pregrešil proti vodilni ideji socialistične stranke same in se tudi osmešil pred našimi delavci. Odbor »Delavskega podpornega društva« in vodstvo ooib, ki zahtevajo osem-urni delavni čas, bi storila koristno delo, ko bi temu možu podala nekoliko lekcije in mu zaustavila tako protidelavsko početje ! Mi poznamo precej dobro uradovanje v raznih delavskih društvih ter moremo izjaviti z vso gotovostjo, da po sedmi uri zvečer ne pr.haja plačevat niti 20 strank na leto! Najmanje pa bi si človek pričakoval sličnih napadov od ljud j, ki vedno in pov-■odi zahtevajo, naj se govori in piše le o kruhu, o zboljšanju delavskega stanja in o skrajšanju delavnega časa! — Uredništvo »Rdečega praporja« pa naj razmišlja malce, da li je postopalo v zmislu svojega programa s tem, da ie priobčilo tisto nezmiselno pritožbo sodri:ga Jernejčiča ! Svoje M)žalje izrekamo uzor možu, gospodu Antonu M i k 1 a v c u, radi smrti miljenčka mu M lana. Tržaški po ha lin i po naši okolici. Iz zgornje okolice nam p sejo : Ako hočejo naš: meščani le en korak napraviti iz mesta, morajo hoditi le po naših tleh in zahajati med naše ljudstvo. Ni kdo nima nič proti temu. Naše ljudstvo je mirno in postrežljivo nasproti tujcem, Dobro došel je med njim v«akdo- Nikomur ee ni bati, da bi ga naši ljudje žalili in motili v zabavi. Ali jedno smemo zahtevati od vsakogar, ki prihaja med nas; zahtevati smemo, da ee vede dostojno in mirno in da tudi on ne žali nikogar. Sosebno veliko izletnikov je po okolici ob prazDjkih — posebno še, če je vreme ugodno. Dietnimi so iz raznih slojev in razne starosti. Tudi mladih ljudij je veliko. A ti ravno se radi vedejo razposajeno in delajo ti — poba lini celo škodo okoličanom v svoji objestnosti. Mejpotoma po zgornji okolici rušijo zidove in delajo škodo po sencžetih in njivah. Tako se je minoli teden priklatila po cesti v Padnče toipa takih pobalinov, ki je medpotoma razmetavala in rušila zidove okolo senožeti in je tako provzročila pr^cejšijo >s:odo. To je videla neka žena in je opozorila te sinove a v te colture, naj ne delajo škode siromašnemu kmetu. V* odgovor pa so jej ti pobalini jeli žugati s palico, da je Lila revica v strahu — na svojem lastnem posestvu. To je nezaslišano. Bi li v slučaju, da so videli vse to kaki možki, bilo zameriti jim. ako bi drzDe pobaline pošteno pognali ? Gotovo ne bi jim mogel zameriti nikdo, ali posledica bi bila gotovo ta, da bi naslednjega dne čitali v »Piccolo« o napadu barbarskih Slovencev na mirne in nedolžne meščane! In kaj bi s 3 zgodilo, ako bi prišli otro-Č8ji iz okolice :n bi napravili po kampanjah blizu mesta kaj škode mestnim — bogatašem! To bi ee 'aški listi zopet drli o podivjanosti elov. ljudstva in bi stalili v kontri-bucijo vse možne oblasti ! Naš m okoličanom se šteje v grozen zločin tudi najmanjša stvarica, njim pa naj velikih mož, kjer je spregovoril do mladine v gorkih besedah, polnih narodnega čustva, pokazal Be je presenečenim tovarišem, da je gorko čuteč, zavzet narodnjak. Takrat je čutil potrt b>, da dade duška svojemu narodnemu prepričanju, do takrat p.t ni bil našel nikake prilike, da bi pokaral svoj v resnici globoki patrijotizem. Ta mali dogodek je gotovo značilen za vse njegovo bitje. Na tihem ustvarjajoči, neumorno delavni, svojemu narodu iz dna duše vdani mož, narodnjak v pravem pomenu besede, dovršil je svojega življenja tek. Potomstvo ohrani mu hvaležen spomin, da tako po vrednosti in dostojno ceni njegove zasluge. * * * Podatke za ta spominski spis smo posneli iz praške »Politike«, a storili mu to tem raje, ker je pokojnik stopil v nekako sorodstvo z nami primorskimi Slovani, davši nam svojega nečaka in nečakinjo. Nečak mu, dr. Tomaž Bilek, je občinski zdravnik v našem Podgradu in zvest sobojevnik tamcšnjim rodoljubom na gospodarskem in političnem polju, a nečakinja mu Ana je soproga c. kr, oficijalu na deželnem sodišču v Trstu, gospodu C i ril-Metod iju Ku-marju ! bi bilo vae dovoljeno na škodo ubozega iz-mozganega kmeta ! Ta bi moral molčati k vsemu in bi moral morda vrhu tega še v strahu snemati svoj klobuk pred — pobalini, ki si v njegovo škodo iščejo — zabave ! Ali pazijo naj, da danes jutri ne prikipi in da ce vjame kdo kaj, kar ne bo posebno prijetno njegovi koži. — Toliko v resno posvarilo. