gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 lu*, nov. den.
Ljubljani v sredo 13. januar ja 1864.
?
njo popra-
;
ona
najske banke imajo veljavno besedo suje vlada svetú, kadar želi to ali uno izvediti ima pravico, sama po sebi vladi predlagati nasvete o tej in uni zadevi, — ona voli dva zastopnika kup-čijstva in obrtnijstva v deželni zbor, ktera Nove volitve za zbornico kupčijsko in obrtniško imata dolžnost se potegniti za prid domače kupcije (Handels- und Gewerbekammer) ljubljansko so razpi- in obrtnije.
Obrlnijske stvari.
Odprto pisemce
fabrikantoni
9
trgovcem in obrtnikom kranjskim.
sane.
Čas volitve se po takem bliža.
Treba tedaj, da
vsi trgovci (kupci), fabrikantje, obrtniki in rokodelci, ki imate pravico
voliti, se
zdramite iz navaclne zaspanosti in volite tako, da izvoljeni bojo v prid vam in domo-
Lejte vse to in še mnogo druzega je izročeno zbornici kupčijski in obrtnijski! Ali ni to veliko, in veliko
vec
?
vini naši.
treba
kakor mislite? Da pa izpolnuje zbornica svoj imeniten poklic
da
7
ima možé
Je
Nekteri sicer pravijo : „čemu nam ta zbornica? kaj imamo od nje druzega kot še več davka?" Al, dragi ro-jaki, take besede
, ki poznajo deželo našo in v resnici Iju bij o narod naš in jezik njegov, — ki dobro
Zi^^ci ivvj L ov> ud vxvc*4	v** * •»■ v poznaj o p o t r e 1) g nj ene , — jvi oo z^<»vc; u. «a j v ovujiu
so zdaj prazne besede. Ali so kupčijske dolžnost in svojega pokliča, in ki se tudi truda in
ki se zaved a j o svojih
in obrtnijske zbornice potrebne ali ne
7
v dobiček deželi, kolikor ji stroškov prizadenejo,
ali so toliko zamere ne vstrašijo, kadar je treba govoriti ali de
to
zdaj pretresati je prazno slamo mlatiti. Zbornice so
lati za prid celôte in ne le za lastni dobiček.
Ni strahú , da ne bi imeli taci h mož! Al da se
z d aj
;
^ VI, v Vi va, J V J^ A MáJ li vy ^J 1 LA 1AJ W 4.XJ JL uv VA va •	m	^ ^	a ^ v	v	«4. 1 1 U	M 11 VA y	W	W	JL 1X1 VI 1 V	V
in tajiti se ne dá, da utegnejo veliko upljiva izberó najbolji, treba je prevdarka
treba
imeti na kupčijstvo in obrtnijstvo
^-----"n",1"	uvua jv. p^uairva, — n^wc* je, vi«
da nam morejo stopi mnogo veljavnih mož skupaj in da izberó po svoji
da
veliko koristiti
)
i
ako
za nas
de laj o
?
za nje plačujemo, moramo skrbeti
in da tedaj
i
ker
da
najbolji vednosti in vesti take, ktere morejo nasve-
žaki se volijo v zbornico, ki imajo glavo za to tudi srce na pravem mestu.
pravi mo- to va ti, da jih volijo potem vsi

kteri
?
pa
voliti.
imajo pravico
Da
pa
se taki izvolijo, ne
srne biti, da bi le nekteri volili, ampak voliti morate vsi
Slišali smo, da se
snuje
tak odbor, ki kmali
bode
i
ki imate pravico zato.
Mar
vam
mora biti, da zbornica za
pomore k napredku, omiki, pravici,
svojo stran pri-
nasvetoval možé, kteri naj se volijo v zbornico
,Laib. Zeitg."
našo
razglasil jih bode
po „Novicah" in ,
?
čija in obrtnija čedalje bolj cvetè nakladajo preveliki davki
7
da
da kup- pomnite dvoje
Kadar pa pride čas volitve
?
si
?
dragi volivci
>
za-

prvo: da nihče ne zanemari
da delà domaćega
se jima ne volitve, zakaj to je sveta dolžnost vsakemu, komur je
uma in dlana
se
morejo povzdigniti
na
tako
stopnjo, da jih ne zatira blago ptujih dežel, in da sploh
mar za njegov lastni prid in za prid dežele lijo kakor hočejo; meni je vse eno
5 V
vo-
take
naj
nemarne
besede se sramuje vsak pošten in pameten mož danda-
drugo pa je, da vsi kakor eden volite po
blagor avstrijanske obrtnije in avstrijanske kupcije več
veljá kakor hrepenenje po tem, da nam ptuje države „w^uwx,	, , «uv
hvalo pojó, ker od nas dobiček vlečejo, mi pa od tega ne trobite vsak svoje, zakaj pot^em se
nasnji,
tehtnem prevdarku nasvetovane možé, in da trmasti
nicesa nimamo.
vam mora biti, da je zbornica naša skrbna za
Mar	I |
to, da se napravijo obrtnijske in rokodelske sole, v kterih naši sinovi dobivajo poduk tudi v tistem
razcepijo g
la-
so vi , m primen se lahko , da tak je iz voljen, kterega vas je groza. Skušnje pri mnozih volitvah po vseh
takrat stopijo narodi
V
se
jeziku
ustavnih deželah to učé, da iz otročjih let, kadar volijo tako
?
ki je njih materni jezik, da brez ovinkov mo- vse in vsi za enega
i
da
Je
eden
za
domače sole, kakor nemški mládenec v nemške, laski v laske itd. Dokler ni nauk odprt
rejo stopiti v svoje
Prevdarite dobro, kar Vam, dragi rojaki, to odprto
'	>	» icAu^^ itu. JL/VU1W ui	písemce za *uc»j il Ci oi^u i Ci Ci Ci y r^i/v,i v; jjlv/a^^aiv^c* ua va
vsem našim ljudém na n aj kr aj ši in naravni pot i, zega cilja in konca nima, kakor blagor kupčijstva
zdaj
na srce
poklada
ktero nobenega dru-
to
je, na poti domaćega jezika, ne
zaželjeni napredek v obrtnijstvu in rokodelstvu po celi deželi. Ivranjec ima prebrisano glavo; tega živa priča so nam prav v rokodelskih rečéh naši samoúki, ki bi mogli dospeti do pravega mojsterstva, ako bi se omikali v obrtnijskih šolah s pomočjo maternega jezika. Ravnopravnost je tedaj tudi na tem polji tako živa potreba, kakor ribi voda; za to mora skrbeti zbornica naša.
bo se razširil toliko in obrtnijstva naše dežele!
