fcOlOO-''-' SREDNJA 1’ je dejal podtajnik Ciaudio Martelli. Seveda se je stavek nanašal na socialističnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu Scamarcia. ki ga je jutri pozval * sebi predsednik vlade Spadolini Vsekakor je Martelli še bolj izostril polemiko med socialisti in demokristjani z opozorilom, da ho-nojo socialisti, kot tudi vsi Italijani, vedeti »kako se je razvijala Ysa zadeva in če se lahko izključujejo politične odgovornosti* v kalni zadevi Cirillo-Semerari. Sca-niarcio je torej nedotakljiv, na nan mora priti vsa resnica o tej zaderi, demokrščanske grožnje so obsojene, da se obrnejo proti KD. '■Krščanska demokracija naj pazi, da ne bo preveč nategovala vrvi, ®aj bi se lahko znašla ne samo brez vrvi, temveč tudi brez so-oialistov*. je še poudaril Martelli. Ra je vodstvo PSI sklenilo povzdigniti glas, za sedaj proti krščanski demokraciji, a v bistvu tudi proti vladi, zgovorno doka zujejo tudi druge izjave. Neapelj-®ki socialistični podžupan Di Do-fato se je namreč predvčerajšnjim spraševal kako se je lahko gotovi, da ne obstajajo vezi med J^R in kriminalom? Kako se lahko zanika, da so trenutno v Neaplju edino gotovo dejstvo umorjeni medsebojno obračunavanje? Di Ronato pa je oljenem dodal, da je demokristjan Granata priznal, da Se' je v zaporu v Ascoli Picenu Scsta) s Cutolom. Ra bi bila mera polna je treba j k računu dodati težko namigova-nJe o »kalnih sencah, ki se širijo v KD* goče več zastirati oči pred dejstvi*, kot je to dejal včeraj dopoldne minister za razvoj Juga Ciaudio Signorile, voditelj Lombardijeve levice. V pričakovanju morebitne spremembe političnih ravnotežij se je Signorile ponovno poslužil termina, ki je izginil iz socialističnega besednjaka — alternativa. Do KD.je bil skrajno polemičen, obenem je zaželel pozitivnejših odnosov s komunistično partijo. Navsezadnje je tudi Martelli, ki ni skoparil s težkimi besedami proti KP1, namignil, da ni izključeno, da bi socialisti in komunisti v bližnji bodočnosti obnovili medsebojne razprave. Z R. G. strstvu Scamarcia. Prihodnji »Panorama* bo objavil intervju socialističnega senatorja, v katerem Scamarcio navaja, da niso tajno-obveščevalne službe nikoli prej v preteklosti pokazale toliko zagnanosti kot v primeru Cirillo. Scamarcio se sprašuje, zakaj niso tega storili ob Morovi ugrabitvi? Zakaj so ob primeru Moro dosledno zavračali pogajanja kot odraz kapitulacije, pri Cirillu pa se niso pogajali samo z rdečimi brigadami temveč z najbolj «nedruž-beno silo Italije: s kamoro*. Na vse te napade odgovarja de-mokrščansko glasilo «T1 Popolo* z neobičajno grobostjo. Komunistom očita demagogijo in puhle polemične fraze, sam pa «11 Popolo* ne navaja konkretnih razlogov, ki hi razblinil napade. Kako daleč je že prišla polemika med »zavezniškima* strankama zgovorno priča včerajšnji poseg predsednika republikanskih poslancev Bat.taglie, ki je pozval obe stranki, naj se umirita in naj ne poglabljata prepada z brezmiselnimi polemikami. Spadolini ne bo torej imel jutri lahkega dela, ko se bo skupaj s pravosodnim ministrom Darido sestal s podtajnikom Scamarciom. Kako bo uskladil demokristjanske zahteve o Scamarciori odpustitvi s trdno voljo socialistov, da v vsakem primeru branijo svojega strankarskega tovariša, bomo videli jutri. Nič lažje ni preiskovalcem v klobčiču narazličnejših sledi, domnev in provokacij, ki se bohotijo ob primeru Cirillo. »Črnega kriminologa* Semerarija so včeraj pokopali, za preiskovalce pa se šele sedaj začne najbolj garaško delo pregledovanja svežnjev dokumentov in papirjev, ki so jih našli v Semerarijevem uradu, doma in pri njegovi tragično preminuli asistentki Carrarovi. O njenem samomoru niso še izrekli dokončne besede. Trenutno so zaslišali neko fizioterapistko, ki je zadnja videla Carrarovo pri življenju, Mrzlično iščejo, kdo se je z njo telefonsko pogovarjal pred usodnim dejanjem. Morda pa bo imelo sodstvo bolj srečno roko glede obiskov pri ko lovodji nove neapeljske kamore Cutolu. Jutri bodo zaslišali župana iz Gugliana Granato, ki je ži lavo zavračal trditve, da je bii med obiskovalci, a ga je Spadoli ni v poslanski zbornici demantiral. Granata sedaj trdi, da je molčal zaradi preiskovalne tajnosti. A bržkone v teh urah marsikdo govori, saj v časopisju prihajajo na dan številna imena vpletenih, od treh, s katerimi se je Semera ri na dan svojega izginotja oddaljil iz svojega neapeljskega hotela, do imen oseb, ki so se sestajale s Cutolom. Med njimi so bivši načelnik protiterorističnega oddelka policije v Turinu Giorgio Criscuolo in karabinjerski polkovnik Antonio Cornacchia. ki je v seznamih tajne prostozidarske lože »P 2». V vsej tej zapleteni politični, časnikarski, teroristični, kamori-stični in zakaj ne tudi prostozidarski kriminalki pa je jasno le, da so past, v katero je padlo komunistično glasilo «L’Unita» skrbno zrežirali. Morda je samo naključje, a prav tako skrbno zrežiran je ves nadaljnji zaplet dogodkov od ugrabitve do umora Semeranija, njegovega prisilnega pismenega priznanja, da je sestavljavec lažnega dokumenta, kot tudi do zakasnelega priznanja publicista Rotondija. da je on izročil dokument Marescovi. V ZVEZI S KRIZAMI V C1SJ0RDAN1JI IN SREDNJI AMERIKI Veto ZDA v varnostnem svetu OZN NIIIIIMIIHIIIIIllllllllMnillllllllllll|||||||||||||||||l1|,,|||,||||||IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIII||||l||||||||||||||||||||||l||||||||||||||l||||||||l|||||||||l|||||,||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||l|||lll||lll|l||ltl|||||||lllll|||||l||»lUIIIMIt PO NENADNI AKCIJI ARGENTINSKE VOJSKE Britanska mornarica bo jutri odplula proti zasedenim Malvinskim otokom Težak dan za Thatcherjevo v parlamentu - Navdušenje v Argentini - Nepotrjene vesti o človeških žrtvah - Reagan nasprotoval napadu - Razprava v OZN MALVINSKI OTOKI, LONDON, BUENOS AIRES - Britanske oblasti se nameravajo upreti 7» vdbi Malvinskih otokov, na katerih so se v petek zjutraj izkrcale argentinske enote In s tem z orožjem v roki prevzele oblast nad otočjem, nad katerim si Argentina že desetletja lasti suverenost, a je bilo vedno In jc, formalno, še sedaj del britanskega kraljestva. Včeraj, dan po izkrcanju argentinskih vojakov, je bilo na Malvinskih otokih še vedno nekaj nemirov. Iz Buenos Airesa poročajo o mrtvili, tako na britanski, kot tudi na argentinski strani. Pač pa so uradno zanikali vesti, da bi bila argentinska mornarica potopila britan- ski patrolni čoln »endurance*. Tudi včeraj se je nadaljevalo izkrcavanje argentinskih vojakov na majhnem otočju in začela sc je prisilna evakuacija skupine britanskih civilistov. Med prebivalci Malvinskih otokov pa obstaja bojazen. da bi jih argentinske obla mt;.x ' v mi- »n in ___________ in trditve »da je nemo- 1 Revo Thatcherjeva na poti v parlament, desno argentinski predsednik Galtieri slavi zmago (Telefoto AP) .... ' ..iiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiMifiiiiiuiimiiiiiiuiiiiitiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii.. Kdo bi se menil za neandertalce Bivši tržaški župan oclv. Manijo CecoMrn. se je pred kratkim spet znebil ene tisi Puhlic, ki polnijo, kot zgleda, večji Na kongresu Vladih 'liberalcev, ki so ga organizirali v našem mestu, je namreč izjavil: tirat] Pijansko mesto, mi Tržačani smo 15 a ne po krvi ... v naših žilah leče komaj neka j kapelj italijanske krvi. • • nu smo Rafijam iz kulturne izbire.* . . . . Ta izjava, ki seveda ni ongunalna. ker M Pri nas vsaj sto let čivkajo ze italijanski Vrabci na strehah, me spet sili, da sp g ?orim o čudnem pojmovanju kulture, ki g r,najo nekateri Tržačani italijanskega jezika 111 slovenskega izvora. Prepričani so, ta utorih njihovi predniki izredno zaslužno, nar v'le kulturno dejanje, ker so kot staro coklj Ovrgli jezik svojih staršev, vso tista alf° *!?ro. stkano iz običajev in navad, ki m tečaj naše biti, in se potujčili. Celotni Proces vidijo kut razvoj z nižje stopnje na višjo, kot posebno manifestacijo volje, ki je dana seveda samo redkim, posebno na darjenim izbrancem. Kot potomci teh izbrancev se oni počutijo, ali vsaj tako trde, nekaj posebnega celo if samem italijanskem svetu. Kajti, kaj je bolj zaslužno, roditi se Italijan ali poslati Italijan? O njihovem od nosu do tistih rojakov, ki so ostali zvesti svo jemu materinemu jeziku in njegovemu iz ročilu, ni da bi govoril. Kdo bi se menil za neandertalce? Pravi T. S. Eliot: «Kultura je nekaj, k čemur ne moremo načrtno težiti. Je proizvod cele vrste več ali manj usklajenih dejanj, ki se jih lotevamo vsakega posebej in zaradi' njega samega». Neumno je zato reči: «Pri-svojil si bom rusko kulturo ali nemško kultu ro ' ali kitajslco kulturo». kakor trdijo . neka teri, da so to storili z italijansko. Človek, ki gleda na proces kulturnega zorenja s tega zornega kota, prvič ne razume, kaj je kultura, in drugič nima pojma o procesih, ki silijo posameznika ali skupino ljudi, da se izneverijo svoji narodnostni identiteti in se oklenejo druge. Mislim, da v najbolj divjih sanjah tega procesa, ki je znak šibkosti, negotovosti, nevednosti in ogroženosti nihče, ki ima količkaj kulture, ne bi mogel označili kot akulturno izbiro». Ali gre sploh za izbiro? Kaj lahko izbira človek, ki ne ve kaj zapu šča in ne pozna, kar sprejema, temveč to počenja samo ker se mu zdi, da bo s po dobnim leameleonstvom postal imenitnejši, po membnejši, bolj enak tistim, ki so na polo žajih? V resnici je žrtev več ali manj očitne prisile, ki ima za posledico celo vrsto travm. 0 tem mi je zadnjič potrdil starejši prija telj iz istega sloja, v katerega spada naš kulturni bivši župan. «Tragedija mojega življenja je,* mi je priznal v enem tistih tre nutkov, ko govoriš s srcem na dlani, »do ne poznam jezika svojih očetov.» JOŽE PIRJEVEC sti pridržale za talce v primeru, da bi Velika Britanija z orožjem hotela ponovno prevzeti oblast nad otočjem. Po dosedanjih sklepih namreč kože, da bo do tega prišlo, kajti jutri bo iz Velike Britanije odplula večja flota s 40 ladjami, od katerih sta dve letalonosilki. Na tej floti bo vkrcanih približno 1000 marincev. Splošno mnenje je. da bi Argentini trda predla, če bi res prišlo do vojaškega spopada, kajti ameriška mornarica velja za eno najbolje izvežbanih na svetu, šteje 74 tisoč mornarjev z 62 večjimi ladjami. od katerih 28 podmornicami. Argentinska vojska je, kar zadeva oborožitev, mnogo šibkejša, v prid Argentini pa govori dejstvo, da so Malvinski otoki zelo blizu, medtem ko bo britanska mornarica potrebovala dva tedna, da pripluje do oddaljenega otočja. Dogodek seveda ne bo ostal brez političnih posledic. Včeraj se je na izredni seji, prvič od sueške krize leta 1956, sestal bri tanski parlament. Za ministrskega predsednika Margareth Thatcher je bil včerajšnji dan nedvomno najtežji, od kar je prevzela to pomembno mesto. Njen poseg je bil sicer odločen, vendar ni zadovoljil poslancev, predvsem laburistične opozicije, ki jo .je pogostoma prekinila s kričanjem in z ropotanjem. Sicer pa je Thatcherjeva navedla ukrepe, ki jih je sprejela Velika Britanija: prekinitev odnosov z Argentino, »zamrznitev* vseh argentinskih finančnih sredstev v Veliki Britaniji, prekinitev vseh kreditov za izvoz v Argentino in končno sklep, da bo v ponedeljek odplula britanska flota proti Mal-vinskemu otočju. Ob tem Thatcherjeva ni povedala, kakšna navodila ima britanska mornarica, ampak je le dejala, da bo to odvisno od takratnega trenutka. Thatcherjeva .je vztrajno bra niia svojo vlado in zavrnila zahteve po odstopu zunanjega in obrambnega ministra. «Železna dama* britanske politike ima tokrat proti sebi tudi javno mnenje, saj se čutijo Angleži osramočeni zaradi takega poraza. V Argentini pa med tem proslavljajo. Včeraj se je na Plaza de Mayo zbralo več deset tisoč Zaradi stavkovnega gibanja v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe in prekinitve nadurnega dela tiskarskih delavcev, je današnja številka Primorskega dnevnika izšla na 8. straneh, brez kulturne strani in objave darov in prispevkov. čil atel je prosimo za razumevanje. ljudi, ki so z zastavami v rokah praznovali »pomemben uspeh. Predsednik hunte general Galtieri se je pojavil na balkonu predsedniške palače in dejal, da bo z zmagovitih pozicij Argentina lahko u spešneje vodila pogajanja z Bri tanci. številni tuji opazovalci navajajo med razlogi, zaradi katerih je prišlo do tega napada, poleg domnevnih velikih petrolejskih ležišč na področju Malvinskih otokov tudi notranje gospodarske težave v Argentini, ki so sedaj krenile v pozabo. Argentin sko hunto so včeraj podprli pred stavniki vseh pomembnejših južnoameriških držav, razen Čila. Argentinske pobude pa niso podprle ZDA. Kaže, da je Reagan v dolgfcin telefonskem pogovoru z generalom D'Alfierijem poskušal prepričati sogovornika, naj opusti načrt za zasedbo Malvinskih otokov: baje je celo ponudil posred ništvo za nadaljevanje pogajanj, a zaman. Pozno sinoči je o vojaški zasedbi Malvinskih otokov razpravljal tudi varnostni svet OZN; po dolgi razpravi je varnostni svet sprejel resolucijo z zahtevo po takojšnjem umiku argentinskih čet in s priporočilom, naj državi poiščeta rešitev spornega vprašanja po diplomatski poti. iiiMimitiitiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiitiiimiiMitiiiHiiiiiiiiiiiMitiitiiintiiiiititMiiiitiiiiiMiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiMiiiMii V HIŠNI VEŽI PRED OČMI MLADEGA SJNA Izraelski diplomat ustreljen v Parizu PARIZ — Izraelski diplomat Jakov Barsimantov jc postal včeraj žrtev atentata v veži stanovanjske hiše, kjer je prebival. Po pričevanjih očividcev ga je okrog 13. ure hladnokrvno ustrelila mlada ženska, ki se ji je u-spelo oddal jiti in je še niso identificirali. Zločin se je dogodil v Aveniji Ferdinand BuLsson v pariškem 16. okrožju pred očmi diplomatovega 17-letnega sina, ki se je takoj spravil v tek za mo rilko, toda brez uspeha, ker se je izgubila med množico pri Porte de St. Cloud. Jakov Barsimantov je smrtno ranjen v glavo in v prsi obležal v mlaki krvi pred hišnim dvigalom in je izdihnil še pred prihodom policije, ki jo je poklicala ne ka soseda. Na izraelskem veleposlaništvu v Parizu je že dve leti izvrševal posle drugega tajnika in je bil posebej zadolžen za stike s političnimi stranicami ter državnimi inštitucijami. Pri svojem de lu kot kaže ni užival posebne za ščite, ni imel torej telesnih straž, tako da se mu je atentatorka lahko približala brez večjih težav in izstrelila vanj več nabojev iz pištole kalibra 7.65 iz neposredne bližine. Na kraj umora je prav kmalu prišel izraelski veleposlanik Meir Rosenne, ki je brez obotavljanja pripisal odgovornost za atentat palestinski PLO, ki jo je dolžil tudi napada z brzostrelnim orožjem, ki so ga trije še neznani teroristi izvedli pred tremi dnevi proti izraelskemu uradu za vojaške nakupe v Parizu. Sinoči .je tudi izraelska vlada izdala uradno sporočilo, v katerem krivi za atentat PLO in zatrjuje, da s tem doka zuje svoj značaj teroristične organizacije. Odgovornosti za aten tat pa si doslej še ni prevzel nihče in tudi francoske preiskovalne o-blasti še niso izdale nobenega sporočila. Vrhovce končal obisk v Grčiji ATENE — Sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec je včeraj popoldne odletel v Beograd po dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, med katerim se je pogovarjal z zunanjim ministrom Cha ralambopoulosom, s premierom Papandreuom in predsednikom republike Karamanlisom. V političnem delu razgovorov sta obe strani soglašali s potrebo krepitve dobrososedskih odnosov na Balkanu NEW YORK — Združene države Amerike so sc včeraj ponovno poslužile svoje pravice veta da so onemogočile v varnostnem svetu OZN odobritev dveh resolucij, ki sta izražali prizadevanja za pomiritev na kriznih področjih Srednje Amerike in Palestine. Pri tem so mnogi delegati, zlasti iz arabskili držav komentirali tak odnos kot «politični analfabetizem ZDA in preziranje člo”eških pravic* in izrazili upanje, da »bo nekoč ameriški glas v varnostnem svetu vendar v skladu s temeljnimi vrednotami ZDA* Prva resolucija, ki jo je predložila Panama v zvezi s pritožbo Nikarague o nevarnosti ameriškega vdora se .je zavzemala za Spoštovanje osnovrih načel OZN. posebno tistih. ki zadevajo odpoved intervencij in reševanje sporov no mirni noti. Zanjo je glasovalo 12 držav. Velika Britanija in Zatre sta se s splošnimi izgovori vzdržala, zastopnica ZDA Jeane Kirkpatrick je pa postavila veto, češ da besedilo ne omenja «vmešavanja Nikarague v drugih srednjeameriških državah* in da je treba tamkajšnje krizne razmere reševati v okviru Organizacije ameriških clržav (kjer imajo ZDA večji vpliv), ne pa v organih OZN. Izrazila je pa pripravljenost na dvostranske ali večstranske razgovore, kar je potrdil tudi predstavnik Nikarague, ki je pa pristavil, da so ZDA v bistvu postavile