Siev 231.
Posamezna številka stane 1 Din.
v LMoni, v pelet te 20 oKtohra 1922.
Leto L.
ss Naročnina
za driavo SHS: t) p« pošti mesečno Din 12
10
li; dostavljeno n' dom
mOM&BO.......
za inozemstvo:
'toesečno ....... Din SO
e Sobotna izdaja: =5
v Jugoslaviji ..... Din IS v lnosamatvn ..... „ »J
5 Cena inieratom: a
Enostolpns petltaa vrsta malt oglasi po Din.1'— In Dln.1'50; veliki oglati nad 48 mm višin« po Din. 2 —, poslana Ud.
po Din. 3'—.
Pri večjem naročila popust
Irhajn vsak dan izvsemlt ponedeljka ln dneva po prazniku eb 5. url zjotraf.
HT Uredništvo |e v Kopitarjevi ultol štev. 6/I1L HokopUl se ne vračajo; neiranklrana p letno ae ne sprejemalo. Uredn. telet štv. SO, npravn. Stv. 328.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne bran. ljabljaaske št. 650 sa naročnino ln št 340 za oglase.
zagreb 39.011 sarajev.7563, praske tn dana). 34.797
Pred orienfsKo konferenco.
Z zmago Turčije nad Grčijo se začenja v politični zgodovini sveta po vojni nova doba. Od 1. 1918 do 1922 se je sukala vsa mednarodna politika okoli antante med Francijo in Anglijo, izključivši več ali manj vse druge države; od zdaj naprej pa se snuje nova koalicija, o kateri se sicer ne ve, ali bo vključevala zopet ti dve državi ali pa boste korakali odslej vsaka svojo pot, čisto gotovo pa je, da bo, ako se ločita, ena ali druga izmed njih imela na svoji strani Rusijo in da bo le-ta igrala zopet aktivno vlogo v mednarodni politiki. Kakor vse kaže, bo Francija tista, ki si bo skušala nasproti Angliji zagotoviti kontinentalno hegemonijo s pomočjo Rusije. Ali 'Anglija ostane izolirana ali pa se ji posreči — kakor za časa Pitta — ta račun prekrižati s kakšno protipotezo, še ni mogoče predvideti, je pa spričo skoro nedosegljive politične izkušenosti tega naroda verjetno, druga V vsakem slučaju pa bodo vse niti svetovne politike v rokah tistega, ki bo imel ua svoji strani Rusijo. Pametni ljudje so to že precej časa napovedovali in samo tisti niso tega mogli verjeti, kateri so mislili, da je s carizmom padla tudi Rusija kot veledržava. Da temu ni tako, to danes tudi ti lahko vidijo.
Za enkrat je Francija na vrhu. Preprečila je trgovinsko pogodbo med Urqu-hartom in Rusijo, zadrževala preveliko
libližatfije med Rusijo in Nemčijo — kakor T se zdi, z uspehom — s pomočjo Turčije in J Rusije potegnila veliki križ črez angleške ! račune na Orientu ali pa vsaj izvrstno izrabila položaj v svoj prid, poslala v Moskvo Ilerriola, da sondira teren glede eventualne francosko-ruske alijanse in pošlje tjakaj še svojega bivšega ministrskega predsednika Painleveja. Isto vlogo, katero je igral v Moskvi Herriot, igra z velikim uspehom v Mali Aziji Franklin-Bouillon. Vsled te politike je prišla Anglija v velike zunanje in notranje težave in očividno nima več iniciative v mednarodnih zadevah v Svojih rokah. Mogoče da je Francija napravila samo navidez briljantno potezo, ki se lahko v bližnjem času izkaže kot pogre-šena, toda zaenkrat je udaroc močen in Angleži so v defenzivi, kajti odpor celega muslimanskega sveta proti njim jc najhujše orožje, ki ga more kdo imeti v rokah proti njim.
Ne bo dolgo, ko se bo precej jasno videlo, v kateri smeri bo šla svetovna politika v bodoče: to se zgodi na orientski konferenci, koje datum gotovo ne bo nič manj znamenit, kakor je bila berolinska konferenca. Da bo na tej konferenci poleg dosedanjih vodilnih držav sveta zastopana tudi Rusija in da bo ua njej igrala veliko vlogo, b tem danes nihče več ne more dvomiti; morebiti ne rečemo odveč, če smatramo, da bodo zastopniki nove Rusije naravnost jeziček na tehtnici. Oni nimajo samo vsega današnjega položaja na svoji strani, ampak so tudi diplomatično za svojo važno vlogo popolnoma usposobljeni; le spomnimo se, kako je Radck začetkom tega leta v Bero-linu naravnost do pičice sedanje svetovno-politične dogodke napovedal in namignil na novo kontinentalno alijanso!
Na orientski konferenci bo zastopana tudi naša država. Tukaj pa se začenja zelo žalostno poglavje. Jugoslavija je najmočnejša država na Balkanu, bo pa na konferenci zastopana od enega najuesposobnej-Šib in najbolj diskvaliliciranih režimov v celi Evropi. Pašičeva diplomatična šola prinese na to konferenco svojo lokavost, neodkritosrčnost, sposobnost nasprotnika prevariti ali kakor v Belgradu pravijo, 5>komu pod valiti«, vsem vse obljubljati in nikomur ničesar nc držati — sploh vse tiste lastnosti, ki so svojske podrejenim diplomatom, ki komu služijo za golo orodje in opravljajo službo v tujih interesih ter zato izprosijo zase kakšno drobtinico. Tako je Pašič delal politiko ves čas, ko je imel za seboj carja, ki je malo Srbijo rabil v svoje namene. Danes pa ni več stare Ru-H sije 9 svojo s pravoslavjem garnirano pan-rasko politiko, niti male Srbije, ampak na njuno mesto sta stopili dve novi tvorbi s
čisto drugimi interesi in nalogami: Rusija je postala socialistična, mnogonarodnostna in kljub vsem začasnim ekstreniom k modernim demokratskim idealom nagibajoča se država z naravnost svetovno kulturno misijo. Jugoslavija pa združijo v sebi poleg Srbov dva druga jugoslovanska naroda z izrazito zapadnim tipom ter teži še za priključitvijo Bolgarov. Vsled tega je treba cisto nove diplomacije z daleko širšim obzorjem, vse drugačnimi metodami in velikopotezno iniciativo. Naš režim pa je ostal čisto isti, kakor je bil, ko je imel proti sebi staro Turčijo in vendar je danes tudi Tur-
čija nekaj čisto drugega nogo je bila pred 50 leti. Ln zato ni prav čisto nič dvomiti nad tem, da ta naša diplomacija na bližnji orientski konferenci nili oodaleč ne bo kos 'nalogi, ki jo terja položaj naše nove države.
Vse drugače bi seveda bilo, če bi naša viada predstavljala resnično voljo vseli jugoslovanskih narodov, če bi imeli fak-tično parlamentarni demokratični režim, ki v.e bi predstavljal samo na slučajnih čisto strankarskih interesih .sloneče koalicije dveh v sebi trhlih strank, kakor je to žali-bog danes.
Pred odločitvijo v parlamentu.
DVOBOJ ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE. - KRONA PROTI PAŠIČU. -
ČEVIČEV PAKT Z RADIKALI.
1'tflBl-
Belgrad, 19. okt. (Izvirno.) Radikalni klub je zbran skoro polnoštevilno, medtem ko je od drugih klubov navzočih komaj polovico poslancev. V Belgradu je sedaj 67 radikalnih poslancev, jutri pridejo še ostali, tako da bo klub popoln. Po vsej priliki utegne priti jutri do odkritega bojnega glasovanja. Vendar je malo verjetno, da bo že jutri nastala kriza, ker situacija še ni dozorela. Če pride do bojnega glasovanja, bo situacija prešla v roke krone. Kakor je znano, je krona informirala ministrskega predsednika Nikolo Pašiča, da 011 nima upati po podani demisiji ponovno dobiti mandat za sestavo nove vlade. Če se radikalni klub v večini odloči za Pašiča, postane položaj krone delikaten, ker bi se krona v tem slučaju morala odločiti po številu glasov pri glasovanju v skupščini. Kakor se dozdeva, ima Svetozar Pribičevič tajen pakt z radikalci za ta slučaj. Odločni nastop Davidovičev pa kaže, da ima garancije, če pride do bojnega glasovanja in krize, da bo on sestavil vlado.
Belgrad. 19. okt. (Izv.) Danes se je od
11. dopoldne do 1. popoldne vršila v parlamentu seja ministrskega sveta. Na seji je poročal ministrski predsodnik P a š i č o položaju vlade in o krizi, ki je nastala radi osebe dr. Riba rja. V ostalem je na-glašal, da bi ne bilo primerno, da bi se dr. Ribar kandidiral za predsednika narodne skupščine, ker se je kompromitiral s tem, da se je udeležil zagrebškega kongresa. Vsi ministri z izjemo ministra R a i a j -loviča so pritrdili Pašiču in sklenili, da ministrski svet ne odobrava kandidature dr. Ribarja. V imenu demokratskih ministrov je izjavil dr. K r s t e l j, da bi ne bilo primerno, to vprašanje sploh načenjati.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Danes dopoldne je zunanji minister tir. Ninčič obi-,knl načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Oba sta se dalje časa pogovarjala. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se govori, da se je razgovor vršil o kandidaturi skupščinskega predsednika, ki bo jutri najbrže predmet bojnega glasovanja v skupščini.
Borisa za predsednika skupščine.
DEMOKRATJE ZA DR. RIBARJA. RADIKALI PROTI. - P00S1RENA KRIZA.
Belgrad, 19. okt. (Izvir.) Napetost v vladnih krogih je danes dosegla svoj vrhunec. Vsa kriza se koncentrira okoli volitve novega predsednika narodne skupščine. Takoj je treba naglasih, da v glavnem ni-šlo radi osebe, marveč za to, katera skupina ima več glasov za sebe.
Dopoldne bi moral imeti demokratski klub sejo, ki je pa bila radi seje narodne skupščine preložena na popoldne. Ob 3. uri so se sestali demokratski poslanci k seji. Na dnevnem redu je bilo vprašanje volitve novega predsednika narodne skupščine. Po dolgi razpravi je klub s o g 1 a s -n o sklenil, da za predsednika ponovno kandidira dr. Ribarja; z večino glasov je določil kot kandidata za tajnika namesto Agatonoviča poslanca Sretana Vukosavlje-viča, Dalje je klub sklenil, da da mesto drugega podpredsednika na razpolago opoziciji, ki naj sama odloči, kateri opozicio-nalni klub dobi to mesto. Nato je bil izvoljen odbor Ireli poslanccv in sicer: Ljuba Davidovič, Dragutin Pcčič in pa W i 1 d e r, ki so ta klubov sklep sporočili poslancu radikalnega pluba G j u r i -čiču. Demokratski klub je ostal skupaj, da počaka na odgovor radikalnega kluba. Izvoljeni odbor se jc vrnil in izjavil, da je radikalni klub šele začel razpravljati.