Gospodarske stvari.
sviloreji na Kranjskem-
novo
na
Nesreća v sviloreji po drugih deželah je obudila vljenje v tem kmetijskem opravilu po Kranjskem
Zbornica kupčijska in obrtnijska vživa važne pra- Kuga svilodov na Laškem prignala je k nam Lahov
ki v poddružnici du- iskajočih zdravega zaroda ; skupovali so na Kranjskem
více; ona nasvetuje moze,
izrejene svilne mešičke (kokone) po še nikdar ne sli-Šani ceni, namreč po 4—8 gold. funt. Ta neznano velika cena je prebudila željo po vsi kranjski deželi, se s svilorejo ukvarjati ter se zaželenega dobička udele-žiti. Tisoč in tisoč murbovih dreves se je zasadilo po deželi; celó mnogo kmetov se je poprijelo sviloreje.
AI bolezen svilodov pojenjuje po Laškem; cena mešičkov gré nazaj do vrednosti svile, in treba bode za ljubo vzeti to ceno, ktera še vedno dobro izplačuje svilorejo, kar dostoletne skušnje laške in francozke de-žele dokazuj ej o.
Oziraje se 11a te-le okolistave je c. kr. kmetijsko društvo v Ljubljani skrbelo za priložnost, da bodo kranjski svilorejci mogli izrejene svilne mešičke po primerni ceni spečati blizo doma.
Jez sem prevzel nalogo skupovati ta pridelek in ga izdelovati v svilo. Kdor koli prinese tak pridelek, se mu bode plačeval v živem stanu po vrednosti do sedemdeset soldov (krajcarjev) funt; kdor ga pa prinese čez petdeset funtov, mu bode na voljo dano ga prodati ali pa ga izmotati dati za se in plačilo za-nj dobiti po dobíjeni ceni, kadar se bode prodal celi eno-letni svilni pridelek, se vé, da se najpred povrnejo stroški izmotanja.
Ako ima kdo še kaj umorjenih mešičkov od pre-teklega leta in jih želi oddati, naj jih kmali, še pred veliko nočjó meni pošlje. Take bodem primerno dražje plačeval.
V Ljubljani 3. prosenca 1864.
Dr. Jože Orel.
Haj je kmetijstvu koristniše : koze rediti ali
pa ođpraviti jih ? *)
Ko je bil Bog prva Člověka ustvaril, jima je rekel: Rastita in množita se, ter napolnujta zemljo. I. Mojz. I. 28. Karkoli je Bog ustvaril, vse je Člověku v prid
storil, pa tudi vsaki kraj zemlje je njemu na korist s' potrebnimiv stvarmi preskrbel, da člověk povsod živeti zamore. Člověk živi od žival in rastlin, od tega, kar mu zemlja rodi in redi. Ker so pa kraji na zemlji raz-lični: topli in mrzli, ravni in gorati, so različne tudi stvari, s kterimi se člověk živí.
Ravni in topli kraji so bolj poljedelstvu, gorati in mrzli pa živinoreji ugodni, da člověk tedaj v vsakem kraji lahko svoj živež dobi, ako si ga po primeri kraja goji. Ker so pa nekteri kraji tako gorati in strmi, pusti in trdi, da niso ne poljedelstvu, ne težki živini ugodni, je Bog ustvaril ovcé in kozé, ki po strminah hoditi in si živeža iskati zamorejo, da bi taki kraji, brez ljudi, neugodne puščave ne ostali.
Ovcé živé poleti od trave, pozimi od sena in žlahnega, suhega listja f dajo kmetu volno in nekoliko mléka; kozé pa živé poleti od listja in žlahnih zelišč, pozimi pa od bolj pustih stvari, kot ovce. Poleti dajo obilno žlahnega mléka, ktero zdravniki slabotnim ljudém v zdravilni živež svetujejo. Stiri kozé dajo za pridno (dobro) kravo mléka, in štiri do šest kozlič-kov, ki so tudi za pridno tele vredni; toraj štiri kozé kravo nadomestijo, naj bodo kraji še tako trdi in pusti, česar osem ovác donesti ne more. Kozé in ovce pozimi mléka nimajo, pa tudi manj zajedó. Kozé živé pozimi od brstja, trdega listja in drugih pustih stvari, česar druga živina užiti ne more, ker imaj o dober vkus in trdne zobé.
Ker so pa kozé sadnim in drugim žlahnim dre-vesom škodljive, imajo toliko sovražnikov, kolikor dlak.
*) V „Novicah" in „Pratiki" so se že veckrat grajale kozé;
naj se slisi tuđi hvala njih , kakor jo je prinesel „Umni gospodar" goriški.	Vred.
Pa Bog jih ni vstvaril, da bi lahkih in trdnih nog in dobrega vkusa, kakor so, po polji in sadnih vrtih. ampak po visokih gorah, mrzlih hribih in strmih pe-činah, kamor goveja živina ne more , svojega živeža iskale, ter kmetu iz pustih krajev dohodkov donašale. Kozé objedajo poleti trnje, robido , česminje in drugo grmovje , kar pašnikom in drugi živini veliko nadlego delà, gojzdom pa tudi v noben prid ni; kdor tedaj paš-nike trebiti želi, naj kozé vanje pusti, da bodo pašniki boljši in kozé se redile.
Živina dá gorskemu kmetu najbolji vspeh. Zato mora on svojemu kraju primerno živino rediti; toraj so za strme goré kozé ravno tako potrebne , kakor mrzli in nerodovitni grenski in lapski deželi sedlóni (Renn-thiere). Od kod bo kmet pod julskimi gorami denar vzel, da bo shajati mogel, ce se mu kozé odvzamejo ? Mar mislijo preganjavci koz , da bo kmet za krvinovec, robidnice, trnovce in lešnike, ki rastejo, kodar bi imel
kozé pasti, denar prejel, da bo davke opravljal in solí kupoval ?
Sicer se ne more tajiti, da kozé nekoliko škode gojzdom res storé , vendar pa ne toliko, za kolikor so tožene ; ako se jim pa tudi mala škoda prizanesti noče ali ne more, bi se mogla tudi goveja in konjska živina s pašnikov ođpraviti.
