% m % m # • . £ t Na svltlobo dane od krajnske n družbe ři^ v • I ecaj srédo 20. y rudna Î848. List 51. svomu Kralju i SS Bože! živi našeg: kralja, Franja Joza dobroga! Da nas vodi, kako valja, K slavi roda našega: 3 Zato krepost ') njegvoj ruci Mudrost daj u savètu, To Slavjanski prose puci V tom svetom zavètu. 5 2 4 ože v * zivi nasesr 3 Kralja ? S Franja Joza 4) dobroga! Da nas vodi, kako valja '') K slavi roda našega. Ravnaj misli ,za nas blage Večnom tvojom upravom, l preslavne piši trage r) 6 Za njegovom zastavom. 8 Daj , da, kakgod ") věrnost puka Njega brani svaki čas, 10 Njegva silna ") carska ruka K željnom cilju vodi nas: Da nas čela venčanoga Mila jasnost zanima, 12 Ljubav 13 otca M kraljevskoga Slastju pèrsa objima. 15 Kaži. da, kud premoguče Žezlo njegvo dopira, Narodah svih sèrce vruče Za svog otca udira; 16 ) Da kud orao njegov leti I 17 18 19 rog vojne prozove , Slavljan gotov 20) jest umrèti ne nosit okove. 21) A j Opomba. Ta pesem je bilavpervim občinskim zboru Teržaškiga slovenskiga družtva peta in v mnogih iztisih razdeljena. o Ijc ponioeek zoper ncvarnost o Ijeiii a sopúlia Znano je i de stupa lésniga oglja (oglja iz navad niga lésaj smrad gnjilečim rečem odvzame, in de se da clo smerdljiva voda z ogljeno štupo zboljšati. To pa je menj znano , de v štupo stolčeno oglje tudi škodljive sape in sopúhe iz zraka (Jufta) na-se vleče in tako zrak čisti. Tedej je pràv pametno, ako ljudjé pozimi, posebno v nizkih in tesnih stanicah pehareek ogljene štupe zraven peči ali kam drugam obesijo, kjer jim ni na poti, tode ne previsoko pod strop, ampak tako, de peharček visi na sredi stanične visočíne. Takó bo oglje iz peči puhtečí ogljeni sopúh (jgaz) na-se potegovalo, in zraven sapo na-se vléklo in stanični zrak čistilo, kar je zdravju silno koristno. — Vsake 14 dni se déne novo oglje v pêhar. Pri ti priložnosti pa spet živo opomnimo : de nikar žerjavce v merzle stanice nositi in se pri nji gréti. Ogeljni sopúh člověka zaduší. Vsako léto nas žalostné tudi drugo škodljivo prigodbe učé, de so ljudjé zvečer v svojo stanico živiga .....» drugo Ogljeni sopúh, čeravno se škodljiv, de cr to ojrlja ali zerjavce nesli, se greli in zaspali jutro so jih mertve našli! dim ne vidi, je pljučem takó > člověka gotovo Zložena je v hrovaškim (ilirskim) narečji in je mende nar «mori. Hisni gospodarji in gospodinje! za Bozjo voljo perva izmed vsih pesem, ki jih no vi mu Cesarju posvečujejo. bodite pažljivi. Vsih avstrijanskih dežela cesar so posebej v nekterih deželah kralj, v druzih veliki vojvoda, vojvoda, knez * Juri Pajk. i. t. d., kakoršne postave dežele imajo. 2) Bože je 5. sklon namesto: »o Bog!« 3 v • našeg t. j. nasigaj ) Kakor je prav 4 6 Jozip, to je. Franc Jožef.— večno vlado5 T)Trag, to je, znamnja ali spominiki. 8) Zastava je bandero. 9) Ravno kakor. ,0) Polka ali ljudstva. Ljubezin. Povej, de ka- Vsih orel Sercni ogiomiii načini kmetam. Ljubi prijatli ! v 44. in 45. listu Novic sim si pri S svojo zadeval Vam cesarski patent od 7. kimovca zastran lov Franj a 11 14 ljuba in draga. 16 ) Mocna. '-) Veselí, nam je Očeta. r°) S sladkostjo persi objéma. mur premogočna njegova cesarska palica doséga. narodov vroče serce za njega bije. leti. okovov nositi. In se rog vojske oglasi. 20 "J Kodar njegov Pripravljen, 2J) skih in ribskih pravíc tako razloziti, kakor ga nam resnica ukaže, de se nobenimu krivica ne godi, vsi hudi nasledki iz nepostavniga obnašanja odvernejo. rtMl^H HHBHMIHIHHH be mir ohrani, in sede Zal mi je, de moram reči, de moje besede *r V« « V 0 m m i-m • 1 11 Ne pa Vasiga resničniga prijatla niso bile povsod tako Moč, 2 rôki. 3 Svetu. 4) Polki ali ljudstva. ) Zaveži. 316 obrajtane, kakor bi imele biti, ke'r se sèmtertjè od pre-stopkov cesarskih postav v ti reči sliši. Še enkrat tedej hočem svoj glas povzdigniti in Vam resnico pred oči postaviti, akoravno bojo morebiti nekteri rêkli : ;?a kaj bomo tega poslušali, ta le za gospodo govori in se nam le z besedo našiga prijatla pri li zuje." — Ljubi moji! vse to dobro vém, de bojo nekteri takó govorili ; pa vse to me ne straši, resnico govoriti. Nikajr ne mislite, de so vsi tišti Vaši pravi prijatli, ki čez gospodo za-bavljajo — podkupljivi in samopridni šuntarji so, ki se Vam s takim govorjenjem slinijo, pri tem pa nar bolj za svojo mavho skerbé. nJE 1 1HE Bfr .