Leto m.
▼ <Mji, fai S. Jl«U» L 1803.
Štev. 16.
DOMOVINA
bM« ft, IS bi B. ta vsakega n vsakokrat po 10 kr. o4 gsrm..n.l vi>
aeca - »spisi osi se Isvolljo p<*iljati ars.h»tvu in slrer frankirsno >	ss celo leto i gl>l. sa pol Ista I gM *a četrt >ts .»i k' Wm
Občinska volitev v Škofji vasi
Ako ne popotnik napoti* i/. Celja po državni .•esti proti Vojniku najdeS pri lično sred poti ob cesti čedno h i So. na kateri se blišči napis občinski ur a. I To je občinska hiSa znamenite, velike občine .škofje vasi. Že napia sam. ki je samo v slov jeziku, kale nam. da tukaj vladajo koreniti Slovenci, da v tej občini ni Nemcev.
In res je tako!
nbčina .škofja vas broji £<76 prebivalcev, izmed katerih so jih pri ljudskem Štetji I. 1880. po vestnem in nstančnem iskanju in brojenju, naSli Nemcev ravno en ducat vsega »kup, to je. ravno dvanajst Malo jih je. le toliko jih ni. da bi jih bilo dosti, da bi se mogel iz njih samih občinski odbor sestaviti, če bi se tudi vsi ti Nemci, kolikor jih le hodi in Se lazi, to je možje in žene. ter otroci, ki so Se v »biki izvolili v odbor.
Pa. čeravno je teh Nemcev tako pretkano malo. ni Se bilo tako dolgo, da ao ti Nemci vladali v Skoji vasi. ter imeli nemSkega župana, mogočnega Okorna!
Kako js bilo to mogoče, se bo ilovsk vprašal. Samo zato. ker so bili Slovenci nez'olni.
Pred tremi leti zapel je pa v Skofji vasi mrtvaiki zvon avojo pesem. Zbralo se je veliko, veliko pogrebcev in ti so nesli in dejali v grob nemSko siavo v Skofji vasi in Okornovo županstvo. — Mesto .Nemcev" in pa zaalepljenih Slovenc.iv, ki so hoteli rajši biti rep celjskih Nemcev in nemčurjev, kakor pa samosveatni gospodarji svoje občine, nastopili so oličinsko gospodarstvo zavedni. čvrsti Slovenci, ter gospoJarili vestno in
častno za celo občino Triletna doba njihovega gospodarstva pa sedaj p>ka. in prihodnje dni bo nova volitev občinama odbora Kilo bo izvoljen v
Slovenci, samo začini slovenski korenjaki morajo biti izvoljeni'
Cnjemo. da ae Stulipar znanih neinSkntarjev med slovenske kandkla za občinski odbor, ka kor se spravi večkrat • evel še v najbolj čisto žito Sline ae jim cedij po častnih mestih ob-činakih odbornikov in idi bi zopet splezali v občinsko hilo s pomočjo kakor mislijo, premehkih slovenskih voliloev.
Pa. goapodje nenfkutarji. iz te moke ne bo kruha!
Kdor ni 8k>venec. veren in zvest svojemu narodu, kdor zaničuje »,-ojo mater, kdor zaničuj slovenski jezik, kater*a je inati učila, ta ni vreden, da bi ga volil slovenski volilec! Kdor hodi klanjat se celjskin nemškntarjem. kateri sovražijo in iarz«5 vse, lar je slovenskega razun grola ki njim ga Slovnec prinaša, tak človek naj le ilče mesto odmrnika pri celjskih nem-Skutarjih; slovenska o »čina nima in ne sme imeti mesta zanj T avopm odbora! —
Slovenski volilci. ki bodete toraj volili prihodnje dni. ne imenujte med možmi, katere hočete imeti za občinske cdbornike. nobenega nem čnija. naj se vam kaže sedaj sladak bolje ko med; volite same čvrst* slovenske možake; to bo vam samim v čast i» v čast slovenskemu narodu! — Pridite pa mi na volišče, da bode zmaga častna in vredna lavednih Škofjevaščanov. Živeli!
Dacarske zadeve.
A -viiji Orailec. dne X junija 1*W Obrtniki, ki so podvrženi užitninskemu dam. ustanavljajo posebne sek-ijr idraAtvai v ta namen. <la se pogajajo z tinančnimi oblastmi gled- imenovanega dara Te pogodi« se sklepaj., na ta način. <ls obljubijo nerazdeln« vsi dru.it veniki. ki pristopijo doUM pogo>lbi. plačevati dogovorjeno svoto
Finančne oblasti v takih »lučajih nočejo ra/sojevati prepirov, ki nastanejo med ponamez-nimi udi druStva gled. visokosti doneskov, ter napotijo prepirajoče ae stranke na pravno pot.
V slovenjegralkem okraju je z<laj samo ena sekcija nedavno bili ste S« dve, v Slovenjem Grad.-u in v Mislinji. ki ste s finančno oblastjo sklepali vsaka posel.no pogodi*..
Todi potem, ko ste že oIhj omenjeni sekciji bili združeni, pogajali so se vselej draštveniki poprejšnjih sekcij Se pred pogodi« s finančno oblastjo med seboj, ksko se naj razdeli med njimi od države zahtevana skupna svota.
Na ta način določene doneske ste Se vedno obe poprej ločeni sekciji od svojih odov izter-jovali. v tem smislu ste tudi za naprej vsaka zase delovali
Poprejšnja mialinjaka aekcija plačevala je v letih 188i>-1887 kot donesek 27*v letih 1889—1h91 pa 2f>*, akupne avote.
Ker so pa draštveniki v Slovenjem Gradcu in okolici prejšnji mislinjski sekciji vedno večje doneske nakladati hoteli ter v resnici todi nakladali. kakor bi bili po pravici smeli zahtevati, nastali so večkrat prepiri, ter je konečno društveno
LISTEK.
Kitajsko in Kitajci
Kitajsko cesarstvo obsega s svojimi deželami skoro tretjino Azije in je najbolj ljudnata dežela; kajti ona ima 434 miljonov prebivalcev. Kitajsko j« precej hribovita dežela le proti morju so planjave. Na Kitajskem je veliko rek in kanalov. po kater.h se vozijo velikanske ladje.
Podnebje je raznovrstno. Po južnih krajih je vroče, po severnih mrzlo. Kitajci so mongolskega plemen i, imajo koto rumenkaste barve in so srednje velikosti. Lase imajo čisto ostrižene samo na temenu imajo moški dolg čop ali dolgo kito. ki jim do pete visi. Ženakam te od mladosti stiskajo noge. da ne morejo rasti in da jim majhne ostanejo. Kolikor manjšo nogo ima katera, tem I. pit se jim zdi. Od tod pride, da Kitajske ženske težko in pripognjeno hodijo. Na Kitajskem imajo prav čudne navade. Tako n. pr. se pokrivajo, kadar koga pozdravijo, in če hoče Kitaje- koga počastiti, posadi ga na levo stran, sam pa gre na desno. Najbolj se peča kitajsko ljudstvo s poljedelstvom. Zemlj-i prav modro m skrbno obdelujejo. Nobenega prostorčka ne puste praznega in še cek» na gole skale nanosi jo prsti in delajo njive. <vk> na počasi tekočih rekah plavajoče vrtove. Vsako leto narede ob
žetvi veselico, kstere se sam ceaar a avojimi ministri vdeležuje in sam nekaj brazd preoije. S tem pokaže ksko poljedelstvo časti in spoštuje.
V severnih krajih Kitajskega pridelujejo posebno ječmen in tobak, v južnih pa rit. čaj. pavolo in slador.
Z živinorejo se ne p-čajo veliko; pač pa mnogo a svinjerejo. Kitajci so veliki umetniki. Izvrstno znajo delati pore'lan. avilo. umno rez barstvo in druge reči. Na Kitajskem so avilo že pred dva tišoč leti poznali Ali bili ao prav previdni in pazili ao. da ni kak pttye<- jajčic avilo-prejkinih prenesel v drage kraje. Pa vendar se je bilo dvema menihoma posrečilo, da ata jajčica v avoje votle palice akrila ter jih arečno prinesla v Carigrad. Prav čudna je kitajska pisava <>na ne obstoji, kakor naša iz posameznih črk. ampak iz več ko 40.il0ii zaimkov, od katerih vsak eno besedo pomeni. Ta včasih prav čudna znamenja pa ne pišejo kakor mi vodoravno, ampak navpično in začno vedno na desni strani pisat., Todi kitajskega jezika se ptuje- težko nauči. Ker j« /na le malo Kitaj.-ev pisa-i. in ker to njih vera uči. imajo pisane reči zelo v časti. Kitajci mislijo. da se vsak. kdor popisan papir na tla vrže. ali kaj družeča ž njim stori. hulo pregreši. Kdor pa tacega človeka opomni, ta dobro .lelo stori. Zavoljo tega imaj-- nalašč majhne železne peči. da take popisane reči sežigajo
Kitajski <-esar vlada neomejeno. i radniki se imenujejo mandarini, duhovniki in pismouki pa .literati". Kitajci niso kristjani, ampak pogani. Svojo vero imajo od .Konfucijus-a*. Po njegovih naukih se Se zdaj ravnajo. Iz Evrope ! je Slo že veliko misijonarjev na Kitajsko, da bi | Kitaj.-e spreobrnili h katoliški veri. A Kitaj.-i nočejo svoje vere popustiti in le malo število jih prestopi h krščanski veri. Ker misijonarji pri starih ne morejo veliko opraviti, kupujejo male kitajske otroke, ker je ondi dovoljeno otroke ku-povsti. in jih vzrejajo v samostanih. Ker pa misijonarji otrokom ne poste več okoli hoditi, da bi se zopet popačili, mislijo Kitici da menihi njih otroke pomore, potem pa iz njihovega droba zdravila delajo. Zato Kitajci misijonarje morijo in jim samostane požigsjo. Pred kratkim se je bralo po časnikih, kako so začeli Kitajci zopet kristjane in Evr >pej<e preganjati Vzrok je bil ta. ker so kn,iževniki (literatii kitajski ljudstva podpihovali in jim rekli, da se kristjani zato na Kitajskem naseljujejo, da bi jim deželo vzeli in jih iz dežele iztirali. Ljudstvo je vse verjelo in j začelo je stralno ravnati s kristjani Sež-gali so I žive in jih mučili na vso moč Kazdrli so veliko samostanov in lepih .-erkvs. Misijonarji ne upajo, da bi se .lalo kaj vspeSnega pri Kitaj ih za vero storiti in le z največjo požrtvovalnostjo dosegajo svoje namene
načelništvo (representancai svojim udom naznanilo, da a« bodo od novega leta 1892 najprej po tarifi popisovalo.
Janez Vivod. gostilničar v Doliču branil ae je in izjavil, da se na da popisati, ponudil ja pa društvu mesečna plačila po 16 gld. 50 kr. Društvo te ponudbe ni sprejelo. marveč sklicalo abor vseh difltvcnikov. ki so po večini sklenili, da mora Janša Vivod plačevati messčni snesek <>5 gld.
Jaaes Vivod ni hotal plačevati take svuto ter pcnovivM svojo ponudbo, trdil, da ga nemo rejo siliti, naj plača znoook, kateri so druitvsniki določili brez vsake podlsgs ia naravnost samo voljno.
Začela ss je pravda Društvo tožilo js Janeza Vivoda. da plača doneske za prva dva
mesca 1802 po 55 gld.. toraj skupaj 110 gld. Prvo sodišče je tožbo zavrnilo, č^š. da ae sme sicer vsak društvenik popisati dati. da pa mora ako v to ne privoli, plačevati oni znesek, ki ga je večina določila.