Stvarnik sam je preskrbel, da kozé gojzdom naših krajev, ki so sploh bukovega in hvojnega špikastega) pleména, velike škode ne delajo. Bukovo listje jedó kozé le tistikrat, ko se odpira, dokler ni kakih 14 dni staro, potem pa celo poletje ne več. Ako tedaj v tem krátkém času med drugim tudi za kak bukov list popadej o , drevja vendar ne objedó. Drugači delà v tej reci krava ali konj, ki celo poletje bukovo listje objeda ter grm do čistega objé , kar doseči more , česar koza nikdar ne storí.
Res je, da kozé pozimi brstje jedó, vendar za brst mladih bukovih drevés najmanj marajo, ker je prepust ; brsta starih dreves , ki je za cvetje napravljen , pa doseči ne morejo. Pozimi jedó kozé tudi smrečje; ker pa smreka le en vrh ima , je ta tudi bolj močen in trd, da ga koza ne odjé rada, ter rajše postranske vejice obira, kar pa nič ne škoduje. Za mecesnovo drevce pa pozimi zato ne mara, ker obletí pa pust brst ima; toraj kozé v gojzdih , ker le žlahne paše iščejo , tako malo škode storé, da jo po drugi strani s svojo koristjo sto-
terno povrniti zamorejo.
Ko bi kozé gojzdom zares tako škodljive bile,
kakor jih tožijo, bi ne bilo, koder hodijo, nikdar mo-goče mlađega gojzda zarediti, 0 čemur pa skušnja drugači uči. — Kjer Soča izvira, v Trenti, so pred 80 leti železno rudo kopali in žgali (zidovje plavža še zdaj stoji), toraj gojzde do čistega pokončali pa rudarstvo
popustiti mogli. Ta srenja ima zdaj 52 his in 340 dus;
nima druzega pridelka, kot nekoliko krompirja in zelja; redi po dvatavžent koz in toliko ovác, pa samo sedem do osem krav; vendar v celi bovški okraj ni ni takih smrekovih in mecesnovih gojzdov, kakor v Trenti, od kodar druge srenje teh krajev za poslopja lepega lesa dobivajo. — V tem kraji sta bila nekdaj dva hriba po-gorela. Eden je cesarski, drugi pa srenjski; v cesar-skega ne smé nobena koza iti, v srenjskem se pa vsaki dan pasejo , in ta se je spet lepo obrastel, uni pa je gol ostal; tedaj ni na kozah, temuč na kraji ležeče,
da se gojzd zaredi, , ali pa zastane.
Da so pa gojzdje v naših krajih zginili, hribi prazni
in goli postali, in se tudi, kakor so nekdaj bili, obrasti ne morejo, niso koze tega krive, kakor se misli, ampak vzroki te neugodne prikazni se moraj0 drugod iskati in so sledeči:
Prvic, slabo gospodarstvo. Kadar se gojzdje
posekajo, bi se ne smelo vse drevje od kraja poséci,	kavno orodje sploh, tako pa posebno knjige nabirali!
ampak se mora tù in tam , posebno proti vrhu gojzda	Kako neutrudljivo še dandanašnji iščejo starih, pa shra-
nekoliko starih dreves za seme pustiti, da se spet mlado	njujejo nove knjige! Glasovite knjižnice: vatikanska,
drevje zaseje in zaredi, pa tudi mlado drevje se mora	parižka, oksfordska, upsalska, bečka dvorna itd. so
puščati, da, kadar korenine posečenih dreves pognjijejo,	tako rekoč orožnice duha, shrambe človeške izobraže-
mlađo drevje zemljo drži, da se meline in vsadi ne nosti, ponos in dika dotičnih narodov. Koliko potreb-
delajo; po tem pa tudi ni treba kakih šest let nobene nejše so pa knjižnice še le nam Slovencem! Koliko
živine va-nj pustiti, da se gojzd spet obrasti zamore.
poduka je še našemu
Drugič, neugodno vreme. Veči ko je po- nezaveden je še naš prosti rojak
ljudstvu treba ! Kako zaspan in
j
ki
na vse
druge
na-
manikanje gojzdov, hujše so tudi povodnji, ktere po rode več zaupanja in spoštovanja stavi, nego na sebe črteninah rahlo zemljo razderejo do gole skale; najrajše samega,
ker
se mu se ne
s a nj a
da tudi on ima
se to na solnčni strani godi, zato so pa navadno hribi pravico in dolžnost pokazati, kaj veljá. Al zaupanje v
i w • ,	• i i •	i*i	••/	v • \ /~\	•	1	• •	1	•	•	• • 1	v f	g
moci; na to
na solnčni strani bolj goli, ko na osonji (senčni). Osonja sebe samega izvira le iz poznanja svojih stran je pozimi, če ne pod snegom, vendar večidel spoznanje pa narode posebno vodi izobraženost.
zmrzla
ZiULll /jiCX y ted ci J y Uill Ul j U1V> VJW Ulliaill O Y yJ tJV/l\ J	AXliJAbt4'4A Jf^ ^^ MWIIVIMUMUIJJX HMJIV^W AMUWilJM) VLU1UW» V^V
šnega je jeseni imelo; zato' pa tudi spomladi hitreje je tedaj kteremu koli narodu treba knjig in knjižnic
ko na solnčni strani; tudi na solnčni strani našemu jih je krvavo treba. Brez knjižnic seme književne delavnosti ne bode kali pognalo, brez pomočí
v miru
J K/ \J VA Uli	V 111 J 1 w 11 VAIA1 I VVIUVI	K/^f v/â-i	J	Jl	V% W	v ▼ V/ V^A AM V/	11 V/ KJ V •
drevje ohrani svoj sok, kakor- knjigah pa se dandanašnji najlože razširja omika.
Po
Če
pozene,
sneg pada, pa od solnea ogret, ali s plažom odleti
" b	? r	—— - f----------
drevje lomi in zemljo razdira, ali pa hitro skopni
?
ki da
potem zmrzlina zemljo razganja, solnce pregreva in v meline ali v nerodovitne puščave spreminja
Tretjič, nemila sekira.
knjižnic ne bode narodna omika globoko se vkoreninila.