Po dolgi debati je radikalni klub soglasno sklenil, da se kandidatura dr. Ribarja ne sprejme L11 da naj demokratski klub označi drugo osebo. Po tej odločitvi sta radikalna poslanca G j u r i č i č in
Andrič sporočila demokratskemu klubu sklep radikalnega kluba.
Demokratski klub je odgovoril, da svoje odločitve ne more spremeniti, ker je to sklep kluba, a ker je seja kluba končana, ne more o tem več razpravljati. Radikalna poslanca sta to sporočila svojemu klubu. Nato je radikalni klub nadaljeval razpravo in ostal pri svojem prvotnem sklepu z motivacijo, da se je dr. Ribar udeležil zagrebškega kongresa, a v slučaju da priznajo njegovo izvolitev, bi odobravali zagrebški kongres in obsodili sedanji režim.
Seja demokratskega kluba je bila precej burna, a rezultat, da je bil dr. Ribar soglnsno določen za kandidatu, Enači popoln poraz Pribičeviča.
Zanimivo je, da se je na seji radikalnega kluba poleg kandidature dr. Ribarja govorilo tudi o sedanji koaliciji in o kandidaturi za predsednika, na kojo bi radikali pristali. Razj>oloženje v klubu je bilo tako, tla se razruši sedanja koalicija, a tako, da je radikali ne ukinejo prvi, marveč da s tem. da ne pristanejo na kandidaturo dr Ribarja, prisilijo demokrate, da jo sami prvi ukinejo. Znano je, da je v sporazumu, na katerem temelji sedanja koalicija, na prvem mestu dogovor, da pripade radikalom ministrsko predsedstvo, demokratom pa mesto predsednika narodne skupščine, ki mora biti Hrvat iz banovine. Radi tega radikali govore o kandidaturi dr. Luki-niča in dr. Krizmana. S tema kandidaturama hočejo prikriti svoje prave namene.
STALIŠČE PARLAMENTARNIH KLUBOV
Belgrad, 19. okt. (Izv.) 0 vprašanju kandidature za predsednika narodne skupščine so danes razpravljali tudi drugi klubi. Zvečer je imel sejo klub poslanccv SKS ki je sklenil, da bo glasoval za kompromis-no listo. Ker je za sedaj kompromis izključen, bodo samostojni poslanci glasovali z radikali. Splošno je na seji prevladovalo mišljenjo, da se glasuje za skupino, ki ho imela večino. — Muslimanski desničarji so sklenili glasovati z večino. — Zomljorad-niški klub ni imel seje, ker so navzoči samo trije poslanci. Povratek pstalih poslan-
cev iz Dalmacije so pričakuje nocojšnjo noč. Ako bodo radikali vztrajali proti dr. Ribarju, bodo zemljoradniki gotovo glasovali za njega. — Dr. Spahova skupina tudi ni imela seje, ker sta v Belgradu samo dva poslanca. Ni še gotovo, če oslali pridejo pravočasno. Če pridejo, bodo podpirali kon-didaturo dr. Ribarja. — Jugoslovanski klub je tudi imel sejo, pa šo ni zavzel končnega stališča. Jutri ob osmih dopoldne ho imel klub zopet sejo, na kateri bo delinitivno sklepal.
Pos!. Ivanič o agromerkurstvu dr. žerjava.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je poslanec dr. Ivane v svojem govoru napadel dr. Žerjava radi afere pri Agro-Merkurju, radi česar je bil obsojen. Dr. Ivanič je očital demokratom, da je škandal, da trpe na ministrskem mestu človeka, ki je bil obsojen radi denarnih zadev. To je škandal tudi za narodno skupščino, da se tak človek sploh predrzne pojaviti med častivredno družbo poslancev. Notranji minister Timotijevič je takoj šel po dr. Žerjava, ki je prišel na sejo in podal sledečo izjavo: Na izjavo poslanca Ivaniča moram izjaviti sledeče: Ivanič me je užalil s tem, da je rekel, da sem bil obsojen radi denarne zadeve, radi ban-kerota. Priznam, da sem bil pred 13 leti član zadruge, ki je iz raznih vzrokov propadla, a celo načelstvo je bilo obsojeno radi krivde na plačilo vse škode, ki bi mogla nastati upnikom te zadruge. Dalje je dr. Žerjav izjavil, da sodna preiskava, na kateri podlagi je bil obsojen na par mesecev, ni prinesla na dan ničesar, kar vrglo slabo luč na člane načelstva.
Vojni minister gre.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Kakor smo že včeraj sporočili, je stališče vojnega ministra omajano radi nekih afer. Izgubil je pri dvorni kamarili ves ugled. Kamarila je odločno proti njemu. Kakor znano, sta kamarila in ->bela roka«' eno; vojni minister je član »bele roke«. Stvar je ta: Vojni minister jo o priliki znane interpelacije radi smrtnih slučajev rekrutov prinesel take podatke, ki so njegovega prednika kompromitirali. General Zečevič je moral vsled tega pred sodišče. Zato sta generala Zečevič in Živ-kovič začela proti vojnemu ministru hudo kampanjo v organizaciji »bele roke«. Od takrat general Vasic na dvoru ne uspeva več in je izgubil vse zaupanje. Poleg tega je prišel navskriž z nekaterimi polkovniki radi organizacije »bele roke«, ker je hotel organizacijo terorizirati. Očitajo mu tudi špionažo v korist Avstrije. Ne ve se, če je to res, a njegovo stališče je vendar le omajano. Poleg tega mu očitajo, da krije neke vojaške kroge, ki so imeli afere z nabavami v Avstriji. Zato se nahaja vojni, minister v demisiji. Kot njegov naslednik so imenuje Mirko M i 1 o s a v 1 j e v i č, ki je bil predsednik sodišča v Solunu proti črni roki«, pozneje pa poveljnik II. armijo v Sarajevu. Dalje prihaja v poštev general Zečevič, najbolj pa še šef generalnega štaba general P e š i č. Ta borba -bele-in »črne« roke za časa vladne krize je značilna. Gotovo je, da bo zmagala »bela roka?.	r
Seja finančnega odbora.
Doklade državnim uslužbencem. — Žerja> vovc hiše.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bilo iz ameriškega posojila odobrenih več kreditov ministroma za železnice in javna dela. Sklenjeno je bilo, da se smejo uslužbencem državne tiskarne zvišati dohodki brez ozira na proračun. Odobreno je bilo povišanje plač orožnikom in dovoljene draginjske doklade pomožnim učiteljem na srednjih šolah za neobligatne predmete. Uredil so jc pravilnik za stalne mesečne doklade telefonskemu in brzojavnemu osobju, ki službuje na progi. Po pravilniku bi dobivali 600 Din mesečno brez dnevnic. Proti temu je nastopil posl. P u š e n j a k (Jugoslovanski klub), ker bi se s tem osobju dohodki zmanjšali, kar bi bilo na škodo brzojavni in telefonski službi.
Koncem seje jo predložil fin. minister dr. K u m a n u d i • da se v Mariboru kupijo tri hišo od Nemca Kokoschinegga za mariborsko oblast za 6 milijonov kron. Proti temu je protestiral posl. Pušen-j a k , ker za Slovenijo nista potrebni dve oblasti in ker je cena od počet ka pogajanj poskočila za 2 milijona K. Povdari! je, da bi v toni slučaju bilo mnogo družin vrženih na cesto, ker v obmejnem mestu Maribor vlada velika stanovanjska beda. Vsled tega
Strm 3.
SLOVENEC, di«) 20. oEfoTfoi
Btev. 281.
protesta se je sklenilo, da s© nakup preloži za prihodnjo sejo. Zanimivo je, da je koncem seje prišel v sejno dvorano minister dr. Ž e r j a v , ki ga sicer ni nikdar na seji fin. odbora. Očividno je, da je zelo in-teresiran pri nakupu teh hiš in da mu je malo mar za družine, ki bi ostale brez •trehe.
OBČINSKI VOLIVNI ZAKON ZA BOSNO.
Belgrad, 19. okt (Izv.) V soboto bo seja druge sekcije zakonodajnega odbora. Na odlagi člena 61. zakona za obč. volitve v Sloveniji bodo razpravljali o načrtu zakona za občinske volitve v Bosni in Hercegovini.
JUTRIŠNJA SEJA SKUPSČINK.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Jutri dopoldne ob 9. je napovedana seja narodne skupščine, na kateri se Ima voliti novo predsedstvo. Seji bo predsedoval najstarejši poslanec, verjetno prota Mihaldžič. Skoro gotovo se seja ne bo začela dop., ker ni gotovo da bi se prej končala seja vladnih klubov.
ZAKONODAJNI ODBOR.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na jutriSnji seji zakonodajnega odbora se ima voliti novo predsedstvo. Ako med tem pride do sporazuma med vladnimi skupinami, bo ostalo staro predsedstvo.
Razpust občiinslcega
IJuBIJmltega v skupščini.
INTERPELACIJA POSIJ. GOSTINCARJA - KLAVRN ODGOVOR MINISTRA —
NEZAUPNICA VLADI.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red je poslanec Brandner naj prvo protestiral proti temu, ker vlada še do danes ni odgovorila na njegovo interpelacijo radi varstva narodnih manjšin na Koroškem. Ta interpelacija je bila stavljena že pred 1 mesecem ter je sedaj propadla, ker vlada do danes ni odgovorila na njo. Poslanec izjavlja, da bo o tem podal novo interpelacijo. Nato so ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev.
Minister za notranje zadeve je odgovarjal na interpelacijo poslanca Jugoslovanskega kluba Gostinčar j a radi razpusta občinskega sveta ljubljanskega in radi razpusta upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske. V svojem odgovoru, ki je bil zelo slab, minister ni navedel nikakih konkretnih dokazov, ki bi opravičevali razpust, ter je le izjavil na splošno, da se je občinski svet in upravni odbor razpustil radi slabega gospodarstva. Edino dejstvo, ki ga je skušal v dokaz slabega gospodar-stva pri Mestni hranilnici navesti, je bilo: Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je prekmemo povišal plače uradnikom. Ta jalovi razlog je vzbudil burne proteste, pri erbijanskih poslancih pa začudenje.
