Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 Ur), za '/• leta 50 Ur, za '/< leta 25 Ur, mesečno 9 Ur. Te denska Izdaja letno 50 Ur. Plača ln toži se vLjublJanl. CONCESSION ARIO ESCLUSIVO per la pubblicitžk di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO EGONOM ICO ITAL1ANO-CHI ARI (Brescia). OVSKI LIST Časopis za trgovino. InduatrUo Številka 67. Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. 1/.KL.IUCNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia). ioHsiSa vsak torek izrvaia iu k Ljubljana, petek 2 Iz italijanskega gospodarstva S kraljevim dekretom se ukinjajo: Narodni svet korporacij, osrednji korporacijski odbor, korporacije, medministrski vzporejalni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene industrijskih in kmetijskih proizvodov ler medministrski odbor za avtarkijo. Hkrati se razveljavlja vrsta zakonov, ki se liceje gornjih odborov oz. ustanov. Novi dekret nadalje določa: Spravni poskusi v kolektivnih sporih pri delu, ki so jih opravljale korporacije v smislu čl. 13. zakona z dne 5. 2. 1934, se poverjajo spravnemu kolegiju, ki ga od časa do časa skliče minister za industrijo, tigovino in delo glede na značaj in predmet posameznih sporov. Sindikalna združenja pa lahko še sklepajo kolektivne gospodarske pogodbe za kolektivno ureditev odnosov med posameznimi poklicnimi kategorijami, Te pogodbe pa so obvezne za združenja in posamezne zastopnike kategorij, če se odobrijo s kraljevim dekretom po predložitvi ministrskemu svetu na predlog ministra za industrijo, trgovino in delo ter v sporazumu s pristojnimi ministri. Za sankcije v primeru neizpolnjevanja pogodb so veljavni zakoni za kolektivne pogodbe. Kolektivne gospodarske pogodbe, ki so jih korporacijski organi ob uveljavljenju tega dekreta že odobrili, se lahko objavijo z dekretom šefa vlade, prvega ministra državnega tajnika in na predlog ministra za industrijo, trgovino in delo ter v sporazumu z interesiranimi ministri. Pristojnost ukinjenega medministrskega odbora za avtarkijo preide glede industrijskih naprav na ministra za industrijo, trgovino in delo, Id rešuje vse prošnje za pooblastila v sporazumu s prizadetimi upravami. Letošnja italijanska vinska ledna bo dala po sedanjem stanju vinogradov 43 do 44 milijonov hi, za H do 9 milijonov lil več ko lani. Ker se obeta tako dobra letina, je izdala vlada vsem prefektom navodilo, da takoj prekličejo vse zapore vin. (Vladna navodila smo v celoti objavili v prejšnji številki.) Poravnajte naročnino! Bolgarske državne finance Iz ekspozeia finančnega ministra Božilova Ob predložitvi zakonskega načrta o izrednem državnem proračunu v višini 5.782 milijonov levov in posebnega stavbenega kredita dveh milijard levov je podal finančni minister Božilov pregled o bolgarski finančni politiki in bolgarskih drž. financah. Najprej je podal kratek pregled o razvoju bolgarskih financ. Leta 1938. je znašal bolgarski državni proračun približno 7 milijard levov in ta vsota se more smatrati kot podlaga za mirno dobo. Leta 1939. je naraslel proračun na 7.8, 1. 1949. na 8.4, 1. 1941. na 10.1, leta 1942. na 14.4 in 1. 1943. na 21.8 milijarde levov. Skupno z raznimi izrednimi izdatki pa je izdala Bolgarska od 1. 1938. do 1943. nad 103 milijarde levov. V mirni dobi bi znašali li izdatki le -12 milijard levov. Ti izdatki so se mogli kriti le z zvišanjem rednih dohodkov. Leta 1938. so| dali ineposredni davki 740 milijonov levov, v proračunu za 1. 1943. pa so predvideni na 4.9 milijarde. Enako so se dvignili tudi dohodki neposrednih davkov. V 1. 1938. so dali ti 1.5 milijarde, za leto 1943. j>a so preračunani na približno 10 milijard levov. Na la način se je posrečilo, da se je kril velik del izrednih izdatkov z rednimi dohodki. Postavitev posebnega proračuna je bila potrebna, ker v rednem proračunu določeni krediti niso zadostovali, zlasti ne za potrebe vojnega ministrstva. Kar se tiče dodatnega kredita 2 milijard levov za generalno direkcijo za javna dela, je dejal minister Božilov, da je bilo že od vsega početka jasno, da la vsota ne bo zadostovala. Verjetno pa ne bodo zadostovale niti dosedaj v ta namen dovoljene 4 milijarde levov, če bi se mogla stavbena delavnost zavleči do pozne jeseni. Ce so potrebni sedaj novi izdatki, pa bo na drugi strani vlada pazila, da doseže čim več prihrankov. Tako se bodo osebni in materialni izdatki čim bolj omejili. Nova uradniška mesta se bodo ustanovila samo v izjemnih primerih. Novi krediti se ne bodo krili z zvišanjem davkov, temveč s pričakovanimi večjimi donosi sedanjih davkov. Redni proračun je dal že za prvo polletje presežek 809 milijonov levov, h katerim je treba prišteti še 1300 milijonov levov, ki so se izdali za izdatke v drugem polletju. V drugem polletju se morejo pričakovati naslednji višji dohodki: 1 milijarda od prodaje državnih zemljišč, 2 inilijardi od prodaje državnih zakladnih listov, 1 milijarda od akcizov pri izvozu cigaret. (Minister je naglasil, da zaradi tega oskrba Bolgarske s cigaretami ne bo trpela.) Končno bodo dali monopoli za eno milijardo levov več dohodkov. Državna blagajna je izredno likvidna in ima država pri Bolgar ski narodni banki vedno dobro-imetje v višini 8 milijard levov. Minister Božilov je nato govoril o izdaji državnih zakladnih bonov, ki jih občinstvo ne pozdravlja posebno. Nikakor se ne namerava, da bi postali ti boni drugo plačilno sredstvo. Boni so poleg tega le kratek čas v obtoku in se hitro vračajo v Narodno banko. Polno je možnosti, da se boni uporabljajo kot plačilno sredstvo državnim uradom in ustanovam. Poleg tega Narodna banka v primeru potrebe zamenjuje bone za bankovce tudi še pred njih zapadlostjo. Od