veto proti načelom OZN. Pri drugi resoluciji so ostale ZDA še bolj osamljene, saj' je za predlog Jordanije, ki je ppzival Izrael, da prekliče svoje sklepe o razpustitvi občinskega sveta v El Birehu in zamenjavi županov Nablusa in Ramalnha v okupii a-ni Cisjordaniji, glasovala tudi Velika Britanija, le zairski predstavnik se je vzdržal, češ da nima navodil od svoje vlade. Izgovor za veto so ZDA iznašle v trditvi, da izraelsko početje ni v nasprotju z ženevskimi konv encijami. medtem ko je 13 članov varnostnega zveza OZN. vključno s Francijo in Veliko Britahi-io. trdilo prav nasprotno, arabski zastopniki Da so naravnost obtožili ZDA, pa oortoira aneksio-nistične težnje Izraela. RIM — Avtonomni sindikat nadzornikov zračnega prometa je oklical stavko, ki bo 20. in 22. t.m, trajala od 9. do 21. ure v soboto, 24. t.m., pa ves dan. . ................Min nuli.....Min BRZOJAVKE V RIM Predsedniku vlade Spadoliniju, predsedniku senata Fanfaniju, senatorjema Murmuri In Vernaschiju Slovenska zamejska skavtska organizacija, ki združuje 700 mladih pripadnikov m pripadnic slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Juhjski krajini in jih avtonomno vzgaja v aktivne člane naše družbe na podlagi zvestobe lastni narodni skupnosti, vrednot krščanstva in skavtskih vzgojnih načel, izraža svoje zadovoljstvo, da se je po dolgoletnih prizadevanjih celotne manjšine začela parlamentarna pot ?a zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Tudi slovenska mladina v Furlaniji - Julijski krajini pričakuje, da bosta senat in za njim poslanska zbornica čimprej izglasovala pravičen zakon o globalni zaščiti, brez razlikovanj po pokrajinah, kjer živi manjšina; ob upoštevanju vseh vidikov sodobne manjšinske zaščite, ki nujno zajema potrebno avtonomijo in prostorska ter gospodarska vprašanja: brez omejevanj, ki temeljijo na kakem preštevanju ali na drugih ovirah pri uživanju osnovnih manjšinskih pravic posameznika in skupnosti, kot izhajajo iz naravnega prava, mednarodnih sporazumov jn ustavnih načel italijanske republike. V tem smislu je tudi naša organizacija pripravljena, da pristojnim telesom še podrobneje prikaže težnje in zahteve mladine, ki v njej raste. Senatorjema Murmuri in Vernaschiju Člani Športnega združenja Bor, zbrani na rednem občnem zboru 29. ma ta 1982, zahtevajo, da se razprava o zakonu za globalno zaščito Slovencev nadaljuje brez prekinitev in da bi razprava v parlamentu privedla do odobritve pravičnega zakona, brez razlik in diskriminacij med Slovenci, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini. TRŽAŠKI DNEVNIK 4. aprila 1982 V GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN V BOUUNCU KZ bo v torek priredila sestanek z razlaščenci iz dolinske občine Začel se bo ob 19.30, ob 21. pa se ga bodo udeležili tudi predstavniki občinske uprave in gradbenega podjetja V okviru akcij v zveži z razlastitvami o hitrih cestah bo naša strokovno sindikalna organizacija Kmečka zveza priredila sestanek s prizadetimi razlaščenci iz dolinske občine. Na sestanku bodo lastniki seznanjeni s postopkom razlastitev, s cenami, ki so predvidene za razlaščeno zemljo ter z zahtevami in s stališči, ki so bila postavljena: seznanjeni bodo tudi, kako bo odslej naprej potekala akcija. Poleg tega bo na sestanku izvoljen koordinacijski odbor, ki bo držal stike s pristojnimi ustanovami in s Kmečko zvezo. Sestanek bo v torek, v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu, ob 19.30; ob 21. uri se bodo sestanka udeležili tudi predstavniki dolinske občinske uprave in gradbenega podjetja Palmieri, ki ima delo v zakupu. Lastniki iz dolinske občine, ki jih bodo prizadele razlastitve, so naslednji; Katastrska občina Boljunec Boljunska srenja, Elsa Maria Ma-ier, Francesco Filipcich, Albino Ko-bec & Co., Carolina Sancin, Giuseppe Bolsi, Valentino Curman, Carlo Otta, Federieo Mauri & Co., Antonio Sobez, Sofia Sterzai, Daniele Sancin, Carolina Zeriali & Co., Carolina Slavez & Co., Maria Coffoli, Sergio Cesnik, Antonio Serian, Giuseppe Pettirosso, Albino Coffoli, Santa Zeriali & Co., Andrea Sterzai, Mario Zeriali, Francesco Magajna & Co., Nicolo Kusmac, Giuseppe Clun. Katastrska občina Boršt Stanislao Petaros, Oscarre Zeriali, Andrea Visnovitz, Rita Cappa, Pietro Pettirosso, Mario Kosmač, Giordano Zahar, Antonio Cosma, Borštanska srenja, Speranza Pre- SEZNAM PODPISNIKOV SE SIRI POZIV KULTURNIKOV ZA OMIKANO SOŽITJE Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja je v preteklih dneh izdal poziv proti netenju sovraštva in za omikano sožitje med Slovenci in Italijani v protest proti nedavnim fašističnim provokacijam na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah. V prejšnjih dneh smo že objavili seznam italijanskih in slovenskih kulturnikov in osebnosti, ki so se odzvale pozivu. Izjavo so nadalje podpisali še naslednji; Roberto Costa, Giorgio Negrelli, Graziella Rota, Giuseppe Del-l’Acqua, Aleš Lokar, Julia Slataper, Luisa Fazzini, Rossella Mal-peli, Tizdano Sguazzero, Silvia Matarese, Franco Del Čampo, Umberto Fumolo, Clara Nicolini, Filippo D’Andrea, Manlio Toniatti, Piera Romani, Bruno Pizzamei, Giuseppe Bassa, Annaida Cappello, Xenia Ferrero, Maria Luisa Faraguna, Giuseppe Jaluna. Marina Bartole, Luisa Gulinello Riccardi, Paola Bernardi, Maria Famulari, Mari-nella Zonta, Gigliola Rado, Maria Pribaz, Adriana Sauli, Franco Pir-netti, Gianni Batticci, Renata Raggi, Emiliana Zanini, Marino Lonzari, Paolo Delise, Pietro Florio, Romano Lapasin, Daria Di Manzano, Franco Salvi, Antonio Marciano, Ave Pizzamei, Lydia Cergoli Se-rini, Anna Millo, Michele Santoro, Gennaro Maglie, Silvana Basa, Carlo Stenta, Fabio Venturin, Laura Sardella, Mario Gregori, Grazia Ricco Bergamas, Gabriella Cioglia, Franco Orecchia, Flavia Ga-sparelli, Anna Maria Lumbelli, Elvio Guagnini, Giampaolo Bor-gello, Anna Storti Abate, Marina Paladini Musitelli, Licio Sanna, Giam Paolo Gri, Rienzo Pellegrini, Fabio Cossutta, Silvia Monti, Liliana Mendola, Pisana Rocco, Giorgia Mosetti d’Henry. Francesco Lo Sciuto, Flavia Švara Blasina, Marina Rossi, Giuditta Giraldi, Luciano Santin, Alessandra Kersevan, Vincenzo Menon, Alessandra Buttazzoni, Boris Iskra, Miloš Budin, Fabio Invvinkl, Silvano Goruppi, Gianni Marsilli, Anna Wolf Volli, Andrea Spaccini, Dennis Visioli, Slavoljub Štoka, Silvia Nodari, Giovanni Adam, Elisabetta Modestino Sancin, Flavia Bassi Sartori, Giampaolo Leni, Laura Zuliani, Paola Miami, Franco Marangon, Leonardo Adriani. gaiz, Antonio Pettirosso, Anna Pra-sel & Co., Vincenzo Sanzini, Orsola Hervat. Katastrska občina Ricmanje Miriam Pecchiari, Giuseppina Her-vatich, cerkev v Ricmanjih, Giorgio Zez & Co., Giuseppe Curet, Giuseppe Gherdelich. Giovanni Sedmak, Rosa Hrasovec & Co., Giovanna Zu-lian, Nada Pettirosso, Maria Coretti, Stefano Berdon, Orsola Pečar & Co., Sofia Giuliani, Antonio Coretti, Vita Coretti, Egidio Sbrocchi, Vladimiro Labiani, Valentino Coretti & Co., Miha Hervatic, Sofia Coretti, Albino Severi & Co., Primo Callieroti & Co., Nada Pettirosso, Milano Coretti, Valentino Giuliani. Katastrska občina Sv. M. Magdalena spodnja Ernesto Lorenzo & Co., Daniele Komar. Poziv za seslavo enotne liste «nove Ievicc» Aktiv tržaške sekcije revolucionarne komunistične zveze, to je italijanske sekcije četrte internacionale, ki se je sestal, da bi zavzel stališče o prihodnjih upravnih volitvah na Tržaškem, se zavzema za sestavo enotne liste, ki bi združevala organizacije in družbene sile, ki se sklicujejo na «novo levico*. Kolikor pa bi ne prišlo do sestave enotne liste, je revolucionarna komunistična zveza usmerjena, da bi sama predložila lastne liste. D’Amorc (PSI) obiskal občinske^ komisarja Bivši načelnik svetovalske skupine PSI v občinskem svetu D'Amo-re se je sestal z občinskim komisar jem Siclarijem in mu v imenu stranke predočil vrsto nujnih problemov, ki so povezani z uresničitvijo na Črtov PEEP za Ul. Don Bosco, Ul. Baiamonti in Ul. Molino a Vento pa do vprašanja zamenjave odrablje-nih avtomobilov in motorjev mestnih redarjev. Bivši načelnik socialistične skupine v občinskem svetu je komisarja tudi pozval, naj čim prej preuredi občinsko upravo na osnovi predlogov, ki so jih pred nedavnim iznesle sindikalne organizacije in izrazil negativno mnenje PSI, da bi tržaška občina upravljala dve bivši lekarni INAM, si sta -edini, v občini, ki ne poslujeta z aktivo. Interpelacija posl. Cuffara ministru za državne soudeležbe Komunistični poslanec Antonino Cuffaro je v prejšnjih dneh naslovil na ministra za državne soudeležbe pismeno interpelacijo, v kateri ga sprašuje, katere ukrepe bo pod-vzela vlada, da bi premostila sedanje težave v tovarni Velikih motorjev v Trstu (vodstvo tovarne je namreč sporočilo, da bo moralo v kratkem poslati večje število zaposlenih v dopolnilno blagajno). Nadalje posl. Cuffaro želi vedeti, če so pristojni organi že pripravili načrt za specifični sektor diezlovih motorjev, kot je bilo najavljeno na deželni konferenci o državnih soudeležbah Uprava občine Dolina sklicuje v torek, 6. t.m., ob 21. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu JAVNI SESTANEK v zvezi z izgradnjo hitre ceste po ozemlju občine Dolina. KONGRES POKRAJINSKE ZKMI USTVARITI POGOJE ZA SOŽITJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI Vloga in preobnova organizacije, sožitje med Slovenci in Italijani, zaposlitev in borba za mir v svetu so bile prav gotovo osrednje teme včerajšnjega tržaškega pokrajinskega kongresa Zveze komunistične mladine Italije. O omenjenih vprašanjih je spregovoril v svojem razčlenjenem poročilu Claudio Cuma-ni, teh problemov so se dotikali najzanimivejši posegi, skratka, sedanjost je dala kongresu mladih komunistov odločilen pečat. Seveda je bil govor tudi o splošnih problemih, kot so odnos mladih do politike, o-seka in pa boleča vprašanja mamil, mladinskega prestopništva, alkoholizma, prostitucije in podobnih nesreč, ki so se močno zažrle v vrste mladih in to tudi pri nas. V svojem uvodnem poročilu se je Cumani najprej dotaknil mednarodne politike in prizadevanj za mir in spregovoril o velikih mirovnih manifestacijah, ki so pritegnile po vsej Evropi na stotine tisoče mladih. Nadaljnja diskusija pa ni mogla mimo ugotovitve, da je gibanje za mir v nekaj mesecih zraslo, vzplamtelo KRIZA V OBRATIH Z DRŽAVNO SOUDELEŽBO Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje svojemu godbeniku Marku in družini ob nenadni izgubi strica Edvarda. Ob tragični smrti tovariša Ed-munda Pertota izreka odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina globoko sožalje težko prizadetim svojcem. Minister De Michelis v torek v tovarni GMT in v Italsidru V obeh obratih se bo sestal tudi z delavstvom, zbranim na posebnih skupščinah - Sestanek tudi z delavci trži-škega Ansalda • Sindikati zahtevajo razgovor Minister za državne soudeležbe Gianni De Michelis se bo v torek, 6. aprila mudil v našem mestu, kjer bo v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejel na nedavni 2. deželni konferenci o državnih soudeležbah obiskal železarno Italsider pod Skednjem in Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu. Minister bo prispel v škedenjsko železarno ob 10.30; najprej se bo sestal z ravnateljem obrata Sacerdo-tejem, nato pa z delavstvom, ki se bo ob tej priložnosti zbralo na posebni skupščini. Po ogledu železarne se bo minister De Michelis podal na sedež deželnega odborništva za industrijo, kjer se bo sestal z delegacijo delavcev tržiške tovarne Ansaldo. Popoldne ob 15. uri bo sledil obisk v Tovarni velikih motorjev, kjer se bo minister najprej sestal s predsednikom Lippijem in pozneje tudi tu z delavci, zbranimi na skupščini. Pozno popoldne se bo minister sestal s člani socialističnih delavskih celic Italsidra, Tovarne velikih ............................. Hlinili IIIII...»llllllllllMIMIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIHIIIIIIIIIMIIIIinllllllllllllllllllllltllllll.............................Illlllllll... S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA NA KONTOVELU GLEDE JUSA NA PROSEKU Pripombe KZ na sklep dežele Deželni odbor je v prvih dneh meseca februarja sprejel sklep, s katerim je dal dovol.jen.je tržaški občini, da lahko proda za skupnih 60 milijonov lir jusarsko zemljišče, ki je v katastrski občini Gabrovec -Sv. Primož. V sklepu .je nadalje predvideno, da bo na tak način pridobljeni znesek namenjen za uresničitev trajnih del splošnega interesa krajevne skupnosti Gabrovec -Sv. Primož. Kot pa ,ie ugotovila strokovna in sindikalna organizacija Kmečka zveza, se je deželni odbor očitno zmotil, ko je ta znesek namenil gabrovski skupnosti Zato je predsedniku deželnega odbora naslovila pismo s pripombo, v 'katerem ugotavlja, da bi moral deželni odbor znesek nameniti krajevni skupnosti s Proseka, ki ji jusarsko zemljišče dejansko pripada. KZ v pismu nadalje izraža gotovost, da bo pred sednik posegel za pravično rešitev problema. • Na predlog pristojnega odbornika je deželni odbor sprejel sklep, na osnovi katerega bo razdelil izredne prispevke tistim kmetijskim podjetjem, ki jih je prizadelo neurje v letu 1981: v ta namen je de žeia nakazala eno milijardo lir. ....................m...n..........mii.inn.......n........... NA POBUDO ORGANIZACIJ VZPI, ANPPIA IN ANED Poslovanje Kmetijske zadruge tudi v lanskem letu uspešno Vrednost prometa presegla 2 milijardi lir - Začetek delovanja zavarovalne agencije UNIP0L V bivši kinematografski dvorani na Kontovelu je bil sinoči redni letni občni zbor Kmetijske zadruge, katerega se je udeležilo veliko število članov ter predstavniki Kmečke zveze Bukavec, predstavnik deželne zveze zadrug Zatti ter predsednik Kulturnega društva Prosek-Kontovel Kapun, ki so pozdravili zbrane na zboru v imenu ustreznih organizacij. Po izvolitvi člana Markoviča za predsednika občnega zbora, je poročilo o poslovanju zadruge v lanskem letu, ki ga je pripravil upravni odbor, podal predsednik Dušan Kodrič. Iz njegovih izvajanj so čla ni zvedeli, da je zadruga tudi v lanskem letu poslovala uspešno, saj je celoten opravljen promet preše gel 2 milijard lir, poslovna bilanca pa se je zaključila s čistim dobičkom nekaj nad 25 milijonov lir. Predsednik Kodrič je nadalje povedal, da se je premoženje zadruge v lanskem letu povečalo z nakupom Svečanost ob 38. obletnici ustrelitve talcev na Opčinah Na openskem strelišču se bodo danes z žalno svečanostjo spomnili mučeniške smrti 70 nedolžnih talcev, ki so jih nacisti ustrelili pred 38 leti na tem kraju. Spominsko svečanost prirejajo Vsedržavna zveza partizanov VZPI-ANPI, zveza bivših političnih preganjencev ANPPIA in zveza bivših deportirancev v nacistična uničevalna taborišča ANED; govorila bosta Arturo Calabria in Ob 38. obletnici ustrelitve 70 talcev na Opčinah bo danes, 4. t.m., ob 15.30 SPOMINSKA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU ki jo prirejajo VZPI - ANPI, ANED in ANPIA. Govorila bosta Arturo Calabria in Marino Pečenik, sodelovala bosta moški in ženski zbor Kulturnega društva »Tabor* z Opčin. Marino Pečenik, sodelovala pa bosta moški in ženski pevski zbor SKD Tabor. Nacisti so izvršili pokol iz represalije, da bi se maščevali za atentat na opensko kinodvorano, ki so jo obiskovali nemški vojaki in esesov-ci. Pred morilski vod so postavili 71 talcev, ki so jih bili pripeljali iz koronejskih zaporov. Od teh je eden preživel streljanje, saj so ga krogle iz brzostrelk le ranile. Potem ko so krvniki mislili, da je bil tudi on pobit z ostalimi, mu je uspelo ponoči zbežati s strelišča in s pomočjo domačega prebivalstva doseči bližnjo partizansko postojanko. Svečanost na openskem strelišču se bo začela danes ob 15.30. nepremičnine na Kontovelu štev. 186, to je stavbe, v kateri je potekal občni zbor. Nato je predsednik omenil delovanje boljunške torkle in naglasil, da je naprava lani opravila znatno večje delo kakor poprej, saj je bila oljčna letina ugodna. Kar zadeva nameščence zadruge, je predsednik naglasil, da so bili trije mladi lani vpoklicani k vojakom, kar se je seveda poznalo pri vsakdanjem delu. Podružnica zadruge v Miljah se je lani preselila v nove prostore. Ti so bili obnovljeni, tako da ima zdaj organizacija prostornejšo in bolje u-rejeno trgovino v bivšem poštnem uradu v Ul. Tonello. Med novimi naložbami, ki jih je zadruga opravila v lanskem letu, je predsednik omenil nabavo plastičnih zabojev za grozdje. Prodaja grozdja za vino je sicer za zadrugo postranski posel, je v tej zvezi omenil govornik, je pa pozitivna in ugodna v toliko, v kolikor se odvija v septembru in oktobru, to je v mesecih sicer mirnejše poslovne sezone. Zadruga je lani prevzela agencijo zavarovalne družbe UNIPOL, ki je last zadružnega gibanja. Agencija je že začela z delom, in sicer na Trgu Curiel v Miljah, to je v prostorih, kjer je bila prej trgovina. Poročilu predsednika je sledil referat nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik O. Kalan. Nato so člani soglasno odobrili obe poročili, bilanco in predlog upravnega odbora o porazdelitvi dobička: 20% doseženega zaslužka so tako namenili rednemu rezervnemu skladu, 60% izrednemu rezervnemu skladu, preostalih 20% pa so odvedli v sklade za podeljevanje kulturnih in socialnih podpor. Po počastitvi lani umrlih članov z enominutnim molkom, se je v dvorani razvila razprava, v katero so posegli razni zadružniki. Občni zbor se je zaključil s tradicionalnim prigrizkom ob kozarcu domačega vina. • Tržaška občina obvešča, da je začela s popisom prostovoljnih organizacij in ustanov. Že obstoječe prostovoljne organizacije zato na proša. da dostavijo kopijo ustanovnega akta VII. občinskemu oddelku, Galerija Coslanzi 2. Baldini, predsednik Krajevne zdravstvene enote Giuseppe Pangher, član izvršnega odbora KZE Gianfranco Spiazzi, ravnatelj zavoda za medicino dela in odgovorni pri zdravstveni komisiji tržaške federacije KPI Sergio Minutillo. strojev, Italcantierija in Tržaškega arzenala, nakar se bo njegov obisk v našem mestu zaključil. Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UJ.L je ob tej priložnosti naslovilo na ministra De Michelisa in v vednost na predsednika deželnega odbora Comellija in deželnega sveta Collija brzojavko, v kateri zahteva sklic sindikalnega srečanja z ministrom na sedežu deželne vlade. Sindikati želijo od De Michelisa, da jim da vsa potrebna zagotovila glede finansiranja področnih načrtov v kovinsko-ladjedelski stroki, finančnega kritja zakonskega osnutka o dograditvi zidanega doka v Tržaškem arzenalu-Sv. Marku, nove proizvodne politike v tovarni GMT, kjer grozi delavstvu vpis v dopolnilno blagajno, in glede perečega problema prehoda na novo proizvodnjo v železarni Italsider. Uspfh Vinskega koncerta v Mačkoljah Sinoči je moški zbor Valentin Vodnik ponovil svoj vinski koncert v Srenjski hiši v Mačkoljah. Koncert je priredilo KD Primorsko. Zamisel dolinskih pevcev doživlja lep u-speh, saj so z vinskim koncertom zabavali že lepo število ljudi v Bregu in drugod po Tržaškem. Pobuda je naletela na uspeh tudi v Mačkoljah, saj je občinstvo do zadnjega sedeža napolnilo dvorano in se dogajanju na odru odzivalo. Večer je bil pester in živahen tudi po zaslugi mladih humoristov Edvina Križmančiča in Mirana Kluna ter znane dvojice Vaneta in Drejčka. (ris) 17. in 18. v Trstu deželni kongres KD V soboto, 17. in v nedeljo, 18. bo v Trstu deželni kongres krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili delegate za strankin XV. vsedržavni kongres. Program, po katerem se bo kongres odvijal, bo predstavljen na tiskovni kenferen ci; vsekakor pa je že zr.ano, da bo kongres v avditoriju. • Na sedežu zavarovalnice Assicu-razioni generali. Ul. Trento 8, bo v torek ob 17.30 debatno srečanje na temo: »Novi zakon o stanovanjih*. mili iiiiiiiii m im im mi n mil n n ii mii n iiiii«*iimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiminniiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiiii(iiin milili V Kraški galeriji sinoči odprli spominsko razstavo dr. Hlavatyja V Padričah sestanek za ustanovitev skupin prostovoljnih gasilcev Tržaška občina vabi vse interesente, stare od 18 do 60 let, ki so doma v Bazovici, Padričah, Gropadi in Trebčah ter pri Banih in pri Ferlugih, naj se udeležijo sestanka za ustanovitev skupin prostovoljnih gasilcev, ki bo jutri, 5. aprila, ob 20. uri na sedežu Gozdne zadruge v Padričah (Padriče štev. 40). Sestanka se bodo udeležili tudi strokovnjaki občinske u-prave in pristojni gozdni inšpektor, Okrogla miza o novi bolnišnici Krožek za družbenopolitične študije «Che Guevara* bo priredil jutri ob 17.30 v sejni dvorani Združenih bolnišnic (Ul. Stuparich 1) okroglo mizo na temo: «Kakšen namen za Katinaro?*. Sodelovali bodo rektor tržaške univerze Paolo Fusaroli, dekan medicinske fakultete Luciano Zadruga Naš Kras je sinoči začela novo sezono s spominsko razstavo dr. Roberta Hlavatyja, ki je bil član zadruge in velik prijatelj našega Krasa. Odprtje razstave je priklicalo v Repen, v Kraško hišo zelo veliko ljudi, med njimi sta bila tudi Hlavatyjeva hči Marjanca in sin Zdenko, ki sta pravzaprav razstavo omogočila, kot je rekel predsednik zadruge Egon Kraus v svojem pozdravnem nagovoru, v katerem je tudi rekel, da bo zadruga v letošnjem letu, podobno kot druga leta, organizirala še tri slikarske razstave in eno razstavo etnografskega značaja. O dr. Hlavatyju pa je na kratko spregovoril naš znani tržaški umetnik Klavdij Palčič, ki je podčrtal, kako je bil pokojni dr. Hlavaty odličen akvarelist in velik človek, ki je bil navzoč povsod, koder se je kaj našega snovalo. In tudi sedaj, ko ga ni več, bomo ob gledanju njegovih listov, njegovih akvarelov, videli za njimi tudi njega. In če je dr. Hlavaty včasih dajal vtis, da se s slikarstvom ukvarja tako rekoč postransko, je tudi res, da je bil slikar v polni meri, saj je bil akvarelist, kakršnih ni ne le med nami, pač pa daleč naokrog. O tem govore njegova dela, v katerih je »zabeležil* doživete utrinke, in to pogosto na celo drzen način, saj so njegova dela bila včasih že na robu abstraktnosti. V Kraški galeriji je razstavljenih večje število Hlavatyjevih akvare lov, nekaj risb in avtoportretov ali če hočemo avtokarikatur, ki bodo na ogled vse do 30. maja. seveda po umiku Kraške galerije in sicer ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14.30 do 17. ure. in utihnilo, čemu, so se vprašali mladi komunisti. Ko je govoril o notranji politiki, je Cumani odprl vprašanje zaposlit-1 ve; problem je naletel na močen od- j mev v dvorani in to tudi v zvezi z nedavnimi protislovenskimi provo-1 kacijami na nekaterih italijanskih j šolah. Celo fašisti so razumeli — so ( dejali mladi kongresisti — da je v i Trstu zaposlitev hud problem za ■ mladega človeka in so uvedli lažno parolo, da bi zaščitni zakon privilegiral Slovence, Italijanom pa odvzemal delovna mesta. Ob oceni dogodkov zadnjih dveh tednov se je vnela živahna debata. Mladi komunisti so ožigosali instru-mentalizacijo s strani Fronte della Gioventu, poudarili so, da bi morala šola informirati dijake o problemu Slovencev, slišati pa je bilo tudi precej kritik na račun demokratičnih političnih sil in tudi same KPI, da niso poskrbele za to, da bi mladim predočile in to na jasen in neizkrivljen način, zahteve Slovencev in pa zakonske osnutke za zaščitni zakon. Mladi kongresisti so poudarili, da se mora ubrati pot sožitja, Italijani se morajo tako otresti predsodkov in tudi sami Slovenci morajo odvreči težnje, ko se pojavijo, da se zaprejo vase. Pavla j Starc je v slovenščini predlagala, naj bi se pri preobnovi ZKMI u-stvaril tudi interesni krožek, ki bi obravnaval prav vprašanja Sloven- i cev in to na za mlade privlačen način. Vsi so pozitivno ocenili četrtkovo manifestacijo in dejali, da lahko pomeni izhodiščno točko za ponovno rast demokratičnega mladinskega gibanja v Trstu: tu pa smo že pri krizi pokrajinske ZKMI. Sam Cumani je v uvodnem posegu povedal, da so težave z vpisovanjem, I močno je padla starost članov, hu-de so organizacijske težave, kar je j bilo opaziti tudi na samem včeraj- | šnjem kongresu, kjer je bilo morda j pričakovati več ljudi. Padli so torej i predlogi o organizacijskih spre-1 membah, Briščik je na primer pri- ] nesel prispevek mladinskih sekcij s Krasa in sploh je bilo v tem smislu precej posegov. Povzetke kongresa je podal član vsedržavnega vodstva ZKMI Nico Costa, pozdrav tržaškega pokrajin skega vodstva KPI pa je prinesel pokrajinski tajnik Claudio Tonel. Sploh so v debati sodelovali vidnejši člani tržaške KPI. Končan kongres italijanskih kronistov Z izvolitvijo predsednika in novega vsedržavnega sveta Združenja italijanskih kronistov se je včeraj zaključil enajsti vsedržavni kongres Združenja. Za predsednika je bil plebiscitarno potfjen Piero Passet-ti, v vsedržavni svet pa je bil med drugimi izvoljen tudi naš bivši delovni tovariš Marjan Dolgan. 30. aprila zapade rok za zaprositev štev. IVA Kmečka zveza obvešča vse kme tovalce, ki v letu 1980 niso presegli 10 milijonov lir prometa in ne vo dijo knjigovodstva IVA, da bo 30. aprila zapadel rok za zaprositev številke IVA. Ministrstvo za finance je namreč odredilo, da morajo vsi, ki izstavljajo fakture (ne pa tisti kmetje, ki ne presegajo 10 milijonov lir prometa), na njih navesti številko IVA odjemalcev. Zato morajo vsi zgoraj navedeni kmetje imeti svojo številko IVA, ki jo bodo morali sporočiti svojim dobaviteljem. Kmečka zveza zato poziva vse, ki te obveznosti še niso izpolnili, naj se čimprej javijo v njenih uradih; obenem obvešča vse tiste, ki so to že storili, da so številke IVA že na razpolago in jih zato lahko d vi gnejo. Tajništvo Kmečke zveze • Ta mesec bo center »La Cappel-la» v sodelovanju s krožkom Sal-vemini priredil okroglo mizo o temi: »Kinematografija in krajevne ustanove. Podrl jo je avto Med prečkanjem Istrske ulice, v višini št. 140, je sinoči, malo pred 21. uro, končala pod kolesi alfette. ki jo je upravljal 23-letni Paolo Grivelli, 70-letna upokojenka Antonia Kodela vd. Sain iz Ul. Molino a Vento 58. Vdovo so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti zaradi številnih u-darcev v glavo in po obrazu 20 dni. Ob nenadni in prerani smrti tovariša EDMUNDA PERTOTA - EDKA izreka iskreno sožalje družini in svojcem KPI sekcija Devin - Nabrežina. Občinska uprava in uslužbenci občine Devin - Nabrežina izrekajo sožalje uslužbenki oziroma sodelavki Veri Pertot ob smrti brata EDKOTA PERTOTA 5.4.1975 5.4.1982 Ob sedmi obletnici nenadomestljive izgube SILVESTRA GRGIČA se ga spominjajo SVOJCI Padriče, Izola, 4. aprila 1982 V tragični nesreči nas je zapustil naš dragi EDMUND PERTOT Pogreb bo v torek, 6. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo oče, brata, sestre in drugo sorodstvo. Trst, 4. aprila 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage VIKTORIJE ST0CCE roj. PERTOT se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, g. Župančiču, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči družini in sorodniki Barkovlje, 4. aprila 1982 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage ANICE CAHARIJE vd. PERIC se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, cerkvenim pevcem, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku in počastili njen spomin. Družine Peric in Ferfoglia Slivno, Nabrežina, 4. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega NINIJA BLOKARJA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov-spomin. ........ Užaloščeni sin Aldo, nevesta Romana * C ** * tn vnufi Paolo Lonjer, Bani, 4. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARINA GERDOLA se zahvaljujemo prijateljem in vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Gerdoi Trst. 4. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARIA RENČUA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in vaščanom, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Bazovica, 4. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUCIANA PAHORJA se iskreno zahvaljujemo vsem, - ki so počastili njegov spomin. Vsi njegovi Trst, 4. aprila 1982 5.4.1981 5.4.1982 Ob prvi obletnici smrti predragega MIRA SANCINA se ga spominjajo žena Marija, hči Nadja z možem Antoniom, sin Livio z ženo Ester, vnukinje Francesca, An lonci la In Monica. Boljunec, 4. aprila 1982 NA ZAKLJUČNEM ABONMAJSKEM KONCERTU GLASBENE MATICE Priznani koprski pevski zbor Obala bo jutri nastopil v Kulturnem domu Pod vodstvom prof. Slosarja bo sodeloval tudi na glasbenem festivalu v Chicagu Jutri zvečer bo imela v Kulturnem domu Glasbena matica v gosteh izvrstni koprski pevski zbor Obala, ki ga vodi Mirko Slosar. Njegov nastop predstavlja za naše kulturno dogajanje pomemben glasbeni dogodek, saj — če izvzamemo Mladinski pevski zbor Glasbene matice — že dolgo vrsto let nismo imeli v okviru koncertov Glasbene matice domač, primorski pevski zbor. Mešani pevski zbor Obala iz Ko-Pra je bil ustanovljen v oktobru 1977. leta. V začetku je zbor štel to pevcev, danes pa jih sestavlja še enkrat toliko in to so povečini delavci, dijaki in študentje iz treh občin Slovenskega primorja. Prvič se je zbor predstavil javnosti na reviji Primorska poje prav p Trstu aprila 1977. Istega leta je debitiral tudi na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru m se uvrsti med najboljše pevske zbore v Sloveniji. Z mariborskim priznanjem, ki je zveznega značaja, si je zbor pridobil pravico zastopati Ju-Boslavijo in slovensko pesem ter skladbe vseh naših narodov in na-zodnosti ponesel v svet. Koncertni nastopi «Obale» v Aveniji. Nemčiji, Belgiji in v Italiji i0 Prinesli zboru vrsto priznanj in nagrad. Ni torej slučaj, da je bil zbor med številnimi evropskimi in azijskimi zbori (vseh je bilo preko MO) letos poleti povabljen na mednarodni glasbeni festival v Chicago. Zbor vodi že od vsega početka Pr°f. Mirko Slosar, ki je svoje glasbene študije dokončat na Akade-*Hii za glasbo v Ljubljani v oddelku za pedagogijo in dirigiranje, kasneje pa se je izpopolnjeval še v Salzburgu. Slosar je še kot študent vodil dlctet in primorski pevski zbor «Vin-ko Vodopivec». Pomembnejše je Piegovo delo z mladinskim mešanim pevskim zborom gimnazije v Kopru, s katerim je nastopil tudi ® Celju, kjer je prejel zlato plaketo na zveznem tekmovanju, v Mednarodnem pa srebrno. Danes je prof. Slosar vodja glasbene produkcije v Radiu Koper, redno pa se posveča mešanemu Pevskemu zboru Obala. Obsežen in zahteven spored ju-Ijisnjega koncerta obsega v prvem delu Hasslerjevo Ecce quam bo-num. Gallusovo Omnia vincit amor, Oabrielija Laudite, psallite, iubila-**, Brucknerjevo in Verdijevo Ave Mario, Vrabčev Rdeči zaton, krstno izvedbo Merkiijeve Breviario (II re e nudo, La fenice, I cavalli) ter Schaferjevo Egiptah for moon-light. Drugi del je posvečen ljudski pesmi jugoslovanskih narodov. Slišali bomo Simičevo Pošla motna na voda, Vremšakovo Pastirsko, Mo-kranjčev VII Rukovet, Mirkovo Dekle, to mi povej. Venček makedon skih ljudskih S. Gajdova, Uroša Kreka Skrinja urehova, ki bo tokrat prvič izvajana, Mirka Slosarja primorsko ljudsko iz Čičarije «Ive», ki bo tudi na jutrišnjem koncertu zagledala beli dan in za zaključek bo pevski zbor Obala zapel še Mokranjčeve Primorske nap-jeve. Torej bogat in zanimiv spored, ki bo prav gotovo vsestransko zadovoljil koncertno občinstvo, še posebej pa ljubitelje zborovske pesmi. dg V Saležu spet plesna zabava Po dveletni prekinitvi iz tehničnih razlogov bosta KD Rdeča zvezda in ŠK Kras letos ponovno organizirala plesno zabavo v Saležu na velikonočni ponedeljek. To je stara ljudska tradicija, ki sta jo društvi obnovili pred nekaj leti. Poleg zabave pa bo poskrbljeno tudi za kulturni program. V ZVCZ! S PRUA VAMI UMA ČLANI KZ NAJ NE NASEDAJO VABILOM DRUGIH ORGANIZACIJ Kmečka zveza obvešča vse uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (Utenti di motori e macchine agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz leta 1981 ter da lahko zaprosijo za prejem goriva za leto 1982 najkasneje do 30. junija. S tem v zvezi pa Kmečka zveza opozarja vse svoje člane, naj omenjene prijave izpolnjujejo le v njenih uradih, ali pa na pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo v Ul. Milano 19. Kot poroča tajništvo KZ, je naša sindikalna in strokovna organizacija izvedela, da nekateri njeni člani nasedajo vabilom, ki jih pošilja neka druga organizacija misleč, da ta vabila pošilja kaka javna ustanova in se zato za izpolnjevanje teh prijav obračajo na to organizacijo. Žal pa se to ne dogaja samo sedaj v zvezi s prijavami UMA, ampak tudi ob drugih priložnostih. Nadvse plodno in uspešno delovanje proseško - kontovelskih godbenikov ,{ «1P I Godbeno društvo Prosek .je na petkovem rednem občnem zboru potegnilo črto pod delovanjem v lanski sezoni, ki je bilo tako po šte- vilu nastopov kot tudi z vidika aktivnega vključevanja mladih v udejstvovanje društva nadvse plodno in uspešno. Ta slika je izšla iz H datrv Za učinkovit boj proti revščini je potrebno uskladiti storitve Skupna pobuda šentjakobskega ^jonskega sveta in Centra za men-tolno zdravje v Ul. della Guardia 0 bedi pri Sv. Jakobu .je imela v ^tok izreden uspeh. Da je problem «*oč in močno občuten, je pričala Prenatrpana dvorana, v kateri so Se- najprej za ogled dokumentarne ^daje o bedi pri Sv. Jakobu, ki ■10. je za tret.jo televizijsko mrežo Pripravil Piero Panizom, nato pa za razgibano razpravo, zbrali operaterji. člani številnih rajonskih sve-,°v. predstavniki političnih strank K1 sindikalnih organizaci.i ter tudi jani upravnega odbora KZE s Predsednikom Pangherjem na čelu. «Če kdo ni še videl te stvarno-jo je v dokumentarni oddaji ahko nazorno spoznal. Stanovanja Prež elektrike in vode, brez higien-akih prostorov, ljudje, mladi in os-preli, ki živijo v bedi, osamljeni, P°'ni, zapuščeni, v moralnem pro-Pa(iu. Stanovanjska stiska, izgoni, ®hiarginacija, brezposelnost.,, lahko ,1 še in še naštevali. Mi, ki de *Prno na teritoriju in ga zato dobro P°znamo, trdno hočemo, da se ta frainotna stvarnost spremeni, da tevne ustanove in uprave, ki so za P zadolžene, res poskrbijo za hu-mano življenje vseh prebivalcev,* dejal predsednik šentjakobskega veta Spaccini, ki je še opozoril na i^ave, s katerimi se rajonski sve-V zaradi neustrezne decentralizaciji rPora.jo srečevati in ki jim kr-®jo še tako dobro voljo. Kateri so najbolj pereči proble-r '■ Kaj storiti? Kje so glavne ovi-6 za učinkovite posege proti mazalni in moralni bedi, ki skoraj edtio izhaja iz prve? Na ta vpra-.a,}.ia so v razpravi, ki je trajala ^ kot dve uri, skušali dati odgo-?r tako operaterji kot politiki. Pr-’■ med katerimi so spregovorili Stalni in zdravstveni delavci pred-aem s psihiatričnega področja, so bozorilj na številna vprašanja, ki fe treba rešiti, ko se načrtuje j, _6 Posege v okviru zdravstvene re-EM u*6' Povsem so to pogledi na f °balne potrebe človeka, za kate-^ Se je do sedaj gradilo le preka-' *Mi že dolgo ne ločujemo bole-hskega znaka od njegovega vz.ro W> Ka’ P°maga, da damo ostare-fp .. zdravilo, proti revmatizmu* živi v hladnem in vlažnem sta I, Vanju, kaj pomaga bolniku psi-, armak, če živi ta oseba sama, _l®z upanja za bodočnost, brez iz- j.ada za zaposlitev, za ustrezno Snovanje? Strogo ločevanje med nravstvenim in socialnim ter po-fhjkanje koordinacije med raznimi storitvami, so glavna ovira pri suvanju tega perečega vpraša-jj0.