Na ministrov govor je odgovarjal poslanec G o s t i n č a r kot interpelant ter
naglašal:
Kakor je znano, je Mestna hranilnica imela več kot 30 milijonov denarja po nizkih obrestih naloženega v raznih demokratskih denarnih zavodih. Razni ljudje, sedanji demokratski politiki, so se bali za svoj veliki dobiček, če bi bil novi upravni odbor utegnil iz teh demokratskih bank ta denar. Ker so se demokrat je tega bali, so izposlovali razpust občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice.
Kako »slabo« je gospodaril razpuščenl občinski svet, naj sledi iz tega, če ugotovimo, da je za mestne nameščence zgradil več stanovanjskih hiš,da jim je zvišal plače, ki so pod demokratsko upravo bile tako majhne, da ljudje niso mogli živeti, da je zvišal podpore občinskim ubožcem, ki so pod demokratsko upravo dobivali tako majhne podpore, da so od njih mogli le umreti. Isti ljudje, ki so prej protestirali proti predlogom in sklepom razpuščenega občinskega sveta ljubljanskega, sedaj v vo-livnem boju taiste predloge volivcem priporočajo kot svoje. Občinski svet ljubljanski in upravni odbor Mestne hranilnice nista bila rizpuščena iz gospodarskih, marveč iz političnih razlogov, ker so tako hoteli demokratje. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je iz Belgrada dobil migljaj, naj razpusti občinski zastop, ker je tako zahtevala demokratska stranka. Občinski svet ljubljanski je bil razpuščen zato, ker demokratska stranka, ki na Slovenskem predstavlja kapitalizem, pri volitvah ni zmagala. Radi tega razpusta trpi sedaj ljubljansko prebivalstvo, ker vladni komisar nič ne stori, kar pa stori, ni dobro. Vla-
da s tem razpustom ni storila le veliko krivico, ampak tudi veliko škodo ljubljanskemu prebivalstvu. Režim, ki tako dela, mora propasti! Poslanec Gostinčar na koncu predlaga naj skupščina gre preko ministrovega odgovora na dnevni red ter naj sprejme v odgovor vladi — nezaupnico.
Nato je govoril soc. demokratski poslanec dr. K o r u n, ki je omenjal, kako je vlada radi demokratov spreminjala volivni red za ljubljansko mesto, da bi demokrati dobili večino. Vse spremembe pa demokratom niso nič koristile. Tudi razpust občinskega sveta in upravnega odbora jim ne bo pomagal. V teku svojega govora je posl. Korun navajal zveze, ki jih je minister dr. Žerjav imel z Jadransko banko.
Nato je govoril o predmehi radikalni disident dr. Momčilo I v a n i č (Protičev pristaš). Njega so demokrati začeli z medklici napadati, češ zakaj se on kot Srb briga za razmere na Slovenskem. Dr. Ivanič jim je točno odgovoril, da se čudi, kako se morejo demokrati kot central isti »podtikati nad tem. Nato je izvajal, da odgovor notranjega ministra ni vseboval nič konkretnega. Dejal je, da je sramota za parlament, ako tak odgovor mirno prenese. Če sedanji režim v kulturnem in narodnem središču Slovencev mora na tak način postopati, potem nI čudno, da se drugod po državi dogajajo se hujše stvari. Predlaga, naj skupščina na ministrov odgovor sklene taki vladi nezaupnico, ker bi bil škandal za parlament, ko bi take odgovore sprejemal brez primernega odpora.
Poslanec Jugoslovanskega kluba Stanko B a n i č (Dalmatinec) se je pečal z ministrovim odgovorom stvarno ter ugotovil, da ni navedel nobenega konkretnega dejstva. Nato je v ilustracijo, kako z občinami dela sedanji režim, navajal razmere v Dalmaciji, kjer so bili že leta 1919 razpuščenl občinski odbori z obljubo, da se bodo volitve vršile v 1—2 mesecih. Danes poteka že leto 1922 pa nad dalmatinskimi občinami gospodarijo še vedno vladni komisarji mesto izvoljenih ljudskih zastopnikov. Tudi on predlaga taki vladi nezaupnico ter konča: Kdor je poštenjak, mora proč od te-kega režima)
Vsi ti govori so skrajno potrli demokrate, ki se niti z besedo niso mogli braniti. Niti ministri niso mogli ugovarjati težkim obdolžitvam. Položaj v parlamentu je bil tak, da je kazalo, da bodo tudi radikalni poslanci, posebno še ker računajo na krizo, glasovali za nezaupnico proti vladi. Ko je vlada videla položaj, je iskala izhoda, da prepreči nezaupnico, a izhoda ni našla. V zadnjem trenutku pred glasovanjem naenkrat vstopi v dvorano zastopnik min. predsednika minister Trifkovič kot nekak »deus ex machina« ter brez drugega začne čitati ukaz vlade, s katerim se naznanja, da je s tem trenutkom zaključeno zasedanje zbornice ter da se za jutri odreja prva seja novega zasedanja. Ta korak vlade, ki ga je rodila zadrega, se splošno komentira, ker je zelo verjetno, da bi bili radikalni poslanci glasovali za Gostinčarjev predlog ter vladi izrekli nezaupnico.
Pred demisijo angleške vlade.
London, 19. okt. (Izv.) Reuter poroča poluradno: Čc bo v soboto ali nedeljo razglašen sklep o razpustu parlamenta, se bodo nove volitve vršile 11. novembra.
London, 19. okt. (Izv.) Reuter poroča: Vlada je sklenila, da takoj odstopi.
Pariz, 19. okt. (Izv.) Agence Havas poroča iz Londona: Konservativna stranka jo s 116 proti 87 glasovom sklenila, da stopi pred volivce pod imenom neodvisna konservativna stranka. Če bo v spodnji zbornici dobila večino, bo zahtevala zase mesto premierja.
Francoski posvet o Bradbury-Jevem predlogu.
Pariz, 19. okt. (Izv.) Angleški zastopnik v reparacijski komisiji John Bradbury je predlagal, da se za reparacijske dolgove, ki jih mora Nemčija plačati Franciji, dovoli dališi moratorij. Ministrski predsednik
Poincare, francoski zastopnik v reparacijski komisiji Barthou, več ministrov in strokovnjakov so se danes posvetovali o odgovoru na predlog Br adburyja. Barthou je zastopal mnenje, da naj se Bradburyjev predlog ne vzame na znanje. Rezultat posvetovanja še ni znan.
London, 19. okt. (Izv.) Sir Albert Thomson je v svojem govoru, ki ga je imel v Lancastru, izjavil, da se protivi fantastičnim mislim, da bi pustili, da ostane Nemčija 40—50 let pod pritiskom reparacij. Po njegovem mnenju zadostujeta za to dve leti. Tudi Artur Balfour (Sheffird) je izjavil, da se morajo reparacije urediti.
Ameriško stališče glede Dar-danel.
London, 19. okt. (Izv.) »Times« poročajo iz Washingtona: Vlada združenih držav se je pridružila sklepu, da pride svoboda dardanelskih morskih ožin pod varstvo Društva narodov.
Fašisti zasedejo Logatec?
Trst. 19. okt. (Izv.) V dobro poučenih fašistom blizu stoječih krogih se trdi, da se fašisti pripravljajo na pohod, da zasedejo logaško dolino.
Rusi iščejo tuj kapital.
Moskva, 19. okt. (Izv.) Na konferenci ljudskih industrijcev je Krassin naglašal potrebo, da se pritegne tuj kapital za izkoriščanj o ruskih gozdov. Potrebno bi bilo, da se listanovi lesni trust, ki bi v inozemstvu samostojno nastopil.
VOLITVE V PETROGRADU.
Petrograd, 19. okt. (Izv.) Pri novih volitvah v petrograjski sovjet je bilo doslej izvoljenih 47 komunistov in 3 nestrankarski kandidati.
KOMUNISTIČNI KONGRES V PARIZU.
Pariz, 19. okt, (Izv.) Posvetovanja komunističnega kongresa so trajala celo noč in danes dopoldne ter se še niso zaključila. Zelo burna je bila razprava o predlogu, da se iz stranke izključijo nekateri vodilni pristaši.
ZASLEDOVANJE RADI VELEIZDAJE.
Praga, 19. okt. (Izv.) Proti bivšemu avstro-ogrskemu nadporočniku Jaro6lavu Filipu so češkoslovaške oblasti izdale tiralico radi veleizdajo.
MEDNARODNI ŽELEZNIČARSKI KONGRES.
Pariz, 19. okt. (Izv.) Na podlagi sklepa ženevske konference se je hi pričel mednarodni železničarski kongres, na katerem so zastopane tudi kitajske in japonske železnice.
CHURCHILL OPERIRAN.
London, 19. okt. (Izv.) Lord Churchill je bil snoči operiran na slepiču. Operacija se je posrečila.
Proslava na Kumanovem.
Ljubljana, 19. okt. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Kraljevska vlada je sklenila, da se proslava v Kumanovem izvrši v času od 24. do 27. oktobra t. 1. po nastopnem sporedu:
1.	Dne 24. oktobra 1922 v Kumanovem revija vojaških čet in nato govori na vojaštvo in narod.
2.	Dne 25. oktobra v cerkvi v Kumanovem svečan pomen podlim junakom. Pri teni pomenu govori en član vlade in en član narodne skupščine; nadalje govori tudi zastopnik ljudstvajz okolice Kumano-vega. Popoldne vožnji®v Skoplje.
3.	26. oktobra. Prihod Nj. Veličanstva kralja v Skoplje, sprejem kralja in nato blagodarjenje v cerkvi. V cerkvi govori škof iz Skoplja. Isti dan odhod z vlakom v Mitrovico in od tam v Peč.
4.	27. oktobra. Ustoličenje patriarha v patriarhiji. Pri tej priliki govori patriarh in eden izmed škofov, katerega določi sv. sinod.
5.	Iz patriarhje (iz Peči) vračajo se gosti popoldne z vlakom v Skoplje in od tam v Belgrad.
Svečanostim v Kumanovem prisostvujejo:
a) Cela vlada s predsednikom, b) Narodna skupščina (vsi narodni poslanci iz-vzemši onih, ki potujejo v Prago), c) Patriarh s primernim številom svojega spremstva, d) Nadškof dr. Bauer iz Zagreba in iz vsake pokrajine po en škof. e) Reis Ulema iz Sarajeva in vrhovni muf-tija iz Belgrada z okrožnim muftijem iz Kumanovega. f) Veliki rabiner iz Belgrada. g) Zastopniki naroda: iz Dalmacije 5, iz Hrvatske 10, iz Slovenije 6, iz Bosne in Hercegovine 8, iz Črne gore 4, iz Vojvodine 8, iz severne Srbije 10 in iz Južne Srbije 50 in nadalje ljudstvo iz Skoplja in Kumanovega. Vsi ti prisostvujejo tudi bla-godarjenju v Skopi ju dne 25. oktobra.