za 28 milijard levov izdanih bonov se je že vrnilo v blagajne Bolgarske narodne banke za 24 milijard levov. O zamenjavi bankovcev po 500 in 1000 levov, pri čemer je bilo treba oddati 40 odstotkov za zakladne bone, je dejal minister, da so s tem poslali neškodljivi v inozemstvo poslani paketi bankovcev. \ primeru njih repatriacije pa se bodo vpisali v dobro na blokirane konte in bodo do ukinitve deviznih omejitev zamrzli. Ta ukrep pa je naperjen tudi proti hrčkom v Bolgarski. Da bi se mogla s tem ukrepom zadeli tudi črna borza, minister Božilov dvomi, ker dela črna borza raje z malimi bankovci zaradi njih anonimnosti. Na vsak način pa bo imela zamenjava bankovcev to dobro stran, da bo zmanjšala obtok bankovcev. V zamenjavo določenih bankovcev po 500 in 1000 levov je bilo izdanih za 15 milijard levov, za dve tretjini vsega obtoka bankovcev. Potem takem je obtok bankovcev naraslel od 15. februarja 1943., ko so bili zadnjič objavljeni podatki o obtoku bankovcev, na 22.5 milijard v juliju. Minister je nato govoril o obvez nem posojilu, čigar prvi obrok je dal 2058 milijonov levov. Računalo se je, da bo podanih 1.2 do 1.3 milijona deklaracij, ki so jih morali podali oni z več ko 100.000 levov premoženja. Teh deklaracij pa je bilo podanih samo 900.000. Navzlic temu pa računa minister, da bo dosežena predvidena višina poso- jila v znesku 12 do 15 milijard levov. Tretjina obveznikov posojila, t. j. kmetsko prebivalstvo, še ni nič vplačalo. To pa zato, ker je sedaj to prebivalstvo zaposleno z žetvenimi deli. Po končani žetvi je pričakovati močnejša vplačila na deželi. Posebno zanimiva je izjava ministra, da se donos obveznega posojila zaenkrat ne bo porabil, temveč bo služil kot rezerva za morebitne finančne potrebe. Govor finančnega ministra je odkrito pokazal velike naloge, ki jih mora rešiti bolgarska finančna uprava, a tudi dokazal, da bo mogla finančna uprava le naloge izvesti. Nove tvrdke na Hrvatskem Državni socialno-znanstveni zavod v Zagrebu je objavil statistične jKidatke o spremembah v trgovinskem in zadružnem registru od ustanovitve nove hrvatske države. Po teh podatkih je bilo od 10. aprila 1941 Go konca marca 1943 ustanovljenih 2258 novih l\rdk, in sicer 110 delniških družb, 81.5 trgovskih družb, 1097 samostojnih firm iu 730 zadrug. V istem času je bilo izbrisanih 59 delniških družb, 402 trgovskih družb, 801 samostojnih družb in 312 zadrug, skupno torej 1034 tvrdk. Te velike spremembe so nastale predvsem zaradi nacionalizacije ln arizacije podjetij. To velja zlasti za velike spremembe pri samostojnih podjetjih. Delniške družbe so pri novih spremembah udeležene le v malem odstotku, s 5.1 odstotka pri vpisih, iti s 3.0 odstotka pri izbrisih. Ob ustanovitvi nove države je bilo na Hrvatskem 718 delniških družb, ki so imele skupno 3.90 milijarde kun kapitala. Do konca 1. 1941. je bilo ustanovljenih 33 novih delniških družb s »kupno 202.9 milijona kun kapitala. Istočasno pa je bilo izbrisanih 40 delniških družb s 03.8 milijona kun kapitala. Število delniških družb je sicer nazadovalo, toda njih kapital se je [tovečal za 189 milijonov kun. Istočasno je 5 delniških družb zvišalo svoj kapital za 153 milijonov, 2 družbi pa sta znižale svoji glavnici za 33.3 milijona kun, da se je delniška glavnica vseh družb zvišala za 310 milijonov kun. L. 1942. se je ustanovilo 67, izbrisalo pa 10 družb. Novo investirani kapital je znašal 088, izbrisane družbe pa so imele le 17.35 milijona kun glavnice. 8 družb je zvišalo svoj kapital za 84.35 milijona kun in ker znižanj delniških glavnic ni bilo, so se zvišale delniške glavnice za 755 milijonov kun. Prvo četrtletje 1943. kaže isti razvoj ko I. 1942. Vpisanih je bilo 10 delniških družb z glavnico 58 milijonov, 3 družbe z glavnico 3.9 milijona pa so se izbrisale. Kapital družb »e je torej zvišal za 55 milijonov kun. V dveh letih se je število delniških družb na Hrvatskem povečalo za 7.9 odstotka, delniške glavnice vseh družb pa so narasle za 28.3 odstotka. Prodaja nepremičnin t Ma-cedoniji in Trači ji Bolgarski ministrski svet je izdal naredbo, po kateri se nepremičnine v Traciji in Macedoniji, ki jih je prevzela bolgarska država po vključitvi teh krajev Bolgarski od pobeglih beguncev, prodajo. Nepremičnine proda direkcija državnih posestev kmetijskega ministrstva. Prednost pri nakupu imajo državni in občinski uradniki, ki prebivajo v krajih, v katerih so le nepremičnine, ki so bolgarske narodnosti in ki'nimajo drugje na Bolgarskem nobenega posestva. Pridobljene nepremičnine se deset let ne sinejo naprej prodati ali razlastiti. Ob 100 letnici Vevč (Dalje.) Iz te-li podatkov je razvidno, da vi-Sina proizvodnje celuloze ni v skladu s proizvodnjo papirja. Zlasti je treba upoštevati, d.a uporablja italijanska tekstilna industrija za «urovine velike količine celuloze. Zaradi tega italijanska proizvodnja celuloze, ki temelji predvsem na izkoriščanju domačih surovin, med katerimi pa ni dovolj. lesa, ni zadostna za kritje potrebe. Kadi tega se delajo nove tovarne za celulozo, od kateri,h jih je nekaj že začelo obratovati. Uvoz celuloze je znašal leta 1930. 2,200.000 miet. stotov v vrednosti 198 milijonov lir, leta 1937. 2,480.000 stotov v vrednosti 342 milijonov lir, leta 1988. pa 2,640.000 metrski li stotov v vrednosti 391 milijona lir. Celuloza prihaja največ iz Nemčije in nordijskih držav. Uvoz papirja ni bil znaten, eaj je znašal 1938 komaj 53.000 metrskih stotov v skupni vrednosti 18 milijonov lir. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so bolj ali manj znatno udeležena pri nasled- njih podjetjih: Kuverta, konfekcijska tvomica, dr. z o. z. v Ljubljani, Kuverta d. d. v Beogradu, Gorjana dr. z o. z. v Ljubljani (posluje kot nakupovalni ca za les). Prodajo papirja je izvrševala v prejšnji državi tvrdka Centropaipiir, dr. z o. z., Ljubljana— Zagreb— Beograd. Ta družba je v li kvidaeijii. Končno je omeniti,''«cSb, so Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode udeležene ludi -pri delniški družbi v Zagrebu: »Prerada papirnate robe«. G samih obratih v Vevčah ije treba poročal; se, d« je tvornica papirja v Janezi ji leta 1917. pogorela in jo j,e b:io mogoče obnoviti šele po vojni ter ji* začela z izdelovanjem papirja 22. aprila 1922. Nadalje je omeniti, da je vevška papirnica dolgo vrsto let izdelovala 1 c pernico, katere proizvodnja je bila leta 1915. ukinjena, V povojnih letih je bila vevška eleik- 11 'čila centrala zelo modernizirana, le la 1929. i>a je bila zgrajena v Vevčah tudi nova kalorična centrala. L. 1921. so se začela dela pri gradbi nove vele. brusilnioe, ki je leta 1924. začela .proizvajati lesovino. Pred začetkom »edauje vojne •ta 'bila v Vevčah diva papirna »troja širine 280 in 227 cin, na katerih so proizvajali vse vrste papirja. Tvomica je razpolagala s 474 ks vodnih sil in 2300lks, instaliranih v parnih strojih. Brusiluica na električni pogon je imela dva velika brusilna stroja. Tvornica Janezi ja s 87 ks izrabljenih vodnih sil iu 851(8 v parnih strojih je imela en papirni stroj 200 cm širine za izdelovanje finih papirjev. Za obedve (vernici sta bili dve vodno-električni cent (ali na Fužinah z 2700 konjiakimti silami. Končino navajamo še nekaj podatkov o obratih v Goričanih in Medvodah. Med najstarejšimi obrati papirne industrije pri nas je bi l gotovo papirni itvl.it) r Ladiijii, za katerega navaja dr. Ivan Slokar, da je bil ustanovljen leta 1763., ipo drugih virih pa je verjetno, da je bil ustanovljen kasneje. V Goričanah je bil 1842 ustanovljen papirni .mlin, ki- je I. 1865. dobil stroj, da ga po tem letu lahko imenujemo tvornica, V Medvodah je bila ustanovljena brusilu,ica za les 1808. Tvornica Viirje pri Medvodah je bita ustanovljena kot tvornica papirja 1889, pogorela pa je 1919. Leta 1890. so v Goričanah postavili tudi tvorniro celuloze. Za Goričane je nadalje omeniti, da (KHljetje ni delalo od 3. avgusta 1914. do 1. decembra 1921. Leta 1929, je prenehala v Goričanah proizvodnja lesovine, leta 1931. pa so v tej tvornici prenehali z izdelovanjem papirja, tako da so v Goričanah zadnja leta izdelovali samo celulozo, za kar so bile zgrajene moderne naprave. V Medvodah »o nehali izdelovati lesovino leta 1936. Ce ne upoštevamo zadnjih lot, v katerih so vladale izredne razmere, je omeniti, da je proizvodnja papirja v tvornicah Vevče in Goričane skupaj dosegla svoj višek leta 1929., ko je znašala 13.440 ton papirja, od tega v Vevčah 11.213 ton. V letu 1940. je dosegla proizvodnja v Vevčah največjo količino od obstoja tvornice, t. j. 12.384 ton. (Da ne bo zamenjave, je treba ponovno poudariti, da velja ta številka samo pri tvornici Vevče in Janezija, dočim je številka za 1929. navajala tudi 2227 ton papirja proizvodnje v Goričanah.) Zaključek Pričujoči podatki naj pokažejo v kratkih obrisih predvsem razvoj samega podjetju v Vevčah, obenem pa smo seveda morali tudi navesti podatke o drugih obratih in pa o družbi sami, ki nosi na prvem mestu ime Vevče, katerega vstop v slovensko industrijsko zgodovino praznujemo sedaj ob njegovi stoletnici. Poleg že navedenih virov in piscev smo porabili tudi mnogo virov, ki so bili objavljeni še pred prvo svetovno vojno. d p (Konec.) Oglasi v | ..Trgovskem listu" imajo vedno siguren I uspeli? SSOGScfiG Trgovci-špeceristi, ki hočejo razdeljevati živila na podlagi podpornih bonov Visokega komisariata, naj to sporeče takoj v pisarni združenja. Poznejše prijave sie ne bodo mogle upoštevati. Takse in pr Pokrajinskega korporacijskega Denarništvo in zavarovalstvo sveta i. Potrdila po § 95., odst. 5., zakona o obrtih; Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je z razpisom VIII. No. 3636/1 z dne 12. avgusta t. 1. odobril Pokrajinskemu korporacijskemu svetu 7% pribitek pri prodaii lesa If. L^ubljani P°biranj? taks m pristoj- I bm za razna potrdila, nakaznice in Visoki komisariat za Ljubljan-1 nakazila za nakup surovin in posa-sko pokrajino je po zaslišanju Po- g* krajinskega sveta korporacij in tarifo: Združenja delodajalcev določil za- f služek veletrgovcev z lesom pri prodaji lesa, ki ne izvira iz lastne proizvodnje, kakor sledi: K maksimalnim cenam za les, I ki so določene z naredbo z dne i 26. VI. 1942 št. 138, sinejo veletrgovci, če prodajajo les, ki ne izvira iz lastne proizvodnje, pribiti | kot zaslužek 7 %. Pri prodaji lesa lastne proizvodnje, četudi ga prodajajo vele-1 trgovci, ostanejo neizpremenjene cene zgoraj navedenega cenika. Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen | se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942 št. 8, Sl. list št. 8/42. V pojasnilo k gorenji odločbi I pojasnjujemo, da smejo pribitek 7 % zaračunavati le trgovci z le-1 som, in to samo takrat, kadar kupijo od malega producenta les, I za čigar vrste so bile določene najvišje cene z naredbo z dne 1. Rokodelski in ostali obrtniški obrati: a) v Ljubljani b) zunaj Ljubljane 2. Industrijski in rudarski obrti 3. Gradbeni obrti 4. Obrti, za katere je potrebna dovolitev: a) trgovinski obrti in trgovske agenture: na debelo na drobno v Ljubljani na drobno zunaj Ljubljane mial(i .trgovski obrati (§ 19/31 b) gostinski obrti: I. kat. kot kavarne, restavracije, bifč-avto-mati II. kat. gostilne, bifeji III. kat. krčme, izkuhi, penzioni iitd. c) bančni, menjalski. in zavarovalni posli d) ostali 5. Potrdilo o preselitvi obrta: v mesto na deželo Lire 100.