* je deiala psihiatrinja Dej Giu-te- Ravnatelj psihiatričnih služb Rotelli pa je še opozoril, da je največja beda v bojazni pred stvarno stjo, bojazen, ki .jo nekatere sile v našem mestu zelo pogosto kažejo. Drugi govorniki so opozorili na vprašanje pomanjkanja stanovanj in degradacije poslopij, v katerih pa ljudje še vedno prebivajo, pred vsem pri Sv. Jakobu in v starem mestu. Komunisti so v tej zvezi opozorili na popolno imobilnost preteklih občinskih odborov, ki niso za problem urbanističnega načrtovanja ničesar storili. Predstavnika LpT v upravnem odboru KZE Era-rio in Spiazzi sta s svojima posegoma pokazala, kako naivno gledata na ta vprašanja. Prva .je predvsem poudarila potrebo po visoko kvalificiranih operaterjih, drugi pa .je naglasil, da ima Trst te probleme tudi zato, ker je dolga leta reševal potrebe tolikih istrskih be guncev. Zakaj ni koordinacije med raznimi socialnimi službami, kaj misli storiti s tem v zvezi vodstvo KZE: to so bila vprašanja, na katera naj bi odgovoril predsednik Pangher. Žal pa je bilo v njegovem posegu slišati le: »edino kar lahko storimo je, da gremo z ve čino počasi naprej in da skušamo pri tem kaj spremeniti*. Volitve so blizu, zato pa se je večer, v zasebni razpravi, nato končal z volilnimi predvidevanji: če Lista zmaga. bomo upravljali občino, pokrajino in KZE, takrat pa ne bo pro blemov koordinacije... V Križu j« umrla Francka Sedmak zelo tesne stike z domačimi in z našo slovensko stvarnostjo. O tem priča tudi dejstvo, da je bila pokojna med bivanjem v daljni Ženevi od vsega začetka naročena na Primorski dnevnik in na zbirko Jadranskega koledarja. Pokojna Francka, ki je dočakala 85 let starosti, se je rodila v znani kriški družini Sedmakovih in je že v otroških letih okusila trdo in grenko življenje delavske družine. Zaradi pomanjkanja zaposlitve se je v obdobju med dvema vojnama preselila v Ženevo, kjer je dolgo let živela z ljubljeno nečakinjo Dragico Tence. V rojstni kraj se je vrnila sredi sedemdesetih let in se do pred kratkim udeleževala vseh kulturnih in drugih prireditev v vasi, vaščani pa so jo cenili tudi zaradi odprtosti in dobrega srca. Draga Francka, naj ti bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. uročil predsednika Draga Ukmarja, tajnika Milana Čuka in kapelnika Slavka Lukše, ki so izčrpno razčlenili delo godbe v letu 1981. Društvo je nastopilo v prejšnjem letu kar 35-krat, poleg tega so se člani zbrali še_88-krat na vajah. Med- nastopi .je’ treba še posebej omeniti gostovanja v matični domovini. Društvo namreč vzdržuje stalne stike z nekaterimi godbenimi društvi iz Slovenije, postalo pa .je tudi član Zveze pihalnih orkestrov Slovenije. Predsednik in taj nik sta omenila tudi nekatere težave, s katerimi se .je moralo društvo spoprijeti (očitki, da nastopi doma niso brezplačni, polemika z domačim Kulturnim društvom), ki pa so bile uspešno prebrodene. Občni zbor so pozdravili predsednik SKD Prosek - Kontovel Alojz Kapun, predstavnik ZSKD Mirko Kapelj in predstavnik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, kapelnik novogoriške godbe Stojan Ri-stovski, ki .je tudi povabil prose-ško-kontovelske godbenike na revijo godb, ki bo julija v Novi Gorici. Ob sklepu občnega zbora so člani izvolili še tri mlade odbornike, ki bodo dopolnili devetčlanski društveni odbor. Društvo si namreč prizadeva, da bi čimveč mladih članov sodelovalo pri delovanju godbe. V odbor so bili tako izvoljeni Marino Ukmar, Miran Furlan in Bruno Verša. Po krajši razpra vi se .je občni zbor zaključil v prijetnem vzdušju ob kapljici vina. Tajništvo Kmečke zveze zato smatra za potrebno, da vsakdo, ki prejme take vrste vabilo, naj najprej preveri, kdo je to vabilo poslal, saj imamo pri nas eno slovensko kmečko strokovno in sindikalno organizacijo, to je Kmečko zvezo, ki nudi svojim članom vso pomoč. NA PROSEKU OB 9.30 Danes občni zbor združenja rejcev V sperimentalnem centru ERSA na Proseku bo danes redni občni zbor članov pokrajinskega združenja rejcev: na dnevnem redu je poročilo glavnega odboj a, odobri tev obračuna za leto 1981, odobritev proračuna za leto 1932, določitev vpisnine in članskih kvot ter razno. Občni zbor se bo začel ob 9.30. TRŽAŠKA POKRAJINA — Izredna komisija — RAZPIS NATEČAJA Prot. št. 27/177-82 Predmet: Zakup za dela za postavitev skalne obale v zaščito zidu -valoloma vzdolž pokrajinske ceste v Miljah. PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za poveritev zgoraj navedenih del v obliki zasebne licitacije (čl. 1 odstavek a) zakona) s predložitvijo tajnih pobud, v katerih naj bo naveden odstotek variacije na osnovnem znesku licitacije 120.000.000 lir. Interesenti lahko pošljejo svoje prošnje na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) do 12.00 ure dne, 26. aprila 1982.' PREDSEDNIK (dr. Doinenico Mazzurco) TRŽAŠKA POKRAJINA — Izredna komisija — RAZPIS NATEČAJA Prot. št. 5/177-82 Predmet: Zakup za izredna dela za vzdrževanje fasad in streh pokrajinskih zgradba v Ul. Donatello št. 5 in št. 7 PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2. 2. 73 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za poveritev zakupa za zgoraj navedena dela v obliki zasebne licitacije (čl. 1 odstavek zakona) s predložitvijo thjtuli ponudb, v katerih naj bo naveden odstotek variacije osnovnega zneska licitacije 117.879.200 lir. Interesenti laliko pošljejo svojo prošnjo na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) do 12. ure dne 26. a-prila 1982. PREDSEDNIK (dr. Doinenico Mazzurco) TRŽAŠKA POKRAJINA — Izredna komisija — RAZPIS NATEČAJA Prot. št. 27/203-82 Predmet: Dobava in postavitev ko vinskih varnostnih pregraj na pokrajinskih cestah PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2.2.1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za nakup zgoraj omenjenih del v obliki privatne licitacije (čl. 1 odstavek e) zakona) s predložitvijo tajnih ponudb z navedeno ceno. Interesenti lahko pošljejo svojo prošnjo na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) do 12. ure, dne 22. a-prila 1982. PREDSEDNIK (dr. Domenico Mazzurco) Gledališča VERDi Danes ob 16. uri (red D/D) druga predstava opere Stanislawa Mo- niuzska «Halka». * * • Danes ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani v organizaciji gledališča Verdi in ob sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost ter deželnega sedeža RAI koncert na katerem bosta nastopila dva glasbena ansambla in sicer «L’insie-me vocale* ter «Gruppo dtottoni*. Kino Ariston 16.00 «SOB». B. Edward. G. Andreus, W. Olden. Barvni film. Ritz 16.30 «11 paiamedico*. E. Mon-tesano, E. Fenech. Barvni film. Eden 16.30 «Eccezzziunale veramen-te». Grattaeielo 16.30—22.15 «Borotalco». E. Giorgi in Carlo Verdone. Fenice 17.00 «Casta e pura*. L. An-tonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.30—22.15 «Lacrime na-poletane*. Mario Merola. Cristallo 16.30 «La časa stregata*. Renato Pozzetto. Barvni film. Aurora 16.00 «Per favore non mor-dermi sul collo*. Barvni film. Moderno 16.00 «Taps — Squilli di ri-volta* Barvni film. Filodrammatico 15.00 «La porno av-ventura di Lorelai*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.00—21.00 «Tutti assieme appassionatamente*. Barvni film. Vittorio Venetu 15.15 «Stati di allu-cinazione*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 «Chiamami aquila». Barvni film. Radio 14.30 «Porno video*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.00 «The blues brothers*. John Belushi. Izleti KD Vesna priredi v nedeljo, 18. aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov. Tita). Cena izleta — vklju čena je vožnja in kosilo 21.000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20. do 21. ure v baru doma A. Sirk v Križu. Sekcija KP1 «J. Verginella* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj in od 8. do 17.8. izlet v SZ (Moskva. Leningrad in Kijev). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213, vpisujejo pa ob sobotah (18.—19.30) ter ob nedeljah (11.—12.) v kriškem Ljudskem domu. Razna obvestila VZPI - ANPI sekcija za Dolino, obvešča svoje člane, da bo sestanek jutri. 5. aprila, ob 20.30 na sedežu KD Valentin Vodnik. Ker je sestanek važen, so člani naprošeni, da se ga gotovo udeležijo. Uprava občine Dolina sporoča,da 10. aprila t.l. ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »eko noma*. Združenja staršev in raedrazredni sveti osnovnih šol «Karel Širok*. »Dragotin Kette* in »Josip Ribičič* vabijo jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na informativno srečanje o «GlobaIni zaščiti Slovencev v Italiji*. Govoril bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Vabimo starše, učno in neučno osebje naših šol in vrtcev, da se zaradi aktualnosti in važnosti vprašanja srečanja polnoštevilno u-deležijo. KD F. Prešeren Boljnnec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Karla Voduška plesni tečaj preložen na jesen. V mali dvorani ZSKD (Ul. Sv. Frančiška 20 - n. nadstr.) se bo vršil tečaj za šivanje, ki ga bo vodila Adriana Reggente. Prvo srečanje bo v sredo, 7. t.m., ob 20. uri. Vabljeni! • Posebna meddeželna delovna skupina, ki je bila ustanovljena v Rimu z namenom, da bi organizirala konferenco dežel o izseljenstvu (7. in 8. maja v Benetkah), je na e-nem zadnjih zasedanj sklenila, da bo eno od treh glavnih poročil na konferenci imela dežela Furlanija -Julijska krajina. ..................................................................................................................................... umni.....................m...,..,,,,,,......................................... V torek je v Križu veliko domačinov pospremilo k zadnjemu počitku Francko Sedmak, zavedno in napredno Križanko, ki je več kot štirideset let živela in delala v Švici, pri tem pa je vedno vzdrževala Danes, NEDELJA, 4. aprila CVETNA, IZIDOR Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19,36 — Dolžina dneva 12.56 — Luna vzide ob 15.12 in zatone ob 5.07. Jutri, PONEDELJEK, 5. aprila VINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,6 stopinje, najnižja 11, ob 18. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gabriele Fedele, Ester Bosich, Roberta Ferencich. UMRLI SO: 79-letni Vittorio A bran, 81-letna Giovanna Comparich vd. Missi, 63-letna Albina Starc vd. Iagodic, 68-letni Angelo Ljubic, 72-letni Paolo Ermacora, 80-letna Maria Mintrone vd. Lupo, 59-letna Ful-via Zanetti, 80-letna Francesca Pe-klar vd. Tenze. OKLICI: uradnik Roberto Nobile in študentka Antonella Ferraro, U-notipist Stelvio Štolfa in uradnica Mirella Sossich, elektromehanik Roberto Fabiani in uradnica Alessan-dra Degrassi, geometer Maurizio Fronda in lekernarica Cristina Palčič, finančnik Antino Russo in solnica Giuliana Pucci, uradnik Ful-vio Antonelli in šolnica Elsa De-muro, pristaniški delavec Tullio Ra-doslovich in prodajalka Giovanna Pasutto, šofer Omer Kepez in knji-govodinja Antonella Gaspa, uradnik Mauro Gratton in uradnica Maria Tagliapietra, delavec Alessandro Ferlatti in frizerka Rossana Spap- Včeraj - danes ZA VAŠO POROKO ... go, da bo pospeševal srečanja umetnikov in pomagal s tem vzbujati v njih sirnih nove iniciative, go-riškemu občinstvu pa nudil priložnost odkrivanja in preverjanja re zultatov v tako razširjenem in kul iurno povezanem prostoru. » * « Skupina se je predstavila s deli, se pravi v povprečni 5 na o-sebo. Gre, kol smo rekli, za umetnike, ki jih označuje že daljša u-ftvarjalna izkušnja, vendar so ne ju predstavili v izključno grafični Oovorici; v lej pa so nekateri pravzaprav šele začetniki. Najbolj zgovoren primer je Sergio Altieri, ki le znan izključno kot slikar, pa še ~ak, ki se je dobesedno utapljal f1 barvnem elementu na platnih večje razsežnosti. Njegova dela na tej razstavi zgovorno potrjujejo njegov Problem, kako zmanjšati prejšnje dimenzije in kako tudi barvnost predi v grafično «zakonitost». Isto bi J!®č aii manj veljalo za Ignazia Do-ltacha, ki s je v dosedanjem snovanju, prav tako kot Altieri, nanašal izključno na «slikarsko» pojmo-vano barvannst. Vse drugače pa je v grafičnem Pogledu s Francom Dugom: umet-je namreč nekdanjo risbo m °arvo spojil v svojsko grafično go-v°rico, v kateri sproščeno obravnava svojo tematiko. In spet je Gior-®*o Valvassori podoben Dvgu, tako da bi lahko delili te štiri Umu lanske umetnike v dve vzporedni dvojici, ki se spopadata z istimi li- kovnimi problemi. Pri vseh pa je vidna težnja približati se grafične mu izrazu, h kakršnemu je vzgojila «ljubljanska grafična šola* že vrsto doma in drugod priznanih slovenskih grafikov. Med temi so na razstavi prisotni trije, ki se odlikujejo po oblikovni grafični dorečenosti (ne glede na to, da ustvarjajo tudi v drugačnih tehnikah). Avtorji so se predstavili z lepo mapo: posamezni listi v njej vsebujejo po eno reprodukcijo in pa podrobne podatke o umetniku. Poleg besedila iz prejšnjih razstav pa je tej mapi priložen še list s predstavitvijo pričujoče razstave v Kulturnem domu. Besedilo sta napisala kritika Jožko Vetrih in Brane Kovič in je dvojezično. Vsekakor daje mapa še lepši poudarek razstavi, ki je skrbno in v vsakem pogledu smotrno postavljena, le škoda, da sta dva avtorja od skupine ločena mali dvorani. * # # Dva avtorja od skupine *Laboratorio 7», Dugo in Valvassori, sta pred kratkim razstavljala v Gradišču. Tamkajšnja turistična ustanova, ki upravlja Špacapanovo galerijo, kaže, da hoče kljub raznim težavam vztrajati na pred leti za četem načrtovanju ter prirejati samostojne razstave večje vsebine priznanim umetnikom naše dežele. Svojčas je ustanova prirejala take razstave v poletnem času. Lani pa se je odločila, da bo izkoristila tudi zimsko sezono in je priredila samostojne razstave štirim goriškim slikarjem, poleg dveh omenjenih še Pausigu in Gironcoliju. Šlo je za obširne, že antološke razstave, ki so z izčrpnim pregledom del utemeljile ustvarjalno osebnost posameznih avtorjev. Pri tem velja omeniti zanimiv predlog, ki ga je pokrajinski odbornik za kulturo Gino De Grassi iznesel ob otvoritvi Dugove razstave, da bi se namreč razstave prirejene v gradiščanski galeriji v palači Torriani prenašale tudi v Goriški muzej v palači Attems in narobe. De Grassijevemu predlogu velja pritrditi in je verjeti, da se bo tudi uresničil, saj je odbornik do sedaj zelo otipljivo pokazal, kako pojmuje kulturno problematiko in kako zavzeto je svoje pojmovanje do sedaj xpoustvaril». Njegov predlog bo nedvomno poživil in popestril likovno dejavnost in kulturno podobo v našem prostoru. MILKO RENER Vodnik po goriškem Travniku KONEC LETA 1920 SO FAŠISTI PRIČELI RAZGRAJATI TUDI V GORICI Takoj po ustanovitvi goriškega fašja so prenapeti pobalini vrgli nekaj bomb v dvorano «Savoia» in v Narodno tiskarno V kinodvorani je bil koncert zbora Pevskega in glasbenega društva in eksplozija je povzročila precej panike - V skladišču Narodne tiskarne so zgoreli tisoči izvodov Koledarja Goriške matice in Feiglove knjige «Bacili in baeilke» - Sodniki so trojici obtožencev dali zelo mile kazni Kot smo v našem listu že poročali je v Zbirki kulturnih in naravnih spomenikov Slovenije izšel, kot 111. zvezek, vodnik o Travniku in cerkvi sv. Ingacija v Gorici, ki pisala Goričanka prof. Verena Kor šič. Na