Tako je bila stvar fonnalno rešena
Janez Vivod dovolil je /daj društvenemu 1 načelništvu naj ga popiše, je plačal za prva dva j mesca 1802 110 gld. in prosil, da se naj zahteva i od njega za nadaljnih 5 meser-ev. namreč do . onega časa. ko ga je začelo društvo popiaovati po tarifi le oni znesek, ki se bode na podlagi trimesečnega popisovanja izračunil kot povprečni ! mesečni znesek Ta zahteva bila je gotovo pra- I vična in primerna, vendar je društveno načel- j ništvo brez vsega utemeljevanja kar na kratko to ponudbo odbilo. Janez Vivod moral je tudi , za nadaljnje mes<-e do začetka popisovanja pla- J čati mesečne doneske po 55 gld.
Od tega časa. toraj že več mescev se popi- ! sujejo Janez Vivod in vsi drugi društveniki po 1 prejšnje mislinjske sekcije brez zavire Vžitninaki j dac se pobira posebej od vseh taistemu podvrže-nih gostilničarjev in mesarjev poprejšnje mislinj- j ske sekcije in še od onih. ki prebivajo v občinah ( Podgorje in Šmartno. Skupna svota znaša komaj eno četrtino, toraj komaj 25% cele letne svote; nekdajna mislinjska nekega morala pa je poprej sama brez Podgorja in Šmartnega. dveh velikih občin siovenjegraSkega okraja, plačevati 27«, oziroma pozneje 26', cele svote.
Janez Vivod plačuje zdaj vžitninskega daca povprečno le 14 gld. na mesec toraj manj*, kakor je bil sam poprej ponujal (16 gld. 60 kr.). To je najboljši dokaz, da ae je njemu poprej krivica godila, in da je poprejšnja mislinjska sekcija vedno več doaalala, kakor bi po pravici morala donašati.
Kakor beli dan je jasna storjena krivica in društvo bi storilo le svojo častno dolžnost, ako bi to če tudi ne nameravano krivico nasproti Janezu Vivodu na ta način popravilo, da mu povrne, kar je plačal več, kakor je bil po pravici dolžan.
Krivica ostane krivica, tndi ako bi bila formalno za pravico spoznana
baje v Oelje tndi reški .burši". Teh gotovo nobeden ni doma nslovenskem Št^jerju in vendar se mi kar nič ne cburjamo nad tem, da pridejo na naša tla. /iglavanom' ssveda, ki pojdejo v svojs domotske krs**, se pa takoj poed-badva, da prMqo I dražit Celjane. Tudi U ne strpnost Im> enkrat skala.
(Inkor tornado nlifllnnM odbor nUM) predlanskim sklenil, la hoče od Jožefov««* trga čez stovbioo sam I jo osofilnico v bodočnosti sa-krat napraviti ceatoJoN v Savinjo, obrana aa tiste ni*™, katere p4avlja Savinja vsako Isto dvakrat Posojilnica i js proti tamu oklspu pritožila. dstsM odbor a je prttodbo zavrgel Na to ss je pritožila poagaica aa apravao sodišča na Dun^i in to sodih ja pritotbo tndi savrnilo pa Is za ssdaj. Zadri beseda v tej zadevi torej še ni govorjena, hjti po odločbi upravnega sodišča se bode nam-č vprašanje, ali se naj Celjanom prostor pustka njih .planinsko cesto' rešilo takrat kedar s bode sačelo zidati. Mi upamo, da bode Celjne vendar enkrat pamet
bil bi gotovo trg cesarja Jožeta, ker je dokaj obširen.
(Konknra) je napovedal Emil Costa, trgovec špecerijskega blaga v Celji. - Ob priliki, ko je neki narodni trgovec aaprl svojo Ugrtno, tmsl je osV*lh neradkntarfkov listič polno zbadanja prsti narodnjakom in slepil slovanske obrtnike, da brea Nemo* v C«(i nI i*4nti- Pnlamo tadaj asmtko go*>odo: Zakaj niste podpirali fosila Ooato, kar to je bU popolnoma val In še dobsr agitator, da bi inn ne bilo treba opati? - Je kMo grondfav
(Uradniška f rim—In Dstolne sodnije svetnik g. Pr. Lnlek j« oddeljsa v službovanje k višji dsželni sodniji v Oradci. — Poštni kon troloc v C# je pootoi g- Fr. Prohaaka.
iCsljski tarnarji) napovedali so za dan sv. Rešnjega telesa izlet na Kum. torej na Kranjsko. Seveda je ta dan. če se hoče človek umakniti procesiji, za izlet posebno pripraven. Izlet je bil urejen tako. da bi ss bili turnarji vračali ravno mej proceaijo čez Dobovec Mi doslej nalašč nismo hoteli naznaniti tega isleta. ker ne vemo. kaj
srečala in da al bodo •. glave izbili to nesrečno ,	------ --- — - -
misel, sidati tako bremloolno cesto. .Narodni bi bili verni Dobovčaai k takemu praznovanju
Celjske novice.
i Akad. drnitvo ..Triglav4' v Gradca i priredi, kakor vsako leto tudi letoa izlet iz nemškega Gradca v svojo slovensko domovino. I-etos pridejo v Celje in sicer v soboto 8. innija ter priredijo tu zvečer v .Skalni kleti" iv gostilni g. Simona Kukeca) s sodelovanjem hrvatskih tovarišev tamburaški koncert. Drugi dan odidejo v Žalec, kjer bode ob 1. uri popoldne banket, ob 4. uri koncert in na večer ples. — Ta lepa navada akademikov je vse hvale in priznanja vredna. Dijaštvo je naša nada. naša bodočnost iu mi smemo ponosni biti na ta naraščaj, ki v tujini nikoli ne pozabi svoje rodne zemlje in vedno z navdušenjem poleti mej svoje rojake. Celjskim nemčnrjem. tem nesramnim izdajicam svojega slovenskega roda. ta izlet naših dijakov ni kar nič po volji V svojem lističu »e po nepotrebnem srdijo in tožijo, da mi Slovenci .nemškega" mesta •-eljskega nikoli ne pustimo pri miru Neumneži' Celje je na slovenskih tleli in ako dijaki pridejo v Celje, pridejo na slovenska tla — Ko so izvedeli nemčurji, o tem izletu, so hitro tudi naročili iz Gradca nemške izletnike in dne 4. junija pridejo
velikega cerkvenega praznika rekli No. k sreči js det tumarčkf kar v Zidanem mostu pridržal. Vprašamo pa zakaj smejo celjski turnarji delati izlete na Kranjsko in .Ljubljanski Sokol* ne na Koroško?
.Imatai dnrovl dnrtM av Cirila in Metodo Dr. Sernec 2«» kron. Petor Majdič 20 kron. dr. Dečko 20 kron. Pivec 8 kron. l/ončar. dr. Vrečko. Vavken. dr. Brenčič, dr. Kosma, Kostič. Kregar. dr. Pipuš. Arzenlek, Jagodič. Kosem, Sparhakl Jerman. Hočevar, Piki, Cajhea. Pilek. Vajda. Fr. Jošt po eno krono.
(Inaatovn v Amoriki v Chikagii izvablja aa stotisoče ljudi, da ogledujejo krasne umotvore človeške iznajdljivosti. Ker se misli udeležiti te svetovne razstave tudi več Slovencev, bilo bi dobro, da bi naznanili svoje odpotovanje g. Jos. Pavliau v Ljubljani, kar bi se morda dalo tako vrediti, da bi skupno odšli. Cene so primerno nizke ia so razvidne iz današnjega inserata
Spodnje-fttajerske novice.
(Proosonsaka pri L dnkovMtoi, C. g. M
Koren ml., žnpnik v Silnici na Hrrvi. dobil je župnijo v Žalcu; č. g. K. Tribnik. kaplan pri Novicerkvi. župnijo v Jurkloštru. in č. g. A. Grušovnik. proviaor v Žalcu, župnijo pri Mariji Devici v Puščavi.
(Sv. Mnani se bode letos delila od 8. do 8. junija v dekaniji vuzeniški od 9. do 18. junija v slovenjebistr ški. od 24, junija do 1. julija v konjiški in od 8. do 13. julija v novocerkovški dekaniji.
(Pi—iliinja.) Ljutomerski okrajni komisar g. Rob. Kreutsbruck pl. Lilienfeld poklican je v ministerstvo za notranje zadeve, na njega mesto pa pride okrajni komisar gospod Iv. Zupančič pl. Huberkom iz Brežic.
(Podružnica av. Cirila in Mstoda) v Žale i imela je v četrtek I. t m. svoj občni zbor.
(ZastaisM nadufcUljai g. T. Drnjač v Sevnici in g. F. Zupanek v Loki pri Zidanem mostu, ki sta mnogo let vspešno delovala na šolskem polji, sta vpokojena
(Okrsjai Maki svet v Ssvaici J- vložil spomenicj na merodajnein m*stu, da želi za svoj okraj značajnega in možatega šolskega nadzornika Kaj pomeni to, g Armbrusts. htitzv Cesta na SoUavai l>ode stala 26000 gld. Gornjigrsj-ki okraj bode s 6UIM gld. pomagal in
dom" obljubqje postati tajlepša stavi« v < Vlji ia Celjani bi morali nam valežai biti. da hočemo njih mesto olepšati in lati sa dalje čaaa celjskim obrtnikom veliko lela in saslutka
(Mostni odbor celjkii odbil je našo prošrjo za dvojezične cestne npise. Proti tej odločbi vložili smo U pritožbo a naiueatnjo. od katere pričakujemo, da bo naši >ravični zahtevi ustregla. Mesto Celje leži na slovoski zemlji in popolnoma naravno je. da se mora značaj mesta po okolici ravnati in ne narobe, lobro bi bilo. da bi se narodni občinski odlori celjskega okraja o tej zadevi oglas li ter nam oposlali izjave, da želijo videti v Celji. kamor kneti svoje groše nosijo, tudi slovenske cestne npise; da jih priložimo pritožbi.
(▼spored L obfogn shoda slevonakik
.Sokolov" v Ljabljani) In« 8. in 9. julija 1893. Dne 8. julija. 1.) Ob l.uri zvečer zborovanje delegatov slov. sokolskili društev v mestni dvo rani. 2.) Po zborovanji vaselica z vojaško godbo na vrtu Hafnerjeve pivane na sv. Petra cesti. Vstopnina: za oaebo 8C kr. .Sokoli" ao prosti j Dne 9. julija. 1.) OAod ob 6. uri zjutraj iz Celja. 2.) Prihod v Ijubjano ob polu 8. uri zjutraj, kjer vsprejmo cejjstega .Sokola" in ostale s tem vlakom došle goste, vsa tedaj že v Ljubljani zbrana sokolska drištva, na čelo ljubljanski .Sokol". 3.) Odhod s kdodvora k sv. maši v La-termanov drevored. 4.» Po sv. maši sajutrek na Koslerjevem vrtu. zajedao poskušqja prostih telovadnih vaj, v vrtnem salonu pa slavnostna s ja obsezajoča pozdrav in nagovor, event od-zdrave in poročila o zborovanji delegatov. 5.) Sprevod po mestu. 6.i Skupni obed v gostilni pri g. Ferlincu in g. llainerji. 7.) Ob 3. uri odhod aa Koslerjev vrt k veselici z javno telovadbo, ba-zarom, godbo, petjem in prosto zabava 8.) Ob 6. uri odhod v ljubljansko čitalnico, kjer se shranijo društvene zastave, » i Akademija v deželnem gledališči. 10.) Po akademiji sestanek na vrtu g. Hafnerjeve pivame. 11.) Odhod
irusikni vlak) vozil bode k ,L občnem sestanku slovenskih Sokolov" v Ljubljano, v nedeljo dne 9. jnlija t. L če se bode oglasilo dovolj uleležencev. Kakor naznanja gorenji program slavnosti. IksIb veselica tako raznolična. da bode vsakemu razvedrite na izbero. Nadjati se ja da Savinjčani. kakor tudi drugi slovenaki Štajerci porabijo to priliko in pobit« med brate v Ljubljano, j Želeti je tudi, da bi vsi. kateri bi se radi vdeležili :
zvečer akademije v deželnem gledališči, to javiti j jih v desetih letih plačal, takoj v trgovini Drag. Hribarja v Celji. da ne	(Slataski a seniki Moki oMjsi. katerim
bode radi prostorov zopet toliko sitnosti.	; prazna stoji .šulvereinska" palača, so obsedeli
(Harodai trfovaei Aatoa Koleno, odprl je ia obtičali, da jih je kar sram Deželni šolski nad-svojo trgovino na l.jubljanaki ceati št 4 Savinj- zornik d. J are. mož naravnega, odkritega zna čanom dobro znan iz Žalca in Celja, kot pošten čaja (ne lisičjega i. je larno šolo na Slatini nad-in vesten trgovec, bode gotovo ohranil to za- zoroval. Po dokončanem delu se mu je na vlak upanje. Priporočamo ga vaim zavednim na- mndilo; zato se j-» tslpelj*1 na;.rej Nemški šolski rodnjakom.	očetje »o ga pa ia cesti čakali, da bi mu prazno
(Vsliki trgi zaseden je ob sredah in salsrtah nemško palačo, kjer po no noči .šulverein* straši, ter tržnih dnevih teko. da je komaj prenti člv pokazali A ker m< ž prazn« hiše ni Utegnil ogle-veku naprej Kaj še le voziti. Mestni inagi>trat dati si in za one može. na <-esti čakajt*V menda misliti liode mogel, da dobi pripravni prostor, še vedel ni: zato so »vojo jezo v graški klepe-da nekaj tigovine prestavi. Najprimerneji kraj tulji ohladili.