- 50.- 300.- 250.- 250.— 150.— 100,— 50.- 1 °/o D. Za nakazilo kož in usnja: 1. za nakazilo surovih kož strojarjem 2. za nakazilo strojene kože kupcem 3. za mesečna nakazila usnja čevljarjem: brez pomočnika z 1—2 pomočnikoma s 5 in več pomočniki 4. za nakazilo jermen za pogon strojev 1 °/o L 5. za izvoz oziroma uvoz kož, I v USA usnja in kožuhovine 1 %> Angliji E. Za nakazilo tehničnega lesa: Lire | Švedski Švici Obtok bankovcev V skoraj vseli državah, vojujo-čili ko nevtralnih, je po izbruhu vojne obtok bankovcev močno na-rastel, kakor se razvidi iz nasled- 1 »/o | njih številk, ki jih podajamo po »N. Wiener Tagblattu«. V milijonih valute dotične dežele je znašal obtok bankovcev: Lire 2.____ 4.— 5,— L— Taksa se pobira za vsak prijavljeni 26. VI. 1942, in ga prodajajo na . , . ^ «i i*| A ““"a *»«» pvoua z#a Vi»a U prej neposredno potrošnikom ali | obrat, ki je zgoraj naveden, pa izvozijo iz pokrajine. Sindikat trgovcev z lesom 200.- 150.— 75.— 300.— 150,— 50.— 25.- Občni zbori Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komanditna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na območju sveta ter ob Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se Občni zbor delničarjev »Slavije«, p^ta^Uvi pTlovMje,^'se ^bere poio zavarovalne banke v Ljubljani, bo | vična pristojbina, v torek 21. septembra ob 10. do- poUtae v sejni dvorani zavaroval-1 ST nioe. Vsaj 10 delnic se mora de-1 ponirati najmanj osem dni pred občnim zborom pri zavodovi cen-1 vitve obrata trali, pri Ljubljanski kreditni banki ali pri vzajemni zavarovalni banki »Slavija« v Pragi. Za registracijo začasne usta- li. Lire 20.— Za posebne korporacijskemu 9vetu poverjene posle se pobirajo naslednje pristojbine: A Za nakazila tehničnega materiala: 1. bencina, rafiniranega špirita za liter 2. petroleja in denaturirane-ga špirita za liter 3. karbida za kg 4. kleja za kg 5. mastnih kislin in mila 6. škroba za kg 7. firneža za kg 8. šelaka za kg 9. za nakazilo pneumatik, od komada zračnice ali plašča 10. za nakazilo termoforjev 11. raznih drugih surovin ali pomožnih sredstev od nabavne vrednosti 1. za odobritev nabave tehničnega lesa za 1 m3 2. odobritev predelave surovega lesa za vsak m3 3. za prevozno dovoljenje z vozom ali tovornim avtomobilom: do 1 tone preko 1 tone in za vsako nadaljnjo tono 4. za prevozna dovoljenja po železnici za 1 m3 5. izvorna izpričevala za izvoz tehničnega lesa iz pokrajine od izvozne vrednosti 6. uporabno dovoljenje za tehnični les za vsak m3 za obrtnike za ostale porabnike F. Izvoz in uvoz. Na prošnje za dovolitev izvoza in uvoza blaga iz pokrajine se pobira 0.50 3, 1. 0.20 j Lire 1.50 2,- septembra 1939 7.100 530 130.000 1.100 2.000 450 8.700 junija 1943 16.900 945 420.000 1.900 2.600 1.000 25.700 Danski Nemčiji Povečanje obtoka bankovcev je torej mednarodni pojav. Za dvig obtoka sta dva vzroka: ali zahteva večji obtok gospodarski promet ati pa si država pomaga s tiskanjem bankovcev. Na ta način si je pomagala samo Francija, dočim so povsod drugod sledili nemški me-2 °/on | todi vodenja gospodarstva. Kon-sum se je omejil in ker je bilo manj možnosti za porabo denarja, so se povečali prihranki, ki so se potem uporabili za državna posojila. Tako ima država zadostna sredstva za vojne izdatke, ne da ob izdaji izvornih izpričeval po* vred-1 bi se morala zatekati k tiskar-nosti predmeta 2%>o z naslednjimi iz-1 skemu stroju. Obtok bankovcev pa se je moral povečati tudi zato, ker je postalo kroženje denarja bolj počasno in zato se potrebuje denarja več. Poleg tega morajo imeti vojaške uprave za izplačevanje vojakov veliko gotovine. V mnogih državah pa se je moral povečati obtok bankovcev tudi zaradi zvišanih cen. V Nemčiji se je moral obtok bankovcev povečati tudi zaradi priključitve novih pokrajin. Banka mednarodna plačila v Baslu Novi predpisi za steklo na Bolgarskem Bolgarski ministrski svet je iz dal naredbo, s katero se proizvodnja stekla in steklenega blaga koncesionira. Istočasno je postavljena trgovina s steklom in stekle nimi izdelki pod generalni komisariat za oskrbo, ki mora skrbeti za ustvaritev potrebne rezervne zaloge stekla in steklenine. A tudi prodaja stekla, steklenic, kozarcev in steklenih krožnikov je postavljena pod kontrolo^ To je bilo potrebno ker ima Bolgarska le eno tovarno za steklo - »Kristal« £>da. najmanfl 'L. 2.- za nakazilo. _ .. Ce se porabnik predhodno pismeno v Pemiku, ki proizvaja okensko 10|,vesy 0 nakazilu, znaša pristojbina steklo. Povpraševanje po tem ste- - -klu pa je mnogo večje, kakor pa ga more tovarna izdelati. Bolgar ska je zato navezana na uvoz ste kla iz inozemstva. Zaradi vojnih razmer pa je sedaj uvoz stekla in steklenih predmetov nemogoč. Da se prepreči dvig cen, je zato bilo neobhodno, da se je postavilo steklo pod kontrolo. Lire 0.50 0.25 0.20 0.25 0.20 0.25 2.— 5,— 2.— 2.— 2 °/o L. 3.- B. Za izdajo nakupnic ali nabavnic za tkanine, pletenine in sukanec: Lire do 99 točk od 100 do 199 točk od 200 do 499 točk od 500 do 999 točk za 1000 in več točk za vsakih pričetih 1000 točk še overovitev inventarja oziroma registra jemanu: 1. za pošiljke do vrednosti: L. 100.— od L. 100.— do L. 1000,— 2. za selitveno blago do vrednosti: L. 5000,— nad L. 5000.— 3. za rabljene predmete, ki jih nosijo potniki s seboj, do vrednosti: L. 500.— od L. 500.— do L. 2000,— 4. za vidiranje zapadlih izvornih izpričeval po komadu 5. za izvršitev popravkov in podaljšanje veljavnosti uvoznih in izvoznih dovoljenj 6. za pošiljke, ki jih prejemajo znanstveni zavodi oz. humanitarne in dobrodelne ustanove za lastno uporabo kakor tudi za pošiljke rabljenih predmetov, ki jih one pošiljajo, dalje za pošiljke monopolnih ustanov sorodnim zavodom se plača pavšalna pristojbina Pristojbina 2 °/oo se računa zaokroženo navzgor. G. Ostala potrdila. 