naši sliki je naslovna platnica žepnega vodnika. V primerjavi s Trstom, Istro in Furlanijo ter mnogimi drugimi kraji v Italiji, se je fašjo v Gorici u-stanovil razmerama pozno. V raznih krajih države so že več časa fašisti napadali socialistične in delavske krožke, prihajalo je do spopadov na ulicah. Oblast jih sicer takrat uradno ni podpirala, a na fašiste so dobrohotno gledali mnogi državni in policijski funkcionarji ter oficirji vojske. Slednji so fa listom večkrat dobavljali tudi o-rožje. O fašistih so pohvalno pisali številni meščanski časopisi. V Vid mu je že sredi leta 1920 delovala fašistična stranka, ki je uživala odkrite simpatije konservativnega dnevnika «11 Giornale di Udine*, pri katerem je z uvodniki občasno sodeloval tudi pordenonski odvetnik Piero Pisenti, takrat sicer ne še fašist, kasnejši federal fašistične stranke in tudi prefekt velike Videm ske pokrajine, nam Slovencem znan kot mož, ki je v svojstvu prefekta izdal vrsto odlokov o prepovedi slovenščine in o preganjanju slovenskih društev in ljudi. Ko je Benito Mussolini prišel ob koncu septembra 1920 v Gorico, kjer je o trenutnem političnem položaju predaval v dvorani Unione Ginnastica Goriziana, ni bilo še v Gorici sekcije fašistične stranke, pa čeprav je bilo v našem mestu precej njenih somišlje nikov. Kmalu po prej omenjenem preda vanju je prišlo tudi v Gorici do u-stanovitve fašistične stranke. Zanjo so se ogreli nekateri meščanski sloji, bivši iredentisti, državni in policijski funkcionarji, ki so prišli v Gorico iz starih italijanskih pokrajin, oficirji kraljeve vojske in sku pina železničarjev, ki je prav tako prišla v Gorico iz starih pokrajin. Železničarji so bili pravzaprav tisti, ki so ustanavljali prve fašistične sekcije v slovenskih krajih, n.pr. v Nabrežini, na Opčinah, v Divači itd. Mnogi železničarji so se takrat v vsej državi opredelili za fašistično stranko najbrž ne iz političnil) marveč iz čisto oportunističnih razlogov. Po vojni je pričela državna uprava varčevati in iz službe so nameravali odpustiti 60.000 železničarjev. Ker je bilo vodstvo železnic v rokah nacionalistov in fašistov se je marsikdo med železničarji pridružil fašistični stranki, da bi si o-hranil delovno mesto. V naših kra jih so bili taki železničarji med ngj bolj zavzetimi poborniki fašistične raznarodovalne politike. V Gorici so bili 'znotraj fašistične stranke železničarji najbolj zagrizeni pristaši Mussolinija in v kasnejših letih, ko je dvakrat prišlo do sporov zno traj goriške fašistične stranke, so kratkomalo izključili iz nje domačine ter napravili v stranki red. Vsi italijanski iredentisti, ki so si pred vojno prizadevali, da bi pri šli naši kraji pod Italijo, niso bili na strani fašistov in njihovih za veznikov. Republikanci sp bili pred vojno med najbolj zavzetimi iredentisti. Po vojni pa so bili v Gorici med najbolj zagrizenimi nasprotniki fašistično - liberalne koalicije tako ob volitvah v parlament v maju 1921 kot ob občinskih volitvah v Gorici v januarju 1922. S fašisti ..........................................................m«.a JUNAŠTVU IN PRIZADEVNOSTI NAŠIH LJUDI NI BILO KRAJA Dan za dnem so dani tigrovske organizacije delali za rešitev izpod fašističnega jarma v Pred kratkim je umrl prizadevni trgovec Franc Rutar iz Žabč pri Tolminu ■ Ivan Leban je iz Gorice skrivaj pripeljal v Žabče Bidovčevo zaročenko, da bi zbežala čez mejo TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR nudi ugodne aranžmaje,. za vaše počitnice na morju, v hribin ®li samo krajši izlet ob koncu tedna. Agencija GOTOUR - Gorica Korzo Italia 205 — Tel. 33-019 Pred kratkim so pokopali Franca šel orožje in ga odnesel partizanom. Rutarja iz Žabč pri Tolminu, prizadevnega tigrovca, ki je bil med ljudmi na Tolminskem zelo priljubljen. V otroških letih je zgubil očeta, starejši brat Jakč je padel v prvi svetovni vojni. Pri kadrih in na raznih bojiščih je Franc kot mladoletnik hudo trpel lakoto pa tudi poniževalne odnose nemških oficirjev do Slovencev in sploh Jugoslovanov. Ob vrnitvi iz vojske leta 1918 ga je čakalo namesto toplega doma kup ruševin. Sledila so leta trpljenja, pomanjkanja, kajti italijanske fašistične oblasti, ki so bile sovražne do Slovencev, niso dajale, pač pa vzemale, preganjale in uničevale. Brat Ivan in sestra Pepca sta bila brezposelna, zato sta se izselila v Argentino, mi je večkrat z žalostjo govoril Franc. Čeprav ni bil organizator je sodeloval v revolucionarni organizaciji TIGR. Po usmrtitvi štirih bazoviških junakov je bila fašistom nevarna tudi Bidovčeva zaročenka. Ivan Leban jo je iz Gorice skrivaj pripeljal k Francu Rutarju v Žabče, ki jo je pospremil v Čadrg. Dalje čez mejo so jo vodili čadrški tigrovci. Vodja tajne celice v Žabčah Tone Leban, ki je hranil precejšnjo količino orožja, je to še pravočasno zakopal pod vežni prag. Kmalu po tem mu je policija do podrobnosti preiskala hišo. Trgali so deske iz podov nad kuhinjo, kjer je prej skrival orožje. Kljub neuspešni preiskavi so Lebana odpeljali v tržaške zapore. Franc, ki je vgdel, da je imel Tone v oskrbi precej orožja, ga je hotel izročiti partizanom. Dolgo je vztrajno iskal in razkopaval, da je končno le na Sploh ga je sodelovanje z OF sprav. Ijalo v stalno nevarnost. Neprestani napori so mu zrahljali zdravje, zato je šel poleti 1943 k živini v planino Lašco, da bi se v miru in pri manj napornem delu o-pomogel. Pastirji so skrivaj prodajali mleko, sir in skuto financarjem in karabinjerjem, ki so stražili u trdbe v planini Polog. Fašistom pa namerno niso ničesar prodali, zato so se maščevali. Prišlo je okrog sto fašistov v Lašco in aretirali so vseh sedem pastirjev: Fr. Rutarja, Žefa Lebana, And. Lebana in And. Sov-dat iz Žabe, Andreja Rutarja iz Za-taza, Andreja Lebana iz Dolj in I-vana Rutarja, Tončkovega iz Čadrga. Fašisti pa se s tem niso zadovoljili. Uničili so 80 hlebov sira in čeber skute. Kar niso mogli odnesti, so zmetali iz stanu po pobočju. Živina je tri dni ostala brez varuha in nihče je ni pomolzel. Zgubilo se je tudi nekaj koz. «Prej ti nisem tega povedal*, je rekel med pripovedovanjem. Iz Trsta so jih internirali v koncentracijsko taborišče Cairomonte-note pri Savoni. Po kapitulaciji I-talije so lager zastražili Nemci. Nekaj starih so izpustili domov. 13. 10. 1943 so 900 internirancev odpeljali v Mauthausen. Ob silno slabi hrani v lagerju pri suženjskem delu v kamnolomu, neznosnemu mrazu, krutem pretepanju na poti na delo, med delom in na povratku v bara ke je v kratkem času umrlo .>00 naših ljudi. «Zverinsko so nas mu čili in pobijali,* je s tresočim gla som in solzami v očeh pripovedoval Franc. «Od mraza je počila vodo- vodna cev. Gestapovec je pahnil interniranca, naj zamaši cev, česar pa ni zmogel. Gestapovec je skočil nanj in ga brcal s težkimi čevlji. Revež ni nikoli več vstal. Moj sosed iz Žabč se je med hojo baraki zapletal. Nemec ga je zgrabil, sosed se je upiral in prosil, naj ga pusti, toda surovina ga je porinila v sosednji prostor. Med odpiranjem vrat sem ga videl golega ležati na cementnem podu pri odprtih oknih, ko je vse zmrzovalo. Vso noč so ga polivali z ledeno vodo. Zjutraj je bil še živ. Od tam so mrtve pa tudi še žive metali skozi okna in vlačili v krematorij. Oslabel sem, da sem se le s težavo držal na nogah. Iz obupa sem si s kamnom razklal roko, da bi se rešil pekla v kamnolomu. Dali so me v bolniški oddelek, kjer so bila vsa ležišča onesnažena s človeškim blatom. Med čakanjem ko so mrtve in umirajoče odnašali v krematorij, so javili, 8. decembra 1943, da pojdemo domov. Prenehalo se je tudi nečloveško trpljenje v kamnolomu. Med čakanjem še 48 dni na odhod jih je še veliko pomrlo. V pralnici je bil kup 21 tovarišev, ki jih krematorij ni še požrl. Tudi med potovanjem so nekateri podlegli. Ponoči 26. 1. 1944 smo dospeli v Trst. Vrgli so nas iz vlaka in pomagal si je vsak, ka kor je pač mogel. Tehtal sem 40 kg, polovico moje normalne teže. Pomagala mi je močna volja, da sem sčasoma spet okreval. Saj so nekateri tudi po vrnitvi kmalu u-mrli*. To mi je Franc pripovedoval | ob svoji 80 letnici rojstva. I TONE RUTAR so se družili le liberalno nastroje ni predvojni iredentisti s podesta tam Giorgiom Boinbigem na čelu, ki so v porajajočem se fašizmu uvideli možnost, da stopijo na prste slovenskemu prebivalsvu. To je bilo kljub mnogim prisilnim odhodom čez novo mejo med Italijo in državo SHS, še vedno zelo številno in močno ter sodelovalo z demokratično nastrojenimi Italijani, s po-polari (katoličani), komunisti, socialisti in republikanci. Slovenska prisotnost se je čutila predvsem v pokrajinski upravi, ki ji je bil na čelu katoličan odvetnik Pettarin. Do ustanovitve goriškega fašja je prišlo v začetku novembra z veliko manifestacijo v Verdijevem gledališču. Kronisti pravijo, da je bilo na tem shodu 400 ljudi. Na shod je prišel tudi p<>dešta Bombig, pozdravil prisotne in imel ognjevit patrio-tičen govor. Kmalu po ustanovitvi fašja je prišlo v Gorici do bombnih atentatov na slovenske in italijanske demokratične ustanove in ljudi. 17. novembra 1920 je bil v Kinodvorani «Sa-voia* (dvorana, last Centralne posojilnice, v kateri je imel kinodvorano »Central* pred prvo vojno trgovec Josip Medved, je po vojni spremenila ime v «Cinema Savoia*) koncert slovenskega Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Društvo je prireditev objavilo z dvojezičnimi letaki in fašistom ni bila ta prireditev po volji. Trdili so, da gre za jugoslovansko iredentistično prireditev, še zlasti ker so bile na programu tudi Mokranjčeve srbske narodne pesmi. »Srbske narodne pesmi*, ki so se v italijanskem prevodu glasile »canzoni nazionali ser-be», so fašisti smatrali kot srbsko nacionalno oziroma državno himno in so dan pred koncertom zahtevali od odvetnika Karla Podgornika, ki je bil predsednik Pevskega in glasbenega društva, naj črta s programa srbsko narodno himno. Zaman so bila Podgornikova pojasnjevanja, da ne gre za himno, marveč za narodne pesmi. Fašistom pa ta pojasnila niso zadoščala in v mestu se je tistega dne govorilo, da se bo nekaj zgodilo. Fašisti so prestrašili tiste goriške Italijane, ki bi bili radi šli na koncert in tudi marsikatero slovensko družino. Kljub temu pa je bila dvorana nabito polna, vsi niso mogli vanjo, zato so koncert zbora poslušali kar v velikem preddverju dvorane. Med publiko so bili tudi številni italijanski vojaki in oficirji. V takratnih kronikah je napisano, da so nekateri oficirji šli v lože in da so jim naši ljudje odstopili sedeže. Fašistom pa vsa stvar ni prijala in pred koncertom je njih skupina prišla v dvorano, ugotovila da je v njej veliko ljudi in potem odšla. Koncert se je pričel, zbor je vodil Emil Komel. Navdušenje publike se je stopnjevalo od pesmi do pesmi, ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Sredi Beethovnove violinske sonate se je zaslišala močna detonacija stranskih vrat v Ulico Ginnastica. Eksplozija je dvignila vrata. Seveda je v nabito polni dvorani nastala panika, ljudje so pričeli be žati proti izhodom. Mnogo ljudi je padlo na tla, nekateri so bili pri tem poškodovani. K sreči ni bilo ranjenih od eksplozije. Vrsta ljudi je kar bežala domov, ne da bi šla v garderobo po plašče, marsikatera slovenska žena je med prerivanjem izgubila kak zlat predmet. Karabinjerji in vojaki, ki so pred dvorano prihiteli iz bližnje vojašnice na Trgu Battisti, so ljudem odsvetovali da bi šli na Trg Battisti, kajti pred vhodi v dvorano v Ulici .Ginnastica so bile še nekatere nerazstre-ljene bombe. Ko je publika zapustila dvorano je pevski zbor prikorakal na dvorišče pred vhodom vanjo in pričel prepevati »Hej Slovani!* in »Lepa na ša domovina*. Petju se je pridružila tudi publika, ki je vzklikala «živela Jugoslavija!* Najbolj jezni ljudje so hoteli odkorakati po korzu do Verdijevega gledališča in se maščevati. Le s težavo se je treznejšim voditeljem posrečilo preprečiti to akcijo. Na lice mesta so prihiteli novi „Pevslto In glasbeno društvo" v Gorici jCOJveERJ v sredo, dne 16. janija 1920 * dvorani ..Central«# posojilnice" Corso 6. 9erdt 32 tCINEMA SftTOlA), — vsroKsm 1 *) Fr. I!wjinii{ „0,1, sl«v««*a ***«»*»•, «**'**• <‘J ‘U- A; Schwab: ..Večer n* m irj« . motiti /lisi; J v -k» Ipavlt: Jnifl l»rli" ,* „ VMttmpHo B K V ", mm sbtv [[ S Slovjtsredne; M, Hab.tt: ■<) „Je p. 4»*t •>«•»» psi*«. "■> -*»«♦». vese« »rf*, £253152 T. J. Oartl: „OJ planlu*!", mtSan rbot. Pevovodja g. Emil Kom«l. Začetek ob 8. ari in pol zvečer. s~ Blagajna se odpre ob 8. uri. . .,v . . : MRteJi V Jož.m po ? Lfr, l pmstor po & Lir, IT, prostor {»totte«) pa 4 Uf ,d l*T TF.lKsu'. ”1 - Cronaca del (Nosčfe coprispont U processo Del fasdsti di Gorizia fltilUZIA 1 Mai*0 Jeri si f> »vullo ]U'W‘> L mrivntt <94 triurni« niiliUro il j>*i« ««k> rualr« i '*• !<: i 4i Jariuio ............................ Imnalo niti i Car« il ji*w«**o malto i m hU aoRitsaii lin Wa 8 m«« u jiuesfrgffi, v.-nii« rii.f iinta ni>!i« soguonti moljvii*««! tla part« deUo sl”J«o TlillHlial« Na ripurit.-niio ialittiio i panii tnlirnli- II poriortioo ntoVono «linri*litt iSimvis o !'«Hro 1« « Libri!n s oho oiitra«94 ti St.impano urila lipagnifi:« slava.-ntt,!:<:«• vna« oi.« fot ti p.irok’ ji Lasrlo tiarinifiuo tli ri>ml‘»l*tmei.t4u: si i Palvrnui ptirltoppo i« saden >■•> o ill-otd. :i, o rn« rin s! ilrvo rom■ nit? , |... 1 «.!;» > p-iVrdtipro iti Pilam p im utirite, metila ihsfido mp.rii, o t .td rt a in tor'ter ostat *, <[>u!e npr it t-i p*l. t ltl.it ' I,t :»tle ilifeo.i d'-U':tvv. Pa/trUi tre« la so i • anfl»vi«ji..i uril i d nierenlo J, *«!••.» d< I s«t> jaeeomiifctlnCo. It i pni L parol* rill>i'lr« a\ v. Flro« il ]>i;1 j« (ptnlelto modo corpetttta ni- lede..*. j Zmagoslavno Je 2. marca 1921 tržaški fašistični dnevnik «11 Popolo dl Trieste* poročal o procesu proti trem fašistom, obtoženim za bombni atentat na Narodno tiskarno, in seveda pohvalno pisal o skoro oprostilni razsodbi Adria Giganta, sina takratnega goriškega kvestarja. Po preiskavi je bila trojica fašistov prijavljena sodišču in proces je bil na goriškem sodisču 28. februarja 1921. Medtem ko je goriško slovensko in italijansko časopisje le malo poročalo o tem procesu in o razsodbi, se je o tem razpihnil fašistični dnevnik »D Popolo di Trieste*, poleg njega pa je o tem procesu veliko pisal tudi drug tržaški dnevnik «11 Piccolo della Sera*. Obtoženi so bili 22-letni kurjač Valentino Calligaris iz Šempetra ob Soči, 19-letni uradnik Adrio Giganta iz Gorice in 28-letni tehnični nadzornik Renato Manfredini iz Trsta. Calligaris in Gigante sta bila obtožena, da sta materialno povzročila atentat. Manfredini pa, da ju je spremljal in stražil, da bi ju kdo ne zasačil. Calligaris je bil tudi obtožen, da je skušal prepričati še druge fašiste, Giuseppa Derflesa, Maria Giaconija. Antonia Bressana in Aristida Fedona, da bi skupno pripravili atentat. Vse te, ki so bili znani kot najbolj zagrizem fašisti, je policija zaslišala. Junaško so povedali, da niso ničesar krivi, vso krivdo pa so zvrnili na Calligarisa, Ta je imel bombe že od 17. novembra, kar daje slutiti, da je sodeloval tistega dne na atentat na dvorano Central, kjer je bil slovenski koncert. Napad na »Narodno tiskarno* so si fašisti zamislih, ker sta se v tej tiskarni tiskala »Goriška straža* in »Liberta*. ki sta napadala fašiste in tudi zato, ker so direktorja tiskarne Lukežiča obtoževali, da je strgal s pročelja stavbe plakate z napisom »O Fiume o morte!