■ jmlIMM KCT^ ^— ^^ »yP, ft Bk - ^ #13 r^1 íy * w Cesar so svobodo dali nam vsim in zavezo med grajšinami in kmeti odvezali. To , ljubi moji ! se pa ne pravi, de bi bili poprejšnji grajšaki zdej vaši podložniki. Ali zares nekteri mislijo, de bojo prihodnjič le oni pravice imeli, drugi ljudjé pa ne? Ali mislile, de to kar Vas žali, ne žali druziga? Cesar so z ustavnim zbo-ram rekli: „desetina, tlaka in druge gruntne dolžnosti naj nehajo", — tega pa niso nikdar rekli in tudi ne morejo reči, de naj vse neha tebi nič meni nič! Ko bi bili Cesar z deržavnim zboram kaj taciga rekli, bi bili toliko tavžent in tavžent ljudém krivico storili, — to pa bi ne bila e nakop ravna svobodnost; ampak sužnost in poguba tavžent in tavžent družin. Noben pošten člověk ne more spričati, de vsa desetina in tlaka je bila krivična naloga, kér vender vsak vé, de posestvo in premoženje ni bilo in ne bo nikdar med vsimi ljudmi enako razdeljeno , — de je vselej eden več imel, kot drugi, in de je premožniši bolj revnimu to ali drugo reč posodil, in za tó posojílo povernílo terjal v blagu, delu ali denarjih. To bi bila lepa, ko bi leni postopač prihodnjič pravico imel v mošnjo delavniga možá segati, in kar si ta zasluži , z unim delíti, ki križama rók Bogú dan krade ! Takó deljee bi pa móglo priti, ko bi po glavi tistih šlo, ki pravijo: „zdej je vse frej — za tlako in desetino ni ne vinarja odrajtati, ves lov fjago) in vse ribstvo je samo naše; gojzdi, v kterih smo imeli poprej le pravico les sekati, so zdej popolnarna v naši oblasti, noben drug nima nič govoriti, vse je naše, če ne z lepo, pa s silo i. t. d. Taki ljudjé, ki takó mislijo in ravnajo, so zbrisali iz Božjih zapoved deseto zapoved, ki pravi: ne želi svojiga bližnjiga blaga." Varite se tacih zapeljivcov in šuntarjev, ki Vas podpihujejo k nepostav ni m u obnašanju! Naš novi Cesar so poterdili vse od poprejšnjiga Cesarja nam obljubljene pravice, in ministri so — kakor ste v 49. listu Novic brali — obljubili, de se bojo terdno pravice deržali in de ne bojo pripustili, de bi se komu nar manjši krivica godila. Ti možjé, ki so zdej vladařstvo prevzeli, ne bojo terpéli, de bi se védám a nar manjšimu izmed nas kaka krivica zgodila , pa tudi ne bojo pripustili, cle bi se postave zaničevale, In de bi se vsak obnašal , kakor bi se sam hotel. Po taki poti bi ne imeli s v o b o d e, temuč raz v uj zda no st, ktera se ne more terpeti, dokler mora sosed s sosedam živeti. ' To Vi, pametni in pošteni možjé! ravno tako dobro zapopadete, kakor jez, in moje misli so gotovo tudi Vaše. Pa zdej ni dovelj, de člověk le pošteno misli in ravná, ampak naša dolžnost je tudi, de to ocitno pové-mo , de nevedne ali zapeljane podučimo , in de ne pripustimo , de bi razvujzdanost se po deželi razširjevala , kteri je mir in sprava takó potrebna ! (Konec sledí.) Raidelitcv pašnikov* Iz Grada na Gorenskim 22. listopada 1848. y Ze v 44. listu 5. tečaja naših Novic je bilo opom-njeno, de bodo pašnik zaGradam (Grejsko gmajno i razdelili, in to se je zgodilo lanjsko léto 1847 velikiga travna. Kér je pa tudi tukej nekej nasprotnikov bilo zoper delitev (in so še zdej), tedej ni bilo pripušeno precej po razdelitvi delov kopati in trebiti, torej niso lanjsko léto od razdeljeniga pašnika clo nič vžitka imeli. V jeseni so pa lani vender jeli zraven vsiga zaveranja in toževanja razdeljene dele kopati, trebiti in za létašnje léto praho delati; tako so že v jeseni veliko zemlje za sejanje pripravili. Letašnjo spomlad je komej sneg skopnil, in že so začeli za setev zemljo pripravljati. In glejte ! pridel-ka létašnjiga léta, desiravno so ljudjé ne veliko več, kakor pol pašnika (gmajne) obdělali, so vender gotovih 1000 mernikov lepiga prosa in še čez 1500 cen-tov merve ali sená přidělali. Tudi nasprotniki so svoje ne vzdignjene dele pokosili, in so eden k drugimu po 12 vóz sená napravili; pa vender vzdigniti še nočejo, de si ravno vidijo , de se jim sreča vsiliti hoče. 0 ne-spametna terma ali samoglavnost, kaj terpi! — kako šlepa si, če ravno je dobiček očiten, kot beli dan. J/P, Astramoiitaiia hvale vretlna. Na prošnjo mi je bila lani častitljiva c. k. kmetijska družba iz Ljubljane lonček izlečka astra montane poslala. Ta izleček mi je bil létas pràv přišel, kér ozdravil sim ž njim eniga 13. lét stariga dečka, dve ovci in eno kravo, kteri so bili od strupenih gadov pičeni. V naših T ominskih hribih se znajde več baž zlo strupenih