1. Potrdila za dosego davčnih in carinskih ugodnosti od fakturne vrednosti 2. Potrdila za udeležbo na licitacijah 3. Legitimacije imetnikov obratov in trgovskih potnikov 4. Za potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrata in za splošna potrdila za vsak duplikat ali kopijo potrdil 5. Za overovitev: a) faktur in primernosti cen b) prodajnih registrov za kurivo in tehnični les c) prodajnih registrov za destilate, tekstilno blago in ostalo H. Končna določila. Lire 3.- 5.- 5.- 20.- 3,- 5.- 1.- 5 sodi, da je potrebovala Nemčija zaradi tega za 2 milijardi mark več bankovcev, 2, 3.- 4. 5.-1.- 5.- Zaposlitev v angleški industriji Od 3,250.000 neporočenih angleških žen v starosti od 18. do 40. leta je sedaj 90% ves dan zaposlenih pri vojaštvu oz. v vojni in-1 dustriji. Z raoioniranjem v tek-1 stilni stroki je postalo pol milijona delavcev prostih za druge in-1 dustrije. Z združitvijo podjetij je-1 postalo še nadaljnjih 250.000 delavcev prostih. Moški delajo v voj-1 ni industriji več ko 55 ur na teden, ženske pa 50 ur. Da bi se I mogla proizvodnja še povečati, ni pričakovati, kakor je izjavil pro- [ dukcijski minister Lyttelton, pa čeprav bi se delovna doba še ne- ] koliko povečala. 20.- 20,- 10.- 20.- Bolgarske zavarovalnice proti ognju V bolgarskem zavarovalništvu proti ognju so domače zavarovalnice vodilne ter so znašale 1.1939. zavarovane vsote pri domačih zavarovalnicah 34.05, pri tujih pa 17.69 milijona levov. Na novo v 11. 1939. sklenjena zavarovanja so znašala pri domačih zavarovalnicah 12.53, pri tujih pa 8.83 milijona levov. V vojni se je razmerje za tuje zavarovalnice še bolj poslabšalo. Dve angleški zavarovalnici »Allianz« in »Phouix« iz Londona, ki -sta v 1. 1938. kasirale v zavarovanju proti ognju 4.2 milijona levov, sta prenehale delovati. Najvažnejše bolgarske zavarovalnice so naslednje: Delniške družbe »Blgaria«, »Balkan«, »Orel« (lci je blizu monakovski zavarovalnici), »Vitoša« in Bolgarski »Phonix« (obe slednji sta pod italijanskim vplivom) ter zadružne zavaroval-Pristojbine se stranki povrnejo, od-1 niče: »Uradniška zavarovalnica«, števši L. 10.— za manipulacijo, ako »učiteljska blagajna« in »Zadru- srsas, cs? U ****• «»«• dovolilo ali pooblastilo pravnomočno je imela zavarovalnica »Blgana«, odklonjeno, prijava obrta pri pristoj-1 jn sicer 1. 1939. 9.18, 1. 1940. 11.23 nem oblastvu umaknjena, vloga za to L 1942_ 11M levov. uvoz ali izvoz ali katera koli druga I ,x . vloga, za katero je bila pristojbina Cisti dobiček zavarovalnic je na- plačana, v roku 2 mesecev umaknjena zadaval zaradi znatno večje davčne milijonov eskudov, torej 12 krat toliko. Vsi državni izdatki so znašali 3000 milijonov eskudov, od katerih je šlo za vojsko in mornarico 1200 milijonov. Značilno za preteklo proračunsko lelo je izredno veliko povečanje gotovine pri zakladnem uradu. Ta gotovina je nastala zaradi razpisanih posojil, ki so imela ta namen, da zajamejo odvisni denar in s tein omogočijo stabilizacijo cen. Ameriški vojni stroški Na podlagi proračunskega predloga Združenih držav, po katerem bi znašali vsi vojni izdatki USA 107 milijard dolarjev, je neki nju-jorški finančni list izračunal, da bodo znašali vsi vojni stroški Združenih držav Severne Amerike do srede prihodnjega leta 198 milijard dolarjev. V to vsoto so vključeni tudi izdatki po zakonu o posojilu in zakupu. Niso pa tp všteti izdatki za vojne priprave od novembra 1940 do decembra 1941 v višini 12 milijard dolarjev. Prejšnja svetovna vojna je veljala Združene države po računih njenega generalnega štaba samo 32 milijard dolarjev, a so tu všteta tudi posojila zaveznikom v višini 10 milijard dolarjev. Poštna hranilnica in Drž. hipotekarna banka v Beogradu sta v celoti podpisali novo 4.5Vo srbsko notranje posojilo v višini 1 milijarde din. Posojilo se bo porabilo za javna dela prometnega in gradbenega ministrstva. V kratkem pa bo predloženo v Srbiji v podpisovanje še novo dvemilijardno posojilo, ki se bo porabilo za finansiranje letine. Grška narodna banka je objavila, da je dala v promet nove bankovce po 10.000 drahem, da se olajša promet zaradi visokih cen. Nikljasti novci po 5, 10 in 25 par so prišli v Turčiji s koncem junija iz prometa. Nizozemsko finančno ministrstvo se je začelo pogajati zaradi razpisa novega enomilijardnega posojila, ki bi se obrestovalo po 3 in pol odstotka. 3.- 10.- 10,- Močno povpraševanje po švicarskih urah Letno poročilo trgovinske zbornice v Solothurnu poroča o trajnem povpraševanju po švicarskih urah. To povpraševanje je zlasti močno, ker je morala večina držav prilagoditi svoj produkcijski aparat proizvajanju vojnega materiala in je zato v povečani meri navezana na švicarske ure. Zlasti močno povpraševanje je po kvalitetnih urah znanih znamk ter po vodo-neprepustnih urah. Izvoz zlatih ur se je omejil le na nekatere države. C. Nakazila za kurivo: 1. za industrijo, javne zavode in obrate ter poslovne prostore od vsakih 1000 kg kuriva 2. za domačinstva od prvih 1000 kg in od vsakih nadaljnjih 1000 kg 3. za dovoljenja za nabavo drv: iz lastnega gozda do 5 q za vsaka nadaljnja 2q 4. za nakazilo oglja do 3 q za vsak nadaljnji q 5. dodelitev kuriva trgovcem za vsak vagon 6. prevozna dovoljenja za prevoz premoga v Ljubljano za vsak vagon 7. spremnice za prevoz premoga po mestu za vsak vagon 1.- 3.— 1.— 2.— 1.— 3.— 1.- ali pravnomočno odbita. obremenitve in povečanja drugih Ce se prošnja ne reši, se taksa ne strogkov ge ^ -]Q položaj za inozemske zavarovalnice, ker ima- povrne. Takse do L. 20.