* istega dne, ko so v Gorici razvili prapor goriške sekcije reških legionarjev. V preiskavi so fašisti seveda rekli, da so hoteli le dati Lukežiču lekcijo, niso pa hoteli povzročiti škode. Poleg bomb pa so uporabili dve steklenici s tremi litri bencina. Kako ne bi bilo torej škode? Na procesu, ki je trajal pet ur, so bili fašisti zelo potrti, čeprav so potrdili obtožnico. Najbolj segret je bil Calligaris, medtem ko sta se Gigante in Manfredini branila obtožb. Bolj segret je bil Calligansov branilec odvetnik Luzzatto, eden izmed takratnih voditeljev goriškega fašja in kasnejši udeleženec pohoda na Rim oktobra 1922, ki je rjovel proti Slovencem in tistim Italijanom, ki so bili po njegovem premalo pa-triotični. Branilec drugih dveh odvetnik Flego pa je skušal pomirjevalno vplivati na sodnike in zvrnil vso krivdo na Calligarisa. Obtoženci pa so imeli precejšnje zaveznike v sodnikih. Tožilec dr. Antonio Marinaz je v svojem govoru dejal, da so bili napadalci upravičeni v svojem dejanju, ker so se uprli »strupu nekaterih časopisov* in zahteval minimalne kazni. Sodnemu zboru je predsedoval dr. Bonne, v njem so bili še Trevisan, Vinci in Pascoli. Bili so precej prizanesljivi in so Calligarisu prisodili le štiri mesece zapora, Gigantu in Manfredini ju pa po dva meseca vsakemu. Vse pogojno, tako da so vsi prišli takoj na svobodo. Z bombami pa niso odnehali. Niti sodniku Bonneu niso prizanesli in dve leti kasneje so z njim surovo ravnali, ker ni bil na njih političnih pozicijah. Državna oblast je tudi na tak način odpirala vrata fašistom in jim omogočala prihod na oblast. Vse v imenu patriotizma. MARKO JVALTRITSCH nmiiiMiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiimiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiMHMiiMiimtmMiMiMMia Priprave za poimenovanje šole na Livadi po 0. Župančiču V začetku prihodnjega šolskega I te Škerjanc vd. Kerševani 30 tisoč leta, letos jeseni, bo svečanost po- lir, D.S. 30 tisoč lir, Hubert Močnik imenovanja slovenske šole v Ulici 120 tisoč lir, Mario Pahor 100 tisoč del Brolo na Livadi po pesniku Otonu Župančiču. Učitelji in starši so imenovali delovni odbor, ki skrbi za pripravo prireditve in za vse kar je s tem v zvezi. V teku je nabiralna akcija denarja za finansiranje celotne prireditve, v pripravi je tudi brošura, v kateri bodo objavljeni podatki o zgodovini slovenskega šolstva v Gorici, o sedanjem življenju na tej šoli, o pesniku O-tonu Župančiču in še o marsičem. O pripravah na to akcijo bomo v našem listu vestno poročali. Danes objavljamo nadaljnji seznam prispevkov v sklad za pripravo svečanosti. Na naše bralce apeliramo, da po svojih močeh čimveč prispevajo v ta namen. Prispevali so: Albina Bensa 10 tisoč lir, Nives Tomasini 10 tisoč lir. Stanko Koren 15 tisoč lir, Ana Gorjup 5 tisoč lir. Meri Kosič 100 tisoč lir, Andrej Kosič 100 tisoč lir, Boris Pintar 100 tisoč lir. Klorinda Paoletti 15 tisoč lir, Štefan Viatori 50 tisoč lir, Bojan Pregelj 10 tisoč lir, Anton Nanut 20 tisoč lir, Emil Povšič 30 tisoč lir, P.F. 10 tisoč lir, Julko čau-dek 20 tisoč lir, gostilna na Placuti 30 tisoč lir, Dario Bensa 10 tisoč lir, Livio Antonič 10 tisoč lir, Zdravko Klanjšček 20 tisoč lir, Lojzka Pelicon 10 tisoč lir, Selva Viktor 20 tisoč lir, Avtoodpad Zavadlav 10 tisoč lir, Vojko Lutman 5 tisoč lir, Irena Beltram 10 tisoč lir, gostilna «Dana* 15 tisoč lir. družina Elija čuk 10 tisoč lir. družina Brajnik Saksida 10 tisoč lir, trvdka Elija Čuk, namesto cvetja na grob Alber- lir, podjetje Bertolini 50 tisoč lir, Jože Vrtovec 50 tisoč lir, Dominik Vrtovec 50 tisoč lir, Goimpex 50 tisoč lir. Kerševani 30 tisoč lir, Dušan 1000 lir, Grafica Goriziana 30 Pripravljalni odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole na Livadi (Ulica del Brolo) po Otonu Župančiču, vabi bivše u-čcnce in učitelje slovenskih o-snovnih šol v Ulici della Croce ter njihove sorodnike, ki imajo v posesti fotografije, šolska spričevala, šolske zvezke In podobne dokumente, da jih posodijo šoli, ki jih bo uporabila na razstavi ob poimenovanju šole. Izročijo naj jih čimprej na tajništvu šole na Livadi (tel. 84824). tisoč lir, Sergio Lutman 10 tisoč Ur, Giss 20 tisoč Ur, Jordan SemoU 10 tisoč Ur, Alojz Pipan 10 tisoč Ur, podjetje Koren Societa Vetraria 10 tisoč Ur. Vinoagraria 10 tisoč lir, Lapanja 20 tisoč Ur, podjetje Mu-čič - Korečič 20 tisoč lir, trgovina 11 Bottone 5 tisoč lir, Tecnoprogres* 100 tisoč Ur, Valter Sošol 30 tisoč Ur, trgovina Hobby 10 tisoč Ur. Korečič 10 tisoč lir, Teknomec 50 tisoč Ur, trgovina Bauzon Edi m Aldo 50 tisoč Ur, Minimarket 10 tisoč Ur, trgovina šuUgoj 20 tisoč, Klanjšček Venceslav 10 tisoč lir, Edi Bratoš -Bertossi 5 tisoč Ur, Silvan Hvalič 5 tisoč lir. TRST drevored Čampi Eiisi vogal ul. d'A!viano s knva lnvazza 010 grandi auguri 500 g □ lir 5190 brandy fundador 70 cl lil 5320 * SST»3490 crackers pavesi v vrečki 760 g lir 1390 biancosarti 70 cl lir 3790 vina collinoro (soave val poli c el la bardolino) 75 cl lir 875 paradižnikova mezga sarella v steklenici 685 g lir 490 cocktail bar motta 840 g lir 2290 olivno olje europa 11 lir 2290 2 pločevinki sončničnega olja topazio (knr masa 1320 lir za pločevinko) vsaka 1 I lir 2640 tun brick v semenskem olju 170t ^ g %g riž scotti r.b. 950 g lir 990 testenine nidi d’oro buitoni 250 g m 600 koruzno olje oio II iir 1690 sveži «torteIlini» z mesom 1 kg lir 2480 dash veliki format 9 kg lir 16740 6 toaletnih mil camay konfekcija 600 g lir 1980 TEDEN PARMEZANA Nedelja, 4. aprila 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.55 Moč časa 13.00, 20.00 in 22.45 TV DNEVNIK 14.00 Nedeljsko popoldne 14.25 Športne novosti 15.00 Discoring 16.30 Film «La giovane recluta» 17.20 Športne zanimivosti 18.00 Nogometno prvenstvo Italije 20.40 «Jezus nazareški* — Film 22.05 Športna nedelja 22.50 Avtomobilizem — formula 1 Drugi kanal 11.30 Bis Tip - Bis Tap 12.30 Vrni se Mildred — film 13.00. 18.50, 19.50 in 23.15 TV DNEVNIK 2 13.30 Colombo — Moj dragi nečak 14.50 Blitz — šport, kviz, itd. 18.00 TV film — Igra 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 Osebnosti športnega dne 20.40 Kaj se pije nocoj? 21.40 Tragedija Guvane Tretji kanal 16.30 Športna oddaja 17.35 «.Canta che non ti passas 18.00 Ogenj v mestu 19.00, in 22.10 TV DNEVNIK 3 19.15 Deželni šport 20.40 Šport tri — kronike 12.40 Poti k uspehu 22.30 Nogometno prvenstvo — seria A JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55, 14.00, 17.00, 20.00 in 23.00 Poročila 11.05 Vroči veter — humor 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna glasba 16.10 Visok pritisk 17.05 Doba svvinga — film 18.45 Športna poročila 19.00 človek brez meja 19.30 Reportaža s tekme Sarajevo - Hajduk 20.22 TV in radio nocoj 20.24 Zrno do zrna 21.00 Nepokorjeno mesto, nad. 22.30 Športni oregled Koper 17.15 Visok pritisk 18.00 Umetnostno drsanje — Beograd‘ 19.30 Nogomet: Sarajevo - Hajduk 20.15 Stičišče 20.30 Potovanje v središče zemlje 22.00 Sedem dni 22.10 Glasbeni nokturno 22.50 Festival gorskih filmov Ponedeljek, 5. aprila 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Na knjižnem trgu 13.30, 17.00, 20 00, 23.40 TV DNEVNIK 14.00 Meucei — Toskanec proti monopolu Bell 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Vsi za enega 16.00 Happy Circus 17.05 Ne|>osredni prenos 18 20 Kulturna oddaja 18.50 Glasbena oddaja 20.40 Lord Jim — film 23.00 Srečanje s kinom 23.05 Kaj storiti proti mamutom Drugi kanal 12.30 Program o medicini 13.00, 17.45, 19.45 in 23.15 TV DNEVNIK 2 14.30 Zgodbe s Sicilije 15.25 Tečaj angleščine 17.50 Večerni šport 18.05 Muppet show 18.30 Zdravnik v Guyani — dok. 18.50 Mrzlo z dobrim priokusom 20.40 Mixer 22.25 Strah pred nepredvidenim 22.50 Kulturna cddaja Tretji kanal 16.25 Motokros 16.45 Nogomet serie A in B 19.30 Deželni šport 21.45 TV DNEVNIK 3 22.20 Ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.00,18.10, 20.30 Poročila 18.15 Mesta: London 19.00 Družbena samozaščita 19.45 Mladinski studio 20.24 IT/ in radio nocoj 21.00 Nedozorele maline — češka drama Koper t3.30 Odprta meja 18 40 Rezervirano za najmlajše 20.30 Anatomija neke ugrabitve — film 22.10 TV D - Danes 22.20 Marija — TV nadaljevanka 23.30 Baletni večer — TV D -Danes — Odprta meja TRST A 8.00, 13.00. 14.00 Poročila, 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orkestri: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.40 Šport in glasba. KOPER (Slovenski program) 8.00, 9.00, 15.00. 17.00 Poročila; 8.10 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.30 Naš čas; 9.10 Stoji, stoji lipi ca; 9.30 Zborovska glasba: 14.00 Sosednji kraji; 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper: 16.15 Sku pina Steely Dan; 16.30 Domača rock scena; 17.30 Primorska poje; 18.00 Na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Detajli; 10.00 Z nami je...; 10.30 Glasbeni kotiček; 10.45 Mozaik: 11.15 Zaplešimo valček; 11.32 Kirn; 12.00 Radijski in TV program; 12.10 Glasba po željah: 13.40 Pika na i; 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 Judv Cheeck; 15.30 Glasbeni trg; 16.30 Vrtiljak; 17.00 Najbolj priljubljena; 17.30 Crasb; 18.45 Glasbeni notes. RADIO 1 8.00, 13.00, 18.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in beseda; 0.58 Zeleni val; 8.50 Naša zemlja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 Zabavno glasbena oddaja; 12.30 Kviz iz studia; 14.00 Radio za vse; 17.30 Zeleni val; 19.25 Najdaljši dan; 20.00 Iris; 23.10 Telefonski poziv. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.40 Vedri zvoki; 9.07 Radijska igra; 10.05 še pomnite, tovariši!; 11.05 Reportaža; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 15.05 Humoreska; 15.25 Majhni ansambli; 15.40 Pihalne godbe; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Reportaža: 16.55 Listi iz notesa; 18.05 Operne melodije; 18.50 Radijska igra; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20.45 Glasbene razgledni ce; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna; 24.05 Lirični u-trinki; 24.10 Nočni koncert. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Gospodarska problematika; 8.45 Glasbene ski-ke; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka, Kulturni do- godki, Kako ti je ime?; 13.20 Beseda in pesem; 14.10 Za mlade filateliste; 14.30 Tagore: «Dom in svet»; 15.00 Glasbeni ping - pong; 17 10 Mi in glasba: 18.00 Računalnik v službi človeka; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.0(1. 7 30. 8.25, 15.00. 16.00. 17.00 Poročila: 7.1(1 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in filmski spored; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 'M.15 Kinospored; 15.10 Glasbene želje; 15 30 Pogovor o jezi ku; 15.4(1 Zapojmo pesom; 16.30 Glasba po željah; 17.30 V podaljšku: 17.55 Pregled novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 9.00 štiri četrtine; 10.15 Saksofonist Gilo Ventura; 10.32 Glasbeni intermezo; 10.45 Mozaik; 11.00 Cik Cak: 11.10 Življenje v šob; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika; 16.20 Glasbeni moment: 17.00 športne vesti; 18.00 Operetna glasba. RADIO 1 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio tudi mi 2. del; 1110 Tutti-frutti; 11.34 Rossini 5. del; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kara vana; 18.05 Koncert; 18.38 Šola in vzgoja; 19.30 Jazz; 21.00 Živimo v športu: 22.22 Autoradio, LJUBLJANA 7.30, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika 8 25 Iz naših sporedov: 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Aktualni problemi marksizma: 9.25 Ringara-ja; 9.40 Pesmica za mlade; 10.05 Glasbena matineja: 11.05 Rezer virano za...: 12 05 Ali (»znate 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji 13.10 Veliki orketri; 13.30 Kmetij ski nasveti: 13.40 Pihalne godbe 14.00 Iz naših krajev: 14.30 Pri poročajo vam...; 15.05 V gosteh pri zborih; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes; 17.00 Vrtiljak; 18 00 Studio ob 17.; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; založba mladinska knjiga Titova 3 — 61000 LJUBLJANA n i jo i.iifA':i rtfrlbfc.r ViS Starši, razveselite svoje otroke z dobrimi knjigami, obogatite jih z domišljijskim svetom pravljic in pripovedk! Slovenske, hrvaške, srbske in makedonske narodne pripovedke To je paket veselja za najlepše otroške dni V štirih knjigah, vloženih v poslikano kartonsko škatlo, so zajete najlepše pravljice in pripovedke štirih jugoslovanskih narodov. V vsaki knjigi je izčrpna spremna beseda, krasijo pa jo številne umetniške ilustracije. Svojega otroka boste razveselili z njegovimi nepozabnimi prijatelji, ki ga čakajo v teh knjigah pravljic in pripovedk. Obenem pa tudi veste, kako vsaka resnično dobra knjiga ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj, na njegovo otroško ustvarjalnost, ki mu je še kako potrebna pri učenju in pri igri. V svojem hitrem razvoju vsak otrok rabi duhovno hrano, ki mu jo ponuja prav takšna zbirka knjig, kot vam 'jo danes predstavljamo. Ce bo otrok rad bral, mu bo tudi v šoli šlo laže. Izkoristite izjemno priložnost in razveselite svojega otroka! Zbirka štirih knjig NARODNE PRIPOVEDKE stane 1.680,00 din SLOVENSKE NARODNE PRIPOVEDKE Kakor jo zapisal v spremni besedi k tem sedeminpetdesetim pripovedkam Milko Matičetov, so vse po vrsti preproste, sveže, ostre, skoraj grobe, večkrat pa duhovite, prožne kot gorski potok in lepe kot div|e rože. Slikovne priloge pa predstavljajo reprodukcije vrste znanih narodopisnih slik Maksima Gasparija. HRVAŠKE NARODNE PRIPOVEDKE V drugi knjigi je zbranih 69 hrvaških narodnih pripovedk v prevodu Cvetka Zagorskega in z Ilustracijami Maričke Koren. Tako spoznamo ljudske pripovedi Iz različnih hrvaških pokrajin, kakor so jih pripovedovali in kasneje zapisovali v raz ličnih narečjih In podnarečjih. K SRBSKE NARODNE PRIPOVEDKE Knjiga prinaša kar 116 večinoma krajših besedil v prevodu Alojza Gradnika In Severina šalija. Med izbranimi pripovedkami je dobra polovica besedil, ki jih je bil zapisal in obdelal že največji mojster Vuk Kara-džič, neka; jih je iz Vrčevičeve zapuščine, ostale pa so prispevali drugi zapisovalci, ki so tudi ohranili njihovo prvobitno o-čarljivost. Kn|igo je ilustriral Kostjo Gatnik. MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE Izbor prinaša 76 ljudskih pripovedi v prevodu Maksa Robiča. Tudi makedonske pravl|ice so motivno bogate, lma|o svo|e |unake, podobe iz vsakdanjega življenja, imena narodov In ljudstev, s katerimi so priha|oll v stik Makedonci, in veliko krajevnih legend in izročil, v katerih nastopajo krajevni |una-ki. Kn|igo je ilustrirala Irena Majcen. založba mladinska knjiga |» v vi • I •• • Zbirko dobite tudi v /tZdSKl Ktl/igOMI - Ul. sv. Frančiška 20, TRST, ali pa jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 TEDENSKI SPORED JUG. TELEVIZIJE TOREK, 6. aprila LJUBLJANA 10.00, 11.05 TV v šoli; 11.05 Poročila; 16.40 Šolska televizija; 18.15 Poročila; 17.20 Slovenske ljudske pravljice; 18.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 19.00 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.45 Čas, ki živi; 20.15 Risanka; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Aktualno; 21.45 Pastirji iz Tušetije, nadaljevanka; 22.45 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.05 Kino-notes; 18.40 Rezervirano za naj-niiajše; 19.05 TV šola; 19.30 Ta leta, ti dnevi - dok. oddaja; 20.15 TV D - Stičišče - Dve minuti; 20.30 Celovečerni film; 22.00 TV D -Danes; 22.10 Film - ponovitev - ob koncu TV D danes - Odprta meja. SREDA, 7. aprila LJUBLJANA 10.00, 11.05 TV v šob; 11.00 Poročila; 18.45 Poročila: 18.50 Ciciban, dober dan; 19.00 Družina Smola1 19.30 Obzornik; 19.45 Državi.« Ansambel gruzinske folklore; 20.10 Risanka; 20.20 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna - Sedem januarskih dni; 23.05 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TV D -Vesti; 18.05 Ta leta, ti dnevni; 18.45 Rezervirano za najmlajše; 19.10 TV šola; 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke; 20.15 TV D -Stičišče - Dve minuti; 20.30 Inšpektor Blney - TV film; 21.15 Visok pritisk; 22.00 TV D danes; 22.10 Športna sreda - Odprta meja. ČETRTEK, 8. aprila LJUBLJANA 9.55, 11.05, 16.40 TV v šoli; 11.00 Poročila; 18.15 Poročila; 18.20 ZBIS; 18.35 Mi smo mali muzikanti; 19.00 Mozaik kratkega filma; 19.30 Obzornik; 19.45 Po sledeh napredka; 20.15 Risanka; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.C0 Glasbeni četrtek; 22.35 ITD, dok. oddaja; 22.50 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TV D -Vesti; 18.05 Narodna glasba; 18.40 Rezervirano za najmlajšr; 19.05 TV šola; 19.40 Eurogol; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče - Dve minuti; 20.30 Maščevanje Apašev; 21.50 TV D - Danes; 22.00 Kdo pozna umetnost - TV D danes -Odprta meja. PETEK, 9. aprila LJUBLJANA 9.50, 11.05 TV v šoli; 11.00 Poročila: 18.25 Poročila; 18.30 Kaj je novega na podstrešju; 19.00 Slovenski pihalni orkestri; 19.30 Obzornik; 19.45 Kidričevi nagrajenci; 20.15 Risanka; 20.24 TV' in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 SKAG - ameriška nadaljevank«; 21.55 'Ne prezrite: 22.10 Ti dnevi, ta leta; 22.55 Nočni kino -Dedinji; 24.45 Poročila. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TV D -Vesti; 18.05 Eurogol; 18.40 Rezervirano za najmlajše: 19.05 TV šola: 19.30 Aktualna tema: 20.00 Risanke: 20.15 TV D - Stičišče - Dve minuti; 20.30 Kako postaneš član orkestra - čelov, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Film - ponovitev ob koncu TV D Danes - Odprta meja. SOBOTA, 10. aprila LJUBIJANA 9.00 Poročila: 9.05 Ciciban, dober dan; 9.15 Mi smo mali muzikantje: 9.45 ZBIS: Zanke, uganke; 10.00 Kaj je novega na podstrešju; 10.30 Pisani svet; 11.00 Mesta: London: 1145 Po sledeh napredka: 12.15 Naša kra jevna skupnost; 13.10 Poročila; 15.55 Nogomet: Železničar - Vardar; 17.55 Poročila; 18.00 Prvenstvo Jugoslavije v košarki; 19.30 Naš kraj; 19.45 Muppet shovv; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.20 Cik-Cak; 20.24 TV in Radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik, 20.55 Vremenske razmere; 20.57 Propagandna oddaja; 21.00 TV križanka; 22.40 Propagandna oddaja; 22.48 Zrcalo tedna: 23.00 Klute - ameriški film; 24.50 Poročila. KOPER 16.00 Nogomet: Željezničar - Vardar; 17.55 TV - Vesti; 18.00 Jugoslovansko prvenstvo v košarki; 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke; 20.15 Colorado Charlie - film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Film -ponovitev - ob koncu TV D - Danes. Agraria MOČILNIK UL Udine 18 Tel. 418-878 ■ RASTLINE ■ SEMENA ■ GNOJILA ■ MOTORNE ŽAGE ■ ORODJE ZLATARNA URAMA «$vizzera» dl A. Sorace SEIKO DOXA nu&uM TRSI UL S. SPI Ri D ION E 12 Tel. 60-252 lorsfci ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. aprila 1982 košarka Četrtfinale «play-offs» Iskra Olimpija izgubila tudi v drugem srečanju Ljubljančani so včeraj doma zopet izgubili proti Crveni Mezdi ■ Jugoplastiki derbi ■ Tudi Cibona v polfinalu LJUBLJANA — Ljubljanska Iskra uljmpija je končala svojo pot v izgubili. Poleg Crvene zvezde se je že po rJJS tekmi neposredno uvrstila v Polfinale še Cibona, ki je tud: v Sarajevu brez težav premagala Bo-sno. prj gggpj SLa bila najboljša ru,e'ca Vučevič (18 točk) in Zrno I18L prj Ciboni pa Nakič (28) in Petrovič (19). V derbiju kola pa je v Splitu do-Jugoplastika povsem zasluže Premagala državne prvake Par l,zana. šolman (28) in Jerkov (26) bila najboljša v zmagovitem moštvu, pri gostih pa Dalipagič J*®), in Marič (19). Za določitev Polfinalista bo potrebno še tretje srečanje v Beogradu. m tretja tekma bo potrebna tudi ‘a Sibenko in Zadar. Sinočnje sre-Osnje v Šibeniku se je namreč kon-a>o v korist Šibenke kar po dveh PPbsljških. Dražen Petrovič (45) in jKroče (37) sta bila najboljša posa Vznika te tekme. , SINOČNJI IZIDI “ugoplastika Partizan 86:81 “Osna - Cibona 72:82 Iskra Olimpiia - C. zvezda 86:107 »ibenka - Zadar 123:119 . v Polfinale sta se že uvrstili Ci-Pooa in Crvena zvezda. V sredo pa oosta še tret>i srečanji četrtfinala, , sicer v Beogradu: Partizan iglast s'benka. (nb) avtomobilizem Cesaris v prvi vrsti . LONG BEACH — Na današnji av oniobilski dirki formule ena za VN j A bo v prvi vrsti startal italijanski pilot Andrea De Cesaris. ki ■®. s svojo alfa romeo na včerajš-Jih poskusnih vožnjah dosegel naj-®°ljki čas. , VRSTNI RED ,L vrsta: De Cesaris (It.) alfa ro-me° 1’27”31 - Lauda (Avs.) mcla-^n 1'27”43: 2. vrsta: Arnoux (Fr.) ren«ult 1’27”76 - Prost (Fr.) renault 1’27”97: 3. vrsta: Giacomelli alfa romeo 1’28”08 - Piquet LBraz.) brabham 1'28”27; 4. vrsta:' Villeneuve (Kan.) ferrari 1'28”47 — Rosberg (Fin.) williams 1’28"57; 5. vrsta: Pironi (Fr.) ferrari 1’28”58 — Jarier (Fr.) osella 1’28"70. KONJSKI ŠPORT Loterija v Agnanii Veliko ljudi .je včeraj pričakovalo razplet konjske dirke v Agnanu, ki je povezana z vsedržavno loterijo. Najbolj srečni, tisti, ki so kupili (ali kupil) pravo srečko, bo v žep stlačil kar 500 milijonov, ostale na grade pa niso nič manj skromne. Zato bo najbrž najbolj prav, da takoj sporočimo rezultat včeraišnje dirke. Zmagal .je konj Our Dream of Mite, drugi je bil Hetre Vert, tretji favorit Gator Bowl, četrti pa Ghenderd. NAMIZNI TENIS Krasove naraščajnice danes v Valdagnu V okviru meddeželnega dela državnega ekipnega namiznoteniškega prvenstva se bodo danes zjutraj ob 9. uri pomerile v Valdagnu nara-ščajniške ekipe Bočna, San Pan-crazia iz Verone in pa Kras, ki brani naslov prvaka naše dežele. Vsaka ekipa se bo srečala z o-stalima dvema in uvrstitev v državni finale si bosta zagotovili dve prvouvrščeni moštvi. Krasova trenerka Miličeva je odpeljala s seboj kar vse štiri razpoložljive na-raščajnice, in sicer Damijano Guštin, Ksenjo Marušič, Alenko Obad in Tanjo Ukmar, če bodo znala naša dekleta ponoviti dobre nastope z deželnega prvenstva, bi ne smela imeti večjih težav za uvrstitev v nadaljnje kolo. (B. S.) ODBOJKA SLOVENSKE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH ŽENSKA C-2 LIGA Sloga — Julia 3:0 (15:2, 15:3, 15:5) SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Ražem in Vidali. Slogašice so do tričetrturni igri odpravile Julio s čistim 3:0. Naše igralke so tokrat zelo malo grešile. Skozi vse tri sete so bile zbrane, dober je bil sprejem, v obrambi pa so vse igralke dobro «krile» igrišče, tako da je bila Julia dobesedno brez moči. Za prikazano odbojko zaslužijo naše igralke tokrat vso pohvalo, igra, ki so io tokrat izvajale pa daje dobro jamstvo za bodoče nastope. (Inka) Breg — Colloredo 3:1 (15:4, 12:15 15:6, 15:4) BREG: Olenik, Sancin, D. in K. Kocjančič, Stepančič, Žerjal, K. in S. Slavec, Martinelli. Šesterka Colloreda je bila tokrat zelo okrnjena, saj .je nastopila brez treh standardnih igralk, ki so bile miMiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnu,,,,,,,,,,,,,,,,,! RADIO Gostja Marinka lercun V jutrišnji oddaji «G!asbeni ping-pong», ki bo na sporedu od 15. do 17. ure na Radiu Trst A, bo poleg običajnih rubrik govor o splošnem razvoju športa na področju devin-sko-nabrežinske občine. Gostja oddaje bo prof. Marinka Terčon, odbornica za šport v tej občini. V ŽENSKI C-2 LIGI VSE TRI NAŠE EKIPE TOKRAT ZMAGALE Oba naša predstavnika v drugi ženski italijanski ligi pa sta zopet ostala praznih rok NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LICI Tekma v Firencah odločilnega pomena? V primeru zmage Juventusa bi bilo najbrž že vse odločeno Težko gostovanje Udineseja v Catanzaru - Zadnje upanje za Milan Današnje kolo v A ligi italijanskega nogometnega prvenstva bi znalo razčistiti dileme okrog novega državnega prvaka. Osrednja tekma je namreč Fiorentina - Juventus, ob zmagi Turinčanov pa bi znalo biti že vse odločeno. Zato se napetost pred današnjim spopadom stopnjuje, glavno toskansko mesto je v znamenju nogometa, tako da se najbrž tudi turisti, ki prihajajo «jesti» florentinsko kulturno hrano vprašujejo, kaj se dogaja v sicer malce flegmatičnih Firencah. Pa ne samo v Firencah, marveč po vsej Italiji z zanimanjem gledajo na «tekmo leta*. ko bo osrečila predvsem blagajnika Fiorentine. Kaže, da v postavah obeh enajsteric ne bo sprememb. pri Fiorentini bo namesto Galbiatija zaigral Cuccureddu, pri Juventusu pa bo še vedno odsoten Bettega. Prav tak dramatični boj pa se bije tudi na dnu lestvice. Za Milan bo verjetno tekma proti Romi v Veroni še zadnja priložnost, da se reši nui>miM»iwnM DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI Vse za šport in prosti čas ri; 11.00 v Trstu, Svevo: Gold Fassl Sloga; 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Petrarca: OMA - Sokol; 11-00 na Proseku: Kontovel -Nuova Pallavolo TS. NAMIZNI TENIS meddeželno prvenstvo 9 00 v Valdagnu: nastopa tudi Kas vEč ŠPORTA-VEČ ZDRAVJA ||TEN|S ® r i š č k i - Girandole 42/B izpada. Glede na formo Milančanov pa je le malo verjetno, da bi Milanu uspel podvig, tudi zato, ker igra Roma spet v odlični formi. Kar zadeva Udinese pa morajo Videmčani nujno iztržiti vsaj točko na gostovanju v Catanzaru. Igralci Udineseja so optimistično razpoloženi, saj igrajo na tujem zelo solidno, poleg tega pa bo spet nastopil Causio. DANAŠNJI SPORED Ascoli - Genoa; Catanzaro - Udinese; Cesejia - A vel lino; Como -Inter; Fiorentina - Juventus: Milan - Roma; Napoli - Bologna; Torino -Cagliari. B LIGA DANAŠNJI SPORED Brescia Sambenedettese; Ca vese - Perugia; Foggia - Perugia; La-zio - Pistoiese: Palermo - Verona; Piša - Cremonese; Reggiana - Ca-tania; Rimini - Varese; Sampdoria -Pescara; Spal - Lecce. DAN KS NEDELJA, 4. APRILA 1982 NOGOMET 1e 1. AMATERSKA LIGA 16.30 v Križu: Vesna - Lignano; 1e 2. AMATERSKA LIGA , ‘6.30 v Trstu, Ul. Flavia: Liber-Ws- Primorje; 16.30 v Dolini: Breg Cgs as; 16,30 v Bazovici: Zar'ia ’ .. 3. AMATERSKA LIGA j, *6.3o v Gorici: Azzurra - Juven-vla; 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje _,a,IT1egliano; 16.30 v Beglianu: Be-f,,ano - Mladost; 10.30 v Trstu. Čajanki: San Luigi For You - NARAŠČAJNIKI H 15 v Trstu ul. Flavia: San Lui-tor You Kras: 10.30 na Padri-lah: Gaja - Olimpia; 10.30 v Vid-u- Real - Primorje: ... NAJMLAJŠI ,10.15 v Trstu. Kampanele: Chiar-hTa ' Breg; 13 00 v Trstu. Karm "'■'e: Montebello - Zarja: 12.4o pL^Jpčinah: Opicina Supercaffe - „,n MLADINCI fina- V ZaKra>u: Nagrado - Juven- 1n„ ZAČETNIKI „‘"■00 v Dolini: Breg - Muegesa-’ 10.00 v Rr>nn '• K~as - CGS; KOŠARKA lBl MOŠKA C-l LIGA di'ai, v San Donaju: Canella - Ja „ , PROMOCIJSKA LIGA Mii- na Opčinah: Polet Inter 11.00 tu. Kontovelu: Konto-Seoglietto: ,. 1. MO*KA DIVIZIJA L00 v Trstu. «'• maj*: La Talij ' Bor: 11 00 v Trstu, Greta: Sa Kontovel; O PROPAGANDA 9(Vi v Skednju: Servolana - Bor: k. v Trstu. Vrdelska cesta: Li nas . Kontovel- KOTALKAN.IF .fOKRAJINSKO PRVENSTVO . D.oo v Trstll kotalkališče Jolly nastop,-, t1 -rti Pote*- ATLETIKA „ „ STRAMILANO ^•30 v Milanu • nas*ona tudi Adria ODBOJKA ... ŽENSKA D LIGA •*"30 v Dolini: Breg - Italcantie- Borg brez težav premagal Oslojo MONTE CARLO - Šved Bjorn Borg je preskočil tudi drugo zapreko v kvalifikacijah za nastop na mednarodnem turnirju v Motite Carlu. Brez vsakršnih težav .je pregazil Jugoslovana Marka Ostojo s 6:0, 6:0. Kot kaže že rezultat sam, sploh ni bilo igre, saj je bil Ostoja prešibak, da bi se lahko enakovredno kosal s Švedom, kateremu bo naslednji nasprotnik Peruanec Arraya. Čeprav je okrog nastopanja Bar-ga v kvalifikacijah veliko polemik, pa najbrž pridejo te tekme Švedu kar prav, da po petih mesecih odsotnosti s teniških igrišč utrdi svo- DANES V TRSTU IriAstina - Empoli Triestma bo danes popoldne i-grala pred domačim občinstvom proti Empoliju. Naloga Tržačanov ne bo lahka, saj se Empoli krčevito bori za vsako točko, ker mu preti izpad. Med pomembnejšimi novost mi gre zabeležiti dejstvo, da bo to krat na «Grezarju» debitiral mladi vratar Nardini, medtem ko bo di skvalificiranega Leonarduzzija zamenjal Zanini. DANAŠNJI SPORED Triestina - Empoli, For 11 - Fano, Atalanta - Modena, Piacenza - Monza, Trento - Padova, Vicenza -Parma, Mantova - Rhodense, Ales-sandria - S. Angelo, Sanremese -Treviso. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Lepa predstava včeraj na Reki Včeraj so odigrali dve tekmi rednega kola v prvi jugoslovanski ligi. Ostale tekme bodo na sporedu da nes. Na Reki je istoimenska enajsterica slavila nad Veležem. Tekma je bila vseskozi napeta in pri vlači a tako da so lahko uživali tudi gledalci ob TV zaslonih. Velež je že v 9’ prvega polčasa prešel v vodstvo z Bajevičem, nakar^ je z zvrhano mero sreče izenačil Fegic. V drugem polčasu je bil za Velež spet uspešen Vladič, za Rijeko pa Tomič in Desnica. V drugem vče rajšnjem srečanju pa je Radnički v Nišu premagal Vardar z 2:1. Danes oodo na sporedu ostale tekme. Olimpija bo gostilu sarajevski Željezničar in ima možnosti iztržiti obe točki, čeprav bo morala močno paziti na najboljšega strelca lige Bahtiča. DANAŠNJI SPORED Olimpija - Željezničar, Osijek -Dinamo, Partizan - Budučnost, Vojvodina - Beograd, Zagreb Crvena zvezda, Sara.jevo Hajduk. Te-teks Sloboda. TENIS Barazzutti izločen ZORICH — Italijana Corrado Barazzutti in Gianni Ocleppo sta odpadla iz nadaljnjega tekmovanja v Zurichu. Ocleppa je izločil Američan Gerulaitis s 6:1, 6:1, Barazzutti ja pa Jgjnoameričan Curren s 6:2, 7:6. poškodovane. I>epe priložnosti si tako Brežanke niso spustile iz rok. Začele so zelo dobro, vendar so že v drugem setu nopustile. tako da so nasprotnice povedle kar s 14:9. Domačinke so se tedaj začele bo riti za vsako žogo, vendar več kot 12 točk niso zbrale. Naslednja dva seta so Brežanke (z dobro igro v napadu) osvojile s precejšnjo lahkoto. Zlasti dolg je bil tretji niz, vendar ne zaradi bor benosti, ampak bolj zaradi mrtve igre enih in drugih. Velja omeniti požrtvovalni nastop Sancinove, o tekmi sami pa lahko še rečemo, da v glavnem ni bila posebno zanimiva. (MRS) Kontovel — AGI 3:0 (5, 6, 5) KONTOVEL: Ban, Černjava, Ma-riza in Nataša Daneu, Prašelj, Maver, Prašelj in Regent. SODNIKA: Giacomi in Burlini. Kontovelke so končale prvi del prvenstva z gladko zmago nad skromno šesterko AGI. Že iz izidov setov je razvidno, da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu, saj so bile vsaj za razred boljše od nasprotnic. Mnogo točk so si priborile kar s servisi, dobro pa so tudi igrale v obrambi in v napadu. (T. C.) ŽENSKA B LIGA Spinea — Sokol 3:1 (15:8, 8:15, 15:7, 15:8) SOKOL: V., L. in G. Legiša, Lozar, Mervič, Capolicchio, škerk in Pernarčič. Lahko takoj rečemo, da Spinea tokrat ni bila nepremagljiva, vendar so Nabrežinke kljub nasploh dopad ljivi igri v končnicah posameznih setov (razen v drugem) pokazale premalo odločnosti, da bi srečanje obrnile v svojo korist. Gotovo pa niso igrale podrejene vloge. To je še zlasti prišlo do izraza v drugem nizu, ko so povedle celo z 10:2 in niso dopustile nasprotnicam, da jih dohitijo. V naslednjem setu pa so Nabrežinke pri izenačenem rezultatu naenkrat popustile, ko je morala Merviceva zaradi rahle poškodbe (v naslednjem nizu je spet igrala) na klop. Njeno odsotnost so domačinke takoj izkoristile in povedle z 2:1. V zadnjih dveh nizih pa so Nabrežinke v glavnem ponovile igro iz prvega seta in poraz je bil neizbežen. Omeniti moramo, da sta ekipi pokazali slab sprejem. Prav pri sprejemu pa se je poznala odsotnost Kraljeve. (S.U.) Don Bosco Padova — Bor Intereuropa 3:1 (15:6, 15:1, 11:15, 15:4) BOR: Rauber, Fičur, Debenjak, Cergol, Tomšič, Vesna in Mirjam Klemše. •*?**. :'~V. Borovke so v Padovi favoriziranim domačinkam nepričakovano iztrgale set. Domača šesterka je sicer stalno imela pobudo v svojih rokah, tako da njega zmaga ni bila nikoli v dvomu, vendar so se naše igralke, v okviru svojih zmožnosti, požrtvovalno borile in tudi zasluženo osvojile tretji set. Vodile so sicer že s 13:1, vendar je domača šesterka, za katero je dragocen vsak set v boju za prestop v A-2 ligo, nadoknadila zamujemo in se približala Borovkam na 13:11, «pla-ve» pa so vendarle v končnici zmogle toliko moči, da so zbrale še dve točki. V vrstah naših igralk bi tokrat pohvalili predvsem Mirjam Klemše, ki se je požrtvovalno borila in dokazala, da se lahko razvije v dobro igralko. Ob njej je solidno igrala tudi Cergolova. (MIG) IZIDI 7. KOLA Putinati - CUS Padova 3:0, Spinea - Sokol 3:1, Don Bosco - Bor Intereuropa 3:1. LESTVICA Putinati Ferrara 12, CUS Padova in Don Bosco Padova 10, Spinea 8, Sokol 2, Bor Intereuropa 0. ŽENSKA D LIGA Bor — Solaris 3:1 (9:15, 15:5, 15:0, 15:0) BOR: Furlanič, Vodopivec. Jazbec, Ukmar, čač, Montanari, Tomšič in Kralj. Tekma se je pričela s polurno zamudo in končala dokaj nenavadno. Gostje so prišle v petih in ob poteku regularnega čakanja je končno le prišla še šesta igralka. V prvem setu je Solaris celo zmagal, v drugem, ko so borovke vodile z 11:5 se je igralka Solarisa Pirla poškodovala, da srečanja niso mogle več nadaljevati in zadnja dva niza izgubila z ničlo. Tako se pač zgodi, ko nastopa samo s šestimi igralkami. (G. F.) kUNDER 15» - MOŠKI Juventina GO — Scarpoteca 1:2 (15:6, 12:15, 9:15) JUVENTINA GORICA: Mučič L. Mučič H., Šuligoj, Bensa, Zava dlal I., Zavadlal H., Lutman, Paulin I.. Paulin H. TRENER: Aleksander Korva. ODBOJKA V MOŠKI D LIGI V slovenskem derbiju boljša Olympia Terpin Zaslukno je premagala šesterko Juventine Bele« Juventina Belca — Olympla Terpin 1:3 (15:13, 9:15, 5:15, 8:5) JUVENTINA BELCA: Igor Orel, David Mučič, Renzo Faganel, Rajko Petejan, Ivan Plesničar, Lucijan Černič, Mavricij Černič, Igor Jarc, Mervič in Igor Juren. OLYMPIA TERPIN: Mirko Špa capan, Štefan Cotič, Marko Cotič, Rinaldo, Terpin, Černič, Kuštrin. 01ympia Terpin je zasluženo premagala Juventino Belco s čistim izidom 3:1. Belo-rdeči so odigrali najslabšo tekmo v tem prvenstvu. O-lympijci so s Špacapanom na čelu pokazali lep napredek in popolnoma nadigrali belo-rdeče. Po današnji tekmi so ponovno na drugem mestu lestvice Juventina, 01ympia in Gold Fassel, tako da se nadaljnji prvenstveni boj obe la : ^ 9 i ^ f to* Jadranovci v okrnjeni postavi v San Dona jo formo. .............................................................................................•""“i"""............ res zanimiv. (I. Plesničar) MOŠKA C-1 LIGA Bor JIK Banka — Pallavolo Vittorio Venelo 0:3 (7:15, 4:15, 14:16) BOR JIK BANKA: Vel.jak, Neubauer, Zadnik, Kodrič. Pernarčič, Milocco in Batič. Odbojkarji Bora JIK Banke so se poslovili od domačih gledalcev s porazom in slabo, lahko bi rekli, z izredno medlo igro. Dobesedno porazna sta bila prva dva niza, saj naši fantje niso pokazal prav ničesar. To predvsem tisti, ki bi morali biti na igrišču prava gonilna moč. Nekoliko boljši igri smo bili priča šele v tretjem nizu. ko so domačini izenačili pri štirinaj-stici in potem izgubili na razliko. Po končani tekmi je igralec in trener Klavdij Veljak povedal naslednje: «Za nas se je prvenstvo končalo že pred pričetkom drugega dela,. tem ko smo si zagotovili obstanek v C-l ligi. Drugi del orvenstva igramo brez nobene motivacije in to predvsem starejši. Imamo pa tudi smolo, saj ne moremo nikoli nastopiti v najboljši postavi. Pred tednom se je poškodoval še Stančič in tako je zanj. žal, prvenstvo končano, Kodrič pa zadnji mesec sploh ni treniral. Manjkajo nam predvsem podajači, kar se pri naši igri najbolj pozna. Za ta, zad nji domači nastop pa ni opravičila, ker smo igrali res slabo.