Svečanostim v Peči in v patriarhiji prisostvujejo:
a) Predsednik vlade z vsemi člani vlade, ki bodo v Kumanovem in v Skoplju. b) Predsednik narodne skupščine z podpredsedniki in 10 narodnimi poslanci, katere odredi predsednik skupščine v sporazumu s klubi, c) Metropoli! in škofje, katere odredi patriarh in ako želijo tudi ostali cerkveni dostojanstveniki, navedeni pod štev. 4, 5 in 6.
V Kumanovem, Skoplju, v Peči in v patriarhiji se osnujejo posebni odbori, da izvršijo gornji program. V odboru so zastopani poleg okružnih načelnikov tudi zastopniki prebivalstva in uradništva.
Iz Slovenije odide k svečanostim nastopnih šest gospodov: občinski odbornik iz Kranja dr. Fran Zemrov, župan trga Središče Fran Lukašič, veleposestnik v Šmartnem pri SI. Gradcu Ferdinand Kac, inž. Fran Pahomik iz Vuhreda, posestnik Peter Mravljak iz Vuhreda in magistratni ravnatelj dr. Zamik.
Afera princa Jurja.
Afera princa Jurja se ne premakne s svoje točke, tako Ha postaja že mučna. Inozemsko časopisje se je začelo z njo ba-
viti in prinaša v svoji — razumljivi —• fau,
taziji največje senzacije. Princ Jurij Je iz. prva zahteval apanažo, s katero bi moge svojemu stališču primerno živeti. Pozneje se pa s to zahtevo ni več zadovoljil, ampak ]p je na seji ministrskega sveta naravnoe odbil z izgovorom, da jo ponudba prenizka.
Kakor Brno že enkrat ugotovili, se v poučenih krogih pripisuje krivda, da ta afo. ra ni Se končana, ministrskemu predsed niku Pašiču. Ti krogi trdijo, da je hote Pašič s tem nerešenim vprašanjem obdr žati v rokah adut proti kroni. S stališčem, ki ga je zavzel v zadevi kralj, bi se bila mogla afera končati; Pašicu blizu stoječi listi pa so takoj sprožili vprašanje presto< lonasledstva za slučaj, da kralj ne bi imel moških potomcev. Princu Jurju to šumi po glavi, zato se z rešitvijo materielne stran svojega vprašanja ne zadovoljuje. Tud dvorski svet, ki je bil že zdaznaj napovedan in ki naj bi rešil to vprašanje, se še ni sestal in je verjetno, da se ne bo, preden ne bo rešena vladna kriza, ker Pašič svo-jega aduta ne bo dal tako zlepa iz rok, ako ne pride od drugod pritisk.
Afera pa dobiva tudi svojo humoristi!!, no stran. Princ Jurij, ki je znan kot impul-zivna natura, je bil te dni v zunanjem ml-nistrstvu in je zahteval tam zemlejvid Ju-goslavije. Ko mu je neki uradnik odgovoril, da je ni, je šel princ v neko knjigarno in kupil tam 20 zemljevidov Jugoslavijo, Nato je šel od ministrstva do ministrstva in povsod lastnoročno pribil po en ali dva zemljevida.
4- Demokrati med seboj. Mladini »Jutrove« tiskarno so postavili svojo listo, s katero »Narod« ni zadovoljen. Piše o nji takole: »Iz navedene liste je razvidno, da si službeno vodstvo mladinske stranke ni upalo dati na kandidatno listo razen dveh, treh, niti enega izrazitega mladina, kar j« dovolj značilno. Vodstvo JDS s tem prizna-va, da so mladini v Ljubljani tako omraže-ni, da bi sploh vpoštev ne prišla njih kandidatna lista, ako bi bili na nji mladinski kolovodje. Pikantna je ta kandidatna lista v toliko, da so v njo sprejeti kandidatje, katere so mladini pri zadnjih volitvah pod pretvezo, da so nesposobni, pometali izmed kandidatov. Sedaj so te zopet milostno sprejeli na listo, ker se nadejajo z njih po« močjo se rešiti iz prekerne situacije.« —i Mi bi dejali, da so demokratje, četudi so bili že vrženi iz te ali one liste, še vedno dobri za mlade in stare demokratske libej ralce. Saj več kot propasti jim ne bo treba l
-f »Narodovi« strahovi. Stari »Narod< so začenjali preganjati strahovi. Ampak to niso navadni strahovi, tudi delirij se ne more to imenovati, ampak to so pravi pravcati volivni strahovi, ki se na smrt obsojenim političnim polmrličem prikažejo pred volitvami. Volitve so tu. »Slov. Narod« vidi strahove: »Peričevi socialdemokrati so sklenili zvezo s komunisti in katoliškimi j boljševikk. Priznamo, da je to hud strah; ampak iznebil se ga ne bo, najsi še tako zatrjuje, da take liste »ne more voliti noben pošten človek«. Doslej sicer še noben človek ni videl tiste liste, ki se »Narod« pred njo boji. Toliko pa lahko rečemo, da bodo volili listo poštenih delovnih in proti-demokratskih ter protikapitalističnih ljudi vsi pametni in pošteni ljudje. Če pa teh stari »Narode ne vidi okrog sebe, ni naša krivda.
-fa-Juti-ovskk kandidati. V sredo zvečer so »Jutrovck sestavili svojo listo, katere nosilec je inž. dr. Milan Vidmar.-Za njim so po vrsti: Josip Turk, nadučitelj Li-kozar, odvetnik dr. Tominšek gostilničar Kavčič, davčni nadupravitelj Jože Bekš, trg. poslovod. Tory, Ant Merljak, Luznar, Srakar, dr. Tone Šaplja, Stare, miz. mojster Praprotnik itd. G. inž. dr. Vidmar je v svojem kandidatnem govoru dejal, da je star Ljubljančan, ki pozna Ljubljano, za katero bo lahko veliko naredil, da je tudi uradnik in ve, česa uradnik potrebuje, da ve, česa potrebuje delavec, da ima zmisel za socialno vprašanje, ker so mu že očitali, da je boljševik (ta pasus je »Slov. Narod« gotovo prezrl, sicer bi ga bil gotovo napadel), in da končno tudi ve, česa je treba industrijcem. G. dr. Ptic je pohvalil g. kandidata dr. Vidmarja tudi kot izbornega ša-hista. S polno pravico. Ampak mnenja smo, da: če g. šahovski mojster dr. Vidmar še ni izgubil nobene šahovske partije, eno je gotovo, da bo na šahovski deski 3. decembra ostal — šah mat.
-f Še enkrat shod v Prešernu. Ker sta o shodu SLS v Preserju, ki se je vršil pro-šlo nedeljo, prinesla »Kmetijski list« in »Slov. Narode lažniva poročila, moramo svoji včerajšnji notici dodati še tole: V našem listu priobčujemo lo kratke notice o shodih SLS, katerih se vrši vsako nedeljo in praznik obilo, ker nimamo prostora, da bi o vsakem shodu obširno poročali. Shod v Preserju je bila prava manifestacija on-dotnega prebivalstva za SLS in za avtono-mistično misel. Poslanec Gostinčar je govoril prvi o delu Jugoslovanskega kluba in pojasnil politični položaj, nakar je posla; noc Stanovnik pojasnil zborovalcem boj SLS za revizijo ustave, za avtonomijo in
razvil gospodarski program SLS ter razkril hinavščino samostojnih, ki igrajo drugačno vlogo v Belgradu kakor doma. Zborov alci so obema poslancema navdušeno pritrjevali. Ko se je shod zaključil, je pa nastopil še samostojni Kušar, ki je skušat braniti zavožepo politiko SKS in izjavil, da je njegova stranka proti avtonomiji, češ da z njo hočejo le »klerikalci« dobiti absolutno oblast v Sloveniji. Zborovalci so se Kušar'evim »izvajanjem« pri odhodu smejali in ko jih je pozval, da naj dvignejo roke za njegovo resolucijo, je dvignilo celih pet (5) samostojnežev roke, dočim so bivši pristaši SKS, katerih je bilo več navzočih, odločno obsojali Kušarjevo in Puclje-vo politiko in iz.avili, da jih na to limani-se ne bodo nikoli več spravili. Najlepši uspeh shoda pa je bil ta, da je Preserjanom poslanec Stanovnik takoj po shodu osnoval hranilnico in posojilnico, izvolil se je odbor, ki bo vložil pravila, da prične zadruga čimprej poslovati. To je resnica o shodu v Preserju, vsak domačin se bo nasmejal, ako bo čital poročilo v liberalnih listih, ker se bo vnovič prepričal, da samostojne samo zavijanje in laž še drži skupaj, zato jih |e vsak dan manj.
+SIovenska glasila jagofašistov. Ugotavljamo, da sledeči slovenski dnevniki objavljajo deloma srbskolirvatske pozive na »mobilizacijo« jugofašistov: »Slovenski Narod*?, »Jutrom in »Jugoslavija«. To je zanimivo dovolj, da se ne pozabi.
-f »Splendid isolation.« >Narodna Politika« objavlja na uvodnem mestu članek i naslovom »Splendid isolation«, v katerem pribije, da je prišla demokratska stranka v velike škripce. Pribičevie je naglašal, da v »edinstvenem« narodu ne more biti govora o sporazumu, ampak samo med strankami. Pokazalo se je pa, da se morajo tudi stranke ozirati na plemenske spore in to v strankah samih. Plemenski sporazum v strankah je pa mogoč le, ako so dotične Btranke po svojem programu in po svoji praksi take, da more'o ostati v njih ali vsaj sodelovati 7. njimi vsi tisti, ki nočejo biti renegati svojega plemena. Ako demokratska stranka ne najde takega temelja za svojo notranjo ureditev in svoje sunanje delovanje, potem se sama obsoja na izolacijo, osamljenost in če tvorijo jedro stranke hegemonisti in šovinisti enega plemena, potem more sprejemati v svoje vrste samo take člane drugih plemen, ki so se izključili iz svojega plemena, kakor je to dejansko v demokratski stranki. Davidovič je začel borbo proti temu stanju v stranki, pa jo je končal zaenkrat s kompromisom. To kompromisno stanje se ne moro ttajfro vzdržati. Demokratska stranka stoji še danes pred dilemo: ali da izolira svoje čokorilovske elemente ali pa da bo eama še nadalje izolirana.