— se ne vračajo. Ljubljana dne 12. avgusta 1943. Za Visokega komisarja Dr. David jo domače zavarovalnice zelo dobre zveze. Rentabilnost zavarova-za Ljubljansko pokrajino: I nja proti ognju je v zadnjih letih | nazadovala. Ugodne portugalske državne finance Davčni dohodki so bili na Por- Iz zadružnega registra Pri Bolniški podporni zadrugi nameščencev Mestne občine in Mestne hranilnice se izbrišejo čla- tugalskem v preteklem proračun-ni upravnega sveta: Rode Ciril, skem letu tako dobri, da se je Gašpieršič Joahim, Čebin Dominik, kljub prekoračenju preračunanih dr. Milavec Anton in Novak Franc, izrednih izdatkov dosegel prese-vpišejo pa se člani upravnega od- žek dohodkov v višini 128 milijo-bora: Flegar Stane, inž. Gregorka nov eskudov. Davek na vojne do-Dušan, dr. Grošelj Leopold, Hri- bičke, ki naj bi dal po proračunu bar Josip in Lapajne Viktor. ‘15 milijonov, je dal dejansko 200 Finske lesene hiše za Budapešto Da se zmanjša pomanjkanje stanovanj, namerava budimpeštanska občina naročiti na Finskem zložljive lesene hiše. V Budapešto so že prišli zastopniki neke finske firme, da se pogajajo zaradi dobave teh hiš. Stroški za leseno dvostanovanjsko hišo bi znašali 90.000 pengo, skoraj pol milijona lir. Lesene hiše torej ne bi bile cenejše ko zidane. Če se je občina vseeno odločila za lesene, potem le zato, ker primanjkuje za zidane hiše stavbenega materiala. Amerika brez angleškega blaga Po sporočilu washingtonskega trgovinskega urada je morala ustaviti Velika Britanija izvoz volnenega blaga v Ameriko. Vzrok za ta ukrep, ki zelo zadene angleški izvoz, je v pomanjkanju delavcev, ker vsrkava vojna industrija vedno več delavcev iz civilnega sektorja. Drugi vzrok pa je v pomanjkanju tonaže, ker so se vse razpoložljive ladje mobilizirale za oskrbo čet v Sredozemskem morju ter za dobavo potrebnih živil Angliji. Slovaška zunanja trgovina I V carinskem postopku je dosegla Slovaška v 1. 1942. celotni promet 1,2 milijarde Ks, od česar je odpadlo na uvoz 550, na izvoz Dvig španske zunanie trgovine Izbruh nove svetovne vojne je pa 050 milijonov Ks. Skupno s presenetil novo Španijo v trenut-trgovino v svobodnem prometu pa ku najtežje gospodarske depre-jo znašala vsa slovaška zunanja sije, ki je takoj izključila možnost, trgovina 8.7 milijarde Ks, in sicer cla bi se ponovila konjunktura, 4.2 milijarde v izvozu in 4.5 mili- kakor jo je doživela Španija v jarde Ks v uvozu. Ves obsieg Jo- prvi svetovni vojni. Od tedaj so vaške zunanje trgovine v 1. 1941. že skoraj minila štiri leta, od ka- je znašaL 7.5 milijarde K s. terih se morejo prva tri za špansko gospodarstvo šteti skoraj za vojna leta, t. j. kot četrto do šesto leto državljanske vojne. Slabe le- Nemčija ima največ jablan in hrušk Vsako spomlad cvete v Nemčiji I tine, neurejene transportne raz-85 milijonov jablan, da jei Nemčija mere in pomanjkanje deviz so vse glede jablan na svetu na drugem gospodarske težkoče še silno stop-mestu, za Ameriko, ki ima 100 njevale, da je bilo že dvomljivo, milijonov jablan. Na tretjem me- če se bo gospodarska obnova mostu je Francija s približno 68 mi- pa v zadovoljivem obsegu do lijoni jablan. Vseh jablan je na svetu po raznih cenitvah okoli 450 milijonov, ki dajo na leto 10 milijonov ton jabolk, seči. Navzlic temu pa je gospodarsko ozdravljenje od januarja 1942 dalje neverjetno napredovalo, kar Vseh hrušk je na svetu pri- se je pokazalo v manj napetem bližno 150 milijonov, od katerih je stamju prehrane, iv naraščajoči v Nemčiji 35, v USA pa 20 mili-1 proizvodnji, stabilizaciji cen ter jonov Glede števila hrušk je Nem- nazadovanju prevelikega obtoka čija na svetu na prvem mestu, denarja. Spretno vodena zunanja Celotni donos hrušk na svetu znaša 3 milijone ton, od katerih od pade na Nemčijo približno ena če trgovinska politika, ki je morala zaradi od državljanske vojne podedovanega pomanjkanja deviz 5 odstotkov vse španske plute. V državljanski vojni je ta španska industrija zelo trpela, ker so bili proizvajalni okraji plute v rokah nacionalne Španije, predelovalne način je vrednost španskega izvo- tovarne pa v rokah rdečih. Za časa za mnogo bolj narasla ko vrednost državljanske1 vojne je Španija iz-španskega uvoza. Po računih pol- važala samo s:ur0vo pluto. Takoj državne španske zunanje-trgovin- po tej vojni ^ bile cene plute' ske banke (Banco Exterior) so se ta]i0 njzke, da je morala vlada n. pr. podražila živila, ki so glav- dajati posebne nagrade za izvoz na postavka španskega izvoza za I plutovine. Kmalu nato so se dvig-47.2 odstotka, pšenica in koruza, nj^e cene za plutovino in tudi poki ju je kupovala Španija v A1- vpraševanje po plutovini je na-gentini, pa samo za 6.6 odstotka. ras^ ker so vse dežele potrebo-Pod vplivom tega razvoja, se je vaie plutovino. L. 1940. je Špa-pozicija pezete na mednarodnem I nija izvozila 458.536 stotov pluto trgu utrdila, kar se je pokazalo | vine v vrednosti 16 milijonov zla-tudi na črni borzi. Posledica tega je tudi, da se je Španija spremenila za marsikatero državo iz dolžniške v upniško državo. S tem se je praktično začela nova etapa v zgodovini španske zunanje trgovine in gospodarska politika dežele je bila postavljena pred nove naloge. tih pezet. Surove plute je izvozila za 7.5, plutastih izdelkov pa za 9.1 milijona zlatih pezet. Največ je izvozila v USA, Brazilijo, Argentino, Anglijo in Nemčijo. Naslednje leto pa je narasla vrednost izvožene plutovine na 65.5 milijona zlatih pezet. Največ je izvozila Španija to leto zamaškov za steklenice, namreč za 44.4 milijona zlatih pezet. Izvoz surove plute je tako nazadoval, da je postal skoraj brez pomena. V 1. 