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III 4) v Sv. Križu (tržaška okolica) je razpisano proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 600 K, uradni pavšal ir,0 K in letni pavšal 'Jtb'J K. za lokalno dostavljanje poštnih pcšiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija v Trstu vabi na koncert, ki ga priredi v nedeljo dne 19, aprila t. 1. v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. Začetek bo ob 5. uri popoludne. Natanjčneji vspored objavimo jutri. Volilen shod. Volilni ehod »Delavskega podpornega društva« bo prihodnjo nedeljo dne 11'. t. m. ob 3. uri popoludne, v društvenih prostor h. Ker bodo na dnevnem redu velevažne stvari, zadevajoče interes udov tega društva, pričakuje podpisani mnogoštevilne udeležbe. Volilni odsek. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Netodija SO podarili : g.a Viktorija Lukša s Prošeka 5 K. g. Ernest Lavrenčič, inženir 2 K, oba, ker se nista udeležila kostimnega plesa tržaških gospu. G. Valentin Repi ne 5 K. — Bog živi naše rodoljube ! Javna dražba. Jutri v četrtek ob 10. uri predpoludne ee bo v magaz'ni II. za oddajanje tovornega blaga v drugem nadstropju, južnega kolodvora vrši'a javna dražba ne-dvignenih tovorov. Blago, ki se ima prodati, se odda onemu, ki najvač ponudi. Kupnino treba položiti takoj in odvesti kupljeno blago. Seznam istega je na ogled v vestibiln južnega kolodvora. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju vabi na veliko veselico s plesom, katsro priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila 1903. v veliki dvorani go?pe Marije Sancin p. d. Oraš v ŠSednju. — Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Vstopnica na veselico za osebo 25 nvč., sedeži 10 n\č. ; k plesu za osebo 1 K. Društvo je odločilo, da od eventuvclnega čistega dohodka podari tudi družbi sv. Cirila in Metadija. — Zito Be bodo preplačila hvaležno vsprejemala. Odbor. Draib* preaižuln. V četrtek, dne 16. aprila ob 16. uri predpoludne se bodo vsied taredh« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne Btvari vršila sledače dražbe premičnin: v ulici Acc«juedotto štev. 11, krčmarska oprema in botiljke; v olici Istituto št. 7, hišna oprava ; v ulici (riuiia št. 3, oprema v zalogi ; v ulici S. Franceeco, hišna oprava; v Skednju, becikl ; v ulici S. Sebastiano, palice iu razno. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 5.6, ob 2. uri popoludne S.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754 2. — Danes plima ob 11.3«» predp. in ob 10.58 pop.; oseka ob 5 47 predpoludne in ob 4^54 popoludne. 1>0ber svet. Kdor želi nasejati lep travnik, temu pripDročamo, da bi' naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E cimu d d a Mauthnerv Budimpešti me-Šinice trav imenom »Promen. le« in Marga-rethen - Insel. V že 2i> let zalaga Mauthner semena nsjkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. »Ginnastica« je s tem nakupom in s prejšnjimi nakupi hiš od strani Slovencev popolnoma obkoljena od — slovenskih posestev. Op. uredništva. Še včeraj smo poročali, da je »Trgovako-obrtna zadruga« v Gorici kupila stavbišče za trgovski dom, da je neka slovenska družba kupila »Hotel pri jelenu« ter da dozida goriška ljudska posojilnica svoji glavni hiši v Gosposki ulici še drugo nadstropje, a dane3 nam je došla gornja vesela vest o