gadov, modrasov in kač, kakor so rudeči, rumeni in sivi s plošnjato glavo in s krivim rilcam , po herbtu pa s černi mi pasmi prekrižani ; za to jez mislim, de je neskončno modri Stvarnik tudi pomoček zoper budi strup teh golazen temu kraju podělil. Od kar so bile Novice astramontano, dober pomoček zoper gadov strup popisale , sim po nji gledal, ter sim rože najdel, ki imajo zvunanjo podobo zlo tako, kakor so bile Novice astramontano popisale. F1..... OpomiitRl zastran podolmrske umet- liosti glede na nar noviši delo slovejiskiga umétnika Matevza Tomcciy pođobarja v Šent-Vidu nad Ljubljano. Umétne delà se v tem od drugih ločijo, de se jim pristojnost in priméra iz vsakiga njih komadića vidi, in de so tako natori podobne , ki je od Narmodrejšiga vsa po priméri osnována. To pa storí, de se umétno delo vsakimu vstréže, in de mu tudi sam čas veljave ne prikrati. Delà, ki ne izhajajo iz umétnosti, lahko de tudi kak čas dopadejo, pa prej ali poznej jih splošno nečutje zadéne. To veljá od umétnosti vsake verste. Hajdenovi napévi še zdaj vsim izobraženim dopadejo, med tem de je dosti veliko mlajih glasbeniških del že vso svojo veljavo zgubilo. Starodavni cerkveni napévi se še dan-današnji člověku kteriga si bodi naroda, mično glasijo, in ne bo mogoče, kaj boljiga ali mar enakiga znajti. Nar-stariši zidovje, podobě in izobrazki mnogih vékov še zmerej oko prijetilo zadénejo, ako so delo umétnika. Po tej vpeljavi mislim, de smém tudi Tomčevo delo, ki od sréd kimovca tekoči^a léta v naši farni cerkvi doveršeno stojí, umétno imenovati, in tako besede poterditi, ki so jih naš verli rojak, častiti gospod Po-točnik v svojim sostavku, ki je v 10., 11. in 12. listu *) Na ogled poslana cvetlica je inula germanica, ktero so skušnje že tudi poterdile, de ima astramontani enako zdravilno moć v sebi. Napravite tedej le izlećek iz nje po popisu Novic, Mi ga nimamo vec. Vređništvo, • su perviga teeaja „Novic," v Tomče vi m podobarstvu izrekli. Mnogo učenih in neučenih ga je že vidilo, far-mani ga vseskoz vidijo, in vsakimu zmerej enako dopade. Nobeniga dobrotnika še za njegov dar ni grevalo. To délo pa — s samimi prostovoljnimi darmi far-manov plačano, sta dva stranska oltarja in kancelj, vse čisto novo do zadnje bilke. Vse je srečno izpeljano, le-pimu zidovju Rimskiga izraza in pa velikimu oltarju (Marije vnebovzétja) čisto primérjeno, celo barva na ste-brih, tablicah, vdobkih je tako razdeljena, kakor h celôti pristije«, Večina kaže kararski marmor, drugi deli so zelenkasto, modro ali rudečkasto marmorirani, stebri pa, po barvah egipčanski marmor, lepoto cele sostave sosebno povzdigujejo. Posamezni deli so z dobro pozlaćenim kin-čem razumno nakitjeni. To od oboda. Kar pa podobe vtiče, se vsakimu zdijo vse Ijubeznjive : življenje je lesu vdihnil, na obraz dušo vlil, vsaki podobi njenino. Podoba sv. Petra na desnim oltarji ti kaže res skalo, možá vsim napadam pekla nevkrenljiviga. V podobi svete Magdalene vidiš dušo, ki je po dolgim iskanji Bogá, in v njem svoje zveličanje našla — mil, vabljiv pogled. Tudi podobe ob stranéh teh dvéh svetnikov kažejo po legi obléke in celi postavi, de iz roke umétnika izhajajo. Ta dva oltarja še bolj olepšati, služite dve tabli v olji na platno od slavniga gosp. Langu s a narejene. Kažejo veliko Ijubezen Odrešenika in njegove deviške Matere do človeških otrok : mile podobi, vsaki vlak po natori. Zasluga Tomca pri teh tablih so lépi obrobki, se bolj pa primera k celimu délu , kér je on visino in sirjavo razmotrit, in po njej obrazke naročil. Neumétnika bi bilo délo zvílo; prostora bi ne bil imél kje dobiti. Topa mojiga mojstra ni veliko veličalo: zapreke so se mogle umétnosti vkloniti. Delo se je tako razmerilo , de mu ni těsnota v okom hodila. Taka je z kanceljnam, ki ga ni bilo mogoče kam drugam, ko na mesto poprejšnjiga spraviti, namreč blizo pred Magda-lenin oltar. Modra razméra je storila, de kancelj lepoto oltarja povikša, namesti de bi jo zakrival, kakor se je bilo bati. Pri kanceljnu, ki je sosebno dober kup storjen, se sicer ne smé iskati množa kinča, ki se pri imenitnih delih te baže najde, pa ne pogreša se tudi ničesar: več je vreden kakor je veljal. Sosebno lepoto mu dajajo tri božje čednosti, kisoko osobe v basrelif vrézane: niisel in izpeljavo pohvali, kdor jih vidi. Vse podobe in mnogo kinča so čisto in dobro pozlaćene. Tome rudečiga, siviga in