1941. je Španija največ plutovine izvozila v Nemčijo, in sicer za 26.5, v USA za 7.8, v Veliko Britanijo za 5.6 in v Švico za 2.3 milijona zlatih pezet. Gostilničarski vestnik Zvišanje cen za sobe v gostinskih obratih Visoki komisariat za Ljubljan-Načelo omejevanja izvoza neka- sko pokrajino terih živil, ki so bila prej izraziti izvozni predmeti, kakor suho sad- je na prošnjo Združenja trgovcev — Sindikat gostilničarjev v je (mandelni, rozine, lešniki, po- Lju.bljani in po zaslišanju pokra-maranče itd.), ki se v prvih letih | jinske- delegacije za turizem in trtina. Te številke dokazujejo, da Isloneti na kompenzacijski oz. klije gospodarsko izkoriščanje teh rinški podlagi, je k temu napred-dreves še nezadostno. Velike mož- ku bistveno pripomogla. Tudi na nosti so še, .da se dobavlja tvor- tem polju so se v ^dnjem le u nicam za furnirje ter za pohištvo mršile bistvene spremembe ki še les sadnih dreves, ki niso več ,se danes se ne morejo v celoti godna za pridobivanje sadja. I Pogledati, ker se uradne stati- stike zaključujejo s 30. [junijem 1942. Potem ko se je posušil devizni dotok v Južno Ameriko iz-Tr . . . ., , , , . seljenih Špancev, ki je v letih V okviru javnihdel bo izvedlo državljansko vojno v glav- I* Q H K r-, >-» /-» miniDTPDTtJA. Srhu. Ah_ I 1 " Melioracije v zapadni Srbiji gradbeno ministrstvo v Srbiji ob- M Qm ^ izravnanje španskc sezna melioracijska dela, zlasti v la£.llne bil je morala vlada Vpadni Srbiji. Po načrtu Minerala Franca stremeti za tem, se te melioracije izvedle na 5. da doseže aktivno zunanjo trgo-ha. Zaradi pomanjkanja delovnih 1 | vino. Aktivna zunanja trgovinska bi- . L , . , .v , . . j lanca Španije se je dejansko v kjer je potrebna takojšnja niter-l dyeh leUh tuSiidost-Echo« daje naslednji to, da si zagotovi uvoz nekaterih pogled o stanju na mednarodnem predmetov kakor pšenice, bomba- trgu rud in kovin: ža, bencina in nekaterih drugih surovin. To se bo Španiji tudi posrečilo, ker more zaradi povečane trjen od pokrajinske delegacijie za turizem v Ljubljani. Poziv imetnikom hotelov in gostišč! Odlok o 25 odstotnem povišanju cen sobani v hotelih in prenočiščih, ki ga je izdalo Tujsko-pro-metno poverjeništvo Visokega komisariata, v nekaterih primerih ne predstavlja dejanskega 25% povišanja dosedanjih cen. Ugotovilo se je, da se je v teh primerih vzela nepravilna baza za določitev novih cen. Zato naj vsi prizadeti hotelirji oz, gostilničarji, ki opravičeno smatrajo, da nove cene ne predstavljajo 25°/o povišanja njih dosedanjih uradno odobrenih cen, predloiže takoj, najkasneje do sobote 21. t. m. opoldne, originalni odlok o povišanju cen, kakor tudi zadnji uradni odobreni cenik, izdan od Mestnega poglavarstva leta 1941 oz. pozneje. Odlokte predložite Uradu tujskoprometnega poverjeništva Visokega komisariata, Ljubljana, Gledališka ul. 11. Poznejših prijav Tujsko-promet-no poverjeništvo ne bo sprejemalo. Baker V Španiji ni zadostovala proiz-proizvodnje dvigniti svoj izvoz in I vodnja za kritje lastne potnebe in si s tem zagotoviti njej potrebne se je zato morala potrošnja ome- predmete. (Po »Reichu«). Pluta - vedno boli iskana surovina ga opraviti nesorazmerno ve- ravna pluta, ki ima antiakustične liko neproduktivnega dela. Glede lastnosti. Črna z asfaltom mešana izvoznega jamstva za riziko se je pluta se uporablja za hladilnike, strojna in kovinska industrija še surova naravna pluta se uporablja v večji meri posluževala zveznega kot zavojno sredstvo za sveže in jamstva. A tudi industrija kon-1 posušene plode. Iz nje pa se po sumnih predmetov se je te garan- posebnem postopku izdelujejo tudi cije posluževala v znatni meri. litografične tinte. Pluta služi tudi Zvezno jamstvo za izvozne rizike I za izdelovanje tropičnih klobukov, pomeni zelo učinkovito sredstvo rešilnih pasov, za ribiške potreb-Za pospeševanje izvoza z nizkimi ščiine in za damske čevlje. Zelo stroški. Izplačila zvezne vlade za zanimiv izdelek iz plutovine je izgube, ki so bile krite z zveznim plutasta volna, ki je lahka, ela-jamstvom, znašajo dosedaj samo stična in ni kepasta. Pluta ali ■^4 pro mille vseh prevzetih ob- probkovina je tkivo, ki se seseda na veznosti. Poročilo pa svari, da bi skorjo plutea (ne več ko 30 km od f6 zaradi nizkih zneskov smelo morja oddaljenega med 35. in 45. jamstvo še nadalje zviševati. severno širino). Vsi poskusi, da bi jiti. Da bi se zvišala proizvodnja, je vlada dvignila ceno za surovi material za 50, za polizdelani material pa za 40 odstotkov. V USA je izjavilo vodstvo bakrene industrije, da se mora proizvodnja bakra podvojiti, če se hoče kriti domača potrošnja, ker to drevo udomačili v drugih deže- |bo dovoz iz inozemstva padel. Iz lah, so se ponesrečili. Kalifornija rudnikov v Michiganu, Utahu, Kaše že od 1. 1858. zaman trudi, da I li torni ji in Arizoni, kjer so se na- bi plutec aklimatizirala. šla nova ležišča s 0.7 čistega ba- Svetovna proizvodnja plutovine I ki*a, stei pričakuje dodatna proiz-znaša približno 285.000 ton, od ka- vodnja v višini 100.000 ton. V ju-terih pride iz Portugalske 125.000 gozapadnih državah se namerava ton, iz Španije pa 65.000 ton in da postaviti rafinerija z letno kapa-torej Iberski polotok približno 70 I citeto 60.000 ton. Rezerve bakrene odstotkov vse svetovne proizvod- rude v Severni Rhodeziji so se nje. Nadalje se pridobiva pluto- znova ocenile na 750,000.000 ton. vina v Italiji, Alžiru, Tunisu in Maroku, Franciji in v manjši meri tudi v Grčiji in Turčiji Prvi do- riiaga proizvodnja manganove rude nos plutca (in to po 20 letih) je samo 40,(X)0 ton pri letnem uvozu kvalitativno slab, ker so vlakna Lkoraj 13 milijona ton. Sedaj se lesena in krhka, da so pripravna pridobiva po podatkih urada za le za mletje. Šele