* (G. F.) IZIDI 9. KOLA Solaris Norcia - Scatolificio 4 S 3:0, Carpinetum - Pallavolo Volpa-to 3:2, Bor JIK Banka Vittorio Veneto 0:3. LESTVICA Confezioni Norcia .kvariš in Carpinetum Mestre 12: Pallavolo Vittorio Veneto 8; Scatolificio 4 S Videm in Volpato Castelfranco Veneto 8; Bor JIK Banka 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Pieris 3:2 (16:14, 10:15, 9:15, 15:9, 15:6) JUVENTINA: Mučič, Cej, Pahor. Klanjšček. Paulin, Bensa, Lutman, Šuligoj. Po dvanajstih zaporednih porazih so mladi juventinci le dosegli ta ko zaželeno zmago. Z njihovo igro moramo biti zadovoljni, sai so v četrtem in petem setu dobesedno nadigrali nasprotnika. Še zlasti so se izkazali Mučič, Cej in Vogrič. I. Plesničar Od vsega začetka je kazalo, da bodo h belo-rdeči* pospravili drugi par točk v tem prvenstvu, saj so z veliko lahkoto osvojili Drvih pet. Žal jim sreča ni bila nakloniena. Nerodno so zgubili drugi set in tudi tretji. Poudariti pa .je treba, da so naši fantje pokazali bolj organizirano in lepšo igro od nasprotnica (T Plesničar) KOTALKANJE Pok ajiuskii prvenstvo za začetnike Po prvem dnevu Kokorovec v vodstvu Po prvem dnevu pokrajinskega prvenstva za začetnike vodi med dečki Mitja Kokorovec (Polet). Prikazal je dobro izpeljane obvezne like in ima na začasni lestvici precejšen naskok. LESTVICA 1. Mitja Kokorovec, 2. Dano Te-desco, 3. Alessandro Roberti. Pri deklicah vodi po obveznih likih Rossella Crisman, sledita ji Loi-ra Morea in Antonella Minca. Dobro se je odrezala Federica Russo-lo (Polet), ki je trenutno na 9. me« stu. Druga Poletova zastopnica Tamara Operti je na 17. mestu. Danes se bo pokrajinsko prvenstvo nadaljevalo ob 15. uri z nastopom v prostem programu. Nastopili bodo tudi kotalkarski plesni pari. (Kosmač) MOTOCIKLIZEM Danes v Imoli dirka na 200 milj IMOLA — V Imoli je že vse nared za jutrišnjo motociklistično dirko na 200 milj. Številnim ljubiteljem tega športa in hitrosti nasploh se bodo predstavili ta čas najboljši dirkači, ki bodo pomerili svoje moči. Že včerajšnje poskusne vožnje so dokazale, da bo današnja predstava nadvse napeta. Glavna junaka sta bila Luc-chinelli na hondi in Novozelandec Crosby na yamahi, ki sta vzela trening presneto resno, tudi zato, da si za danes priborita najboljši izhodiščni položaj. Lucchinelli je postavil tudi nov rekord proge z 1'57” s poprečno hitrostjo 154,403 km na uro. Prejšnji rekord je bil tudi v lasti Lucchinellija. Skratka, že včerajšnje poskusne vožnje so pokazale, da bo današnji boj za najvišja uvrstitve neizprosen. Vrstni red poskusnih voženj 1. Lucchinelli (honda) 1‘57”51 2. Crosby (yamaha) 1'58”66 3. Uncini (suzuki) 1’59”14 4. Middleburg (suzuki) 1’59”18 5. Van Dulmen (suzuki) 2’00”07 Delovanje ZSŠDI Smučarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da bo nagrajevanje zamejskega prvaka v veleslalomu v posameznih kategorijah v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu. I OBVESTILA SD Poiei vabi člane in prijatelje društva, da se danes, 4., in jutri, 5. aprila, z začetkom ob 9. uri udeleže delovne akcije za ureditev prostorov okoli novega balona ob kotalkarski ploščadi na Piklcu. Toplo vabljeni! # * • TPK Sirena vabi vse člane, da se udeleži]* danes, 4. t.m., od 9. ure dalje de-Jovne akcije na terenu ob morju. # * • ŠK Kras, Rdeča zvezda, KD Kraški dom obveščajo, da je tekmovalni spomladanski pohod v naravo za »-troke iz vrtca in osnovne šole, Id bi moral hiti predvidoma na sporedu danes, 4. aprila, zaradi tehničnih razlogov, preložen na polnejši datum. KOŠARKA ZA PRESTOP V A-1 LIGO TRŽAČANI PRED PRVO VELIKO OVIRO Igrali bodo danes v Forliju - Goričani v «play-offs» tokrat doma Tržaški OECE in goriški San Be-nedetto bosta danes pred težko nalogo. Tržačani bodo namreč danes i-grali v Forliju prvo tekmo v borbi za prvenstvo v A l ligo. Proti moštvu Recoara pa bodo morali tržaški košarkarji res dati vse od sebe, da bi lahko močnega nasprotnika že danes premagali in si tako skušali že v drugem srečanju doma priboriti mesto v skupini najboljših. Pred zelo težko nalogo pa bodo danes tudi košarkarji goriškega San Benedetta, ki bodo igrali povratno srečanje osmine finala v «play-offs» proti Cagivi iz Varese ja. V prvi tekmi v sredo so namreč zasluženo zmagali igralci Cagive. danes pa imajo De Sistijevi varovanci možnost, da se oddolžijo za ta poraz in da tako v tretjem srečanju (zopet B. Kneipp 7 (1:2), Corbatti 18 (6:12) v Vareseju) poskusijo srečo za u- in Zobec 3 (1:6). San Benedetto Gorica - Cagiva Varese (izid prve tekme 63:74); Li-bertas Livorno - Sinudyne Bologna (75:89); Honky Fabriano - Acqua Fabia Rieti (82:80); Cidneo Brescia Latte Sole Bologna 80:70). Za uvrstitev v A-1 ligo Recoaro For 11 • OECE Trst. Sinoči v Benetkah: Carrera Latte Matese 89:80. Za obstanek v A 2 ligi V Pesaru: Stella Azzurra Rim-Sweda Vigevano. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Podvig borovcev Bor — Barcolana (29:39, 74:74) BOR: čok 6, R KneipD. Ražen 25 (9:10), Race 19 (3:4), Pegan 6. 84:83 vrstitev v nadaljnje kolo. DANAŠNJI SPORED «PLAYOFFS» (Osmina finala, povratne tekme) Borovcem je uspelo z velikim trudom premagati drugouvrščeno Barcolano. Tekma je bila vseskozi napeta in izenačena. V prvem delu tekme so bili gostje znatno boljši od domačinov in so šli na odmor z 10 točkami prednosti. V nadaljevanju so borovci igrali bolj zbrano in uspeli dohi teti nasprotnika. V zadnjih minutah igre smo bili priča res razburljivim akcijam. Sodnika sta nepre stano žvižgala in dosojevala oseb ne napake. Borovci so si v zadnjih dveh minutah priigrali prednost petih točk, nasprotniki pa so še enkrat nadoknadili in tako ie bil potreben podaljšek Med podaljškom so bili naši fan tje le prisebnejši od nasprotnikov, ki so igrali vse preveč živčno in tako tudi klonili. V Borovih vrstah je igral zelo dobro center Ražem, v drugem delu tekme se je izka zal še Race. Ob koncu se je košarkar Barco-lane Covi skrajno nešportno vedel, izgubil živce, se zjokal, imel ie histeričen napad, psoval prisotno publiko z nam dobro znano psovko »sciavo*. (Cancia) Jadranovi košarkarji bodo danes igrali zadnje srečanje regularnega dela prvenstva C 1 lige. Danes bodo namreč gostovali v San Dona, kjer bodo igrali ob 18.15 v športni dvorani, v Ulici Unitš dTtalia. Jadranovci (na sliki med tekmo z bocensko Fiammo) bodo tudi tokrat nastopili okrnjeni. Zopet bo namreč odsoten Robert Daneu, ki je še bolan. Ne glede na današnji izid. pa so si jadranovci že priborili mesto v «play-offs». KADETI Bor — Ferrovlario A 54:86 (24:26) BOR: Zaccaria, Premui 1 (1:3), De Carli, Vascotto, Komar, Tavčar, Semen 7 (3:5), Furlan 4, Devčič, Maver 42 (8:14). PM: 12:23 za Bor; PON: Maver (39 min.). Borovi kadeti so proti prvouvr-ščenemu Ferrovianu A doživeli neroden poraz. Vendar so se morali italijanski fantje, ki sestavljajo res popolno in izkušene ekipo, pošteno potruditi, da so odnesli obe točki. Borovci so namreč v prvem pol času igrali odlično, tako v napadu kbt v obrambi. V drugem polčasu pa nepričako SINOČI NA 5. REDNEM OBČNEM ZBORU TPK SIRENA V BAR KOVU AH Društveni uspehi na trdnih temeljih Poročila so potrdila stalni razvoj tega našega društva ■ Peticija za svetoivanski Narodni dom in brzojavka v Rim z zahtevo po globalni zaščiti Sinoči je bil v Barkovljah 5. redni občni zbor Tržaškega pomorskega kluba Sirena, udeležilo pa se ga je res veliko število članov, prijateljev društva in gostov. Po izvolitvi Livija Pertota za delovnega predsednika je predsednik Edi Filipčič podal strnjeno predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil glavnih postavk društvenega delovanja. Med najvidnejše mora mo vsekakor prišteti razširitev društvenega prostora na barkovljanski nasipini. ki ima zdaj kar lepo površino. Ko je naštel ostalo delovanje društva, zlasti tekmovalno in učno, je Filipčič poudaril pomen pri stopa vse naše skupnosti, torej tudi športnikov, k zahtevi po uveljavljanju naših narodnostnih pravic, katere nam prav v zadnjem času nacio- van preobrat sai so Raseniievi va- ' nalistični krogi na Tržaškem z raznimi javnimi akcijami odrekajo. Sledila so kratka poročila društve- rovanci nenadoma popustili in tako tekmo izgubili. Vsekakor velja po- udariti, da so borovci nasploh dobro Igrali še zlasti pa se je izkazal Henrik Maver. (Max) nega gospodarja Iva Gherlanija, športnega direktorja Bruna Bogat-ca in blagajnika Mita Pertota, iz katerih je bilo jasno razvidno, da deluje ta naša športna organizacija na nadvse trdnih temeljih, ki že rojevajo vidne sadove, tako v notranjem delovanju društva samega, kot tudi v njegovi športno - vzgojni in tekmovalni politiki. Delo odbornikov v minuli poslovni dobi je pohvalil v svojem poročilu tudi član nadzornega odbora Anton Pertot. Sledilo je nagrajevanje tistih članov Sirene, ki so se s svojimi tekmovalnimi uspehi proslavili v lan ski sezoni. Nagrade so prejeli: David Poljšak. Peter Sterni. Aleksander Pan jek. Tatjana Pertot, Andrej Ferfolja, Igor Civardi. Karlo Fer-folja, Peter Furlan. Aram Vodopivec. Pavel Panjek, Maksi Ferfolja. Martina Gherlani, Davorin Starc, Robert Mozetič, Aleksander Starc, Ariana Bogateč in Kristjan šiško-vič, posebno priznanje pa je prejel Lorenzo Bogateč. Občnemu zboru so prinesli po- zdrave Niko Kosmina za Čupo. Bojan Pavletič za Športno šolo Trst in Bor, Matija Gorjan za izolsko Burjo in ostale slovenske obalne pomorske klube. dr. Miran Dolhar za ZSŠDI in Ervin Gombač za SPDT. Na občnem zboru so prisotni v velikem številu podpisali tudi peticijo za vrnitev svetoivanskega Narodnega doma. poleg tega pa so soglasno sklenili poslati senatni komisiji za ustavna vprašanja v Rimu brzojavko z zahtevo po uzakonjenju globalne zaščite Slovencev v Italiji, katero priobčujemo na drugem mestu. Občni zbor so zaključili z izredno lepimi diapozitivi Sandija Pertota o društvenem delovanju, in s prigrizkom, ki je združil prisotne v prijetnem in sproščenem pomenku, beseda pa je skoraj v celoti tekla v znamenju priznanj odbornikom Sirene za njihovo delo. ki je bilo vse prej kot pa majhno in skromno. Bojan Pavletič Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 78 48 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Noročnina Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizaciie in podietjo mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 8 Za SFRJ Žiro račun S0101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljona Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 min) 32.400 lir1. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanjje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 4. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj«| in tisk« I IZTT I Trst član Italijanska 2vaz« časopisnih založnikov F It G Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl I.adi Kocjan-Dolina št. 147 Toči belo in črno vino. TA TELEFONSKA številka in tvoja dobra volja ti nudita priložnost zaslužiti 80(1.000 lir, če imaš med tednom in ob sobotah vsaj dve uri prostega časa. Nudimo tudi stalno zaposlitev — mesečna piača 7.50.000 lir in vpis v ENASARCO. Pogoji: starost od 23 do 43 let in lasten avtomobil. Tel. 040/200181 v uradnih urah. KMEČKA POSESTVA GKU-TMNA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatjm odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v R tipi (ua Širadalti) občina Sovod-rije. Prodaja zasebnikom in tr govcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobo tali in nedeljah od 1(1 do 12. ure, ali po telefonu štev. (0481) 391-063. PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/200915. PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.UOO km v odličnem stanju. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. (0481) 882 010. OSMICO je odprl Karlo Pegan Zgonik št. 58. Toči belo in črno vino. PRODAM vespo 50 special v odličnem stanju. Telefon 040 299245. PRODAJALCA iščemo za takojšnjo zaposlitev. Telefonirati v torek na št. 040 65383. ŽENSKA s srednjo izobrazbo in večletno prakso v trgovini išče zaposlitev kot pr odajalka po možnosti rta Opčinah ali bližnji okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 040/213643. KROJAČN1CA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Koširta. Drevored D'An-nunzio 11 (stavba kina Capitol). IŠČEMO kuharico - kuharja za družino v Nemčiji. Odlični pogoji. Pi sati: Sulli - Nabrežina kamnolomi 24 'a Trst. PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 MM« ORVISI bogata Izbira vsakovrstnih Igrač TRST — UL. PONCHIELLI 3 PELUCCERIA CERVO priporočena trgovina , za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 7fM» 3111 DRAGULJI c/" . . /s. (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 TV COLOR vam omogoča slediti .športnemu dogodka leta: sve- tovno nogometno prvenstvo v špa ni ji. 70 ur prenosov. 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAI. TV Ljubljana, TV Koper-. TV Švica in TV Montecar-lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134. telefon (040) 225471. POŠTENA, vestna kvalificirana natakarica s pasivnim znanjem angleščine se želi zaposliti v obmorskem turističnem kraju, najraje v privatnem lokalu zaradi izpopol nitve v tujih jezikih. Vešča je tudi vseh kuhinjskih del. Nastop službe je možen takoj m. po dogovoru. Ponudbe pošljite na: ADIT’ - DZS. 61000 Ljubljana, p.p. 171. OBRNITE SE NA ZDRUŽENJE AG1 Našli boste prave prijatelje in med njimi bodočega soproga. V ponedeljek, sredo, petek, 17.00 19.30, nedeljo 10.00 - 12.00: tel. 755895. PRODAM fiat 128 3P v odličnpm stanju. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040 - 228658. Gradbeno podjetje georn. IDLE TUL & C. S. n. C. GRADNJA IN OBNOVA HIŠ TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141 H sp’ PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo. Cesta NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehoda) (el. 200282 CASTEL Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal. Instalacije in naprave zo centralno gretje ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE TRST • Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 SREČKO OREL DEVINSCINA 6 - PROSEK Telefon 225-149 Sobne rastline Spomladi: velika izbira enoletnic Pravi trenutek za nakup!!! POHIŠTVO 4 ***** 3Cw3c FURLANI f RST ULICA MILANO 25 Telef. 62200 KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse .kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko ITT Schoub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 ARNIEL s.n.c. • OTROŠKA OBUTEV • ŽENSKO SPODNJE PERILO TRST — ULICA S. CATERINA 11 TEL. 631277 TRST — Ulica San Cilino 39 Telefon: (040) 54-390 Magazzini Američani Diner’s Club TRST — Ul. Machiavelli 13 - 15 Telefon 64-339 Nudimo vam bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije. Lahko zadovoljimo vsak okus. Naše cene so vsem pristopne. Mladini na razpolago vse zadnje modne novosti. KONFEKCIJA BOGATA IZBIRA ZAVES NE POZABITE OBISKATI NAS BOUTlQUE! ZENSKA OBLAČILA TATJANA SOTLAR CtISMA Ulica Kandler 3 - TRST Telef. 010/569638 Na novo odprta trgovina ženske konfekcije Vam svetuje in nudi modne kombinacije v pomladanskih tonih po zanimivih pogojih in po ugodnih cenah. DAJ Ml MOŽNOST, DA TE SPOZNAM IN NE BO Tl ŽAL ! KMALU NA SVIDENJE - TATJANA M N j menghi capecchi PRODAJA NA DEBELO MATERIALOV za gradbeno tehnologijo - zastopništva TRST - UL. BUONARROTI 14 TEL. 72 82 80 Keramika - sanitarije - priključki ključavništvo - moquette oprema za kopalnice - ogrevanje IZREDNO VSE PO PRODAJNI CENI NA DEBELO večletne OJ j državne zadolžnice odstotkov veljavnost 2 leti šestmesečni kupon AVTOAGEIMCIJA CLAUDIO Ul. Geppa 8 • Tel. 62640 TRST ZASTOPNIK SHODU@ Ključi v rokah dejanski donos 1Q 21 JL Oj mmd JL odstotka emisijska cena 99,40 za vsakih 100 lir nominale koriščenje 1. aprila 1982 PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 250 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. oproščeni vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev Javno vpisovanje po ceni lir 99,40 plus dozorele obresti in v obnovitev devetletnih zadolžnic 5,50/% in štiriletnih 12%, z zapadlostjo l. aprila 1982 • Pri obnovitvenih operacijah bo ob predložitvi zapadlih zadolžnic izplačan znesek 0,60 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominale • Operacije se vršijo pri zavodu Banca dltalia, prt kreditnih podjetjih in zavodih ter samo za obnovitev zadolžnic pri poštnih uradih • Nove zadolžnice, obresti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev in davka na dediščino • Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi v kateremkoli času pred njihovo zapadlostjo. do 9. aprila v podpis operacije za obnovitev se zaključijo 16. aprila