Se posebno imam šolske knjižnice po mestih v misli; njih važnost naj kratko povem
šoli
se samo
srenjskih pašnikih	temelj znanostim polaga; al kakor golo zidovje še ni in gojzdih" hoče vsaki prvi gospodar biti in vse sam	pripravno stanovališče, tako tudi šolski nauk sam še imeti; zato nihče škode ne varuje; še celo iz zgole hu-	ne zadostuje življenju. Mnogo potrebnih reci se zadobije in nevošljivosti padajo vrhi mladih drevés, kakor	voljo pomanjkanja časa celo ne dá v šoli spomeniti.
da
les nič vreden in potreben ne bil.	Solske tedaj nauke podpirati, dopolnjevati in pomnože-
Zato bi bilo važno in koristno, da bi se, kar les vati: to je knjižnicam prepuščeno. Ako so pa knjižnice
Slovencem
potrebne, so pa
/ j C4 L \J KJ JL MllV/ T UiUll \J X11 11 v 1 1U Uli V j Vi Ul Ml U v j n iai ivu	f ia ui t vv/ j v i^ jli j lunivvviii 1 v/ j^r v
zadene, pašniki in gojzdi med kmete razdelili, da bi že z učnega stališca silno vsaki svoj del bránil in gojil; ter vidilo bi se, koliko gledé národnosti še mnogo potrebnejše. Našemu di-dobro gospodarstvo pomaga, da gojzdi napredujejo. •— jaku, ki je y mestu navadno zapuščen, bi morale hiš-dokaz te trditve naj sledeči resnični izgled služi: V nega učitelja, ljubeznjivega odgojitelja in prijatla uče-Hudajužni na Tominskem so bili kmetje pred 50 leti nika namestovati. Kar v učilnici ni dobro razumel, to kos pašnika med se razdelili, da bi lés odgojili (zředili), bi mu imele slovenske knjige tolmačiti ; kar bi ga pa-
meten odgojitel imel učiti, to naj bi nadomestovale knjige
ucilnice še
in res imajo zdaj lep crn gojzd smrekovega lesá za
svoje potrebe
va-nj branili.
?
V
ce
naše
tudi koz niso ne odpravili ne jim sposobne. Zlasti v današnji dôbi, ko Naj bi tedaj slavna kmetijska družba niso z vsem po zahtevanji narodnih pravic vredjene
te zadeve v prevdarek vzeti blagovolila, ter neugodnim bi imele knjižnice toliko
večo
VVHHJJl	w V IV V I VUJVjll^j
nalogo. Da bogate slo-
napakam srenjskih pašnikov in gojzdov, kakor vé in venske knjižnice tudi učiteljem in omikanemu občinstvu
zna
?
v okom prišla, kar bi gotovo veliko več pripo- dobro strežejo, tega ni treba dokazovati.
moglo gojzdom v napredovanje, kot pa odprava koz,
Ako je vsacemu narodu prirojeno, da skrbi na vso ki so gorskim krajem neovržljivo potrebne in kmetij- moc za svoj dušni in telesni prid, in ako je izobraže-
stvu koristne ; toda preveč jih vendar biti ne smé
da
nost tista pot, po kteri se dá lože priti do zaželenega po sili škode ne delale; zakaj kozé v hudi lakoti cilja in konca, tedaj moramo izobraženosti tudi vsake
vse, kar doseći morejo, objedó; to se vidi pred hlevom in na pot, ko na pašo gredó, kar se pa v gojzdu, kjer si imajo kaj izbrati, nikdar ne godi; zato bi mogli gojzd-
vrata, ki so do sedaj zatvorjene bile, odpreti, posebno pa knjižnic svetišča, kjer se duhovi preteklih in sedanjih časov k izobraživnemu pogovoru zbirajo. Nabirajmo
narji dobro pogledati, kaj kozé na paši, pa ne kaj v toraj zaklade zares podučnih in zanimivih knjig; ponu
sili

uuuiv j^u^icuau , rvcij xw; AI ^ iia> jjaoi , ua J
po poti gredé, jedó, in potem sklep storiti
da
za-
jajmo tečno dušno hrano naši uka željni mladini, která je
voljo majhne škode, ki jo kozé naredijo, ni vredno vse nada in porok naše bodočnosti; povišujmo izobraženost koristi, vsega prida, ki ga po drugi strani donašajo
od-
ttvuoiij y ovujMi ^iiuaj ivi ^cv	ui ugi onam uuuaoaju^ uu" I1&S6^3) íuua^ iu wxvcv/jjlijli vj y ua xiao j v y wxjct m mvv^j
vzeti ubogemu kmetu, ki mora vendar tudi svoje do- vzdigniti se na stopnjo, kjer stojé drugi omikani narodi!
roda, in
pokažimo, da nas je volja in
moc, po-
hodke imeti, če hoče shajati.
Fl.
• •
r.
Gorici.
N.
Slovstvene stvari
Slovensko slovstvo.
Gotovo
književnih zađevah.
*
Liturgika
to je
sveti obredi vri vnanji katoliski
JU4V1/W! y	, l>\J	y Ol/Dlt \JKJi OU/t JJI V V IV^jiVJ 1/ /KM/VVl/tcn/b
službi boïji; za gimnazijalno, realno in sploh odraslo
da knjižnice (bukvarnice) izobraženju mladost, spisal Anton Lésar, kateliet ljubljanske realke?
U.C* rwUJlZiUi\JC ^UUtVVilUlUJCJ lZlUUI čt^tJIJJ U 'HIVUUUSV , SJJlUUjb XXIIIUIL jUCoií/ , ft/CCC/^/C-Ct/ (jJUJUVJU
narodov pomagajo veliko. One daj ej o književnikom (pi- tiskal in zalozil Karol Viniker v Brnu 1863.
sateljem) gradiva, na ktero se dajo nove poslopja zna-
Tako je imé prekrasni knjigi, ki nam ni bila le
nosti postaviti. Brez knjižnice je književnik riba brez	silno potrebna za šolsko rabo, ampak kakoršne smo v
vode. Al ne manj rabijo knjižnice tudi prosveti in	cerkvenem svojem slovstvu jako pogrešali. „Novice'-
omiki prostega ljudstva, ker posamni ljudjé iz knjig	so svojem čast. bravcem to važno knjigo sicer že na-
nabrano seme med rojake sejejo, zastarele razumke či-	znanile, danes pa hočejo o nji nekoliko obširneje go-
nove v plodno zemljišče zasajajo. Vsakoršne pa voriti. „Danica" jo je
stijo
vednosti in znanosti telesno in duševno blagostanje na- „Novice"
• ----- ~--------------- ~ ~ WK, .-k ^ 1*1	» XJ. W WlM^V/UVMrlijV "M	„ A. T	T	J J.	P a	IVttU	111 * u v> Al v>	w » V », 1 V
rodu privabljajo, narodni ponos krepčajo , do držav-	cvetica po njenem podučnem obsegu in jeziku, o^v,
ljanske ga veljave povzdigujejo. Kako marljivo so Ita-	mladna pa, ker je tako rekoč prva na tem polji
1? • _ •	T7J	•	\T	• •	\	• •	1	•	•	• •	•	TT	111	V • .	•	11 111
rekó
imenovala „cvetno spomlad' „spomladna cvetica"
spo
?
lij ani
?