zeleniga loša ne terpi, in pràv ima: to v kvar hodi celôti, in častitost manjša. Bog ohrani cerkvi mladiga umétnika dolgo lét terdni-ga, de za božjo čast in povzdígo pobožnosti še dosti božjih his tako vredňo olépša ! V Braslovčah s v. Miklavža dan 1848. M. Stojan; Sole na kmetih. Vesélo je, de so se ljudjé dobrih svetov Novic in druzih opominov za napravo šol poprijeli. Posebno pohvalim v pričijočim stavku Gorenee v Gorjanski te-hantíi. V kratkim so napravili sole v Ka m ni Gorici, v Gradi, na Bištrici v Bohinji, v Ilatečah, in to léto tudi na Jesenicah. Pri napravi Jeseniške sole gré posebna hvala gosp. Ru ar du, in gosp. Kosu. Gosp. fajmošter Jernej Bizjak so si pa s svojim neutr udljivim prizadevanjem za to napravo tudi posebno hvalo zaslužili. Zdej so torej po vsih farah Gorjanske tehantije sole razun na Dolgim (Xengenfeld). Škoda, de tudi v ti fari ni dosti za šolo vnetih ljudi, de bi jo napravili , kar mislim , de bi se s serčno dobro voljo kmalo narediti dalo , zató kér je fara še precej přemožná , in bi dohodke za učitelja in druge reči kmalo skupej spra- vila. Eni možjé te fare, posebno Janez Janša, po domaće Želez nik, Jože Vil man in Jože Setina so se že enkrat za to napravo poganjali, kér pa prave podpore niso imeli, so tedej tudi sami opustili, in tako je že večkrat pognana reč zopet zaspala. Bog daj , de bi se starši te fare kmalo svoje mladine usmilili, in de bi je ne, kakor zdej, brez vsiga uka do 9. ali 10. léta doma okrog letati ali pa živino pasti pustili! Solske reeí v Siiiartiiiiii pri Litii. V V predzadnjim listu Novic se bere, de v Smart-nim vsakdanje šole za otroke zavoljo tega ni, kér derv za šolo noče nobeden zastonj dajati. Derv za šolsko kurjavo zastonj! -— nobeniga še nismo prosili, in tudi dozdaj jih ni nobeden zastonj dajal. Večidel so imele grajsine dolžnost za šolo derva dajati in tudi za kurjavo in snažnost učilnice skerbeti in to v denarjih plačevati. Zdej pa , ko je zaveza med podložniki in grajšaki nehala , bodo se vé de tudi ti to dolžnost otresovali. Kantonska gosposka je pa imela dolžnost denarje vkupej spravljati, in vsako léto tistimu jih odrajtati, kteri je to skerb na se vzel. Podpisani učitelj je to skerb že dve léti na sebi imel in s svojim malim zaslužkam v Smartnu šolo na vso moč podpíral. Zdaj pa, ko vidi, de je kantonska gosposka že več lét svojo dolžnost popolnarna v nemar pustila in on od nobene strani povračila ne dobi, ne more več te skerbi naše jemati. Kantonska gosposka je tedej kriva, de toliko otrok brez vsiga solskiga uka v nevednosti ostati mora. Ako bi bilo več tacih kantonskih gosposk na Krajnskim, ki bi bile za šole tako malo vnete, bi si slovenski narod pač malo pridobil in za narodnost, ktero so Cesar vsim narodam zvesto obljubili, bi grozno grozno žalostno ostalo. * Leop. Kančnik, učitelj. Zastran solskili derv* Pogosto se sliši, de šole nimajo derv. V Smart-nim pri Liti i so neki zató clo šolo opustili. To je žalostno slišati. Toraj menim, de je čas, de povém, kako se za Sentjanško šolo derva preskerbljujejo. Kadar je pred nekoliko léti Sentjanska fara čisto iz svoje moči novo šolo napravila, ni bilo nikogar, de bi bil derva za šolo dajal. Mislili smo, kako bi jih pripravili ? Kar na enkrat častilljivimu gosp. fajmoštru, N. Ciglarju v glavo pade, ter ukažejo, de mora vsaki solar vselej, kader bo derv zmanjkalo, eno poléno seboj pri-nesti. To se zgodi. Otroci so derva nosili, de jih je bilo veselje viditi, in po tem šola ni nikdar več merzla bila. L. Pintar. • JSL 4i Ccrne bukve za novo muziko. Rajnki Stanič — Bog jim daj dobro! — so si poslednje dni silo veliko prizadevali lepo družtvo pri nas vte-meliti ne terpinčiti žival. Lepo in hvale vredno je to; ljuba živinca je božji dar. Naj bi pa blagi Stanič se zdej živeli, veliko lepši in potrebniši družbino bi začeli zoper terpinčenje poštenih ljudi, ki so tudi božja — in pa nar imenitneji stvar. * , Kar se nam je ljuba svoboda prikazala , je veliko ljudi po mestih in tergih nekak živinski, mačkini duh obsedel, in ta hudi duh jih je peki en s ko godbo naučil, de njegovim angeljem veselje delajo, poštenim ljudém pa grôzo in strah, ter morijo mirne, poštene ljudi. Gerdo delo takih mačkorezov v černe bukve z gorečim jeklam zapišem, naj bi opeklo gerduham spijočo vést! V mestici B— je mestni uradnik s svojo ženko mirno živel. Sinka mu je povila, ki je