S u [.S S S a i^«
—	Čemu so krajni šolski sveti. Včasih, ko je se veljala postava in pravica, so bili krajni šolski sveti gospodarji šolskih poslopij. Ti časi so minuli, z njimi pa seveda tudi pravice krajnih šolskih svetov. Krajni šolski svet ima samo še dolžnost, da zbira in izterjava denar za šolo in šolske potrebščine, to je menda edina pravica, ki se je rešila iz povodnji nepo-stavnosti. To dokazuje boj, ki ga bije krajni šolski svet na Krki z ondotnim šolskim vodstvom in litijskim okrajnim glavarstvom na drugi strani. Ondotno šolsko vodstvo si je kratkomalo prilastilo oblast nad šolskim poslopjem, z njim razpolaga, ga pretvarja, kakor se mu zdi. Podstrešje ei je svojevoljno priredilo tudi za društvene prostore in prav nič se ne bomo čudili, če bo enkrat oddalo celo šolo v najem. Šolsko vodstvo je z eno besedo gospodar nad vsem. Ono dovoljuje tudi, kdo sme po-sečati podstrešne prostore in kdo ne. Ono je tudi dekretiralo, kdo bo igral pod streho in kdo ne. Vse to pa blagoslavlja litijski okrajni glavar Podboj, ki bi moral biti čuvar postave. Ob nekem svitlem tre-notku se je tudi tega zavedel, in izjavil, da vsaj pred kolavdacijo ne bo pustil naduči-teljevim ljudem rogoviliti po izvenšolskih prostorih, do katerih on celo nima nobene pravice in ne sme brez dovoljenja z njimi razpolagati. Pa čuvar postave, g. Podboj, se je ustrašil in preklical svojo besedo. Danes postavljajo vse postave na glavo. Ali je potem čudno, če si bo ljudstvo enkrat vzelo to za vzgled in tudi po svoje vse tolmačilo.
—	Absolutizem v našem šolstvu. Z dežele nam poročajo, da se seje okrajn. šolskih svetov več ne vrše. Ko so se naši člani pritožili proti temu, so jim povedali, da za soje ni kredita. Povsod isti glas: Nema pate. Prepričani smo, da bodo končno odpravili tudi parlament z motivacijo, da ni kritja. Potem pa nam bodo zasijali zlati časi, ko bomo imeli vse možke pod bajoneti, nad vsemi bo pa absolutistični gospodar. Na najboljšem potu smo, da dosežemo ta ide->1. V resnici, čemu bi trošili tistih par kro-lic za seje okrajnih šolskih svetov, saj mamo povsod birokrata, ki lahko absolu-istično odloča. Ljudstvo naj plačuje, o nje-[ovih stvareh naj pa drugi odločajo. L.iud-e božji, ali nimate še zadosti ponižanja?!
—	Uradniška beda. Sarajevski »Ju-| gosi. List« poroča: Železniški blagajnik na i postaji Alipašin most, T. H., ob sedanji , plači nikakor ni mogel izhajati z družino, j Da si pomaga, je začel prodajati koe za kosom svoj» pa pohištva. Ko je bilo stanovanje 'zpra*u,.eno, jo pro6;l s\ojcga predstojnika, naj gre z njim na njegov dom. Tu je 'I'. K predstojniku odkril vso svojo bedo in ga prosi!, naj prevzame blagajno se-
[ daj ko je še v redu; boii se, da ga beda ! ne l i prisilila do nepo^'nn«>t?H tkanja — Tako se godi uradništvu pod demokratsko-radikalnim režimom.
—	Nova alera. »Slobodni Tribuni« poročajo iz Orahovioe: Dasi spada velepose-stvo Gutmann pod agrarno reformo, ga je te dni kupil konzorcij dr. Grgin, Pašic in tovariši z vsemi premičninami in nepremičninami po 10.000 K oral. Konzorcij pa veleposestvo takoj zopet proda;a in sicer po 30.000 K orali Da ne bi kdo mislil, da na tem »kseftu« demokrati niso vdeleženi, povemo, da je dr. Grgin demokrat
—	Prihodnji živinski semenj v Ljubljani. Radi praznika Vseh svetnikov bo prihodnji živinski semenj v Ljubljani v sredo, dne 8. novembra.
—	Razširjenje telefonskih zvez na Gorenjskem. Na novo so se uvedle telefonske zveze Bled 1— Bohinjska Bistrica in Bled 1 —Bled 2.
—	Uboj. Na Praprotnem v Selški dolini so se v pozni noči sprli fantje. Med prepirom jo bil preboden z nožem Janez Benedik, kateri je tez 2 in pol ure umrl. Mrliča so prepeljati na njegov dom na Studeno ln ga pokopali na pokopališču v Selcih.
—	Not odvetniški ln notarski tarif se bo uveljavU 1. novembra. Takse se bodo deloma po-četvorile ln deloma podvojile. Več ljubljanskih advokatov se je že v kavarnah znto jezilo, češ, da ne bo Sel nihče več v advokatske pisarno.
—	Strela oživila mrtvega. V Dolnjem Lapcn na Hrvatskem Je ležal na mrtvaškem odru posest. Lukič. Ponočt je v hišo udarila strela, ki je mriiča obudila, da je sedel v krsti.
—	b zapora pobegnila. Dno 16. ,1 m. je neki ljubljanski policijski organ v Tržiču izsledil in aretiral 16 letno nevarno tatico Marijo Mivšek, ki &o jo že dolgo časa zasledovali zaradi hudodelstva tatvine. Mivšek so oddali v občinske zapora, od koder je pa čez pol ure pobegnila. Mivšek je majhne, šibke postave, okroglega, rdečega obraza, plavih las in topega nosu.
—	Tatvine. Štefan Jurca iz Zaklanca je ukradel Josipu Korenu 158 dolarjev, Alojziju Setničar-ju pa 1000 kron gotovine. Deželno sodišče je prisodilo Jurci 8 mesece strogega zapora. — Kolo je ukradel Ignacij Kuralt iz Goričice pri Kamniku Antona Kranjcu. PokorU bo bo zato 8 mesece v ječi. — 8400 kron je ukradel Bernard Črv Antonu Bosteletu na Javorniku. Dobil je 6 tednov ječe.
—	Smolo je imel Ivan Klanšek, kateri je odšel Iz Ljubljano v okolico krast. V Brezjah pri Dobrovi je pokradel kočarid Ivani Pečenik več obleka in perila in odšel v Zorcovo gostilno v Brezjah. Pečenlkova je zapazila tatvino in Sla za tatom, ki je v gostilni prodajal ukradene reči. Peče-iukova je zahtevala, naj ji vrne ukradene stvari, tat je pa zbežal, toda Matevž Žvokelj in Peter Na-sode sta hitela za njim, ga dohitela, prijela In izročila orožnikom.
—	Vlom v cerkev. Vlomljeno je bilo v podružnico v Ilribcah pri Moravčah. Vlomilec je oropal 2 pušci.
Gosp^riM
Svetovni žitni trg.
Na svetovnem žitnem trgu je bil položaj zadnje dni sledeč:
Na žitnem trgu v Ameriki so se zadnje dni cene nekoliko ustalile. In to vsled velikega povpraševanja Evrope. Toda verjetno je, da bo cena žitu v Zjedinjenih državah vsled velike ponudbe zopet padla. Vsled dobre letine so Zjedinjene države uvedle za uvoz pšenice carino in sicer 30 centov pri bušlu. Tudi v Avstraliji, Argen-tiniji in Indiji je bila letos žetev jako bogata. Indija je ukinila prepoved izvoza.
V Nemčiji cenijo letošnji pridelek žita na 19 miljonov meterskih stotov nasproti 29 in pol milj. v lanskem letu.
6e slabša je bila letina pšenice na Francoskem. Letos se je pridelalo pšenice za 64 milj. met stotov, lansko leto pa 87 milijonov, Francija bo morala uvoziti najmanj za 15 milijonov met. stotov pšenice.
Italija je navezana na uvoz amerikan-ske moke.
Na Češkoslovaškem žitnem trgu vlada zadnje dni občutna stagnacija. Ceno so bilo sledeče: pšenica 160—170 čsL K, rž 110— 125 čsl. K, ječmen 110—120 čsl. K, oves 135—145 čsl. K, koruza 125—135 čsl. K, psenična moka (št. 0) 310—320 čsl. K.
Ogrska uvaža velike množine bolgarske in amerikanske moko.
g Obvezna prijava uvoženih živil v ' Jugoslavijo. Na podlagi odredbe ministr- | stva za socialno politiko mora vsak uvoznik, ki je dobil dovoljenje za uvoz živeža, prijavili uvoženo blago v Ljubljani pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani, v Mariboru pri policijskem komisariatu, v drugih krajih pa pri pristojnem glavarstvu.
g žitni trg. Na novosadskl produktni borzi so bilo cene žitu sledeče: pšenica 18.40 K, Ječmen 10.70 K, oves 10 K, koruza 7 50 K, pšeničuu moka (St 0) 20.50 K. — Na tržiščih v Vojvodini, v Slavoniji in Srčni u se prodaja pšenica po 1	(.
g Stanje papirnatega d umirja t	i.
Na podlagi zadnjega izkazu Narodno bu	t
14. oktobra sc je stanje papirnatega o
zadnjega izkaza povečalo za 15 milijonov dinarjev in znaša danes 5-23(5.6 milijonov.
g Carinski dohodki v Jugoslaviji so v septembru zrastli nasproti dohodkom v avgustu u
7	milljongv dinarjev. Na prvem mestu stoji v septembru glede dohodkov ljubljanska carinarnica.
g Uvoz jugoslovanskega vina r Ochoblovaško. Ministrstvo trgovine in industrije obvešča trgovsko zbornico, da je po sklenjeni špecijelni trgovski pogodbi med našo kraljevino in Cehoslovaško republiko dovoljen uvoz 150 lil vina na Češkoslovaško iu sicer brez obveze za odkup ouake količine sina čehoslovaške provenijence. Uvoz navedene količine vina na Češko se vrši na podlagi uvoznih dovoljenj, ki jih Izdaja čehoslovaško trgovsko ministrstvo. Dovoljenju se dajejo samo domačim t. j. tvrdknm, ki imajo sedež na Češkem. Ministrstvo priporoča, da stopijo naši vinski ekspor-terji v stik s čehoslovaškimi t.vrdkami, da bi se mogel gornji kontingent v polni meri izkoristiti in da bi naša vina pridobila tudi za bodočnost če-hoslovaški trg. Zuto se priporoča izvoznikom, da eksportirajo le najboljše kvalitete vina.
g Prepoved nvosa goveje livine is Rumunije. Naša vlada je sklenila prepovodati uvoz goveje živine iz Rumunije.
g Prodaja lesa in drv iz verskozakladnih gozdov šumske uprave na Bledu. Kraljeva šumska uprava na Bledu razpisuje oddajo lesa in drv na rastilu za podelavo v letu 1922 iu 1023 in sicer približno 26.300 plm mehkega in nekaj trdega po-rabnega lesa, 8000 prm Udih in mehkih drv ter 4800 prm smrekovega lubja v verskozakladnih gozdovih Pokluka in Mežakla. Pismene, s kolekom
8	Din in takso 20 Din ter 10 odstotnim vadijem opremljene ponudbe je poslati do 1. novembra 1922 kr. šumski upravi na Bledu, ki daje vsa predmetna pojasnila.	4455.