Francozi, Němci in drugi izobraženi narodi na
y
saj
SVOJI
sestavi.
gladkem
y
čistém in sploh lahko
začetku svojega izobraževanja kakor vsakojako omi- umevnem jeziku ti ne našteva le skoraj vseh katoliških
I W^M E .-.-u ! I I SBhř * I	H IT I	*
naših obredov, temuč ti jih tudi po najboijših virih
y
razlaga, razjasnuje in njihovo zgodovino ob kratkem pripoveduje. Po kratkem v vodu ti pred oči stavi v
delu posvečevavne obrede: daritev
14. Sv. Ciril in Metod; prigodbe in povesti v spevih
zložil Anton Umek.
i
Društvo sv. Mohoi
v
Celovcu
štej
že 1522
svojem prvem
sv. maše, sv. zakramente (svetstva), posebej poglavitniše blagoslavljanja in blagoslove ;
I IAJVVVV OU.	KAJ U	K>U\J U \j U* y O J	It/Ûil
letnih in 140 dosmrtnih udov. Matica je narastla do
posvečevanja sploh, 3250 gold., spravilo je na svitlo
•	t V	1	^	/^i V	W	m	amm
V
15. Slovenske večernice
j^uo^ KJ Kj i ^ O	wiM^ukjiM, w ij uiij MI AU. ^ O	/	Miv t ouoi\\j v	uiv^u ^ • • ^jyu^uA
druže m delu pa poveličavne obrede ali cerk- ljenje treh kranjskih bratov od J. Cigi
zvezek zapopade
veno službo Božjo: molitev, bratovšine, procesije (ob-hode) božje pota (tudi romarske cerkve rimske) petje
16
Slovenske večernice
zvezek
godbo, sv. čase in dneve po treh cerkvenih dôbah (bo-
Pa tudi po vnanji obliki je jako lična ta knjiga in čast delà tiskarju in záložníku
7. Zgodbe sv. cerkve, spisal Anton Lé 18. Koledarček za leto 1864.
žicne, velikonočne in binkoštne).
Koledarstvo
koledarčka družbe sv. Mohora
Karolu Viniker-ju v Brnu. Njeno vred- f
nost zlasti tudi zvišuje pridjani imenni in rečni razgled v abecednem redu. Ta izvrstna knjiga obsega 16 pôl Bleiweis
19. Domač koledar slovenski
pisal Peter Hieing
leto 1864
i
tečaj
7
20
Velika pratika za leto 1864; spisal dr. Janez
m
veljá
gold.
?
dobiva se pri bukvarjih vseh slo-
venskih krajev, ki jo hocejo prejemati od založitelja iz Brna. — Toliko je menda našim bravcem zadosti pri-
poročila, da si jo omislijo. Kdor jo le kolikaj pregleda, prepričal se bo, da je naša sodba resnična in pravična. Jako bode koristila slovenski naši mladini, gotovo bo
pa
tudi
cas
duhovnim pastirjem zlajšala razlago kato-liških obredov že s samim i m e n o s 1 o v j e m (tehnic-
nimi izrazi). Nadjamo se
j
da
se
bodo vrata odprle
pri Slovencih sploh. Zlasti je tudi pripravna ta knjiga za šolske dařila.
Pregled slovenskega slovstva v letu 1863.
21.	Vi seča pratika za leto 1864; založil J. Giontini.
Muzikalno slovstvo :
22.	Bohinska popotnica; dr. L. Toman-u posvětil Dragotin JKrištof.
23.	Četvorka iz jugoslov. napevov; složil dr. Benjamin Ipavic.
24.	Ivanka Slovenka za dvospev, možki glas in glasovir složil Anton Hribar.
25.	Spominke ; kadrilja po slovenskih napevih posvetila dr. Jan. Bleiweis-u kranjska čitavnica.
26.	Pomnice; kadrilja po slov. napevih posvetila Fid. Terpincu kranjska čitavnica.
27.	Slovenska maša za moški čveterospev, violon in
Že
orgije, zložil Janez Miklošič.
več let donasajo „Novice" o svršetku leta
gled duševnih proizvodov slovenskega naroda
vidi ■■■■^■■■■■■H
šlo
pre-
28. Glasi gorenski;
>
da svet Andrej Vavken.
pesem za
čveterospev, zložil
y
kako se pomnožuje slovstvo. Od 1859
1863
Je
29. Razun tega je treba omeniti pesmi
>7
Kdo
počasí naprej, čeravno spešno
letos
pa je na-
m ar
u
ill Ci X • kteri je več skladateljev napravilo napeve,
kterimi je bil poslavljen Gaš. Mašek-ov. Za tim so na-
, ki jih je donašal „Učiteljski Tovara".
Razlicne delà :
30.	Staroslověnská slovnica; spisal Jož. Marn.
31.	Zlati klasi: na svitlo dal iz kol. slov. dr. Jan
Je
med
pravila naša književnost orjaški skok namesti dozdaj navadnega koraka. Dospěli smo letos tako visoko, kakor še menda nikoli popřed. Naša skrb mora tedaj biti, da vzdržimo na tej visočini domačo književnost ter da se ne damo riniti ne za las nazaj. Prišle so v preteklem letu sledeče delà na dan:
peví
Novinarstvo :
Bleiweis.
?
1. Novice
Ljubljani.
7
21.
tečaj, vrednik
dr. Janez Bleiweis v Nikomed Ravnikar.
33. Hitri račun ar;
32. Kratek kranjsko-slovenski besednjak; sestavil
2. Zgodnja ]>anica; 16. tečaj, vrednik Luka Jeran tabela, izdal A. Dzimski.
natis, in nova štempeljska
v Ljubljani.
34. Zgodovina ss. aposteljnov Cirila in Metoda
j
iz
Slovenski Prijatel; 12. tečaj, vrednik Andrej českega po Bily-u poslovenil Janez Majciger.
Einšpieler v Celovcu.