bil staršev veselje in pa edino blagó. Kdo bi bil mislil, de bo dete poprej src-tek, kakor ateja klicalo, in njegova rnati zapušena vdova. Mački na godba je to storila. Cloveka ni, ki bi brez ^ , j y , ažnikov ne bil ; en hudobec pa vec hudiga naredi, kakor družbe. Prodajajo se zlo. Časopisi, ki jih vredništvo kmet. deset prijatlov popi dog Gerdi mestnj Taka se je rajnimu uradniku in rok. Novic, iz vsih krajev slavjanskiga sveta dobiva, začnó po mestu muhe pojati, Je pripustilo v pisarnici za bravce pripravljene imeti, in naj bi živina izberg obdivjala. Kér pa jesenske dni udam po ukazu družbinih postáv tudi na dom dajati. dovolj vroče bilo ni, mackoi z inam in žganjem Gosp. fajmošter Vertovc je družbi podařil zbirk svojih podkurijo. Tako nadřazena derhal zacne vreti, in mačke prid i cr » 1 de bi jih v natis dala in dobićek imela. Tako dreti po tolovajsko ati in kleti, kakor bi se bil imenitno. darilo smo z veliko hvalo přejeli, in po volji sam peklenski bi razderl. Požvinj ljudjé so clo gosp. fa jmoštra rokopis po poslancih odbora milostljivimu mačke za tace na vrata pribili, de so se derte, dokler gosp. školu v pregled poslali. Takrat so nj. svitlost nas niso na vratah pocepale. Komu lasj « » «- v , « • v • • f • « ne stajajo pred spoštovani škof in knez Anton Alojzi svojo prijaznost takimi eko in noder Božček se te zlodj cr odbe toliko spla v • in zgro zi de kmalo nevařilo zbolí in v kratkih dneh umerje družtvu z besedo na znanje dali, njegove delà pohvalili in kar bi treba bilo , pomoci nam obljubili. (Konec sledí,) y A » Kaj sim storil B n a m ? je v oji omanu otej ha\ ? prej ko je umei V t ? pustivši ubogo vdov otle zapušeno. Mestna vboznija zdaj otroka edí rimu so mestni divjaki pa velí: Ne ubijaj! Péta zapov izdi- in pa , kte-b o žj a Mačkina muzika je sicer potihn kar je oj n ih top pa strašen grom Dunajské mačke zadušil. Ako bi se opet pojati jeli, bilo bi silo potreba edit i ker sko druzbino per terpinčenje poštenih Slovstvo. Kratka slovenska slovnica za pervénce. Na svitlo dal Dr. J. Mur še c učitelj veroznanstva pri st. st. meščanski soli v Gradci 1847. (Dalje.) Z aimé. Osebne zaiména jez i ti ? on i. t. d. so v slovenskim že v glagolu zapopadene, kakor pri latin cih i torej se le tedaj pišejo in govore, kader si pomen \ Velki zlsor slovenskima c1i*n£tva v stavko v nasprótva, postavim v stavku: jutri pojdem Xjjtihljani S®. listopada« Daljni pomenki. p o pótovat ? ni treba zaiména r j e z4;; treba pa ga je v naslednjim stavku : „jutri pojdem jez popótovat, ti domá ostaneš." Na nemško kopito navajeni, večkrat v Po dokončanim začetním govoro predsednika je taj- ti reči nemčujemo T u d i nemškiga m e i n. d e i n nik, gosp. Bucar razodel zgodbe in delà slovenskiga i y sein, un ser i. t.d., zlasti kader je enako našimu družtva, od (>. roznika do danes. Jmenoval je nar poprej „svoj", ni treba v slovenskim ravno vselej pisati odbornike, ki so bili , kjer v velkim zboru 6. rožnika izvoljeni, je v nemškim, zakaj velikrat je stávek brez prisvojav- stolniga te kterim je odbor po smerti doht. Kro bat a hanta gosp. Jerina pridružil. — Pričetek družtva se je niga iména dosti razločin. 27. Dvobrojni rodivnik in kazavnik tretje za poglavarstvu oznanil. deželnimu časopitíih z razširjenjem družbinih postáv. Za pisarja ííí Oznanil se je tudi po imenske osebe imata poleg sklona ju, tudi ji. gosp B r u s postavljen za prav . 30. Kaj in kej nekteri ločijo in bi djal, de Kaj je prašavno, kej pa služi, kakor je v tim varha družbinih reci je bil posla Svic. Kmetijska družba se je rabo nam svojo pisarnico zastonj prepustiti, kar je do- reč mànj razločno povedati, postavim ! .,Kaj kej počne 1 t 1 11 • t » • V • V W i • A ^ // m. *ifeà M . A • A m m m A / / ^ « . _ _ _ naprosila, za tacasno odstavku v 5. st. razlozeno, ako namrec hoćemo kako voljeno bilo. Za naprej se je stanise najelo v Virantovi te?" hiši na sv. Jakobškim tergu. „Ali se ti k ej zdí, Od létniga placila Vam bo ko nimam kej?" kaj bo?" „Kaj bom délai ? g03p denarničar govoril, od hiš n i ga orodja gosp Dr. slovenskiga živé Strup i. — Izdelovanje besednika nili koj pričeti in berž ko je moč dokončati. Pripomoć kov smo dobili od gosp. Me telkota (Vodnikov rokopis), Ijeni pregibi Ravnikarja, Cafa i. t. d. ; za sostavljenje smo po . 