žrtvovati vm, da zaprečijo, kar J« ajira v kvar Hi ikodo
Tako m Je maU četa sbranih kmetov pod vodstvom nekega vojaka (ta vojak nam je taaa) domačega peipolka v braa po«t*vila, ter ae Jej poarečilo, nevarno drnhaJ odbiti, Ur ii natega trga, v k tereni aadaj mirno ia veaelo živimo — odgnati.
Ko bi pač vai Uko delati — oh kako ve aeio bi bilo. kako hitro bi ae naii mili domovini odprla pota, ktera ae nam aadaj vedno zapirajo Za Ta»«n)a Kai boato rekli, g. urednik, ko ae Ia z natega trga oglaai dopisnik, o katerem ■te gotovo mislili, da ae je zazibal v spanje pra-vičaih Pa to ni tako. Tudi tukaj živ« Slovenci. Todi tukaj teče po žilah prava alovenska krt. tudi U gorko bije srce n mili nam narod slo ▼enaki, in todi ta cveto (če prav med trnjem) rožice narodnega duha Ur raste lipa zavednega alovenstva
Dokaz temu js. da se je pred kratkim bilo osnovalo .Bralno droitvo". Osnovala se je na rodna godba (načel. g. Koruni, ia osnovala se bode podružnica a v. Cirila in Metoda
Pravila poalala nam je a prijaznosti glavna diužba v Ljubljani. Treba bo le nekoliko energije pa I »ode ilo Trsha hode pooUviti as na vrbune* visoke gore ter klicati narod na delo
Prva naloga naj nam bode Vedno spodbujati narod, vedno klicati aa delo in vedno anažiti drevo z upanjem, da bode vendar enkrat rodilo tako zaždjeai aad
IS ItMIIM p*	Poročilo o ve-
I kera požaru v Bukov, h pn Ptuji je prešinilo vsakega čitatelja. Veseli pa naa. da imamo beležiti lepo itevilo darovalcev, ooobito narodnjakov. Dragi mi Bukovčani! Ne poalutajU nekaterih mestnih hujakačev. Vai župan znal vam liode povedati, kaj aU mu dva debela mestna krčmaija očitala Ravnajte se po g««lu: .Svoji k svojim".
Kmetje, videli sto, na binknitno nedeljo in pondeljek — ko so Nemci imeli »lavnost pevskega druitva — kdo vam je naklonjen Taisti, kateri so imeli zastave na hišah razobeiene — gotovo ne. Črvič v prahu se boji pogina; ni čuda. da noče poginiti ni eden narod! Da bati ae je celo človeka koji zataji g*-s najbUže mu dute. ki ga je prva prekrižala — U- *ga se je bati.
Zdaj pa ie nekaj o naših občinskih predstojnikih in nj h delovanja
1'radovanje naših občinskih predstojnikov zelo napreduje. Kaj ne bi, saj imamo dovolj takih možiceljnov, kateri se s tem pečajo. Ob nedeljah popoludn* zapaziš dostikrat, da ae pelje znani g. z občinskim predstojnikom — pa le .scbarf* — zdaj na sprehod, zdsj zopet kam drugam uradov a t za občino.
Pa tudi g A. okr. zastopa ne opusti, take mastne služIte, čeravno se neki občini blizo mesta ni kaj poaebno prikupil. Imenovani g. korakal je necega dne k znanemu, dozdaj narodnemu občinskemu predstojniku na dr. p. uradovat Ta občinski predstojnik ob enem krčmar in ud okr. zastopa izustil ae je btje, da so mu Nemci ljubii nego Slovenci. Glej, glej! kam si zabredel? — Celo na spanjem šturmovci se ne strinjamo s tvojimi nazori. Mi šturmovčani smo in ostanemo le Slovenci.
Oi a*. Lenarta T Mor. goricah. Gosp. urednik! Sliial sem. da so se gospodje na celjskem magistratu nekje zmotili radi volitve v bolniško blagajno. To me je napotilo p sati Vam. da se tudi pri nas včasi jako zmotijo, seveda na dmg način. Mej tem namreč, ko pri vas tuhtajo in tuhtajo, kako bi ae zmotili v svojo koriat ter so potem drzno, zaupajoč v svojo učenost vedama zmotijo, zmotijo se naši čurčki le v svoji grozni neumnosti.
Dali so namreč skozi trg napraviti nov prerov. ne da bi poprej poprašali okrajni zastop. ali bo dal kaj dinarja Ko je bil |>a gotov hajd. prišli so .finfarji" s prošnjo - s-v.-da takrat aloven>k< • . naj bi okrajni odbor p -magal pla če vat i PoVem Vam pa. go«|>od urednik, takrat godila so se čudna /namenja v St. Lenartu kajti nemški .purgarji" su se kar če/, noč naučili slovenski, morda jih je res sv. Duh razsvetlil: ko so srečali katerega uda okr. • d bora. pozdravili ao ga le|io slovenski, kar se j«»prej nikdar
ni zgodilo. Pa kakor sam Vam že rekel, zmotili ao aa. Prerov moral ae je zopet predelati, kar je stalo grozno veliko denarja a okrajni odbor ai dovolil do aedaj ie viaarja ne, in če bodo nam Curčki ia tako lepo pozdravila«, ne bo dovolil ničesar Udje okrajnega odbora takrat tudi slo venski nočejo umeti, in če si neračurčki oblečejo v ie tako lepe jagaetove kože.
Zdaj pa ie nekaj druzega gospod urednik
Ko aem zadnjikrat bil pri Vas. — aa) aa ia menda spominjate - videl sem od Vas odhajajoč, neke črne proge pred vhodom k Vaii tiskarni Jaz sem ugibal in ugibal, zakaj ste ravno tako črno |>omalah, pa potem se mi je reč rarjaanila. Zvedel sem namreč, da laži slavni celjski pur germajstor l-olan — celo na smrt — in motla pričakujejo celjaki nemčurčki kmalu njegovo smrt Hoteli so torej vso Graiko ulico črno pomalati (znak žaloeti) ia ao pri Vaii hiii. ker je prva v Uj ulici, začeli. Mogoče je. da ae tudi jaz motm. pa v resnici zdi se mi ikoda toliko črnila po stani razlivali Bi li ne bilo boljie. podariti jo nemikemn .iulfer^au". kateri tako žs po vssh listih berači, ali pa celo Sudmarki?
Drugokrat več
S Bafca in Optttf«. Pomlad privabi drobne ptic*, da se iz južnih krajev presele k nam — prazniki, osobito topli Mnkoštni prazniki izvabijo pa človeka da m ogleda topli jug. Kaako slovenskemu planinskemu druMvu*. ki je svoj drugi izlet na 1'čko. Opatijo ia Reko priredilo, mahnil jo je dopisnik v imenovane kraje — toda postivši njega pot čez Divačo in Učko le omenjenemu novemu društvu, ki al js stavilo Ispo nalogo s tem, da bode našo slavo nosilo iz dolin na hribe in gor« nate posnemajoč vabilo pesnika .
„Naj čuje artnlja in nebo!"
Reka je lično mesto. Obrt trgovina in promet se razvijata tukaj v velikem sloga V«iiV del okolice istrske že zu-jaj mesta zavzemajo torpedo-tovarne onega angleškega bogatina kateri je bil nedavno dal svojo hčer v zakon sinu svetovno znanega Bisinarcka (.Torpedo* je nevarna strelska priprava za iazdiranje ladij v vojnah). V mestu samemu so velikanske petrolejske čistilnice (rali-narije). V sled tega pa smrdi daleč na okrog po petrolej). Reško mesto je proteževano (jako negovano i trgovsko pristaniiče ogerako. Zato M tukaj rad' spajali italijanski element z ogerskim. Rečani se radi Madjarom uklanjajo. Ulice a pr. imajo imena slavnih madjarskih državnikov. Masa ljudska je sicer slovanska to je, prosti ljud je hrvatskega in slovenskega pokolenja ali v javnosti vlada italijanščina, kar svedočijo vsi javni napisi in reiki-laški list Moč intoligen cije hrvatske so potisnili na pravo hrvatsko zemljo (pa vaaj je Reka sama bila na hrvatski zemlji in nekdaj celo Kranjski pridružena* v Sušak. kamor ae bode morala preseliti še hrvatska gimnazija menda zadnji oficijelni hrvatski zavod v tej drugi avstrijski trgovski loki. Tudi inteligencije je veliko hrvatske, a le preveč rada nemško in laško govori.
Te praznike je bilo dokaj tujcev ta. ki so prileteli semkaj največ radi bližnje Opatije, naj novejšega avstrijskega — raja. Opatija je zdra-višče. Na jugu Učke ob toplem morskan bregu je začela najprvo južna železnica zidati prijazne vile. Njo so začeli drugi bogataši in najvišja aristokrac-ja posnemati. Zdaj stoji tu že kacih 10)1 vil - ena lepša kakor druga. Vse so olslane s krasnimi vrtovi, parki, nasadi, sprehajališči. Vse so ovenčane z južnim rastlinstvom. Tu ti raste in cvete citrona in |/omaranča. oljka in lavor. cipresa in palma, tuja in cedra in dolga vrsta drugik rastlih vročega juga. Rožmarin a pr. raste na prostem kakor velik grm. Morje in zrak s*a topla, zato sede bolniki, (veliko jih ravno ni videti) na prostem in kopljejo se (men<la samo zdravi) v morji, ki je v ta namen pregrajeno in preskrbljeno z vsemi pripravnostimi. Tii ae g"S;sM(ki otroci pod milim neltora igrajo, tu se sprvliaja bogata gon|.r»la. -.ble-Vna p« dragih, najnovejših modah ali posedla pred dragimi hoteli, ki w> v svoj h notranjih prostorih okrašeni z velikansko ele.anco. pa tudi silno dragi. Bogati gospodi y> tu vse na ra/|«-laganj* v malem tem kraji ao se n. pr. kar z zdravniki nastanil-
Tu ae pač lahko reče. da imajo ti ljudje le na zemlji — nebesa
Ob svetkih prihaja z Reke tu aem obilo mešanega občinstva na malih paraikih, ki v eni uri dospejo z snaga brega do druzega To aedetjo ao biH spustili nov ličsa parnik .Štefanijo' v mirno morje, pa ljudstvo ss ga ai toliko poalužilo. ker js bil dražji od starih parobrodov — Radi ania toži narod tudi tod, čeravno motjs vaaj po noči žejno zemljo hladi.