4.	Slovenski Glasnik; 6. tečaj, vrednik Anton Ja-nežic v Celovcu.
5.	Učiteljski Tovarš ; 3. tečaj, vrednik Andrej Pra-
35. Pesmarica ; zbirka slovanskih pesem, vredil
tečaj
pro tni k v Ljubljani.
Naprej ; Ljubljani (78 listov).
Umni Gospodar; Gorici.
dr. Radoslav Razlag.
36.	Slovenska slovnica; spisal Anton Janežič.
37.	Hermanov govor v graškem dež. zboru ; slovenil Fr. Levstik. L	•	lf,-.
po-
y
vrednik Miroslav Vilhar v
38. Prvi nauk v lepo- in hitropisji ; poslovenil
rušic v
tečaj
7
vrednik Andrej Ma-
Anton Lésar.
. Torbica jugoslov. mladosti; vrednika Nikomed Praprotnik. Ravnikar in Lj. Tomšič v Zagrebu.
39.	Lepopisni izgledi; spisal Fr. Grkman.
40.	Darek pridni mladosti; 2. zvezek, izdal Andr.
Cvetje iz domaćih in tujih logov; izdaja Anton Bune.
41. Čudne poti božje vsemogočnosti ; spisal Fr.
Janežič v Celovcu. Rodilo nam čega sadů:
Je
v
zvezkih slede-
42. Abuna Soliman; sestavil Anton Umek, založil
Luka Jeran.
Na sveti večer o polnoči; epična pesem v
spevih zložil Gr. Krek.
10. Virgiljev Georgikon
43. Postonjska jama; popisal dr. Etbin H. Costa.
to. je
poljedelstvo
44. Goriški letnik
bukve, poslovenil rajni dr. Jože Subie.
11. Sofoklov Ajant; žaloigra, iz grščine poslovenil Matija Valjavec.
Zakrajšek.
7
tečaj
7
na svitlo dal France
leto
Erjavec.
12. Kitica Andersonovih pravljic; poslovenil Fr. spisal Matija Majar.
45.	Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji; , spisal Jož. Marn.
46.	Uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska ;
47. Nauk za mladino od M. A. Mureta; poslovenil
13. Veronika desenička; epična pesem v 15 spevih, Anton Umek.
zložil Jož. Frankolski.
48. Krški raki za kratek čas; drugi košek.
49. Narodne
nose
Blaznik.
kranjske; na svitlo dal Jožef
• €
njimi
pogovarjal, da je marsikaj izvedil, kar sieer vladar
50. Liturgika; dva delà, spisal Anton Lésar.
vsak če tudi še tako prost člověk, je smel njemu. Sprejemal je ljudi na posebnem mostovžu.
ne izve, pa
51. Program gimnazije v Mariboru je prinesel : Cele bukve so napisane pogovorov, o kterih se pripo
Delitev in vodilne misli Demostenovega drug ega govora s prevodom; spisal Jos. Šuman.
veduje
>
da jih je imel ž njimi. Damo svojim bravcem
kopico tacih zanimivih pogovorov
52. Program novomeške gimnazije: O časoslovji
*
Nekega dné pride jud, ki se je
latinskega jezika v primeri s slovenskim; mostovž in pripoveduje cesarju
spisal P. Ladislav Hrovat.
liko
Je
bil dal krstiti, na na dolgo in široko, koza človeški rod storil, da se je dal krstiti in je
53. Program goriške gimnazije: o slovenskih tudi svoje brate in sestre na to pregovoril; nazadnje
narodnih pesmih; spisal Janko Pajk.
prosi cesarja, naj mu dá — penzijo zavoljo tega. Cesar
54. Program ljubljanske realke: Slovenska slov- ga prime za roko ter reče: „Tako lepo in dobro ste
nic a v pregledih; spisal Anton Lésar.
storili, da mi ni mogoče vas plaćati ; tega ne more
55. Slovenski letopisi glavnih šol so izišli v Ipavi, noben člověk storiti; to je samo Bogu mogoče, in ta
Loki, Postojni in deloma v ljublj. št. Jakobški soli.
56. Makrobiotika ali nauki, po kterih se more bičkarije.
■v X I f» ^v rji « w 1 ^ /% ms-v	m~m /J /n w	ln	m ^	/\ rl	I ^ X ^	•	/\	1—1 1
bo to tudi storil, ako se niste pokristjanili iz golj do-
u
človeško življenje zdravo ohraniti in podaljšati; po Hu-feland-u spisal dr. M. Prelog.
Nek bogatinec je prosil cesarja Jožefa štipendije
svojemu sinu in pripelje sina tudi na mostovž.
Sin
Je
57. Óbčna povestnica; spisala Matija Vertovec in bil ves nališpan in imel je dve uri z dolgimi veriži-
Miha Verne.
Priloga „Novic'
i
(poslednje 3 pôle).
cami, s kterimi se je igral, ko je oče cesarju razkladal
>
58. Marija naša pomočnica, povest za mlade in da brez tuje pomoci svojega sina ne more študirati
Cesar mu reče: „Saj kaj tacega tudi ni treba.
vašega sina ure veselé, naj se raje za urarja
-odraščene ljudi.
59.	Zlati vek ali spominica ss. Hermagoru in For-tunatu, sv. Nikolajů in sv. Cirilu in Metodu ; spisali : Cebašek, Hladnik, Hrovat, Jeran, Kovačič, Lésar, Lo-trič, Marn, Terstenjak, Umek, Vončina.
60.	Drobticne za leto 1863; 17. tečaj. Izdala bo-
goslovska knjižnica v Mariboru, vredil dr. Jož. Ulaga.
61.	Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze za ljudske šole, s podobŠinami in
dati.
Vidim, da
Vf /✓
UC1."
* Neka kmetica pripelje svoja dva sina pred ce-
sarja
in reče:
da
so
moja
zemljopisom
?
poslo-
venil Anton Lésar, izdala c. k. šolsko-knjižna založba
na
„Presvitli cesar ste dali oklicati, samo edini sini vojaščine prosti. Jelite, potem sta
fanta prosta, ker sta moja edina sinova ?" Zenica! vi ste še modrejša kot postava; zato naj se zgodi, česar zahtevate" — ji reče cesar.
* Nek fajmošter je prosil cesarja, volil sveto deželo obiskati. Jožef mu prijazno odgovori:
»
da bi mu pri-
62. Zgodbe katoliške cerkve in pravila lepe ob- ??Vaš pobožni namen mi dopada; svetujem vam pa
naše.