BORZA.
Zagreb, 19. okt. Devize: Pešta 2.80—2.60, Berlin 1.85-2.15, Italija 2.52—2.56, London 255.50 -260.50, Ne\vyork 50.50—60.51), Pariz 4.3250— 1.3750, Praga 197 -200, Dunaj 7.98-8.48, Zilrich 10.75—10.85, Bukarešt 88-40.50. — Valute: liru 2.48—2.52, dolar 5850—59.50, čsl. K 194-197.
Curih, 19. okt Devize: Pešta 0.2250, Berlin 0.17, Italija 22.90, London 2L46, Newyork 546.—, Pariz 40.85, Praga 18.—. Dunaj 0.0071, Bukarešt 8.37, Sofija 8.50, Zagreb 2.35, (Zjutraj preko Du-uaja 3.10, preko Franiurta 2.50), Varšava 0.0350, Holl. 214^50. — Valute: n. a. K 0.0079.
š Sadjarska razstava v Celjn. Kakor je bilo objavljeno, priredi Sadjarsko društvo za Slovenijo vdneh od 21.do vštetega 24. t. m. veliko pokrajinsko sadno razstavo v Celju. V soboto 21. t m. ob poldesetih dopoldne slovesna otvoritev in skupni ogled razstave, ki bo potem odprta vsak dan od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstopnina 3 dinarje za osebo. Za šolske otroke, ki posetijo razstavo skupno pod vodstvom učiteljstva in za vojaštvo znaša vstopnina samo 50 p a -ra. V nedeljo ob 10. dopoldne predavanje lz sadjarstva s posebnim ozirom na izbiro sadnih sort. Vabimo vse napredne sadjarje, sadne trgovce in vse prijatelje sadjarstva, da se v obilnem številu udeleže te prireditve, ki bo v vsakem oziru zanimiva, velepoučna, in posebno za sadne trgovce koristna. Na razstavi bo na razpolago sadje za poskušnjo in točil se bo pristni jabolčnik in hruševec.
š Bolnišnica brez premoga. Občna bolnišnica v Mariboru je ostala brez premoga. Ustaviti so morali vse operacije in oddati bolnike domov. Kam smo prišli!
š Umrl je v Celju 17. t m. okrajni tajnik v pokoju g. Fran R o š.
š Plemenit darovalec. Včeraj smo poročali, da ie poduradnik v celjski cinkarni g. I. Korošec daroval v dobrodelne namene 100.000 kron. Vredno je povedati, da si je g. Korošec s trdim delom služil svoj kruh do pozne starosti. V zadnjem času pa je podedoval po svojem siuu, ki je umrl v Ameriki večjo vsoto denarja. Od tega je takoj znaten del daroval za stradajoče mladino in reveže. Čast možu, ki tako visoko razume naloge gmotnega bogastva — med novodobnimi bogataši takega lirae-vanja ni veliko.
UiiNta^ft UlOffefc.
lj Občinske volitve. Danes izda mestni magistrat naslednji razglas: V smislu § 11. zakona o volilvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 18. februarja 1922 (Uradni list z dne 1. aprila 1922, štev. 31), se ponovno razglaša, da se vrši volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov v nedeljo, dne 3. decembra 1922. Glasovanje traja noprekidno od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Za volitev je določenih 14 volišč in sicer: I. volišče: Šolski okraj do Kopitarjeve in Streliške ulice v Mestnem domu; II. volišče: magistralni okraj od Kopitarjeve iu Streliške ulice do Starega trga št. 20. na mestnem magistratu; IIL volišče: šentjakobski okraj razen Starega trga št 1—20 v šentjakobski šoli;
IV. volišče: Krakovo in Trnovo v šoli na Cojzovem grabnu; V. vol.: dvorski okrai, zapadni del, iu sicer od trnovskega volišča vzhodno do črto: Dvorni trg, Vegova, Hil-ser^eva in Simon Gregorčičeva ulica v državni srednji tehnični šoli; VI. volišče: Dvorski okraj, vzhodni del in sicer od prej navedene črto do Prešernovo ulice in Aleksandrove ceste v drjtovni realki; VII. vo-
! lišče: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto, j lova slran v I. državni gimnaziji v Tomn-1 novi ulici; VIII. volišče: Kolodvorski okraj i zapadni del, od Dunajske ceste, desna stran
do Kolodvorske ulice, leva stran v justični palači (sodna dvorana št 79-1.); IX. volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Kolodvorske ulice, desna stran do Vidov-danske ceste na žeuskem učiteljišča; X. volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Vidovdanske ceste do Aliacljeve ceste, desna slran v L mestni deški šoli na Ledini;
XI.	volišče: Vodmatski okraj z Martinovo cesto v mestni ubožnici v Japljevi ulici;
XII.	volišče: predkraji, in sicer: Ilovica, Črna vas, Hauptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hradeckega vas na vojaS-kem strelišču ob Dolenjski cesti; XIII. vo-lišče: Spodnja Šiška in sicer volivci od črke A do L v šišenski deški ljudski šoli, desno; XIV. volišče: Spodnja Šiška in sicer, volivci od črke M do Ž v šišenski dekliški ljudski šoli, levo. — Natančnejša dodelitev, posameznih ulic ter hiš na določena volišča se razglasi pravočasno še s posebnimi razglasom. — Kot glavno volišče določa sq II. volišče na mestnem magistratu. — Volivni imen-ki, ki jih je po končanem rekla-mačnem postopanju vrnilo prvostopno sodišče mestnemu magistratu, so popravljeni ter so od dne 21. oktobra 1922 naprej
j v mestnem popisovalnem uradu ob običaj-j nih uradnih urah razpoloženi vsakomur na ^ vpogled. Ti volivni imeniki so za predsto-ječo volitev pravomočni in zoper nje, kolikor gre za to volitev, ni dopustna več nobena pritožba. — Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste morajo politih ne, socialne in druge skupine volivcev predložiti najpozneje v 10 dneh po razpo-ložitvi pravnomočnih volivnih imenikov, torej v času od 21. oktobra od S. zintraj do vštetega 31. oktobra ob 14. popoldne pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani. — Glasovanje se vrši s krogljicami. Glasnje se osebno. Le oni volivci, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogli glasovati tako, kakor |e načeloma predpisano, imajo pravico pred volivni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njibi odda krogljico. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levico. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj. — Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej, t. j. 2. in 3. decembra 1922 v vsej občini ljubljanski pod kaznijo strogo prepovedano.
lj Šahovski tnrnir. Dne 3. decembra se vrši v Ljubljani velik šahovski tnrnir j med šahovskim mojstrom dr. Vidmarjem in bivšim ljubljanskim županom dr. Peri-čem. Izgleda, da bo dr. Vidmar v prvi potezi šah-mat.
lj K občinskim volitvam. Kakor srad izvedeli iz zanesljivega vira, je Rooialno* demokraška skupina okoli »Napreja«, katero vodi g. Bernot, sklenila, da nastopi pri občinskih volitvah s samostojno kandidatno listo. Za svoje bo štela glasove tistih volivnih upravičencev, ki bodo na dan voiitve ostali — doma.
lj Ljubljanskim v Zvezi slov. pevskih' zborov včlanjenim društvom! Odbor »Zvezen je v svoji zadnji seji sklenil, da pojemo na Vseh svetnikov dan, dne 1. novembra t. 1. ob štirih popoldne na pokopališču pri sv. Križu tri nagrobnice. V ta namen sklicujem skupne pevske vaje. Prva vaja za I. in II. tenorje vseh zborov se vrši v soboto, dne 21. oktobra točno ob 8. uri zve« čer, za I. in II. base vseh zborov pa v nedeljo dopoldne dne 22. oktobra ob tri četrt na 11 v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Not arhivarjem ni treba prinesti s seboj. Prosim polnoštevllne udeležbe in točnosti! — Zvezin pevovodja.
lj Junaštvo artljerijskega častnika. Vi torkovi številki smo poročali, kako je neki artiljerijski častnik pri glavni pošti javno oklofutal nekega vojaka, ki ga ni pozdravil, ker ga ni videl. Sedaj se nam poroča, da je bil ta častnik-junak kapetan II. razreda Kneževie, ki služi pri Dravskem artilerijskem polku. Upamo, da bo vojaška oblast dala g. kapetanu potreben poduk. Priče so na razpolago v našem uredništvu.
lj Ali 3.10 nli 2.35? Te številke bo napravile včeraj popoldne v Ljubljani veliko razburjenja. iSlovenski Narod« je namreS ob 3. popoldne javil, da je naša krona v Curihu skočila na 3.10. Iz privatnih virov pa se ie razvedelo, da stoji samo na 2.35. Pri tej priliki se je odigravalo po Ljubljani več prizorov, sličnih nekemu znanemu dogodku na Dunaju. Tam je namreč pri neki priliki znan bankir pripovedoval svojim prijateljem z velikim zadovoljstvom, kako je knrz neke akci.ie padel. »E, pa Mc;res jih je kupil včeraj še silno drago in slavil svojo dobro kupčijo s celimi baterijami šampanjca«, so oglasi nekdo izmed prijateljev. »Čisto prav,« se odreže bankir, >naj pa danes svojo dobro kupčijo s sifonom zalije«. — Če bodo kurzi našega denarja tako skakali in se blagovne vrednosti tako menjavale, bo tudi v Ljubljani pel boli sifon namesto šampanjca.
ii Starešinski sestanek se vrši v potok 20l t m. ob S. uri zvečer v dvorani akademskega doma. j Na dnevnem redu je nadaljevanje diskusije o prosvetnem delu in občni »bor Starešinskega orla.