KnjUemoci
(Psdskaica ia .Tikmfclt flimlliO
transkripc ja za klavir, priredil K Hoffmsister. preila je v zalogo knjigarna L 8chwentnerja v Brežicah. Opozarjamo na to slovensko olčiastvo. da se pri aaročilih obrača naravnost do založnika in ne več do vodje .Glasbene Matica* g. Getbica v Ljubljani — V kratke« izida v tej založbi ie: .Tri peemij za visoki glas a spremlje vsnjem ghtsovira".
ipsatajtaai. aloveča Poatojiaaka Jama in njena okolica. Pomnožena izdaja s črtotom ia dvaindvajsrtiiui podobami Jame. Postopne ia ajens okoli««, p«, ram h virih spisal J. B Postojina. 1*WI Tiskal in zalotil R.hard ftebsr. Str. H*. Cena 25 kr V tej «S-lno tiskani ia z lepim iln strac jam okrafceni knjigi čitamo natančen, zanesljiv in spretno sestavljen popis trga Postojiae. njem* okolice in pod/rtnski čmles. tako da pri-porivamo to cenen« knjižic i vsakomur, soasbno pa obiskovalcem Postojioske jame, ker se nsorejo iz nje tako natančno informirati o vsem kar jih more zanimati, kakor ia not-ene droge.
Vstal rrti as j«W MuriS,
veljaven o«l I. maja t. L
Odkod u Olja proti D
l««ii- -či in ob I. uri *."> m popoludne: p-ttai vlak ■b & uri <4 m |m>|hi!ihIii« in ob S. on 10 m. potK-či;
lokalni vlak oh S nri ti in. ajntraj; meAam vlak «h h. nri 46 m. rtopolndne Odkod is Celja proti Trot«, Krzovlak ob S. ari ITI m. l»-l-.luilno in ob 4. uri IN m ajutraj; poMai vlak ol> 10. uri SO m dopotakie In ni I. nri 51 m ajntraj I..kalni vlak ob S uri :» m ajutraj ta ot. » uri xvečer do Zidanega in.-ta; ineAani vlak ob
OJkod is Maribora so Kirilki. Ilraovlak <4> «. ari » m
ponoči: 1<-kalni vlak oh li. uri » m zjutraj in ol> 10. uri 4 m dop. ter <4> ». uri *l m popoludne. Odhod ia Prafarsiuja proti PU# itd Brsoviak ob 3
uri :t0 m ponoči: oaelitii vlak ob H. uri 37 ir * polndne ta ob «. uri KI m. i—*— - —*—
ajotr*; in 3 uri M m. iM-poludne. Odhod U Velenj» v Celja M-Aam vlak <b 6 . uri 60 m.
ajutraj in t. uri .'V> m. pop..lu<lro\ 0dho4 is ZidoMpa aoota v «.fr»k O obni vlak ob a.
uri in ajutnj ta I. uri a« m ter ob ft. nri 1» m. in>p«.lii.lne Odho4 U PoUeaa v Konjic« ob 10. nri ti n
in <>b 4. uri 10 m. popoludn«. Odhod U Konjic v PoIičom ob (t uri M m. ajutraj ta 1. uri 10 ir----
U do 15 let starega, z dobrimi šolskimi spričevali. zmožnega slovenskega in nemškega jezika spr«-jtne za učenca trgovina mešanega blaga Herbsrt Zaaiera v 51 Pavlu v Savinjski dolini.
ILTizlco leolo
je prav po »-eni na p'oJaj. Kje pove upravništvo našega lista.	l7j) »i
S^ZipimoiTT&ikiftri.^i
k«je je ivmnkii krals-v>> privilegirano ter y< pod vrhov nun iiJ-lz<>rslV"ra vm-.ke <-. kr državno vla-lo m «'egar v-e*traii.-k" pnaitario Magoa---n-> -Irlovanje se razteza po vseli |fkraimali naAe avstrijsko •l--m-»vine, p«>>l>laSča v vnkej tari p-> /vlitega aaapne is an« z ualogo. po-S|«kevati Večje raa»irjen)e te/a p>.l|etja v .l..tičnetii krain.
liaziinitie. fi«lane m v -lenar.tv^ie-m obsini puln-- zaupatvlivaj-i««-be. k je ni ieli>- pn-i-.biti veitti'. ra«t</i j-.-fran-ki »■-'utt.-k aa rrm-jpi le». l-lagre volijo naj znamk» joi isl Oru p* Uaerrn4~ voč 1- izve.leti	(M> IO-&
Vtenac
|.t IS U t »ta-, zdrav ia čvr-t v
v.-nVini ta nemW.ni
1 ( ii:..em ia'«>San. kateri ima veselje za ku|<Ajii. vxpre,!.i*
, »e tak- • v |.r--tajitai- ■ ri-Unega t.'a*a fran Rttbor
*rkn v Ammrtarm n Liliji Ha 3-J
Lekarna Trnkoczy-ja
travm roto.4» » m»bljui
, in vMk dan ■ i»rv» l"'"" r«polllJo !
kapljice za želodec R®®*-|
»lavno preverjeno in znan«
»itravil..« Cvrstiliiim in kro	,
pitnim vplivom pri mote-	.
■•m prebav«**!«. |>ri	;
i ujnm	"	aanjn.
♦ 1 stekleni..t volja IO kr..1, tueti fld. In J	1 (UL :. tuealov samo • fld.

Josipina Šumi v LJubUani
najveijo zalogo navadnih do najfinejših trgovskih sladfic.
I«pu. suho blat!" Itazno .Iruge v t.- stroko spadajoče Iz.Mke kak. r predme: i »a okraAonje «<»"• f'«^ roi. vsake ve
likosti ter lepili ne»k.*!ljivlh barvah SUdčire pnntrif m prodajali p« »Jneh li cntrtiih »Wili.
i letni čas sdrsva m dobra pOsBa malino* .v i HimU-ern.ift . limonini sok iljiu. nisaft
liter !*> kr. pn večjem naročilu >enoj-' Kompot. vkohano sadje. sadlin. tal/en maligni in narečni	,«0- ,V4
HaročtU iTiiaJrm Mm. postrriba ulidu. IU$o rtfmaa
_po dttil cral. Hlor j* sUftor._
A'a ahteraaje poiiljam cenike.


§§ Zalogi spearijskega blagi M KZZJUTH OCEVAB.
g Celje, (tilll CNU. 3
Izvrstna zaloga ; vsakovrstne kave. sladkorja.
riža. finega olja. julM.u sadja, nusli. svinjske aisil. ruma. čaja. vina v buiiljkah. arvmake alivovke. kranjskega brinovca, itd itd.
i® Banatska pienična moka.
P -
Radfljnskn ||: mineralna -vodat
itd.	25-9 \
mm
TrgoTina papirja iti Drigotina Hribarji t Celji
pripon««
srajco lovo » š*S amaje m
(I.uftballonsi •*.	tOraolH-n*
po 55, !»•. lil', 2 --. ^ p ' U>. i:». -JO. »I. 40 kr
Prostovoljna prodaja.
Pr, da PV HI6A •
ia .' pa N MI •
JkrojaSkt mojster
osip Hočevar
Calj«. Craiki illea.
rtorjmii oblrt u gospode ln detle L
po najiiovojlem kroju	K
Velik isbor snkna
is vnanjih kakor tudi domačih
avetovno priznanih tvrJk. Vsako naročilo ae him i.-rrii. ter as sagotovUs hvjmt

saj
Franc čuden
(preje J os. Geba)
Stanove ulice It II
stav Vmstvu tnposobas peečaat dnhcvkMnt. av«js l-gato naivrt jo uk« švicarskih žepnih ar, po asjiitjik cenak, zlatih, srebsrnib, ni-kslnnstih in stenekik ur s nihalom (Pendel-uhr), bndilnie veriftis vsako vrsto, prstanov,
nhanov in vseh v njegovo stroko apadajočih stvari.
Popravila narodim ilnbro. hitr • uat.Vno in cena Poštna naročila lavrtnjei.. k- poeej Ceniki 1-rezplačno in po po*tl. V cenikih je natančneje popisano. kolike časa jamčim garantirani i aa katero stvar in kako s» menjam.
10-8
fclAfcfežtefttt*
mxmm;
Molitvene knjige
v papir in platno veaaao
po 15. 25 in » kr.
po 10. «i. 70. 95 kr , g! 1 -. 125 v nanje vezane a kolesnim
po M kr. g1. 1 Al. 150. 1£0 S ni Si«;k a (ItgittM t«ut
priporoča
D.Hribar
1 ;.£i.!:5!i!I52H -. ' 1 f T T T1 \
Itsflui Bonoon,
stolar fs-
Griitl c»U ila«. H, C«1J,
o stroko
Josip Salrakorftok,
| feroxxxojmtmr -v O^lji
Glavni trg »t. IS I l*npon»ča ae sa iidelovanjo vaakortne obleke i 13 g.-spods in dečke Velika saloga vaak.^rknoga
Maga. kakor tudi storjene .-b>ke aa kmete. £<«!•,Hie in defke Velik iabor vsakorlnaga in s(HHlnje obleke
,25120 II
Adolf Hauptmann
tovarna
oljnatih barv. Krastav, lakov ta klala
v Ljubljani
17 Chikago! ®

k njjanamonitejli
Kolumbovi svetovni razstavi
priponka roto* listki |»t najnitji eni in naj-ug.nlnejli kombinaciji, in sicer: iz IJmblJtce do CJUAass in naaaj I. in ni. raired ; gld. M8'-. I. in II raared gld. 87O— in 7»i a-1	vilej
mednarodna potovalna pisarna
ilos. Pau/in v Ljubljani.


Priporočba.
Slavnemu občinstvu, velečastiti duhovščini, cenjenim gospodom uradnikom in učiteljem uljudno naznanjam, da sem prevzel j>o smrti gospoda /rana Šujena trgovino
ipecerijske^i, norimberškega bii|i
zalojjo ninkt' in deželnih pridelkov v Ce»lji»
Ljubljanska eeata. ttev. 4. Priporočam se vsim za nakupovanje imenovanega blaga in zagotov-Ijani nnjaolidnejo in ceno postrežbo
V Celji. 1. junija 189» (74i M
Anton Kolenc.
IDeClca.
Strune l^rt^TZ
_ Kirckur Du^ji pr^ iičs
trgovina D. HRIBAR v Celju
15—1« let starega, kr. j ko p »tare. j rlrr.otr. isobraže-nega. »prejme v tik tiskan a Orafi tin Hrlsr ja v c.-,
IrJa -.:•!; m anfdr. k Dragotin Hribar T:*k Društvene tiskam. 0 llrilar v Celji.
Priloga »Domovini« št. H»., dne 5. junija 1893.
(Ha tU—»k— ktUmil ao lepo zaaadili
ia ogradili prostore okoli postaje. dR j« dokaj lično; toda /ogradili ao. Uko ee nam popotnik pritožuje — senčnati prostor s klopjo vred, ka mor w je človek tako rad v poletni vročini vse-del. Zakaj ne bi bil to nezagrajen proator ka kor je bil ž* ako« *> let -
(PiiiIm) C. kr. notar Kram- Hrib is M* riliorn bil je na žslezaici na poaUji Wildon po-vožen Stopil jo na desko in ae hotel dvigniti v vlak. ko ae je taiati le premikal, spodleti mu in
zboruje 8. junija v Oomilski.
i Umrli je nadočitelj Mart Pristernik v št OfSdtu ob Dravi.
