Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — 8. dne t. m. je nadvojvoda Frane Karol, oče Nje Veličanstva cesarja, umrl v 76. letu Bvoje starosti. Ljubeč inirno življenje se je po odstopa cesarja Ferdinanda odpovedal cesarskemu prestolu na korist Bvojega sina, sedaj vladajočega cesarja Franc Jožefa. Ranjki je bil velik dobrotnik posebno siromakom in je poleti najraje živel zunaj Dunaja v Isel-nu, kjer so ga gospoda in kmet svojega „očeta" imenovali.
—- Delegaciji ste pričeli svoje obravnave 9. dne t. m. in ž njimi se imajo rešiti velika vprašanja, ki segajo ne le v notranje zadeve, ampak tudi v v nanj o politiko Avstrije. V soboto je grof Andrassjr odborom Ogerske in Avstrijske delegacije razložil svoje postopanje o zadevab Rusko-turške vojske. Govoril je mož prav veliko, povedal pa vendar nič; v nobeni stvari ni odkril svojih namer, nič ni rekel o Bosni, Srbiji, Bulgariji, Dardanelih in o ničemur, kar se tiče rešitve Turških boaiatij. Vsaka deseta beseda je bila o Avstrijskih ^interesih", kateri pa so ti interesi, ni besedice črhnil. — 11. dne t. m. pa je vendar v bud~ getnem odboru Avstrijske delegacije rekel: Bosne zasesti ne misli vlada; pred kongresom ne bode mobilizacije. V pododboru Ogerske delegacije pa je Andrassv  razkladal Avstrijsko-ogerske interese,
kaj sme in kaj ne sme se zgoditi na Turškem. Al to, kar je v tej seji povedal, mora ostati še skrivno j Časniki le to poročajo, da je ve 1 i k v ti se k naredilo na pričujoče. — Strah pa obhaja vse lojalne Avstrijane o namerah Andrassyeve politike, če je res, kar daoes časniki pripovedujejo, da se vkljub sklenjenega miru Turčija na novo oborožuje in da misli svojo armada poslati — v Bosno. Ako se to zgodi, zgodi se to le z dovoljenjem Rusije. Rusija po sedanjem vedenji Avstrije jej ne zaupa nič, marveč v njem vidi vedno sovraštvo do Rusije, zato jej je ljubše, če Turčija zasede Bosno in Hercegovino, kakor Avstrija. Al kaj bode vsega tega nasledek? Bosna in Hercegovina ste Avstriji živo potrebni; če ju ne dobi po Ma-gjaraki politiki, zgubi Avstrija na novo veliko veljave svoje v koncertu Evropskem ! — Konferenca o Rusko-turskih zadevah se ima začeti zadnji dan t. m. v Be-rolinu ; vlada nemška je že razposlala drugim velikim vladam poziv v konferenco.
88
116
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Alešovee.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Preteklo je leto. Kaj je leto dai za človeka, kakor sem bil jaz, kateremu je za obilni posel vsak dan, vsak mesec prekratek! O Dolarju nisem nič izvedel, dasiravno mi je bil obljubil poslati mi, če bo mogoče, naznanilo brž, ko bo imel tiča v pesteh. Vendar se temu nisem čudil niti me ni vznemirjalo. Pot do Amerike je dolga, poštne zveze so bile takrat nezanesljive in nepopolne, tudi se je ravno tisto leto potopilo več ladij. Tedaj je bilo mogoče, skoro gotovo, da se je pismo, če mi je katero posla!, po poti zgubilo; mogoče tudi, da je on sam bil že na dnu morja. — Odkritosrčno rečeno — si tudi s to zadevo nisem preveč ubijal glave, ker so mi druge zamotane in sitne preiskave mučile možgane.
Preteklo je tedaj že leto, ko nekega dne — bilo je pozimi — sedim doma pri gorki peči zamaknjen v sodnijske akte, kar mi naznani strežaj (bil sem namreč neoženjen), da prasa neka mlada gosposka ženska pa meni.    To se mi zdi nekaj čudnega; brž položim pipo,
a katero sem bil svojo sobo zelo zakadil, na stran in bitim k vratim, skoz katera vstopi s pajčolanom dobro zagrnjena mlada, gosposka ženska, ki se nekoliko eramožljivo ogleduje po sobi. Jaz sem tudi v zadregi, zarad dima, ki se je po sobi valil, in iščem ravno besede, s katero bi nagovoril njo in zagovarjal sebe, kar ona naglo spregovori.