Stran i
SLOVENEC, dne 20. otetotir« WS2.
BN. 281!»'
Pred sestankom se bo vršila ob pol 8. uri zvefor od borova seja.	Predsednik.
lj Rokodelski dom. Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov ima danes ob 8. uri pevsko vajo. Udeleže naj se je zanesljivo vsi gg. pevci, ki žele sodelovati pri običajnem Martinovem večeru v Rokodelskem domu.
lj Prosveta Krakovo-Trnovo. V sredo, 26. t. m. ob pol 7. uri zvečer (ne v nedeljo, kakor je bilo polotoma javljeno) se yrši v dvorani Kolegijska ulica 1 občni zbor prosvetnega društva /, volitvami novega odbora. Vsi člani se pozivajo, da sc ga zanesljivo in v polnem številu udeleže.
Odbor.
Ij EHsabetna konferenca ia župnijo sv. Pet»>r Se vrši v petek, 21.. t in ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Disknsije o načrtu kazenskega zakonika. Ministrstvo pravde je razposlalo ravnokar tiskani osnutek kazenskega zakonika. O tem osnutku bo priredilo društvo -»Pravnik« vrsto diskusij. Prva se vrši to soboto, dne 21. t. m. ob pol 5. uri p. v pravosodni palači št. 79. Predaval bo g. odv. dr. R. Krivic o temi: > D o I u s in culpa v načrtu kazenskega zakonika- K diskusijam društvo »Pravntk« ne vabi samo članov, ampak vse. ki sc zanimajo za kazenski probleme, zlasti akademike.
lj Znižanje ren. V restavraciji hotela Union so znižali cene jedilom z;t 15 do 20 odstotkov.
lj Tatvina na srohch. Na pokopališču pri Sv. Krištofu so neznani tatovi iztrgali iz spomenikov in odnesli več bakrenih in cinkastih plošč.
lj Goljufija. Te dni sta prišla v trgovino Ciuha & Jesih cigan in ciganka. Kupila sta nekaj malenkosti, pri tem pa ogoljufala tvrdko za 840 kron. Ciganka je bila črnega obraza in je izgledala kot kaka Turkinja.
lj Ljubljanska policija t Zajrrebu. Ljubljanska policija je 10. t. m. aretirala v Komenskega ulici Vinka Jeralo, ko je skušal vlomiti v stanovanje stranke Orlič. Na policiji so ugotovili, da je Je-rala nevaren zločinec, ki je v družbi dveh tovarišev 1. 1918 izvedel v Zagrebu 8 vlomov, vsled česar je triperesna deteljica presedela tri leta v ječi. Jerala je kradel tudi na Bledu. Dne 3. t. m. je neki detektiv obmejnega komisarijata na Jesenicah aretiral Jeralo iu Cvetka, ki sta pobegnila. Po aretaciji Jerale v Ljubljani se je odpeljal g. okrajni policijski nadzornik Toplikar z detektivom Podobnikom v Zagreb, kjer sta izsledila Cvetka in ga aretirala.
lj Policijska kronika. V nekem prenočišču v Kolodvorski ulici je bilo ukradeno Francu Mojstr-šku iz Konjic v času, ko je za hip zapustil pivnico in se precej vrnil, iz suknjiča 10 bankovcev po 100 dinarjev. Tatvino je izvedel že zaradi tatvine predkaznovani Pavel Kajba, doma na Kosnickoj gori pri Predgradu. — Strojniku Dragotinu Verbi-Eu je bil ukraden 4000 kron vreden elektromotor. — 2600 kron je bilo v tramvaju ukradenih zasebnemu uradniku Mihaelu Kocjančiču.
Orlovski vestnik.
Telovadna akademija Orla Št Perter-Ljuh-ijana. ki se je vršila 15. t m. zvečer v dobro zasedeni dvorani v l.'uds-kem domu ob sodelovanju oddelka tuk. vojaške godbe, je v splošnem izredno zadovoljila.
Dve uri trajajoč, zelo dobro izbran in razporejen program je dvorila ceklamacija (dr. Pre-geljev: Bog živi!) in izvajanje 4 skupinskih vaj
S12-' SLAŠČIČARJA
sprejme parna pekarna na deželi. Notam kupijo ELEKTRIČNI ŠTEVEC 220 voltov. Naslov pove uprava pod št. 4456.
(dve petorlct telovadcev), lepih, novih, gladko se razvijajočih, sicer lahkih, pa brezhibno izvajanih. Nato jc 7 Orlov na konju prav dobro telovadilo, deloma prav težke vaje; ta lepa vrsta je s skupino končala nastop
Po nvodni krasni dr feetinovi fanfari je 6 dobro naučenih telovadcev vadilo 2 novi prosti vaji (Hinarjevi). ki zelo posrečeno spajata fiziološki in estetiki moment, 'i zadovoljstvom je moral pozdraviti vsak prijatelj pametne telesne vzgoje pojav teh in tudi novih (dr. Peterlinovih) prostih vaj za člane Orln (1 1908). tri kažejo zdravo orientacijo in smer telovadskega vodstva Orlov.
Sledil je govor predsednika Orla Št. Peter, ki je povdarjaL da Orla dviga in krepi poleg katoliških načel danes zlasti boj nasprotnikov in omenjal uspehe odseka (nova zastava, diplome iz Brna itd.). Navajeni smo videti lepe prizore na Ljudskem odru, ki ima krasno scenerijo. Menim pa, cla tako 'epega prizora še nihče ni tam videl, kakor so ga nudili med govorom v slavnostni kroj Orla odetega predsednika, v polkrogu stoječi telovadci (28 mladih fantov v telovadni obleki) •/ Bledom, cerkvico na otoku in Karavnnkami v ozadju. Nepozabni vtis sveže mladosti je moral odnesti vsak gledalec od tod!
Po odmoru (5 minut) so telovadili (dva oddelka po 12 telovadcev zapored, vsak dve vaji) l>ro*tc vaje za 1 1923. (Dr. Peterlin, godba dr. Šetinova za proste vaje Orlov na taboru v Brnu.) Bili so dobro naučeni. Prvi dve vaji v počasnem tempu, z enostavnimi gibi, izdatni, drugi dve bogatejši na gibih, hitrejši — vse pa v istem stilu, prav kakor so primerne za povprečnega člana Orla v današnjem stanju, ker razodevajo pravo pot, osnovo in smer razvoja. Mnogim se bodo zdele prelahke, meni se zde vsestransko primerne.
Na bradlji je telovadilo 10 Orlov; videli smo tudi zelo težke, zanimive kombinacije, shematično pravilne gibe. Nekaterim mladičem na pogled ne bi človek prisojal tolike moči in spretnosti, kakor so jo pokazali.
Te vaje je zaključila lepa, težka skupina 25 oseb. Ze iz marčeve akademije v Unionu znani boks (dva nastopa dveh petoric), krasno zasnovan, so dovršeno izvajali in morali vsled aplavza ponavljati. Zaključno točko (himne SHS, 6 telovadcev ob novi zastavi Orla Št Peter) so morali vsled nesporazumljenja z godbo dvakrat začeti. Pri zadnji himni (Bože pravde) je občinstvo spontano vstalo in ob tričetrt na 10. uro zelo zadovoljno odšlo. Ta nastop Orla pomeni precejšen uspeh odseka in Orla v Ljubljani in zagotavlja Orlu §t. Peter nadaljnji ugled prvaštva.	J. H.
Orel Krakovo-Trnovo. Danes ob S. uri zvečer redni fantovski večer z zanimivim sporedom. Vsi polnoštevilno!
pr Karol Capek: R. U. R. Kolektivna dra- ; nva v treb dejanjih s predigro. Faustov homun-kulus je oživel v tej groteskni dramatizaciji. V tistih starih časih je sedel alkimist še v svoji delavnici in skušal posnemati Stvarnika z izumitvijo človeka v retorti. Modema doba je naprednejša. Rossumovi roboti — nadomestek za ljudi
—	se izdelujejo na vagone, 6« hranijo v skladiščih, so delavci brez konkurence, stanejo baga-telo in se obrabijo šole po dvajsetih letih, ko morajo zopet v »tope, da se nanovo prelikajo. Produkcija teh robotov se stopnjuje tako, da lepega dne meni nič tebi nič masakrirajo človeštvo razen one same izjeme, stavbenika Alkvista, ki je v obeom brezdelju in uživanju vsled izuma robotov edini še iskal in dobival utehe v fizičnem delu. Zakaj so roboti tako nenadoma zasovražili ljudi, zaman ugiblješ. Zakaj so ženske nehale roditi, ludi nc veš. Zakaj je v tvomici za robote — ki leži na nekakem Robinzonovcm otoku
—	poleg ravnatelja Domina petero ljubezni žejnih samcev, ki v 10 letih ne morejo dobiti druge ženske pred oči kakor lepo Heleno, ki jo je Domin poročil, je tudi uganka. Zakaj Helena zažge recepte za izdelovanje robotov? Zakaj ubogi Alkvist reže robote in išče po njih drobovju energije življenja? In še mnogo takih vprašanj je, ki l>i jih nadležna kritika lažje stavila, kakor Čepek in njegova »kolektivna : drama dala odgovor nanjo. Avtor si pomaga mestoma preko teh vprašanj s staro solidno filozofijo dojilnc Nane, ki šc veruje v Boga, in zaključi delo s odstavki u svetega Pisma iz prve Mojzesove knjige o ustvarjenju človeka Gledalcu, ki gre delu do dna, se neprenehoma vrinjuje vprašanje, zakai delo ni dra-matska umetnina marveč oderski Eiffelov stolp. Delni odgovor na to bi bil, da dejanje ne. izhaja iz ljudi in njih potvorb. ki nastopajo v igri, marveč so elementarne transcendentalne moči tisti deus e* machina, ki goni celo do robotiiado In koncem koncev sta novi Adam in Eva, robot Prinius in robotka Helena, le fabriški izdelek dr. Galla, ki si je kot nadomestek za ženo Heleno, ki jo ljubi, kot drugi Pygmalion izumil robotko Heleno. Zakaj je izdelal tudi Priinusa, je zopet vprašanje ... Vsekakor sta Primus in Helena Izdelka človeških rok in preveč nas bije ta groba matori-jalizacija transccndentalnosti v obraz, da bi 7a-mižali pred enostavno resnico, da se s pomočjo lizike in kemije ne morejo ustvariti energije bodočih generacij. Zato trpi cela ta z inženersko bravuro konstruirana reč na malem logičnem ne-dostatku, ki so ga zagrešili tudi tisti zamorci, ki so (>ose jat i žeblje in pričakovali, da poženejo in prinesejo bogato žetev teh koristnih predmetov. — Človeka hočemo na oder, njegove boli in veselja, ne fabriških strojev s še tako rafbidranimi tira-dami o blagoslovu dela. o semencu življenja, o napredku življenja itd. R. U. R. niso umetnost bodočnosti, marveč več ali manj duhovit domislek, vržen na oder s precejšnjo rutino, ki bo morda nekaj časa ugajal publiki, lačni senzacije, in bo polnil gledališke blagajne.