(PsAtaa kastrjai sta postala g Kr. Liisrb-ner za Maribor, g. K. Salzer za Ptqj.
(lsjksabnrdhl godbsai k hib je priredil binkoAtni pondeljek dobro obiskano zabavo pri Podjadu na Vidma
(▼ lan I mM pri Bajhsabargn^ je letoa začela drlavna oprava po g. komisarja Keichl nu iz Krškega delati vinograd ameriških trt. - Za zeleno cepljenje teh trt je letoa po nekaterih krajih kakor na Dizelskem in pri Novem mesta kaj težko. ker jih je v hodi zimi veliko ponc ,!% (T Tsgirjt. .kraja kozjanskega je kmet |»»«lal iz lirama nekaj vina. Pri tej priliki je m bula hčerka nekaj cmerila kar ae )ej nžge mast Nevednica. hoteč pogasiti ogenj, vlije vode na mast Plamen švigne v nizko streho, ki se takoj vname tako nevarno, da je bil v malo trenutkih ves hram v plamenu, in da je tudi vino in vse drago požar pokončal, "če sam ae je nevarno opekel
iBavaveatl Na binkoštao nedeljo šli ao iz A rtič. kjer je bila cerkvena sla vnos t fantje iz Globokega skoz Dečnasela domov in ae tukaj najbrž zavolj majne zastav« sprli. Dva sina gostilničarja Omranta (po domač-: Gabroz) sta začela po Gktliočkih fantih streljat in žali Bog zadel je mlajši ain fant* iz Globok po imenu Pšeničnika ravno v p rs*, da je kmalu na to umrl. Orožniki pripeljali ao še tisti večer hudobneže v Brežice v ječo.
lis Kspsls.l Kakor je že .Domovina" poročala. dobili so tukaj dva nova zvona. Na bin-koštni pondeljek bila je alavncst ilagoslovljenja in |iotegnenja zvonov v zvonik Vse bilo je ovenčano. Mnogo zaatav je vihralo okoli cerkve, med katerimi bila je tudi krasna trobojnica. Prvi glas vel. zvona zaslišal se je okoli 1 ure in malega okoli 4 ure popoldne. Glas zvonov je prav mil Zvonove izdelal js g Albert Samaasa v Ljubljani. Napisi so naslednji in sicer: Vel ki zvon: .Vlit sem v čast device Marije. Glssno vabim k božji slnžbi. žive verne pred altar. čast molitve oznanuje. če razsaja grom, vihar, v areči blagom kličem, sveti kraj želim mrličem: požaru ognja časnega, obvaiuj nas in večnega.' Mali zvon: .Vlit sem v čaat sv. Barbare, čast Bogu na višavah in mir ljudem n* zemlji, ki ao svete volje. ke<lar slišite moj glas je za vas molitve čas.*
(Ogsag.) V sredo po binkoštih pogorelo je v Bukovšeku pri Brežicah vse poslopje s človeško in živinsko hrano, kmetu Jože Poček in vdovi Ana Petan. K nesreči bil ni nolieden zavarovan. Brežki ognjegasci pribijali ao se pre«ej hitro na požarni prostor, pa le milo bilo je za pomagati. Kešili so olino nekaj živine; vode tudi nikjer blizu ni bilo.
(Ia Dsbeva) V Doliovi zbolel je na umu kmet Šitinc, katerega so takoj drugi dan v Grade«- odpeljali.
(0 slovanskih napisih v Brsfticah.) Ako pogledamo p> našem mestecu, kjer skoro sami Slovenci prebivajo, ne najdemo ne enega sloven skega napisa. Pii obrtnikih je vse le .tajč". TukajAni obrtni k: so večjidel kmetski s novi iz <4oli<v Dosti jih je, da n^ razumejo niti besedi«* nemške, ali pa le .kuheldajč* klatijo, da je komaj razumet' 1'ogledati budemo morali tudi mi. ki pud|>iramo obrtnike, da liodo vrli Sloveaci. >la Ušle v resnici .Svoji k svojim"
i Učiteljsko drattro sa ptajaki okraji pri redi 8. junij* t 1. izk-t k sv Marjeti |«*1 I tujem Vs|s>red. I. Sv. maša ob II. uri 2 Zborovanje v šoli. .1 Skupni obed pri g Mit tlim Osel« plača
«0 kr. 4 Prosu zabava K temu izleta vabi vss gg dinšivunike in prijatelje drnštva — vodstvo.
'Radi nevarno davicei med otroci je več šol v brežkein okraji zaprtih V Krškem ate bili minuli t.-den obe šoli zaprti, ker ae je bila po gubna Isdezen v šolskem poslopji prikazala.
iPtajske attteljsko draftvei je volilo svo jega prejšojega predsednika g Kobiča častnim članom, za novega predsednika g. Strelca za podpredsednika g. Podobnika V okrajni šolski svet je volil ok'ajni zaa'op g. notarja dr. Ožgana
pri Veliki Nsdeljii, vabi na oanovalno zborovanje
ki U»de v četrtek dne 8 junija 189» a sledečim vs|s.redom: Ob 8 uri slovesna sv maša Po sv. maši v društveni sobi pri g Goričana vpisovanje udov in volitev idbornikov
Škropljenje trti z modro galico se haš te dn! vrši. Rabijo ae razlita« škropilni- «. Kakor se ! nam z Vidma p roča. ae je ondi posebno obnesla j škropilni-* po imenu .Avstrija* — V Krškem je kmetijaka podružn:«-a prodala avojitn udom in | drugim vinogmdnikom 2500 kg. palice
Droge slovenske novic«.
Vabile gospodom družabnikom r. kr ksse
j tijske družlie kranjake na ol>čni zbor. ki bode • v četrtek dne M. junija 1893 I ob ',9 uri do j poldne v dvorani mestne bile v Ljubljani
•Ia JUredni dsm*i v Ljubljani katersma i se I-ode v kratkem temelj postavil, nabira z nova I njega odlior darove. Domoljubnih Slovencev naj novejše veslo je vsled tega Prva krona naši šolski družbi, druga .Narodnemu doma" Živeli posnemalci'
iJdamaataaka"). to je, nemški uradni list v slovenski deželi kranjski, dobi mesto sedanjega urednika t Nagliča. ki zna nemžki in slovenski, naslednik« v osebi nemškega časnikarskega pisatelja Henr. No--ta. To premem bo je provzročil sedanji voditelj deželne vlade na Kranjskem, pod katerim je že do sedaj moral njegov list s«, oje lačne predale polniti z dolgimi in širokimi poročili o kranjskih nemškutarakih društvih. Kaj še le bo v bodoče v
i Slovensko posojilnice L 1891) Da tudi v malih krajih posojilnice napredovati morejo. i-> nam kaže nova posojilnica v Krama pri Mariboru. lani je še Is I. leto poslovala pa je že 75.825 gld. prometa imela in izkazala 203 gld. čistega dobička. Vaekako popolnoma <lober začetek! — Samo oeem mesecev je lani poslovala nova posojilnica v Zilski Bistrici na Koroškem, ki je v tem krstkem času imela 18542 gld. pro meta in dobila 22 gld. vstopnine za rezervni fond Tadi U bode dobro delal* v bodočih letih če tadi letos radi druzih velikih atroškov ni mogla izdati le tiskanega računa. - Posojilnica v Celovcu je delovala že 4. leto, imela lani prometa 09014 gld. 199 gld. čistega dobička ki ga je pridružila zadiužnemu zakladu, kateri znaša že 1AMI gld. — Težko ae razvijajo posojilnice po aistemu Raifleiscnovem v malih krajih. V takem položaju je razen drugih tudi posojilnica v Pišecah. ki je delovala lani že 9. leto. pa imela le 10398 gld. prometa ia 2tl gld. čistega dobička V obeh zadružnih zakladih pa ima vemlar že 1H«I gld — Dejansko najstarejša denarna zadruga na Slovenskem js .Obrtnijsko pomožno društvo' v Ljubljani, ki šteje že 37 let To je imelo lani 056.120 gld. prometa, 82!» gld. čistega dobička in ima že 27 940 gld rezervnega zaklada. Nova posojilnica na Suhi na Koroškem je priobčila pisani račun za svoje prvo. ne še celo leto tod 15. maja do konca leta). Ta račun kaže že 20421 gld. prometa, 9 gld. čistega dobička in 58 gld. zadružnega zaklada Na vsak način za Suho. ki je le vas, dober začetek'
iHsMtarskik sdravnikavi je na Kranjskem
več. kak'>r narodnih, kajti pri volitvi v novo zdravniško zborni«- > so zmagali z velikim trudom prvi. a podlegli drugi. Poatopalo se pa pri tej volitvi ni postavno. Sicer so volili le deželni ia privatni zdravniki, c kr. okrajni zdravnikov ae stvar ni dotikala. Slednji ao namreč večinoma | narodni in tudi sk*r v mteligen- iji prekose naj novejše vendar si are neu škutarje. ki so uiend*
to v politiki, kar so v svoji praksi. — Narodni zdravniki vložili ao rekurz proti tej izvolitvi
f Jlatise Slovanska-. zboruje v Ljubljani H junija Zalug bi občesloveasko društvo, ka-kortao je Matica ae zborovalo kdaj v drugih mestih'c
Vinarska, sadjarska Ia pi|)ilil*l Me
aa Orani pri Novem mestu je izdala letno poročilo ss šolski leti 1890 91 ia 1891 91; iz njega posnamemo, kako plod'ioosao u ediaa slovenska kmetijska šola deluje Zakaj In ae še manbcraka ne osirala l-olje na materinski jssik ačeacev -Zakaj bi tudi oaa svoj letopis ae priobčevala le
veliki meri se js lotil posestnik E Predovič v Mosteh pri Ljuhljsai. Redil bode do 1000 sviaj.
(T Krškem js bila v čitalaici. 1. junija lepa bes«da pod vodstvom kapslaika. g Laagsrja. ki je bil 27 maja in 4. junija na dan stopil s svojo mlado, dokaj dobro izvežl>aao mestno godim — Obrtno nadaljevalna šola je bila svoje risarske izdelke 28 maja postavila na ogled
iMiilijs «* savarsvalas dtnibei kalnih sredstev se potluftuje zavarovalni«*, o kateri ao se pred leti malo hvalevredne ocsae po naših časnikih brale, da bi si savarovsaosv pridobila V dokaz naj povemo to Kmet js dobil pri de mirnem zavodu posojilo, katero je hotel pri sa varovala! družbi viakulirati (zagotoviti povračilo za staraj požarni Kaset pa ai bil ssvarovsn pri dotični Imnki. ki js pa predrzno to priliko porabila. da kmeta na lastno pest brez njega ■lovljenja zavaruje Kmet ne spre|ine zavarovalne police in neče ptočati. kar je naravno; * " as vendar drzne tožiti km« maka Toži ga celo pri gralki sodaiji. kamor ae kmet aeveda podati ne more. da bi ae zagovarjal AH ni državnega organa ki bi varoval tako predrzno napa« lenega aeljaka od strani nesramne zavarovalnice?!
iT &t Jarnsjii na Dolenjskem je umrl g. J. Zagorec, bivši ondotni župnn ia aloveaaki poslanec v kranjskem deželnem zbora, ki" j* bil najprvo zve-it podpornik Bleiweiaaov — potlej jo je bil pn v Dežmanov tabor popihal, ker ao nemškutarji Dolenjcem železnico obečali.
rtfkik trt) bodeta letoa aa Kranjskem dva: prvi na meščanski šoh v Krškem das 8. in 9. juhja
12. ia 13. julija Tu ia tam od 8. ure zjutraj naprej
(V Kranj*1 začne aovs hranilnic* 15. jaaija
u rado vati.
iCerkalike jeaatai se je letos že koncem maja posušilo, kar se je drug.« leta še le julija zgodilo.