Prvi del „Slomšekovega
i
ponovila" za
šole v druzem natisu, vredil Anton Lésar, izdala c. k.
nedeljske vendar, da bi rajše še tako dolgo počakali
da
šolsko-knjižna založba na Dunaji.
svoj
dobro zasluženi pokojni stan nastopite. Za ta čas pa opravite Bogu bolj dopadljivo djanje, da kot dušni
JLv 1J^ j lcj LI CK UCXl\J IjKJ Oi 11 CL X-/ Li A1 ćij 1 •	v^iwf ivv	viv/^wuiji » v J J ?	w ^ ^
63. Sveto pismo stare in nove zaveze, z razlago pastir svoje dolžnosti domá spolnujete in svoje farane
po
Alioli-ji, leta
1856 pričeto, letos dovršeno, izdano pridno učite."
M /\ X I V Av	ti« ^ X M A ^ ^Vs I •« Ln I « IV rv rm AN rC 1 /\ X
na povelje in stroške preč. ranjega ljublj. knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, vredoval Juri Volec.
drugih narecjih se je spisalo o slovenskih za-
Mlad člověk žlahne rodovine je dobil imenitno
službo in pride cesarju
se zahvalit. „Presvitli
cesar
rece
te časti nisem vreden."
Jožef mu odgovori:
devait :
64.
65.
Ivan Macun
Uspomena na Sloveniju; spisal Anton Kos Kratek pregled slovenske literature ; ni
samo
pisal
y
#
66.	Jihoslovani, iz slovnika naučného v Pragi.
67.	„Anton Martin SlomŠek in seinem Leben und
To pač sam dobro vem ; podělil sem vam to službo
da se sitnosti vaših staršev znebim." Nekega profesorja, kteri se mu je přišel poklo-je vprašal cesar: „Ktere jezike učite mlade ple-
odgovori: „Fran-
Zakaj pa ne
y
Wirken", spisal Fr. Kosar
68
Einšpieler
Stimmen aus Innerosterreich ; vrednik Andrej jezik najbolj širil po šolah
nit
meniče v Terezijanu?" Profesor mu
cozki, italijanski in angležki jezik! — „^««.«j tudi českega?" — praša Jožef dalje, ki je sicer nemški
u

saj
imam vec čeških
Razun tega je izišlo dosti molitvenih knj
stavilo se in predstavljalo
več
gledišnih iger
slovenskih čitavnic že deluje spasonosno za dušni blago
kakor pa francozkih in angležkih podložnikov!" , pre-	* Nek prosivec je přišel v obleki iz francozkega
Osem sukna. Jožef stopi k njemu, potipa njegovo obleko z
..Fran-
našega naroda, snujete se ravnokar
V
se
dve
novi v
Ptu
roko cozko."
im	1/ V£JVl. U UV k/JL IV X1J VJJIXXUI i)	J^ V WJL jy W	O
in ga vpraša: „Kakošno je-to sukno?"
Kaj bi nosili, če bi tacega ne bilo?"
in Celovcu, in sčasom bi se utegnile ustanoviti v Ćr- „Pomagal bi si s tem, ki bi se domá dobiti utegnilo." miju, Ipavi, Novomestu, Kamniku, Slovenski Bistrici, — In vi hoćete službo v mojih deželah?" ga vpraša
livu 11JW, ijjavi, Í.1UVUU1CÓIU, cl III 111IV U, UiUVCUSM AJ1BU1UI, - XIX VI	OiUiUU v Lliyj i i J.
Ljutomeru itd. Ce bomo dočakali čitavnic tudi v manjih Jožef mrzlo in se obrne od njega
moo+ili in f	ol ATTAV^nlriU	w»	ínI/\rr/\v\ « lr\í nlr Arvn rl ri A 1 A O llSol AÛC3 O
mestih in trgih slovenskih, potem pa matice slovenske bômo	I
predovali še čisto drugače kakor letos
;
Nekega dné je slišal cesar vojaka
?
ki sta bila
daj srečo in blagoslov
Zagrebu
Bog
pred njegovimi vratmi na straži, nevoljno čez-nj govoriti.
K. Cestnik
K njima stopi in reče: „Ljuba moja
?
ako hočeta da
tako o meni govoriti, pojdita vsaj spred vrat, aa vaji ne bom slišal." Preplašena poklekneta vojaka pred cesarja
Kratkočasno bersio.
—	m	I -1__M
Kopka pripovedk iz življenja cesarja Jožefa
m
nihče
*
ga ni
odsihmal bolj hvalil, kot ona dva vojaka.
Cesar je dal prepoved oklicati
>
smé
obleke imeti, v kteri gole prsi
kaže, češ,
da ženstvo ne
da se to
Cesar Jožef II
fjv^L xx., sin cesarja Franca x. m in. Terezije, vladar avstrijanski od leta 1765 do 1790
in
Marij
bil ravno tako priljuden kakor bistroumen mož skrivé, da ga niso poznali, zahajal med ljudi in se'ž ktero Vam morem skazati."
; Je
Rad je
ne spodobi. Vkljub tej prepovedi pride na mostovž neka gospa malo manj ko tako napravljena. Cesar vidi,
da je stara, grda in suha ko trska
reče
tedaj :
as moja prepoved ne zadeva; to je edina milost,
*
Neki kmet je přišel k cesarju in mu dal bukve mači jezik tudi iz naših ljudskih šol umaknil *) rekoč, da ne mara za nje, ker se ne spolnujejo. vendar lepo slovenski duh razvija in krepi.
y
m^^^M	m	H ^^H	I I Hl WĚ IH I
Bile so postavne bukve. Kmeta je namrec njegova rodoljubje čedalje med ljudstvom bolj izbudi,
Da
se pa
smo na
grajščina stiskala. Jožef je preiskal pritožbo in pomagai
kmetu.
* Ubog kmetič je
přišel
pravili ,,slovensko družbo", ktere namen bode, utemeljiti sčasoma slovensko knjižnico, da se tako tudi
cesarju in ga prosi pod- prosto ljudstvo za napredek zdrami.