v kasnejših le tih daje plutec dobro plutovino. Z tako važina ko prej vajalec plute, Španija pa ima primat njene industrijskei predelave. I fajo" transportne Tazmere. V glavnem je ta industrija v katalonski provinci Gerona, kjer je 95 odstotkov vse te industrije. Sa- Mednarodni trg rud in kovin niji cena 65 odstotnega Wo3 koncentrata na 250.000 pezosov za tono, dočim se je pred državljansko vojno plačevalo le 4000 pezosov. Da bi se špekulacijski nakupi omejili, je vlada uvedla poseben davek v višini 100.000 pezosov na tono. Izvozne firme morajo pred izvozom dokazati plačilo davka. Urad za nadzorstvo nad vojnovaž-nimi rudami pa si je poleg tega pridržal pravico, da dokončno odloča o izvozu wolframa. Iz USA se poroča, da se nade na večje pridobivanje wolframa v Nigeriji niso uresničile, ker so ležišča preveč razkropljena in nezadostna. Ker se tudi niso obnesli poskusi za povečanje domače proizvodnje, se bo zlasti pospeševala proizvodnja v Boliviji, Mehiki, Argentini in Chile. Vanadij Vanadij za oplemenitenje jekla dobivajo Združene države Sev. Amerike skoraj izključno iz inozemstva. Največ vanadija so dobivale iz Peruja. Sedaj pa se je baje odkrilo v državi Yoming veliko ležišče vanadijskie: rude, katere naj bi se tu pridobivalo 100 ton dnevno. V Angliji delajo poskuse z novim postopkom za pridobivanje vanadija. Japonska dobiva vana-dijsko rudo iz Mandžurije. Tu so v provinci Džehol začeli obratovati rudniki, ki dajejo rudo s 40 odstotki ferrovanadija. Cink V USA je oskrba še nadalje nezadostna. Poskusna vrtanja v državi Newada so. bila baje uspešna. Manjka pa delovnih sil, da bi se spravila proizvodnja na potrebno višino. Posebno primanjkuje viso-kovrednih rud. Zidajo se številni novi obrati za pridobivanje cinka. Enako tudi v Mehiki. Mangan V 1. 1940 je dosegla v USA do- vojno proizvodnjo do 33| odstotkov vse potneibe doma. Urad trdi, da raznimi postopki se nato pripravi I zadostujejo domače zaloge za eno pluta za trg. Pluta z Iberskega rpo trditev pa je treba polotoka je debela in porozna, ita-1 sprejeti s previdnostjo, ker bi že lijanska pa je fina in se zato zla- ^ jejos predvideno proizvodnjo ati uporablja za plutaste plošče. ;ejjja v vj§ini 95 milijonov ton po-Danes se uporabljajo tudi odpadki trebovali 1)100.000 ton visoko-plute in zato ni debelina plute več vredne manganove rude. Tudi le- žišča na Kubi zadostujejo še za Portugalska je največji, proiz-1 V)eg ]e^ večja proizvodnja na Kubi pa bi bila mogoča le, če se zbolj- Wollram Zaradi velikih ameriških in an- ma pa proizvaja ta provinca le gleških nakupov je narasla v Špa- Gospodarske vesti Da se poveča gojitev ogrščice je hrvatski gospodarski minister določil prevzemne cene za ogrščico na 150 kun plus 1000 Run premije za vsakih 100 kg, da dobi proizvajalec za vsak kg ogrščice 25 kun. Poleg tegia dqbe proizvajalci za vsakih 100 kg oddane ogrščice po 5 kg rafiniranega olja po tvorniški ceni. Tovarna za svilo v Osijeku je bila modernizirana in se bo njena proizvodnja zelo dvignila. Da se zagotovi rentabilnost proizvodnje svile, so se cene zvišale. Gojitelji svikjprejke smejo brezplačno porabljati listje murv, ki rastejo ob cestah. 72 novih industrijskih obratov je začelo obratovati v Srbiji od srede leta 1942. do danes, 40 drugih podjetij pa začne v kratkem poslovati. Po zadnjih ugotovitvah je v vsej Srbiji in Banatu 1200 industrijskih obratov, število obrtnih obratov se je zvišalo od 1600 na 35.000. Bolgarska industrija za predelavo lesa mora na podlagi vladnega dekreta izdelati 400.000 parov lesenih čevljev. V prvi vrsti se mora kriti potreba kmetskega prebivalstva. Upajo, da bodo do jeseni izdelali 200.000 parov lesenih čevljev. Število živine na Bolgarskem se je zaradi priključitve novih krajev povečalo za 70 odstotkov. Po zadnjih podatkih ima Bolgarska 2.3 milijona glav goveje živine, 12.0 milijona ovc, 2.09 milijona koz, 1.14 milijona svinj in 18.2 milijona perutnine. Svobodna žitna trgovina bo zopet dovoljena v Turčiji, toda le postopoma, da se popolnoma zagotovi oddaja žita. Od svobodne žitne trgovine bodo izključena mesta Ankara, Carigrad in Izmir, ker je bila lani zaradi številnih nakupov špekulantov oskrba teh mest z žitom slaba. Poostreno nadzorstvo nad cementarnami je uvedla Turčija, ker je špekulacija s cementom preveč narasla. Ker je začela obratovati državna cementarna v Sivasu, more vlada neposredno vplivati na proizvodnjo cementa. Poleg tega je vlada zasegla cementarno v Carigradu in izdala v ta namen 1 milijon turških funtov. Vse turške cementarne so izdelovale pred otvoritvijo državne cementarne v Sivasu na leto 300.000 ton cementa. Hektarski donos krompirja je v nekaterih romunskih krajih prenizek in zattije romunsko kmetijsko ministrstvo razpisalo tekmo glede proizvodnje krompirja. Denarne nagrade pa dobijo samo kmetovalci, ki nimajo več ko 50 ha zemlje. Večja gojitev krompirja je po mnenju romunskih vladnih krogov potrebna tudi zato, ker je gojitev koruze v goratih krajih nerentabilna in naj ti namesto koruze goje krompir. Romunija je ustanovila z glavnico 20 milijonov lejev Romunski bombažni urad, ki bo skrbel za romunizacijo vseh bombažnih podjetij v Romuniji in za uvoz potrebnih surovin. V vladnih krogih v Cliile razpravljajo o sklenitvi carinske unije med Argentino in Chile, ker bi se na ta način povečala blagovna izmenjava med obema državama ter pocenilo življenje. Carinska unija pa bi bila potrebna tudi zaradi manjših dobav iz Severne Amerike. Izkoriščanim vetra za pridobivanje energiie Na Dunaju je predaval dr. l)io-trich od državne delovne skupnosti o izkoriščanju vetra za pridobivanje energije. Uvodoma je naglasil predavatelj,