(Bš-ta-ra-rai — tako se glssi jutranja pesem čredaijev po nekaterih slovenskih mestih Ž njo vabijo zjutraj in opolodne dekle in hlapce, da jim rogato žival na pašo spuste' To primitivno t roben je na čisto navsdni goveji rog žali uho slehernega človeka osobito tujca, ki pride v tako — .kravjo dolino V V takih mestih in trgih -kaj bi navajal njih imena, ko jih je preveč pa snidejo še godbe; na to pa as pridejo, da bi pastirju kakšen boljši inštrument izročili. Stavimo svojo glavo, da so Abrahamovi pastirji lepše trobili, kakor naši čredarji po slovenskih mestih in trgih.
(Osetfki deiahsi sbsr) se js izrekel, da se ustaaovi sodišče ia davkarija v Kobaridu — Priznal je Ijodakim učiteljem volilno pravi«-o ter to zadevo pripustil za zdaj deželnemu odboru.
(Dr. S Knnarl. kranjski rojak in profesor kmetijstva, imenovan je načelnikom gospodar skega kemijskega poakušslišča v Celovci «"h» predava tndi na kmetih kot potovalni učitelj v nemškem ia slovenskem jeziku; vendar svojih govorov ae sme v slovenskih časnikih napovedati, čudno'
(Trlatka vaStva I IV. razred v katerem so ! bih tadi Sloveaci kandidate postavili je volil das TJ maja Izid je bil iredeatovcem ugoden Konservativci, ki ao ravno toliko, kakor labodi Sloven«-em naklonjeni, ao strašno propali Skivem-i. I kateri so as prvikrat s svojimi kandidati oglasili ' dobili ao od 59 do 73 gU«.v l-ahko hi jih bilu
Lekarna Trnkoezy-ja
mm ntnk » Uobljul
prodna In <Uo ■ V""' P®*1"	i
Marijaceljske kapljice n želodec i
JKrojaSki mojster
osip Hočevar
bij*. G ritka ilici.
1 steklenica »olja »O kr.. ', tuct.l jU, 1 tacat ; g (U, 5 tucatov Mino • (M- <
| ttor|tmi oMti a Kospode in tet«
Valik iabor nkat
it vnanjih kakor tudi domačih
svetovno priananih tvrdk. Vaako aarofck. ae him. Mji irrrM, Ur ss SSgotovlja tr^mm i«
iiusipu
priporoča svojo
največjo zalogo navadnih do najfi-nejiih trgovskih alndčic.
Lepo. entio blag.. Razne drug* V t<. strok" spadajoče telelke kakor: ■redmai n ekratoajc tort. cvetic, roi. veake »fr
liknstl ter lepih neškodljivih barvah lk#m pdntrK n »rMaJatl p» Mjntl H frtvnrt tMil.
Za poletni faa z.lrava in dol,ni pijača: aulinovec (Himbeersafti Ua*»iai aek ibiuiontaaft)
liter HO kr. pri večjem naroČilu ceneje. K on pot. »kuhane «dj«, aadHa, aalaea malinčal
1.__.IVI, v J
Hfctnlml, ut>r)«ih*«r. Na tahteraaje pošiljam cenike.
UVano ČhacLen.

nm^mv bu«» m
r BO&ZfVJ m
(preja Jon. Gebn) ▼ Limbtyaai
Sloaove ulice it U
prečnat dnhovMini. si i-.pit«, največjo sslogs
iviearakih iepnihnr, po asjr-Ujik ossak, alatih, srsbsrnih, ai-kslaaatih ia atenskih ar s aihalom (Pendel-nhr), budilnic. veritts vsaks vrste, prstanov,
in vaeh v njegovo stroko apadajočih stvari.
Peptavila naredim dobro, hitro natafno in cena Poitna naroČila Itvrtnjelo ae precej Ceniki Ueapla"--in po polti. V cenikih je natančneje popieann. kol Gaaa jaia&ai (garantiram i aa katero »tvar in kako s» menjam.
Trgnin papirja itd. Drhtim Rrikuji t Mji
priponka
srako love « itnai^tn
(LuftballoM)	iDrarhcm
po ho. i ao. r-, a - ^ p.. u». is. ai, an, «o kr.

Prostovoljna. prodaja.
I'roda »e	HlfiA	to. 10 v fcAtaiiisketn
trgu. Zidana. a o|<eko krita, »fiatoji U « sol.. kleti, drvar-|*rilm> kuhinjo in i "l^rajenim dvoriščem Cena l#n nld Naslov posentnice: Marija Skoti.-, lair.-eiilel-l H 16 » Celji.	Ki S :l
li ta« asejie la degutu n
priporoča
D.HribarvCelji.|
-m stoiar
Grnikn eestn itsv SS, Csljs
ee priporoča ia napravo vsakovrstnega * nj »padajočega dela Preraema tudi » poprave Bco pletene in druge atole. — Cene make.
My
I krojAftklmojatevvOaajl
O lavni trg a 18
•rt poroča ss ss ladaJovanja »teko.----
, _a onspods Is deCke. Velika salofa vaakortiM-ga
l.laga, kakor tudi storjene obleke aa kmete, goapode in defke. Velik iabor »ukurtoafa perila in ■ podnje oblake.
C/.ij.ni. m dim, godi in" krt
&JrVnQ mano najboljle »nte ia lo« - Kteskase aa »aaa|i pripor
trgovina D. HRIBAR v Celji.
Adolf Hauptmann
tovarna
•tlaatth barv, flm«*»T, lakov la
v Ljubljani ""10
V Chikago!**
Kolumbovi svetovni rutini
priporoča vosa« Katke po najnilji ' eni in naj-ugodnejM kombinaciji, in sicer: iz LJubljane do Ckika«« in naaaj I. in m. rasred p" gld 248'—, L in II raared gld. VTO- in 78) M	vilej
mejnnrodnn potovalna pianrnn
Jos. Paulin v Ljubljani.
Preepekti v«akevr»taik kevabinicij ae aa i*s-rolaflaaja. Vstaja aafateri aaj te prej ke
njegovo stroko
ivo a Mamo ali . del«, aolidno <»l) M-tO
PriporoftbAi
Slavnemu občinstvu, velečastiti duhovščini, cenjenim gospodom uradnikom in učiteljem uljudno naznanjam, da sem prevzel po smrti gospoda /rana Šujen* trgovino
Špecerijskega, MrisberSieji Magt
zalogo moke in deželnih pridelkov ▼ C.3J1,
Priporočam se vsim za nakupovanje imenovanega lila ga in zagotavljam najsolidnejo in osno postrežbo.
V Celji. 1. junija 189» (74) »-1
TDeclca
Ifc—18 let »taiega. kr>pke |»wtave. primemo isohraie-a. sprejme v uk tiakama liragotin llrilar ja » Celji.
Izdal.itrlj in urednik Oiafetin Hribar Tisk I)ndt*enc tiakanu- D Hribar v Celji.
Priloga »Domovini« št. 11»., dne 5. junija 1893.
(V* tilukl kolodvore i ao lepo zaaadili
ia ogradili prostore okoli poalaj«. da je dokaj lično. toda zagradili ao. tako «e nam popotnik pritožuje — <*nčnati prostor a klopjo »red, ka mor a« je človek tako rad v poletni vročini vse-del. Zakaj ne bi bil to nezsgrsjen prostor ka kor je bil fce ako« M M v
iFnilM) C. kr. notar Fran« 1'lrih is Ma-riliora bil je na železnici na postaji Wildon povožen Stopil js na deako in ae hotel dvigniti v vlak. ko ae je taiati le premikal, apoilsti mu m pade med kolsaa
(Jkviajsks utftsljsks «ruitv*"i zbora je M. junija v Oomilaki
iDrarii je na<iočit*lj Mart Priatsrnik v št OtNdtu ob Dravi
(Psitaa kasirjai ata postala g Kr. LOscfc ner za Maribor, g. K. Salzsr za Ptuj
(lsjkaabaraki ga rt sni klubi je priredil binkofttni poadeljek doi.ro obiskano zaUvo pri Podjsda n* Vidino
(▼ Is pa 11 sM pri l^hsuburv^ je letoa začela državna oprava po g. komisar)" Keichl-nn i/. Krškega delati vinograd ameriških trt Za zeleno .-eptjenje teh trt je letos po neksterih krajih, kakor na Kiseljakem in pri Novem mesto ksj težko, ker jih je v hodi zimi veliko poaebio.
I? fsfsrjii .'kraja kozjanskega j« kmet prodal iz hrama nekaj vina. Pri tej priliki Je mlada hčerka nekaj i-iusrila kar se jej užge mast Nevedaica hoteč pogasili ogenj. »''je vode na mast Plamen švigne v nizko streho, ki ae takoj vname tako nevarno da je bil v malo trenutkih ves hram v plamenu, in da je tudi vino in vae drago požar pokončal, (»če sam ae je nevarno opekel
<8uf«vsat> Na binkottno nedeljo šli so iz Artič, kjer je bila cerkvena slavnost fantje iz Globokega skoz Dečnaaela domov in se tukaj najbrž za volj m^j ne zastave sprli. Dva sina gostilničarja Omranta (po domače Gabroz) sta začela po Gloliočkih fantih atreljat in žali Bog zadel je mlajši ain fanta iz Globok po imenu Pšeničnika ravno v prsa da je kmalu na to umri Orožniki pripeljali so še Usti večer hudobneže v Brežice v ječo
lis Kspsla.) Kakor je že .Domovina* poročala. dobili so tukaj dva nova /vona. Na bin-koštni pondeljek bila je sla v n< s t >lsgosk>vljenja in potegnenja zvonov v zvonik Vae bilo je ovenčano. Mnogo zastav je vihralo okoli cerkve, med katerimi bila je todi kraana trobojnica Prvi glas vel. zvona zaslišal ae je okoli 1 ure in malega okoli 4 ure popoldne Glas zvonov je prav mil. Zvonove izdelal je g Albert Samassa v Ljubljani. Napisi so naslednji in sicer: Velki zvon: .Vlit sem v čast device Msrije. Glasno vabim k božji službi, žive verne pred altar. čast molitve oznanqje. če razsaja grom, vihar, v sreči blagom kličem, sveti kraj želim mrličem: požaru ognja časnega, obratuj nas in večnega." Mali zvon: .Vlit aem v čaat av. Barbare. Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki ao svete volje, kedar slišite moj glas je za vas molitve čas *
iftgaujl v sredo po binkostih pogorelo je v Hukovšeku pri Brežicah vse poslopje s človeško in živinsko hrano, kmetu Jože Poček in vdovi Ana Petan. K nesreči bd ni nolieden zavarovan lirežki ognjegasri prijieljali ao se pre« ej hitro na požarni prostor, pa le milo bilo je za pomagati. Kešili ao »lino nekaj živine; vode tudi nikjer blizo ni bilo.
(Is Dsbsval V Dobovi zbolel je na umu kmet Šstin«\ katerega so takoj drugi dan v Grade. • odpeljali.
(O slsvsuskik napisih v Brežicah ) Ako pogledamo p> našem mestecu, kjer skoro sami Slovenci prebivajo, ne najdemo ne enega slovenskega napisa. I'u obrtnikih je vae le .tajč*. Tukajšni obrtniki so večjidel kmetaki s novi iz okolice. Dosti jih je, da n-) razumejo niti besedi«* nemške, ali pa le .kuheklajč' klatijo. <la je komaj razumet' . Pogledati budemo morali tudi mL ki podpiramo obrtnike, da I »odo vrli Slovenci. <la liode v resnici .Svoji k av.jim"
i Učiteljsko druftvo sa ptajski okraj. pn redi H. junija t I. izkt k sv Marjeti pod I tujem Y spored: I. Sv. maša ob II uri. 2 Zborovanje v šoli. :t Skupni obed |wi g Mittl nu Oseba plača
HO kr. 4 Prosta zabsvs K temu izletu vabi vse gg dinštvonike in prijatelje društva - vodstvo
'Radi nevarne davicei med otro«-i je več šol v brežkem okraji zaprtih V Krškem ste bili minuli t.-den obe šoli zaprti ker se je bila po gubna bolezen v šolskem p.srtoj>ji prikazala.