34. Hvalno in posebne vrednosti je , de se za-smo skle- starané oblike (forme} in pregibi, ki še kje v Slovenii na dan pokličejo, kakor so v tim odstavku pozab i glagola biti y namrec Ï. sebni odbor deset Slovencov in deset njih namestnikov zbra-li, ki so z nemško-slovenskim delam začeli in v vsakdanjih zbirališih do 4G pol dopeljali. V dosego popolniga delà smo nekaj znanih učenih jezikosloveov naprosili pervi spisek pregledati, jan, Med njimi so: gosp. tehant Grabri gosp. kaplan .Jer a u, gosp. fajmošter K o bè cr i to osp Ko se ski, gosp. kaplan Maj er Ma tij a, gosp. Lorenc Pin tar, učenik grof Turnove mladine, gosp. fajmošter Potoč nikBlaže, gosp. fajmošlerR a vn i k arMa t e vž, fajmošter Salo kar Ja nez, milostljivi knez in gosp škof Anton Martin Slo m šek, gosp. fajmošter Ver tove Matija, gosp. kaplan Žakelj Anton, kteri so večidel svoje dovoljenje nam V ze ^^^ĚĚ^^K^K^Ě^^^^^^^KĚM oznanili. Iz pridši bešednik bo na zadnje še sodbi učenih Slovencov v Ljubljani namreč: gosp. korarju Poklukarju in béjah to je: En obr oj nik. j 1. béh (bih) to je: sim 2. be 3. bé „ Dvobrojnikl 1. béhova moški ; 2. bésta 3. bésta ženski i 1. bésve - - 2. béste 3. béste Mnogobrojnik. j 1. béhomo 2. béste 3. bého (beše) ? 9b Je9 bii i. t. d. sim, si, je, II. bival i. t. d. gosp. profesorju Metelkotu predložen in se bo berž potem bejaše bejaše v majhnih zvezkih po narocilu na svitlo dajal. Tiskar je gospod Blaznik, natis bo práv ličen. — Mestni gosposki smo bejahova pripomogli slov. napise za Ljubljanske ulice narediti. — bejahota Nemcam v tolažbo smo mesca rožnika oglasili sostavk : bejahota bej a sve „Der slov. Verein zur Vrerstandigung ki ste an die Deutschen," ga brali v Ljubljanskim nemškim časopisu bejaste 600 iztisov bukvic zoper terpinčenje zival je odbor od bejaste kmetijske družbe v dar přejel in deželskim šolam raz- bejahomo poslal. Slov. pesem smo nabrali dva zvezka in ju pod bejaste naslova m ; T) Slov. o* to erlica" na svitlo dali na potroške bejaho / I. je «19 / I. je minljivo-pretekli čas, kakor: sim bil, fui, ich z ođperto koreninico: da-m ? da ? zna-m, zna-ti bin gewesen ? nadja-m (se) 5 ti ? iz perve sprege v peto; stojim^ II. pa ponavljavno - ali poprijemavno-pretekli cas, sta-ti, bojim (se), ba-ti, pa iz perve v tretjo přestav kakor: sim bi val, eram, ich war. Vender so enake forme takó j ? > in ljeni i. t. d. zaptujene. de bi jih smel morebiti ko (Dalje sledí.) mej pésnik le v visokim petji kterikrat sukati. Sčasama bi utegnile morebiti kej okrévati. Ako Slovenija vstane, se bo se marsikej ž njo vred zbudilo. îtove slovenske bukve © 35. Trojni o-lairolski pregib © to v-am i em i i m V Celji so dodělali nove abecedne bukvice za pervi slovenski klas v novim pravopisu, pod nađpisam : ..Mali poočititi ? bi utegnilo bolje biti, de bi se v zgledih na Blaze v pervi soli, kako se hitro brati uči.a Gosp. 35. str. tudi veznica (Bindungsvocal) a ? e ? i h konč- Blaznik jih bo mende kmalo v natis vzel. Pràv pri nici m privzéla, ter bi: kal-am, pelin-em (pah- pravne bukvice bodo, ki se z abecedo začnó in vado v ■pa im, namesto: kala ? m, p êhne m, s u s i m branji (čitanji) pràv lepo n-e m),s u s- stalo. — Veznica v pregibih je lepa ravnoličnost ali ana- podučnih reči > ? uce 7 in za berílo veliko pràv miioziga zapopadka obsežejo. Pregledali lobija » Z 37 greškimi I. 1 spregami. V tim odstavku se bere G1 n " * a » na jim (namreč v 1. osebi zdajn. časa) ol ej smo rokopis in nove bukvice že naprej priporočimo. Pri ti priliki priporočimo vnovič tudi slavno knjigo: „Bla-žeinNežico v nedeljski soli", ktere so zares bukve jim, in nič né pris ta vij o. Govorjenje je v izličenj velévnika (imperat.). To pravilo ne eljá ploh za za vse potrebe. Novi natis je létas na svitlo přišel v novim pravopisu. Po naših mislih ni boljših bukev Kraj form) hajaje že celo ne, kteri pí glagolih 4. spi ? ki se namr. v nedoločivniku (infinit.) v t (4 iz- za slovenske sole, kakor v so té, ktere so že same v stanu, imé slavnis:a » skofa S lom šek a na vse véke ohraniti. ? i v velevniku (razun druge enobrojne osébe) sto zategujemo vi m dój i Poj ti ^ • aj y Prav bi bilo po unim pravilu posta tój in enake, ki niso 4. forme; ne pa w J ? ampak dój 4. r ' taj * ji. Ako jih na Novi slovanski časopisi. P ťa v i Slovenec v Ljubljani ; vrednik gosp. M a 1 a v a š i č. Katoljiski list zagrebački, • • V tegnemo ? i glás dobi, • r i. t. d. Ravno pri Jíva naglasu med namrec glagolih ro do j i t e, tajíte, 4. forme je razlika v vrednik gosp korar Štefan M oj s es. ajarskimi in krajnskimi Slovenci ? takóle Slovanské družtva. Krajnsko Se daj nik učiva (praesens) | govorite dob i mo tajimo vábimo vózimo čistite i. t. d Štajarsko : S edaj nik \ učiva -Slovanské družtva so zdej: Lipa slovanska v govorite dobímo tajimo Pragi, rici ? 