novem nakupu. Mi se od srca veselimo na takem napredku na polju gospodarskega oaamosvojenja goriških Slovencev, katerim kličemo : le pogumno naprej ! Vesti iz Kranjske. * (Grozna smrt. — Iz Rodice pišejo »Slovencu« : Tukaj je dne 10. t. m. kamniški vlak, ki vozi iz Ljubljane 6 50 min. zvečer, povozil Franc Kobilca iz Domžal. Ponesrečenec je bil star okrog 65 let. Povozil ga je vlak ravno tik drevoreda v Grab-Ijah. Da je Bmrt takoj nastopila, sodi se po tem, ker ima Kobilca sfcoro vso glavo razbito in obe nogi pod kolenom čisto proč odtrgani. Dobil je prvi ponesrečenca neki zidar, ko je šel z dela, dobro četrt ure pozneje, ko je vlak odšel, ležal je na ustih zunaj tira. Prepeljali so ga v mengiško mrtvašnico. * Tatica in detomorilka. V Trzinu je na veliki petek neka dekia vzela svojemu gospodarju 10 K denarja. Gospodar, ki je takoj njo sumil, jo je odposlal na polje ter poslal po ključavničarja. Ko so ji skrinjo odprli, našli so takoj na vrhu denar. Pri tej priliki so pa opazili, da se iz skrinje dviga neprijeten duh ; iskali so dalje in našli na dnu mrtvega otroka, ki je bil že čisto višnjev. Deklo so vzeli orožniki. Brzojavna poročila. Demisija guvernerja v Alžiru in potovanje Loubeta. ALGIR 14. (B.) Senatorji in poslanci, členi trgovinske zbornice in generalni in municipalni svetovalci so se zbrali danes na posvetovanje, kako bi mogla demisija guvernerja Revoila delovati na veprejem predsednika Loubeta. Zbor je storil nastopni sklep : Pridržuje si, da bo zahteval razloge, zakaj je odslovi jen guverner, ki je užival zaupanje kolonije, hoče Algir, hvaležen na časti in naklonjenosti, ki jo predsednik Loubet skazuje deželi, v osebi predsednika pozdraviti fran-cozko republiko. Dogodki na Spanjskem. BARCELONA 14. (B.) Kakih 3000 republikancev je priredilo Salmeronu ovacijo. Isti je z balkona svojega stanovanja doli imel govor, v katerem je poživljal množico, naj dela za republiko. BARCELONA 14. (B.) Štrajk pekov narašča. Na mnogih točkah mesta je prišlo di> spopadov mej štr.Jkovci in onimi, ki hočejo delati. V teh spopadih je bilo ranjenik več oseb. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu 1.500 000 oseb aa je pogostilo brezplačno v 3 me=ecih od dunajskega društva za ogrevalne sobe. Prip .ročatno caš:m cenjenim čitateljem to humanitarno društvo, da je podpira z nakupom ene srečke po 1 K ter opozarjamo, da se ho vršilo sreekanje že dne 2o. aprila. Glavni dobitek 40000 kron kakor tudi vsi drugi dobitki izplačajo v gotovini z 10 °/0 odbitkom. Srečke prodajajo vse menjalnice, c. kr. loterijska kolekcije, tobbkarne itd. Vesti iz ostale Primorske X Zopet vesela vest iz Gorice. Pišejo nam iz Gorice : Po vsem mestu kroži vesela neovržna vest, da je »Trgovsko-obrtna zadruga« kupila od južne železnice veliki hotel, poznan pod imenom »Su ibab hotel«, /a kupnino 250.000 kron. To je najlepša stavba v Gorici, tik mestnega vrta, torej v centralni poziciji. Zraven stavb« je velik park, v katerem je prostora za najmaDje 10.000 ljudij. Kakor se sliši, misli »Trgovsko- obrtna zadruga« pre-vstrojiti hotel tako, da bo v njem prostora za njen urad, za narodoa društva in za privatna stanovanja. Italijani kar p hajo od jeze radi tega najnovejšega vspeha goriških Slovencev ter s) skušali v zadnjem momentu vsa sredstva, da bi preprečili, da preide omenjena stavba v slovenske roke. Italijanska Razne vesti. Beda V Italiji ! V največem laškem me slu, v večnem Rimu, vlada — grozen glad. Nam ne prihaja niti od daleč na misel, da bi se norčevali iz bednega rimskega prebivalstva, ker to ni — naša navada. Da pa to notico nastavljamo na tržaško in sploh avstrijsko irredento, to prihaja od t idi, ker ta irredenta vedno in z nekim pesabnim zadovoljstvom pokazuje na — »ru-sfei glad« ! Mesto da gospoda lahoni pometajo pred tujim