Roboti so igrali bolje nego ljudje. To se je poznalo že pri g. VViutrovi, ki jc kot robotka Helena zlasti lepo izrazila vzbujajočo se ženskost nove Eve. G. Rogoz je bil kot ravnatelj Domin na mestu, skoraj preveč duše je bilo v njem. Tudi g. Skrbinšku se je poznalo, da je preglobok za te vrste igre. Pajč pa je g. Kralj svojo vlogo dobro pogodil in je bil kot hirajoči starec — zadnji izmed ljudi — v trotjem dejanju s svojo melanholično globoko igro vreden občudovanja. Drugače pa so impresijonistično napačno pojmovano dramo
nadimprerijonlstf&io fgrdf lo je trdo riasti t jim-nje seciranega robota ▼ tretjem dejanju neznosno. Reklamna steenerija in oprema igri ni pripomogla preko tega kar je: ponesrečen poskus kvadratur« sfer vesoljHtva.	a. r.
pr ."•tlovc.ni-ki Pravnik, št. 9, je ravnokar izšel. Zbornik ima to-le vsebino: 1. Ivan Škarja: Naša samouprava; 2. Srečko Zuglia: Subsidijarna i glavna privatna obtužba protiv državnih i samoupravnih organa za krivična dela n službenem radu; 3. l)r. Metod Dolenc: ČehoslovaSki načrt k splošnemu delu kazenskega zakonika v primeri a našim; 4. Dr. Metod Dolenc: Razvoj kazenskega prava republike Avstrije po prevratu; 5. Miroslav Muha: Izvršba proti državi; 6. dr. Milan Škerij: Nekaj sodne statistike; 7. Iz pravosodne prakse; 8 Književna poročila; 9. XXXII redna glavna skupščina društva ^Pravnike; 10. Razne vesti.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Petek, 20. oktobra R. U. R. Red A'. Sobota, 21. oktobra ROMANTIČNE DUŠE. Red E. Nedelja, 22. oktobra- Ob 3. popoldne JACK STRAW. Izven.
Nedelja, 22. oktobra. Ob 8. zvečer R. U. R. Izven. Pondeljek, 23. okt. ROMANTIČNE DUŠE. Red D.
OPERA.
Petek. 20. oktobra. — Zaprto. Sobota. 21. oktobra TAJNOST. Red C. Nedelja, 22. oktobra PRODANA NEVESTA. Izven Ponedeljek, 23. oktobra. — Zaprto.
Ljuc& * oder.
Nedelja, 22. oktobra »HLAPEC«. .viteta. Na Vseh Svetih, 1. novembra MLINAR IN NJE.
GOVA HČI.
Nedelja, 5. nov. »MLINAR IN NJEGOVA HČI«.. Nedelja, 12. novembra KIRKE. Noviteta.
V	nedeljo 12. novembra se uprizori KIRKB. - PO DVANAJSTIH LETIH se preloži za poznejši čas.
Predprodaja vstopnic vselej dva dni pred predstavo od 5 do 7. ure zvečer in na dan predstave od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne od 3. ure naprej do začetka predstave T pisarni Ljudskega odra.
V	nedeljo, dne 22. t. m. se uprizori na Ljudskem odru burka :-Hlapec<. Opozarjamo p. t. občinstvo, da ta burka ni identična s Cankarjevo komedijo >Hlapci«, ki je socialno politična farsa ^Hlapeče, ki ga igra Ljudski oder, je družinska komedija xa smeh in kratek čas. Kdor se hoče od srca nasmejati, pridi v nedeljo v Ljudski dom,' Ta komedija se še ni igrala v Sloveniji. Ljudskt oder jo igra prvič.
Meteoroiogfično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
PRODAJALKO
Gos opa.no-van{&	Barometer v mm	Termometer T 0	Psihroin. diieiouca v 0	Nebo,	PadMin« ▼ mm
1&/10. 21 h	786-9	6«	M	dež	)
19./10. 7 h	7i)6 9	6	1	obl.	15*1
19./10. 14 h	737-3	8	0-8	dež sever	
Sprejmem takoj
ŽENSKO
katera zna dobro PLESTI NA PLF.T1LNI STRO). — Ponudbe pod: »Pridna delavka« na upravo »Slovenca®. 4427
^ncrtnrlinno zmožna slovenske UUoJJUlJiUld, stenografije, strojepisja in korespondence išče službe v kaki pisarni. - Ponudbe pod: »Vestna« ■na upravništvo »Slovenca«.	4460
Gostilno ali vinotoč
vzamem v najem v Celju ali v Ljubljani. Imam svoj inventar. -Ponudbe na An. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ul. 5, pod >Gostilna<.	4424
slovenskega in nemškega jezika, vešča lepe pisave, katera ima veselje do knjigovodstva, sprejme M. Ber-dajs, trgov, z mešanim blagom in semeni, Maribor. - Hrano in stanovanje v hiši.	4418
10 ali več,
za notranja dela pod sireho rabi
»SLOGRAD«, Spod. šiška.
Kot VAJENEC
želim takoj vstopiti v trgovino z mešanim blagom. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4471.
n sc nfim n'
Lan Tulci, mogoče vsakemu posamezniku posebci zahvaliti za izkazana sočutja ob bridki izgubi našega ijkrrno-Ijubljenega moža, očeta, starega očeta
ANTONA DOVJAK
se tem potom prav srčno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in nam lajšali gorje v tej te/ki uri, oli ki so no katerikoli način pripomogli do tako lepega pogreba. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini šentpelerski, pevskemu društvu Ljublj. zvon«, gas. društvu, žel. uslužbencem in vpokoienccm ter vsem, ki so spremili predragega na poslednji poti. Bog plačaj!
Žalujoči rodb. Dovjnk-Tomnžič.
BILJARD (\Vendebillard),
v dobrem ■stanju, s kroglami iz slonove kosii, števec in 12 gueucjev s stojalom, poceni naprodaj. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 4464.
Naznanilo!
Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem ludi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. )a-koba nabrežje št. 29.	4474
Spalna oprava
iz trdega lesa, nova, radi selitve takoj naprodaj v Podnartu štev. 19, Gorenjsko.	4450
Kdo posodi 70.000 Din
na dobroidoč MLIN na deželi proti visokim obrestini m vknjižbi na varstvo mlina? - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Sigurnost 4465«.
HARMONIJ jSftSff-? £
družno cerkev. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Harmonij«,
Vinske SODE
iz klanega hrastovega lesa, od 8 do 10 K za liter, pošilja na vagone MIL0VAN MILOŠEVAC, Novi Sad,
lovosti.
Za damske plašče v veliki izberi.
. S E. SfeaiJBMB mS&o
Večja množina SODOV
za mošt, vino itd., naprodaj Istotam sc kupi nekaj sena in slame, več steklenih,
velikih balonov in lahka dira. L AUGUSTIN, Ljubljana, Šiška, Jer-neieva cesta štev. 231.
Velika KREDENCA
dvodelna, 2 vrati, 12 predalov, za trafiko ali trgovino, deloma hrastova, belo plcskana (2 m X 2-10 m X 65 cm), izvrstno ohranicna, sc poceni proda. — Gradišče štev. 5, Trafika.	4437
ff
i!IllW,|1ii!»JWtt!št?t.M.
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 Din.)
KLEPARJI: Kemžgar Sš Smerkol. Florijanska ul 18. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in kroTcev t Ljubljani, Kolodvorska uliea štev. 28. Korn T, Poljanska cesta štev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunorar Ivan, Stari trg štev. 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Ohip loaip, Pod Trančo.
PARNA PEKARNA: Jeau Sehreja aasL Jakob Kavči«. Gradišče štev. 5. PLESKARJI, SOBO- IN cRKOSLIKARJl: Produktivna zadruga, reg. za dr. z o. z., Ljubljana. Gosposka ulica št. 4.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA: >0rient< d. č., Sodna uit ca 8, TeL 463. Ranzinger R_ Cesta na juž. železnico 7—8-
STAVB. IN GVLANT. KLEPAR8TV0: Ferene & Fnehs, Ljubljana, Mlrje it i
TRGOVINA Z ŽELEZNINOs
Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKJ: Mikaš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽRLEZN1NO IN CEMENTOM! Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valva torjev trg Ster. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: P. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17,
kraste, lišajc odstranjuje pri Človeku in živalih Maftolmasilo, ki je brez duha in nc maže perila. 1 lonček za 1 osebo oo pošti 5 Din. pri TRNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija.
Pletene jopice
rokavice, nogavžce
A. Slnkovic lisi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
Enonadstropna HIŠA
z 9 stanovanji
na Sclu naprodaj. Vpraša se pri: Ma' riji CERK, Novi Vodmot, Vodmstskfl ulica 4 a, Moste pri Ljubljani.
Lepa stavbna PARCELA
pod Tivolijem v Ljubljani, se ugodno proda. — Vprašati pri lastniku: IV, f-RELIHU, Vrhovčevo ulica 9, l. nadstr.
Lepo
domače platno
iz lanenc preje in mešano z bombarevino za rjuhe in perilo, ima v zalogi tkalnica »KROSNA« na Zrinskega ccsfi štev. 6 v Ljubljani. (Nasproti cerkve sv. Jožefa.) Na zahtevo pošilja vzorce- Najnižje cene!
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popoten uspeh!
Pted nakupom si oglejte mojo zalogo
usnjenih suknjičev
v črni in rujavi barvi, katere izdelujem iz usnja, specijelno v ta namen strojenega. — Vzorci usnja na zahtevo zastonj in franko 1
Konfekcijska trgovina
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg 3.
V zalogi vtah vr?t ankna, obleka, *tmnlkl, površniki, dežni plašil, »porine čepice, perilo Itd. — Laatnl modni aalonl —
Palača „Hotel Miramare"
Caslno des Etrangers (Cerclc pri ve) nw nr dnevno otvori en. "ma
Izdaja konzorcij >5iovencac
Odgovorni urednik Mihael Močkere k jLjubljani.
dugMlovanAka tiskarna b Uobliani