Ptujsko utttsljsko drufcvsi je volilo svo^ jega prejšnjegs |.reds- dmka g Robiča častnim članom, za novega predsednika g. Strelca za podpredsednik i g Podobnika V okrajni šolski svet je volil ok'ajni zaa'op g notarja dr. Ožgana
pri Veliki Nedelji i, vab. na <«oovalno zborovanj«
ki I .ode v četrtek dne * junija I*«* s sledečim vs|N.r«l'.m ob 8 uri slovesna sv mala Po ti. maši v društveni sobi pri g Coričanu v|.is> .vanje udov in volitev . dbornikov
Škropljenje tati z modro galico se ha* te •In vrlv Rabijo se ra*ličn« škropilni'-« Kakor se nam z Vidin i p roča. se je ondi posebno obnesla škropilni * po imenu .Avstrija*. — V Krškem je kmetijska podražn <-a prodala svojim ndom in dragim vinogradnikom '-5<J0 kg galice
Droge slovenske novice.
1 Vabilo' gospodom družabnikom c kr km*
tijske družbe kranjske na »lični zbor ki bode
V	četrtek dne K junija l«tt I ob ' ,1» uri do poldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani
.Ia Jlniadul dsm*> v Ljubljani kateremu se liode v kratkem temelj postavil, nabira z nova njega odlior darove. Dmoljnbnih Slovencev naj novejše geslo je vsled tega Prva krona naši iolski družbi, druga .Narodnemu doma" Živeli posnemalo!
JoMjaalaaka-i to je, semlki uradni list v slovenski deželi kranjski, dobi mesto sedanjega urednika 7. Naghča. ki zna nmSVi in alovenaki. naaledniks v osebi nemlkega časni karskega pisatelja Henr. No.-ta. To premembo je provzročil sedanji voditelj deželne vlade na Kranjskem pod katerim je že do sedaj moral njegov list svoje lačne predale polniti s dolgimi in lirokimi poročili o kranjskih nemlkutarskib društvih. Kaj še le bo v bodoče v
* Slovanske posojilnic« L 1093.1 Da tudi v malih krajih posojilnice napredovati morejo. to nam kaže nova posojilnica v F ram u pri Mari-l«oru. I Ani je le le I. leto poslovala, pa je že 75.M25 gld prometa imela in izkszala 203 gld. čistega dobička Vsekako popolnoma dober za četek! — Samo osem mesecev je lani poslovala nova posojilnica v Zilski Bistrici na Koroškem, ki je v tem kratkem času imela 18542 gld. pro meta in dobila 22 gkl. vstopnine za rezervni fond Todi ta bode dobro delala v bodočih letih, če todi letos radi druzih velikih stroškov ni mogla izdati še tiskanega računa. - Posojilnica v Celovcu je delovala te 4. leto. imela lani prometa «1014 gkl, 199 gld. čistega dobička ki ga je pridružila zadiužnemu zakladu, kateri znaša že In«« gld. — Težko se razvijajo posojilnice po sistemu Raiffeisenovem v malih krajih.
V	takem položaju je razen drugih tudi posojilnica v Pišecah. ki je delovala lani že 9. leto. pa imela le 10398 gkl. prometa in 2« gkl. čistega dobička. V obeh zadružnih zakladih pa ima ven.lar že 1««1 gld. — Dejansko najstarejša denarna zadruga na Slovenskem je .Obrtnijsko pomožno društvo* v Ljubljani, ki Iteje že 37 let. To je imelo lani 056.120 gld. prometa 821* gld. čistega dobička in ima že 27.94« gld rezervnega zaklada. Nova posojilni«* na Suhi na Koroškem je priobčila pisani račun za svoje prvo. ne še celo leto tod 15. maja do konca leta). Ta račun kaže že 20 421 gld. prometa. 9 gld. čistega dobička in 5* gld. zadružnega zaklada. Na vsak način /a Suho. ki je le vas dober začetek!
iNsmčnrakih zdravnikovi je na Kranjske«
več kakor narodnih, kajti pn volitvi v novo zdravniško zborni«-> zmagali z velikim trudom prvi. a |.odlegli drugi. Postopalo ae pa pri tej volitvi ni postavno. Sicer ao volili le deželni in privatni zdravniki. kr. okrajni zdravnikov ae stvar ni dotikala Slednji so namreč veču>«ma narodni in tudi *i<«r v inteligenciji prekuae naj novejše vendar stare neii.škutarje. ki s«, menda
to v politiki, kar so v svoji praksi. — Narodni zdravniki vložili so reknrz proti tej izvolitvi
'»Melisa Slovenska" zboruje v Ljubljani a junija Zakaj bi občeelovensko društvo, ka-koršoo je Matica ne zborovalo kdaj Is v dragih
kmetijsks šola deluje Zakaj bi se še mar i bt raka ne osirala I .olje na msterinski jezik nčem-ev -Zakaj bi tudi ona svoj letopis ne priobčevala še v Slovenskem jezika?
iti klanjal v veliki meri m j« lotil seetnik K Pred« 1 v ič v Mosteh pri IjuMjsui Redil bode do HJOO svinj.
<V Kriksmi js (slu v čitalnici I junija lepa bes"da pod vodatvoaa kapelmks. g Langerja. ki je bil 27 maja in 4. jonija na dan stopil s svoj«, mlado, dokaj dobro izvežlamo mestno godi*. - ('brt no nadaljevalna šola je lala svoje risarske izdelke 2* mapi postavila na ogled
JiiikoK savna a 1 sls 1 IrsMi > čudnih sredstev se po«lr.tuje zavarovalni«-a u kateri au se pred leti malo hvalevredne oesas po naših časnikih brale, da bi si zavarovancev pridobila V dokaz naj povemo to Kmet js dobil pri de narnem zavodu p.*oj.lo katero je hotel pri aa varovalni druži.1 vinkulirati (zagotoviti povračilo za slučaj požara 1 Kaset pa ai bil zavarovan pri dotičai lianki. ki j« pa predrzno U> priliko porabila .U kmeta na lastno peat brez njega dovoljenja zavaruje Kmet ne sprejme zavarovalne police in neče plačati, kar je naravno;
maka To« ga celo pri gralki sodniji kamor se kmet seveda po.lat i m- more. da bi ae zagovarjal AK ni državnega organa, ki bi vsn.vsl tako pr* drzno napa. lenega seljaka od strani nesramne zavarovalnice v
iV Št Jerneji. na Dolenjskem je umrl g. J. Zagorec, bivši ondotni župan ia alovenaki poalsnec v kranjskem deželnem zboru, kjer je bil naj prvo zve»t podpornik Bleivreineov - potlej jo je bil pa v Dežmsnov tabor popihal, ker ao nemškutarji Dolenjcem železni.-o obečali
ija o sslausas espijsaju sms-letos aa Knu^kem dva: prvi v Krškem dne M. in tf. julija, drogi na deželni kmetijski šoli na Grmu dne 12. in 13 julija Tu in tam od 8 ure qutraj naprej
(T Kraatfi začne nova hranilnica 15. junija
uradovati.
iCsrkatika jauavui ae je leto« te koncem maja posušilo, kar ae je drupi leta še le julija
(JU-ra ru-rsi tako se glasi jutranja pesem čredarjev po nekaterih slovenskih mestih Ž njo vabijo zjutraj in opoludne dekle in hlapce, da jim rogato žival aa pašo spuste' To primitivno trobenje na čisto navadni goveji rog žali uho slehernega človeka «isobito tujca ki pride v tako — .kravjo dolino* V takih mestih in trgih — ksj bi navajal njih imena ko jih je preveč pa snqjejo le godbe; na to pa ne pridejo, da bi pastirju kakšen boljši inštrument izročili. Stavimo avojo glavo, da ao Abrahamovi pastirji lepše trobili, kakor naši čredarji po slovenskih mestih in trgih.
(GsrUki lilihri aksr) se je izrekel, da se ustanovi sodišče in davkarija v Kobaridu — Priznal je ljudskim učiteljem volilno pravi<-o ter to zadevo pripustil za zdsj deželnemu odbora.
(Dr. K. kumari, kranjski rojak ia profesor kmetijstva imenovan je načelnikom gospodsr skega kemijskega poskušaliiča v Cek.vci On predava tudi na kmetih kot potovalni ačitelj v nemškem in alovenakem jeziku, vemlsr svojih govorov ne sme v slovenskih časnikih napovedati čudno'
Tršašfcs »alMia 1 IV. razred v katerem so bili tudi Slovenci kandidat« postavili je volil dne t.< maja Izid je bil iredeatovcem ugoden Konservativci, ki so ravno toliko, kak«« lah.*. Sl«.ven.-em naklonjeni, so strašno pn>p«li Slovemi kateri so so prvikrat s svojimi kandidati uglasili dobili so od .Ml do 73 glasov l-ahko |,i jih bilu
mnogo več. n so bili zbegani po konservativcih. , Dne 2. in H. junija voli III razred. dno 5 junija I II. in 9. jnnija I razred V teh se je nadejati | za Slovence Se manj dobrega vspeha. ker kon-8« -vativnn. vladi prijaznejša stranka se ni hotela n:i Slovence in Slovane opirati ter h skupnim programom delati zoper liberalne ifedentovce laSke. katerim ni za Avstrijo nič
iV Kobaridu na Goriikem) l»o»le v kratkem začela poslovati nova posojilnica z omejenim poroštvom.	!
i Novi odbor akad. druitva .Slovenija"" sestavil se je v svoji soji dne maja t 1. za letni tečaj 1893 sledeče: 1'r.dsod Ivan Borštnik, zdravosl : podpredsed Josip Žilih, modn»l.; tajnik Anton Nagode. pravnik blagajnik Ivan Maseli. modrosl.; knjižničar Ferdinand Jančar, modrosl.: arhivar Franc Raznožnik. zdravosl.: odbornik Josip Omersa teli namestnika Ivan Jag.-r. teh : Ivan Rajar. vet Revi>">.'in »o je volil na novo Franc Repally. pn:vnik
Občni zbor banke ..Slavije" bil je dne I I. t. in \ Pragi I/ letnega poročila, katero nam je poslal" peneinlno ravnateljstvo. posne-mamo. da je leta 1*92 bilo pri .Slavni" zavarovanih -M'.' 4-* oseb /a 4-tUWI2 kron Rezervni fondi bankini iznašaj- preko jodnajst milijonov kr- n ir. s>» naloženi večinoma v vrednostnih papirjih in na hipotekah V samo Utr [osodila je 1 tanka .Slavij«* že blizo »tOOK) km Za Sk-^de izplačala je v 24 letih svojega olistanka 42.W5.737 kron Omeniti je Se. da je rezvemi fond za požarne Škodo za 58* večji, kakor ga predpisujejo ministerski predpisi l/. tega sledi da banka .Slavija" posebno važnost poklada na varnost svojih členov Na to je treba posebno opozarjati. ker delnižke zavarovalnic-, katere se tako rade ponaSajo z velikimi Številkami, navadno Se predpisane rezerve nimajo. — Onim členom, ki so zavarovani za življenje, naklonila je .Slavija" zopet letos 10« „no dividi-ndo: svojih uradnikov pa se je spomnila s tem. da je b gato dotovala njihov penzijski fond. ki i/naša že 171 744 kron. Iz vsega letnega poročila veje neka hvalevredna jasnost. kakorSne tako mnogokrat pogrešamo pri računskih sklepih jednakih zavodov in zato prav iz srca čestitamo upravi banke .Slavije* na sijajnih uspehih, ki so rezultat njegovega previdnega delovanja. Slovenskemu cbčinstvu pa najtopljeje priporočamo ta vsega zaupanja vredni vseskozi narodni zavod.