2) Družtvo slovensko v Ljublj ani, 3) v Go 4) vGradcu, 5) v Celjovcu, 6) vTerstu ? lipa slovanska v Zagrebu. Nova volitev deržavniga poslane^ za Hraj nsko Velevnik uciva (imperat.) /govorite r dobímo Vele vnik učiva (uč va) Gosp. Dollschein iz Lojratca to se je odpovedal poslanstvu ; torej bo namesti njega volitev. Opravilo ovôrite (govôrte) poslanca je tezka rec. Kar so vam Novice pri vsih vo tajimo vabimo vozimo čistimo i. t. d. litvah priporocevale, vam svetjejo tudi zd ij. Volíte možá, ki ima potrebne velike vednosti za tako imenitni 39. Glagoli v in I. sprege (1. forme, ki se v infin. ti končajo) z ločivnima čerkama (karakteristikama) spreminjajo ločivne v sedajnim času (praes.) v -el, sedajnik : stri&-em dóbimo (dóbmo) tájimo (tájmo) vábimo (vábmo) postavo daj a vni poklic; volíte možá, k! s\ ojo deželo dobro pozná in ki svojo slovensko domovino tudi resnično ki ljubi. Kakor véste, sedí veliko p ?ancov v zboru imajo le dve besedi v celim svojir premoženji pa 5? Ne u S tem pa se ne dose - e. . v nic. » Ja u 5 Pomislite tedej y na tanjko, de ne boste volili na.) eno ! el, vlek * in c, postavim: strig-vlec-em. Po pravilu te slovnice vsakdanje govorjenje opertim lévniku (imperat.) šumeča ? se taki vé, de glagoli na ondisnje tudi v ve- Iz deržavniga zbora soglasnika Spet je en teden pretekel pa smo tam, kjer valider je bolj pravilno, kar gosp. pisavec od tacih gla * in c, ohranijo; smo bili. Pred novim lé+um bo těžko kaj z začetkam t Brali ste v 49. listu N golov v pazki f pravi, de namreč glagoli pod brojem de se je v drug Kromerizki seji zbor zto pričkal : ali imajo nepostavni 4. in 5. imajo včasi v velévnim načinu tudi c in s po- zapisniki (protokoli) joslednjih 4 puntarskih dnéh na stavim: pêci,.. pecimo, sézi i. t. d. — Namesto včasi, Dunaji veljati ali ne? zató ko bi veljali, bi se s tem je zeleti, de bi se zmiraj tako pisalo, kér bi se s tim punt opravičil — ir slišali ste, de so bili ti zapisniki tudi velévnik (imperat.) od nedoločivnika (infinit.) z 143 glasovi proti %24 zaverženi, kar je po pra- zavreči, so rêkli izmed v 7 v lahko ločil. Takó bi tedaj bil velévnik: rêci, pêci, vici. De se imajo t it têci t o 1 c i, vléci I* . e zi, dolocivnik pa: rêci, peci, It V . ggiMgto e ci, se zi, a r • i a » • teci strizi i. t. d. n e lovenskih po r ? séci str i či i. t. d. Da je ta oblika pravna tolči, vléci, gosp. Fluk Amb ? gosp. C y 5 sp. Gajfii* gosp. Krajne, gosp dvomiti ? kér ? ni 1 v • v veči ? del Slovencov tako govori, staroslo- pričijočih gosf. Jlepiě venska slovnica poterdi, in slavijanske narečja pričajo. i druge sedajne slovenske ali V imajo ti m pa go si Mik več druzih naših pa ni bilo Kaj mislite, kdo se je pa oglasil, de se ostavni zapisniki poterditi? gosp. S St razverstovanji glagolov v sest redov je réd uce- de kraj Kaj ta dva možá nista vedila y nigra Dobro v skiga in njegovih nasledovavcov nekoliko dežela je prekléla Dunajski punt? spremenjen kér so namrec glagoli tiga ali tiga reda semtertje v druziga preneseni. Takó so postavim: nekteri Slovansko vino v Amerik!. Undan Mm v Ljubljani ponevedama na gosp. Pre M 51. listu Vovíc. mut a y rojeniga Krajnca iz Semiske fare, naletěl. Ta je tisti Beli Krajne, ki ga je pred nekolikimi leti kupcija severno Ameriko pripeljala. Zdaj je kupec v Sent- v Jj , in pravi, de se mu prav dobro godi. Pravil mi - __- v A « « # i «« * a« je tudi, de so Šent-Luižani v sedmih létih šest novih katoljških cerkvá, sozidali, in de so silno veliko denarja v to obernili. Tudi sim zvedel od njega, de je veliko se-miškiga ,vina nakupil, de ga bo v Ameriko peljal, in ondi z njim kupčeval. Ta čast se mende slovenskimu de bi ga bil kdo v Ameriko vozil. vinu se ni zgodila, Slovenci! le naprej v vsih rečéh Lov Pintar Prošnja. Veliko, ali saj precej dobrih slovenskih besed se pèmtertjè po deželi najde, ki jih še v nobenim besednjaku ni ? kdor kej tacih vé, ali slisi, naj bi jih zdaj po Novícah oznanil, de, ako se poterdijo, bi se v besednjak sprejele, kteri je ravno v délu. — Upati je , de bodo izdelovavci