pragom in se naslajajo na bedi, ki vlada od slučaja do slučaja med stomili« jonimi Slovani, naj vzamejo raje metlo v svoje mogočne roke in naj pometfjo pred svojim pragom ! Da se nam ne bo očitalo, da pišemo izmišljotine, navedemo tu vir, iz katerega smo posneli pretresujočo vest o gladu, ki vlada v italijanskem stolnem mestu. »Corriere della Sera« iz Milana piše v svoji 101 številki: »Rim je u b o ž n o mesto, ima malo obrtnije, prideluje malo in je mesto, ki se živi Ie z onim, kar se uvaža — osobito od ta sem prihajajočih tujcev. Neki udarci temu mestu ne prihajajo brez maščevanja ! Kakšno da je stanje v Rimu, sem vam povedal in doka^al že večkrat, a danes smo imeli še en eklatanten dokaz : danes zjutraj (14. t. m.), o razdeljevanju kruha, ki je b;l preostal na mestnem uradu za one, ki eo ostali brez dela, da-si proti svoji volji. Ta prizor je bil bolj tužen nego kedaj.c Tako je doslovno govoril manifest, izdan po sindaku Colonna. Sedaj pa naj povem, da so delili kruh na o4 mestih, da je bil naval gladnih Rimljanov naravnost grozen, da so morali vzdrževati red: mestna policija, kara-binerji in vojaštvo ! »Mille mani si agitavano nervose per aft'drrare il pane, che 1'impiegato distribuiva, tra le grida di protesta ed il pigliarsi di quei poveretti«. (Tisoč rok se je nervozno iztezalo, da pograoijo kruh, katerega je delil uradnik med groznim protestnim krikom in trenjem.) To siromaštvo si oglejte, o goBpoda ire-dentarji, in nehajte zabavljati drugorodcem, ako se tu pa tam pojavlja med istimi tisti strašni gost, ki mu pravimo — glad ! Vi imate v vasi »blaženi« Italiji toliko bede, kolikor je nima nijedna druga država na svetu! In ako se ta grozni glad še danes pokriva artificijalno, morate zahvaliti na tem v prvi vrsti onega, kateremu vedno kličete: »Va fuori d'Italia — va fuori stranier!!« Ptujci vas rede! ZAHVALA. Podpisana izrekata, ganjena po tolikih izkazih iskrenega sočir ja najprisrčnejšo zahvalo vsem ki so na kateri si bodi nsčin izrazili sočutje Da prebridki izgubi njiju nepozabnega sinčka IV! i S a n a. Osobito so toplo zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem za krasne podarjanc vence in cvetlice ter vsem drugim, ki s> nama dragega siurha spremili k vernemu počitku. Sv. M. MAGD. SP. line 12. aprila 1008. Anton in Antonija Miklavec. xxx hm* mxxxxmxxx X Svoji k svojim ! X ZALOGA | pohištva j jj dobro poznane jg X torarne mizarsle zadruge y Goric; (Solfcai) s k x * x x x vpisane zadruge z omejenim poroštvom JJ prej yinton Cernigoj 5 Trst, Via di Piazza vecchia {Rosario) w št. 1. hiša Marenzi. 2 Največja tovarna poiištva primorste dežele, ^ Solidnost zajamčena, kajti les se osu3i v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-3% peraturo t>0 stopinj. — Najbolj udobne, me- dernf sestav. Konkurenčne cene. Z Jg Album pohičtev brezplačen. "PB ^ xxxxxxxxxxm xxxxx Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi " ulica Tesa št. 25. A. ——i (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrov&n cenik brezplačno in franko. I žgani znak na /amasku v varstvo /^^^^MATrONIJA proti jhf^i^jjU GiesshuDler ponarejanju ^SsEmllw Sauerbrunn. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako agodtimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi »e vplačili. Veak Član ima jk> preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. „Tržaška posojilnica in hranilnica*' j registrovana zadruga z omejenim poroštvom. V A liTLO ! u a XI. redni občni zbor ..Tržaške posojilnice in hranilnice" rciistroms zaflrnee i osebnim lorošivom kateri bode t nedeljo -i. maja t. i. ob 10. uri predp. y prosioriii posojilnice (.,S1oy. Čitalnica") i ulica S. Francesco 2. __I 1>XKVX1 KKD: i 1. l>ftno |H>rtrjonje h.'tnrgji računa. 1'. UazdT. dte .'