Druge avstrijske novice.
V Gradcii je na obrtnem shodu govorilo nekaj državnih in deželnih poslan<vv. med njimi zastopnik nekaterih spodnje-Stajerskih nemšku-taijev, neizogibni dr Starkel Take baže ljudje, katerih stariSi slovenski kruh jed.', sin po Slovencih mlati — tudi obrtnikom ne bou- pomagali do ,zlatih tal".
(Delegacije. ki na Dunaji zborujejo. posvetujejo se o skupnem proračunu, to je. o proračunu za vojaSke in losenske potrebe 1. 1894. Za vojaške potrebe se zopet pet milijonov več terja Moj IVvg. kam l»odemo prišli V Struna bode j Krčila. čeSke delegate so bili Nemci in Poljaki, ki imajo večino, pri volitvah v proračunski odbor čisto prezrli: zoper to so se bili mladočehi glasno pritožili. Pritožbi se je pridružil tudi slovenski poslanec Pfeifer. ki zastopa letos v tej važni skupSčini kranjsko deželo.
Stari Šmerlingi, imeniten dižavnik avstrijski. ki je sodeloval pri sestavi ustave (oktober ske 1. 1**0 državni zbori in posebno pri sestavi volilnega reda /a deželne zls>re (februar 1891), je umrl na Dunaji v visoki starosti NS let Te njegove temeljne postave so bile Slovanom ne pravične: "n je skrbel le za nemške Veleposest nike. za nemška mesta sredi slovanskega prebivalstva. Njegove krivice Se vedno težko nosimo Na Dunaji i je bil shod jezik(wk.vcev in Šolnikov. ki so bili -hI vlade in cesarja prijazno in milostno sprejeti. Zdaj imaj-. seje nekateri stalni. . J državnega zbora voljeni odseki kakor .•dsek za preinemho obrtne |» stave, za novi davčni zakon in < dsek za kazenski postavni red
iKolaijevo svečavnost s«, slavili dunajski Slovani nanueč 100letnico r>>j.«tva tega slavnega
češkega pesnika Posebno krasne so l.ile njegove ^ pesmi .Slac »y I Vera", ki jih jo bil nekako v | istih časih priobčil, kakor naS Prešeren svoje umotvora
iNove bankovce' 50. H*'. 500. in UM) kron bod.> izdala avstrijsko ogerska banka.
i V Zagrebu < je o binkoštih pogorela cerkev sv. Katarine.
V Zagrebu, ao začeli preganjali urednike protivnih listov. .Ohzorove" urednike zasliftavajo in zapirajo sodnije. kakor pri nas navadne hudo-delnike S tem si ne bodo Madjaii ljuliezni II • vatske pridobili. — Ia< pravici in ljubezen vodi ljubezen, ne pa sovražna sila
iPetrinjsko učelišče« I ode hrvatska vlada prestavila v Osek.
i V Galiciji* s«- bode po predlogu deželnega zbora ustanovil ženski gimna/ j.
lOgerska gosposka sbornicai je sprejela postavo o zboljšanji učiteljskih plač.
(V Pragi) in »ploh na Č-Skem je silna n««-volja zoper nemškega voditelja Plenerja. ki se je v delegacijah zaničljivo izrazil o mladočeSkih poslancih.
t Vodovod brez vode so imeli v let anji suši v Pečuhu na Ogerskein.
Ogled po širokem sv8tu.
i Evropski miri je zn bližnjo dobo zagotovljen. kak r .-h- d;l posneti iz miroljubnega nagovora n.» delegate od strani našega cesarja, ki živi /. mogočno Rusijo v prijateljskih razmerah.
iNa Nemškem, »o se stranke pred bližajočimi s - volitvami v državni zbor razprte, kar je ugodno za vladno stran. Edini so le demokratje.
i Na Srbskem' so bile vsled ukaza novega mladega kralja volitve v narodno skupSčino. pri katerih je zmagala vladna tako imenovana radikalna stranka.
'Francozi bi se zopet radi Italijan, m približali. kak* t je pokazal givor francoskega zastopnika ob priliki, ko se je postavil spominek vsem v bitki v Paleatri na Laškem I. 1859 padlim vojakom iL. 1<»0 smo bili — kakor znano -- od Italijanov, od Franozov |>odpiranih. tepeni..
i Enim Pasa svetovalec znani in imenitni potovalec po Afriki, je umri. V boju z Afrikanci jo bil premagan, ujet in ubit.
.V Rimu' je letos na s|>onilad So le čez 9ii dni nekaj deževati začelo.
Slovansko dobrotvorno druitvo. na Ruskem je praznovalo svojo petindvajset letnic.. Shoda so je udeležilo 5000 ljudi, mej drugimi slavni ruski učenjaki in državniki. Tudi nekateri Jugoslovani so se bili udeležili škvf Strossmayer je brzojavno p< zdravil zborovale«. To društvo pospešuje slovansko zavednost in vedo.
Ruski car i in nemški cesar sta ae bila seSla v Kodanju, glavnem mostu Dansko.
Med Evropo in Ameriko' se je l-tos ponesrečil". kakor poroča .Amerikanski Slovenec" več velikih pamikov. Isti list je /. nova odsvetoval svojim rojakom, naj se no preseljujejo v Ameriko. ak že nimajo tam dobrih sorodnikov, prijateljev in znancev, kateri bi j m delo in kruh preskrbeli. Sicer bodo morale parobrodne druži*.* na povelje ameiikanske vlado svojim selilnim potnikom delati težave, prodno jih na ladij.; sprejmejo, t. j. p >tniki b »do morali veliko pogojev izpolniti, veliko denarja imeti itd. itd.
Dopisi.
S mlklavikega hriba v Celji. č;„<pod urednik! Moj učitelj, nh-nda tu.li prijatelj s S a rega grada, pride vselej v .--njeni .Domovini* tako .nabiksan". da m.- vedno zelo skrbi. bodete li hoteli Se islpteti predale sv.ijega listi tuli meni. Pa .korajža" velja. z..j>et sem -u
Mi ki stanujemo mal višje. v:d«ino marsikaj poprej, kakor pa vi •! It mol zhlovjetn. Zato »<■ jaz nisoin kar nič /a.'udil v ponedeljek v juti". k>> jo jednemu irh m ki prodaja tozine. sol in tržaške fige sap- zmanjkalo Ta možoelj je d. bil pri sv krsta /a patKtta F.mtla po sta riSih pa j. menda |>odedoval priimek ('• sta Vest* gospod urednik' t.oa ••kr.»:lega .Nemca" tih imel v. dn<- na piki K- j.- prod j-nr m« s . i odprl
trgovino, vzel si je tndi hlapca, da bi dovažal in donaftal pa odnašal, dokler bi bilo kaj Ta hlapec imeti je moral poeolsko knjižico in. ker jo bil Slovenec, dala mu j«' občina celjske okolice slo vensko knjižico To bi bili videli obraz gospoda Krnila foste. ko mn je hlapec izročil slovensko knjižico Prav mislil sem. da ga 1» zadel .verilog" tako s- inu j.- porudečil obraz. Hlapec pa je moral odnesti knjižico nazaj, da so mu napravi nemška. Takrat pa sem si ogledal tega možiceljna natančneje in Rklenil tako-le:
M<>ž ne bode dolgo pihal. Kratek vrat, velik trebuh, to dola preveč sape in „Wind machen". to ž«- vedo Celjani, kaj pomeni. Prišlo j« tako. Nabili a- mu mrtvaški list na duri prodajalnico. ki pa nosi na čelu mesto križa, cesarskega tiča orla. Zdaj se mu ne liode več jeziti na .bindi-Sarje*. pa tndi ne shranjevati poselskih knjižic.
Puščavnik h Starega grada uče vedno tako lepo lojzka Balanta da naj Im pameten, in premisli. da ni kar n:č prav. da se dela Nemca, ko je vendar tam pri Žažurnperku na Kranjskem stekel iz naročja matere ; o z leni trati, čivkajoč vse kaj drozega. kakor nemščino in premisli tudi. knj bi mati rekla, čo bi ga sliSala govoriti tako nemščino. kak<>r jo govori Lojzek Balant l/ijzek. l/>jzek! oče puščavnik so star mož in govore vedn<> resnico in jaz vem. da si jim tudi ti pri sr.-u, če prav si /.»tajil svojo narodnost. Prepričan sem. da žele. da bi kofe. rožiče in lige Se dolg., prodajal, samo da bi malo manj pihal. Celje še davno ni tvoje. Oče puščavnik bi lahko marsikaj rekli, ki itnajo tako dober .rešpetlin*. da celo skoz zid v tiste velike bukve vidijo, katere so v oni hiši. v kateri prisojajo, koliko časa lxxle kdo imel za svoje počenjanje .frej koito in frej kvartir*. Prav lahko mi verjameS to. Zdaj ko prihajaš na Miklavžev hrib v vinogradček. me tudi lahko jedenkrat obiščeš in razložil ti bodeni vse. če prav nimam mnogo upanja da se bodeš poboljšal.
Lepo je sedaj pri nas gori. Vse v cvetji in petji. K izgled tako lep, da se človeku topi srce radosti. Zato pa tem huje boli, če daljnogled zadene na katero piko. ki dela marogo temu
soglasju.
Vidite, gospod urednik! Oni dan. ko sem obračal svoj daljnogled doli proti šmarji pri Jelšah, zadel sem na nekaj, kar mi ni bilo prav nič všeč. Volitve so bile. Vrhčani so volili. Pa tako nasprotovanje drug drugemu med nami Slovenci ni lepo. Vse stare odbornike, ki so skuSeni. pošteni možje izbacniti iz zastopa to ni prav Če so osebna nasprotstva morajo se med sabo poravnati, da se ne Škoduje občemu blagra. Oče Stoklas kaj tacega ni zaslužil. Dragi Vrhčanje! Sprijaznite se in bodite možje, da vat bode vesel	puščavnik na Miklavikem hribu.
Is št. Jurija ob juinl šeleznicL Dne 27. maja L 1.
„V slovenskem Šent-Jurji S., tekli Nemčurji: So rekli lak... Ha jih nikdar ve? ne bo!" Dne 19. t. m. bode ravno deset let odkar je hotel nemški .šulferajn* s pri pomočjo celjskih nemčurjev. v sredini našega mirno živečega slovenskega ljudstva svoje gnezdo postaviti.
Ker se Se sleherni tega dneva spominja, bila je ravno nedelja popoldne, ko pripelje posebni vlak celjske .frakarje* do našega trga. v kterem »> bili že |»prej naročili sobo. da vzdržujejo to zborovanje. Kratiti so hteli »lete. koje so seboj pripeljali, da bi ono provzročalo vodni nemir.
Kak. r l.i se vlegla temna noč na domač«'* zemljo in bi zatemnela svetlo solnce. zmračilo so je slovenskemu ljudstvu oko. pri pogledu, ko s\* j m jo n t/nanilo. da se je dete rodilo, ter. da no Im s podedovanim greh in umrlo — mora ktstitl —
Pa kakšno bi bik> |.o kr.tn'-
Vedni prepiri. s«m<>pa*ni črv r.i'je«lal bi osrčje odpadal bi eden /a drugim, sovražniki Im se g* jili in bi i>o tem tak-m nikdar ljnl>ega mitu no bilo
K.-r s., s- Slovenci temu ustavljali, seveda v. čina domačih ni bila prisotna, slutil ri.mr.V-.. m nevnrnust za iutli naS jezik, ter «la jo vse iz giib'jen«. in uničeno .V se to dopusti, »klenih *u