„Me več ne poznate? Jaz sem Kiparjeva Ema."
Ves osupnjen in raznenaden ji ponudim sedež, ona gre in sede, potem pa v eni sapi nadaljuje:
„Oh; odpustite mi, — sama ne vem prav, kaj storim — da vas nadlegujem — tako — tako — nespodobno."
Prizor spravi tudi mene še v večo zadrego, zato morem spustiti iz ust le besede:
„Res, prav iznenaden sem, da me doleti sreča —"
„Oh, o sreči ni govora. Mene je pripeljala k vam nesreča, strašna nesreča."
„Nesreča, gospica?   Kaka nesreča?"
„Ob, le premislite: Omožiti se moram, oče in mati me silita — in vi veste, da — ob, oh!"
Solze jej vstavijo besede. Za-me še veča zadrega, szato zastonj iščem besedi, da bi ji na to kaj odgovoril. V tem ona med glasnim ihtenjem razloži reč tako-le :
„OČe so prišli po tatvini Spitlerja v precejšnje zadrege. Zdaj jih od vseh strani dregajo upniki in jim žugajo s konkurzom. Oče si ne ved6 pomagati. V tej sili pride neki bogati, a jako ostudni človek z imenom Isak Morgenstern  — —"
,,Tisti jud, o katerem se govori, da njegovo bogastvo ni prišlo iz pravega in pravičnega vira?" — si upam jaz omeniti.
„Tisti, da! In premislite, ta ostudni človek prosi mojega očeta za mojo roko , ter jim ob enem ponudi, da stopi z njihovo kupčijo v španovijo z zneskom pol milijona goldinarjev. In — in — moj oče so mu drugi dan obljubili mene v zakon, meni pa ukazali, da moram odslej prijazna biti, prijazna temu ostudnemu Človeku — in  — in nazadnje še njegova žena.    Oh, oh!"
Zopet se ji vlijo solze, da omolkne. Razume se, da v tem slučaji je tudi meni zastala beseda. Komu ne bi!    Zato nimam druge besede ko kratko:
„Morda se bodo oče dali pregovoriti?"
„Prazna nada, vi jih še ne poznate. Ko sem jim rekla,vda ga nikakor ne maram, somi mrzlo odgovorili: Ne? Ce imaš kakega druzega, ki mi da v trgovstvo pol milijona, dobro, pripelji mi ga, meni bo vsak prav. Drugače me pa ne nadleguj, kajti vedi, jaz zahtevam od svojega otroka strogo pokorščino in ti me boš ubogala, premalo te bo."
,.Po tem takem ni druge rešitve za vas" — govorim jaz zabuhlo — „ko če bi se vrnil Dolar."
Mokro-svitle njene oči se obrnejo vame, kakor da bi bile zagledale rešilno zvezdo in trepečega, a naglega glasa praša:
„Je-li že kako poročilo o njem tu?"
„Dozdaj še ne, al pričakujem ga, priti utegne vsaki dan."
,,Da, da, to je pač nezanesljiva tolažba. Ne bo ga več, kajti če bi še živel, gotovo bi bilo prišlo že kako naznanilo o njem".
Jaz jo še dalje tolažim, kolikor vem in znam, da-siravno sam skoro komaj verjamem svojim besedam. Svetujem ji tudi, naj odlaša poroko kar uajdalje more, kar mi tudi obljubi, potem odide.
Ne bom popisoval vtisa tega prizora na me. Na svetu se vse doživi, tudi sem bil že večkrat priča arce trgajočih dogodeb. Da je kdo prisiljen, odpovedati se temu,   kar   ljubi,   in   združiti   se   z onim,   kar
117
črti,   kar se mu studi,   moj Bog,   kolikokrat je to že bilo, je in bo!