.i. m«r<*a 1 *) $ ;> t. Vsak zadiožnik sme pri občnem zboru staviti predlop-. kateri niso na dnevnem redu. O teb pred iojdin pa oln-ni zbor ne more precej oklepati, ampak 15 odleći, će se sploh vzamejo v prem*, ali, cd<-tVm ol« nem zboru. Ti predlogi f« mo-rfj » j.otrm jKtstaviii na dnevni red bodočega občnega zbora. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS I centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Franz-4©sefs-Ouai št. 1 a , ako se ili-iur najm-j P»>ilje, gld. KAŠELJ preneha ako se uporabi steklenico Želodčne bolezni, -\trpotčevega soka in franco- težka prebavljanja pri po-^Vslte9a caia' Cena 8 Po3tnino . ako se denar oapre' jioilje manjkanju teka, končanju, rezavic> gld. Pri in bruhanju grče in prenapeti želodec. relib bolečinah zasliženje, naval krvi v glavi, Črevesne bolezni ^^^ treha nadaljne • o s e o zdravi o o o © o o • troftke. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti kri tfr je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 Btekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničie o« ^.soN^ 4 gld. SO nvč., s poštnino, ako se denar naprej^^.^ ^^ posije lekarni ^^^ fcjđca jenop a« S A 1 \/ A T O R" ^^a*v »s ojit onim^ud ni tuojijioArn z n^uno) t!ti»j -ofi^-rtu 01 ofiim n«a -tr|qas« |iu(oo (H|rj «q,»n.ud ofoji Humpuleška sukna zzmm --- in lodni. - - - Moderno blago za obleke iz čiste ovčje volne po nizkih cenah priporoča JCarol ftocian tovarna sukna Humpolee ( esk ^ = Uzorci zastonj in Mo. = Prodajalnica ur f. JCaslinger zaprisežen izvedenec in urar e. kr. pri v. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izlx>r ur vseli vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresilnidi vrste, k.akor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. "^Kl JAKOB BAEVIBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blagoj tudi na deželo na debelo in brobno ■ Cenike razpošilja franko x X Najstarejša slovenska tovarna In zaloea pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za &palne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrntne ieuelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imislu gesla : Svoji k svojim ! Najveća zaloga obuvala v deželi čevljarnice v Modling-u ^^^ Trst, Corso 27 ================= Gorica ul. Caserma 9 Crni ffložti čevlji od gld. 3.50 do 8.50 ton.................5.00 „ 7.50 žensiti Cerili............3.50 „ 8.50 žensa niztl odprti „ „ 2.50 „ 4.75 Velik Izbor obuvala za — deklice In dečke. — V trgovini se govori slovensko, italijansko in nemško. Podpirajte družbo Cirila in jfietoda! Podpsisani javlja da je prevzel poznano pekarno g. Tram-puža, Via F o s c o I o štv. 2. Prodaja vsakovrstne moke, kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko. Priporoča se udano Riliard Grom. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje u:i vse veje-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva mesecev „ 3l/«°'0 1 leto Napoleone: po 2' 4U0 na i» mesecev n 2\./'0 na 1 leto b) Za giro-conto »laje 23 AujH do vsakega znesk:; izplačuje se do 4o.0oa K a ehe«|ue : za ve«'e zaeske treba avizo pred opoldansko borzj. Potrdila se dajejo v posebni uložni knji/.ii-i. e> Zr.računa se za vsako uplačilo obresti od dna u plačila in naj se je to zgo.li lo katero »i bodi ura 1-nili ur. »Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske bauke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, meujice in kupone proti primerni proviziji. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune.l'rlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale — _ kupone. = Daje predujme na vred. papizje. Zavaruje srečke proti ======= izgubi ---- k u rz n i Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Borzna naročila. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do =========== dne vzdiga. ■ _ Promet s čeki in nakaznicami.