besednjaka vse tečaje Novic skerbno pre- brali, kér je tudi ondi marsikej dobriga hranjeniga y kar pa bi se moglo èe v besednjakih ni. Pri novih besedah kako znamnje pristaviti, de bi se ločile od unih , ki so med Ijudmi v navadi. Ud slov. zbora. JVovicar iz lijubljane. V saboto so bile v Ljubljani slovesne bilje za mi nistra Lat o ura, kteriga je Dunajska kervoželjna der hal umorila. razsvitljeno v čast našimu novimu Cesarju. Narodna straža je z baklami -in muziko skozi mesto šla V pondeljk zvečer je bilo celo mesto in v « • Z1V1 v • • Z1V1 cesar Franc Jozef I.! je donélo po mestu, ki v novim Cesarju tudi Ferdinanda časti in ljubi. V torek °b desetih je bila slovesná sv. masa v ravno tanamén. Iz Dunaja je V er je bilo glediše razsvitljeno. přišel kakor . na druge deželne vladařstva tako tudi na naše ukâz od novih ministrov, de se imajo vsi cesarski služabniki po novim ministerskim vodilu, kteriga smo v 49. listu Novic na znanje dali, na tanjko derži a t i, sicei imajo koj službo zgubiti ; nasproti pa jim y obljubi ministerstvo, de jih bo z vso mocjó podpíralo de se bojo pos'ave povsod spodobno spoštovale in de se ne bo terpllo ? de bi kdo postave zaničeval in varstvo dežele ^podkopoval. Tako je pràv y mir f Gosp y registrator pri grajš grunt, bukvah je Miha Žeravc, položil ministerstvu nektere svete, kakó nej bi se stan delavcov v njih iii dežele prid poboljša!. Mini- sterstvo je pohvalilo do^ro voljo gosp. Zeravca y reklo , de bi bilo pràv y ako bi tisti, ki so v stanu in je , kaj pametniga in pošteniga iž svoje skusnje svetovati, svoje T e r ž\ č u je bila predposlednjo ne- misli razodeli. V deljo Krajn ska narodna straža, ki je Teržiško obiskala, z veliko častjó in gosp. J. Pehare jo je s slovenskim nagovoramed milim nebam pozdravil ; „živijo" Cesarju Ferdinandu, Cesarju F r a n c u .Jožefu — in poslednjič tudi Slovenski deželi so bili práv serčni. Slovenski nagovor, sploh z veseljem zaslišan kaže, de prebivavci Teržica maternimu jezikn niso tako nasprotni, kakor nekteri i dslijo. Na en mah-Ijej ne pade drevó — pačasi se bo ^o že vsi zdramili, de smo Slovenci, in de nam je čast Slovencam biti. Kar je krajnskiga regimenta še zdej chrna bilo, bo te dni vse šio nad Ogre , namesti naših bojo pa Horvatje tačas tukaj. — Pondeljk je šio 10 Ljubljančenov v Olomúc in Prago, novimu Cesarju v imenu krajnske dezele spodobno poklonit se, in se mu priporo '*t, rimu Cesarju pa se zahvalit z a podeljene sta « orote. Urno. kaj je noviga po svetu? Madžaroni, ki so se spuntali proti Cesarju Ferdi nandu, tudi noviga Cesarja nočejo spoznati. Vojsko vodja Vindisgrêc in Jelacic sta Dunaj ze zapustila in sta se na Ogersko podala. Sliši se, de naša armada proti Mažarone snese Skrat sto tavžeut móž, in de bojo Cesar samí tudi v vojsko šli, ktera se bo te dni začéla. Pre spor k, kjer je začela kolera hudo moriti, je, kakor časopisi govore , ne kaže nič že v oblasti naše armade. Tudi Buda-Pestu druziga. Novi Cesar so gosp Supli kaca vojvoda Serbskiga poterdili in tudi s tem na znanje dali, de Ogersko kraljestvo ne bo kor je dozdej bilo , le Madžarska dežela. več , ka- ^■l^^^imHHHv Rimu vlada brezpostavnost ; sv. oče papež so zdej v mestu Gajeti na Neapolitanskim, kjer sta Jih kralj in kraljica s serčnim veseljem sprejela. Sveti oče so mogli na skrivnim v obleki pis ar ja iz Him a uíti. Parski poslanec Jihje odpeijal. — NaFrancoskim volijo vladar-niga predsednika, ktera volitev ni Ie za Franeoze temuč za celi svet silno imenitna, kér od te volitve visi v 7 mir ali vojska Evrope. Ce ne bojo izvolili krepki ga nepokojne Franeoze y V t moza 5 ki bi z mo go eno roko vladal, bo pa huda za vse. Visji škof Raj a ci c v Karlovcu je patrijarh, gosp. Metel Ose g o vic, slavni Hrovat, pa ministrialni svetovavec pri ministerstvu notranjih oprav izvoljen. — Po poslednjih Novícah so madžarske mesta Marmarož, Kašau in Eperies še tudi v oblasti naše armade. Slovenski pregovori nabrani od gosp. prof. Drja. Župana samimu biti Bolje narja do solarja, brez soli domu i kakor poštenje zgubiti Brez de Brez glave storj y gotovo skazeno kruh ne shaja. ni medu tebi. Brez gnojá ni prosa Brez pal ne hodi Brez kvasa Brez potů Delj se gré, delj kažejo. Danes meni, jutri Darovanimu konj ne Prosa........ » Ajde......... y> Ovsa..... Vrednik Jane v ii le iw e i o ů' Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.