S tem pa nikakor nočem reči, da nisem imel usmiljenja z nesreČnico, katere obupnost se mi je prav iz srca ji prihajajoča zdela. Se milejše se mi je pa storilo, ko sem se spomnil blazega mladenča, ki je bil za-njo vse zastavil! Kaj, če bi se vrnil z Kiparjevim denarjem in vjetim hudodelnikom, a našel tisto, kateri se je posvetil, v naročji druzega!
Dalje razvijanje teh tragičnih misel prepusteč k melanholiji nagnjenim bralcem preskočim dalje pol leta, med katerim nisem dobil o Dolarju nikakoršnega naznanila. Gospica Ema, katero sem parkrat na sprehajališči videl in ki je vselej, kedar me je vgledala, milo vprla v-me oči, kakor da bi pričakovala od pogleda mojega odrešenja, je vidno upadala in slednjič bila že skoro vela enako zgodnjim vijolicam, kedar jih pomladanski mraz osmodi. Mene so njene oči vselej do srca presunile, a kaj sem ji mogel pomagati! Že je bila po vsem mestu govorica razširjena, da je nevesta bogatega Morgensterna; čez teden dni imela je biti poroka, devica Ema! Ubogi Dolar, Če je še živ!" To je bilo vse, kar sem jaz mogel reči in storiti v tej zadevi. Da bi bil Dolar še živ, nad tem sem jel že sam močno dvomiti, ker le še par dni, pa ste pretekli odločeni dve leti. Kar je, je, zato si mislim vso to žalostno reč iz glave zbiti, ker čemu bi se sprehajal o praznih mislih, ki bi me le pri delu ovirale! Proč, proč ž njimi! Vse to naj  bo izročeno dobrodejni pozabljenosti!
(Dalje prihodnjič.)
126
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Ale*šovec.
Iz globo čine morja.
(Dalje.)
S temi mislimi se vsedem — bilo je to ravno dan pred Emino poroko — da bi pričel neko na novo mi izročeno delo, kar potrka nekdo burno in močno na vrata in brž na to vstopi človek v popotni, zel6 obnošeni obleki ter moleč mi že naprej roko hiti proti meni. Jaz vstajam počasi in vprem vanj očf.
„Je-li, ne poznate me več", spregovori z močnim, jasnim glasom.    „Jaz sem   nekdanji praktikant Dolar".
„Dolar? A, zdaj vas spoznam. Res sem že mislil, da vas ne bo več nazaj."
„Dolga pot in zviti tič, za katerem sem moral dr-viti, kakor deček za metuljem."
„Po vaši dobri volji soditi —"
„Je-li, hahaha ! Vsak mi bo bral na obrazu, da ga imam, kaj ne?"
„Imate ga?" — prašam jaz skoro raz sebe. „Iq denar? kaj je s tem?"
„Vse, vse, imam razen par tisučakov, katere je bil lump zapravil."
„Skoro neverjetno! Jaz sam sem že obupal in žaloval za vami."
„Tu v tem paketu je popisano vse v obliki sodnij-fikih spisov, katere sem sestavil na poti, da vam in sod-
niji prihranim delo. Ta paket, zel6 obširen je, vam izročim. Zdaj pa, dovolite mi vprašanje, meni najvažnejše: kako je z Emo?"
Vprašanje to je brž rešeno. Ob kratkem povem strmečemu in bledemu mladenču, kar se je zgodilo, in da ima jutri biti poroka. Pri V3i žalostni dogodbi ga je vendar z neizrekljivo radostjo navdalo to, kar sem mu povedal o  Emi.
„0, saj sem jo poznal, poznal njeno do smrti mi vdano srce! Hvala Bogu, da nisem prišel prepozno! Ta hip hitim k trdosrčnemu očetu, mu izrcčim vkra-deni denar in ga opomnim na obljubo. Menite, gospod svetovalec, da mi bo odrekel svojo hčer?"
„Nikakor ne , tega sem prepričan. Jaz grem % vami k njemu.     Imate mar denar pri sebi?"
„ Vsega! Glejte tu!" Pokaže mi širok pas in nadaljuje: „V nakaznicah na tukajšnjo banko, za katere sem v Marseiilu zamenil amerikanski denar. Banki bo prišlo ali je že prišlo naznanilo o tem. Tedaj, če mi hočete skazati to ljubav, idite z mano. Najprej opraviva to, potem pride na vrsto ono."
Jaz se brž oblečem in grem ž njim. Spodej mi izroči vratar pismo, rekoč, da ga ravnokar je nekdo mu oddal za me. Vtaknem ga v žep, da bi ga kasneje bral, in grem s srečnim, a vendar nemirnim mladenčem , da bi prej bila pri Kiparju, vzameva vez in se peljeva* Stopivši z voza v hišo najdeva vse v najveČem neredu, strežaji letajo sem ter tje, vse vpije, drug druzega goni, sploh vse kaže,   da   se je nekaj nenavadnega pripetilo..
„Kaj se je zgodilo tu?" — vprašam nekoga, ki ravno po stopnicah dol prileti.
„MIade gospice nikjer ni, že od zjutraj ne" — odgovori v eni sapi in teče memo.
Dolar obledi in  me sili naprej z besedami:
„Idiva, gospod svetovalec, hitiva gori, da zveva,, kaj in kako."
On skoči, po dve stopnici jemaje, naprej, jaz za njim, a na vrhu stopnic naju vstavijo strežaji, rekočy da ni nikogar doma, ker sta se gospod in gospa ravna odpeljala — kam? tega ne ve nobeden povedati.
Mladeneč me pogleda, v njegovih očeh je nekajr kar se ne da popisati.
„Idiva, prijatelj, tu zdaj ne opraviva nič" — mu rečem in ga primem za roko. „Stopiva v kavarno tu nasproti, tam vidiva vsakega, ki gre v hišo. Tu stati nama ne gre."
Sprva se brani, rekoč, da hoče na vsak način zvedeti, kaj se je tu zgodilo; še le moje nujno prigovarjanje zmore, da gre z mano v kavarno , kjer sedeva tako, da so nama vrata Kiparjeve hiše pred očmi. V te on brž vpre svoje oči in zre vanje, kakor da bi ma ž njih imelo priti odrešenje. Na moje besede odgovarja le na kratko, tako, da spoznam, da ga le motim, ako ga ogovarjam. Zato vzamem v roko na mizi ležeč časnik, da bi kaj bral, kar mi pride na misel pismo, katero imam pri sebi.    Razvijem ga in berem sledeče:
„Gospod svetovalec! Vi veste mojo skrivnost. Jutri imam biti poročena s človekom, katerega zaničujem, ki mi je ostuden, na čegar strani bi mi bilo življenje ne-prenesljivo. K temu še misel in nada, da Dolar, kateremu sem obljubila zvestobo do smrti, še živi, da se bo vrnil   in   zvedel,   da   sem  žena  druzega  ter misliti
moral, da sem dano mu besedo zvestobe prelomila-------
tega si ne upam prenašati. Včeraj sem očetu to vse razodela ter jih s solzami v očeh na kolenih prosila, naj poroko odložč vsaj še za štirinajst dni; potem bo gotovo, da je Dolar mrtev, in jaz se tudi, neprelomivši prisege, vdam osedi, ki me bo tako v kratkih dneh spravila pod zemljo in zedinila z izvoljencem mojega srca.    Al oče so prav osorno mi rekli: Ne plakaj, ne^
127
umno, neubogljivo dete! Vzela mi boš tvojega sedanjega ženina, — če te prav tvoje abotno tarnanje brž drugi dan pod zemljo spravi, Če se prav med poroko mrtva zgrudiš na tla. Zavoljo neumnih muh svojega otroka ne bom trpel, da jutri po mestu razbobnajo , da sem prišel na kant. — To so bile očetove besede. Kjer neha očetovska, tam neha tudi otroška dolžnost, — to je bil sklep premišljevanja nocojšnje noči. Ta sklep naznanjam vam, ker mi je na tem ležeče, da me ne boste krivo sodili, ampak da me milujete, kajti, ko boste vi to brali, bo moje truplo že mrzlo na dnu vode. Jaz si drugače ne vem pomagati. Ce se vrne Dolar, pokažite mu pismo in recite mu, da jaz umrem srečna svesta si njegove ljubezni. Vam prisrčna hvala za vaše sočutje! Milujte —                                                Emo Kiparjevo.
(Dalje prikodojič.)