Že
Je
nam
nekaj
in
pore, rekoč, da se mu godi, kakor v nebésih. Jožef	rodoljubnih duhovnih gospodov podpore přiřeklo
ga praša, kako neki to misli, ker bi nikake podpore	tako se nadjamo , da bode uspešno napredovala mlada
ne potřeboval, ce bi se mu res tako godilo. Kmet od-	naša družba. — 28. u. m. smo se prvikrat nekteri pri
govori: ,,V nebesih ne j e j o in ne pije jo!" Cesar je	obče spoštovanem rodoljubu g. Iv. Dermuc-u, po domače
pomen-
uslišal njegovo prošnjo
* Uboga žena se je rila do cesarja, da bi mu prošnje pismo podala. Stražnik jo nekoliko oj stro zavrne. Cesar
pri Pekiču
sošli, kjer smo se v različnih rečéh kovali, se kratkočasili in slovenske pesmi peli. Kmetje so pripovedovali, da so jih sosebno „
rece
yy
to ži j 0 , tožimo."
Novice" za narod
Ako ubozih ljudi ne poslušamo , kadar nam vnele in za napredek spodbudile. Radostni smo se ob
kako bo Bog nas poslušal, kadar njemu kaj
zvečer razšli s srčno željo, naj se naša družba
množi
*
in národní duh saj
toliko razcveta, da
se mati Slava ne
Nekdo je s prošnjo přišel k cesarju na mostovž bode več solzila nad svojimi otroci!
30.
u. m. sem
kaj drago oblečen. Jožef ga praša, koliko ga ta obleka bil v celovški čitavnici, ko ji je ravno od si. deželnega
stane; odgovori reče cesar
mu: ,,500 goldinarjev.
u
yy
Tako !"
tako
bogat, da bi
- vzemite si od obleke penzijo ; jaz nisem
si mogel obleko za 500 fl. kupiti.
a
* Meseca novembra 1787 sta se sošla generala Lascy in Lavdon na mostovžu pri cesarju. Jožef praša Lav-
glavarstva dovoljenje došlo, kar je izvrstno družbo tako
razveselilo, da živio- in slava-klici so navdušeno doneli po sobani. Bog daj srečo mladi čitavnici!
Trstu
dona: „Koliko časa, mislite, bo treba, da Beligrad magate?" Lavdon odgovori: „Presvitli cesar
strah
jan. ep
pre-
ako
vse pripravljeno, kar je za obsedo mesta treba
si
upam v desetih ali dvanajstih dneh město v svojo oblast dobiti!" Lascy je mislil, da je Lavdon pač enmalo
roko ter reče :
Novo leto nam je přineslo in grozo. Uže prvi dan je vstala močna burja in sneg je šel, kakor bi cunje trgal. Ponoći je nastopil mraz in dobili smo led skoraj po vsem mestu, burja pa
dné tako narastla, da je dimnike podi-
je
rastla
in
?
cesar ga prime za
preveč govoril „Midva, dragi Lascy, mu morava že verjeti, zakaj beden naji še ni nikoli nobene trdnjave premagal/
rala, strehe odnašala, ljudi, kakor muhe metala.
A o r\ Í
no-
*
Leta 1782 je bil papež
Pij VI. na
Dunaji. Nekaj
Naši
časopisi pravijo, da od leta 1802 ni bilo take vihre in da se je zgodilo tisoč nesrec. V pristaniŠci so bile skoraj vse ladije poškodovane, več ljudi je nevihta ubila, samo
v mestno bolnišnico so přinesli 24 hudo in nad ÍOQ
ranjenih oseb. Gorjé je
dni pred njegovim odhodom pride neki kmet zjutraj nositi. Cena
bilo deklam, ki so
zgodaj na mostovž in čaka ondi do večera, da bi pa-peža vidil. Zvečer ob sedmih ga zagleda cesar in praša, kaj želí. Kmet mu odgovori, da je deset milj deleč
vsega najpotrebnejšega živeža je četrti
morale vodo
dan
v mes-
prišel in že celi dan tu stojí in čaka, ker bi papeža rad vidil. Cesar mu reče smehljaje, naj gré ž njim ter
zeló poskočila, mnogo prodalnic je bilo zaprtih, nicah ni bilo več mesá, mléka nismo imeli, še za kruh je bilo těžko. Kdor ni moral, ni šel iz hiše. Dobro
Je
bilo, da
so na mnogih krajih poleg hiš privezali vrví
y
ga pelje sam k papežů, kteremu je želja kmetova tako dopadla, da ga je blagoslovil, pa mu še svetinjo podařil.
da so ljudjé se mogli držati, to pa je
ledů kom
Ko je šel kmet vès vesel iz cesarjevega g
rada, je rekel
zunaj straži: „Oj, če bi to moji rojaki vsi vedili
dajejo
sv. oce
yy
tudi
y
da
selo prišlo.
se denarjev, vera, da bi bilo celo
*
Nekega dné je stal star, sivoglav kmetič na mo-
bilo zlo, da
na mnogih krajih niso niti odpravili, niti ne s pes potresli.
!z Trsta. (Slovanski jezik pri c. k. oficir jih. Kako-se nekteri kmetje spakuj ej o. Pet je v v Barkoli in Bezo-vici.
veseljem sem zvedil, da tukajšnji soldaški častniki ali
Prvi sneg in zadnje cesnje. Čitavnica.) Z velikim
stovžu z dvema jerbasčekoma; cesar ga praša hoče? Kmetič odgovori mu: „Želim, da bi basčeka z rudečimi jagodami v dar vzeli?" Cesar ga
kaj da cesar jer-
pogleda
y
se spomni in ga praša, ali mu jih ni že kdaj
oficirji so že zdavno přejeli oštro pa hvale vredno povelje, da se učijo slovenskega jezika in jim je tako mo
goče, treba.
razumeti prostake in pa ž njimi govoriti, kadar je
Kako da se še vedno nekteri naših slovenskih
v dar prinesel. „Da, presvitli cesar! ko je bila ruska
ljudi spakujejo
z nemščino
y
která jim toliko od rok gré
JL . . r / x	u	- -- kakor zajcu boben, mi dokazuje smešnica,
velika knežinja tu." Cesar vzame oba jerbasčeka, podari nedavno o ti zadevi zvedil. Na kolodvoru rakekovem so
ki
sem
jo
kmetu dva cekina in mu reče: „To je bilo pred petimi
leti
y
takrat ste bili 74 let
yy
stari, jeli te?
Nosite mi še
deset let, ako bom še živel, tacih jagod iz svojega gojzda, pa vselej
* T û+o 1 7Q3 •
v jeseni, in
zlo me bo to veselilo!"
nemščino ž njimi
Leta 1783 je prišla k njemu
žena s tožbo, da njeni
in še z nekimi druzimi, ki so v
mož z njo grdo ravná in prosi cesarja na kolenih
y
privoli
>
da se loči od moža. Cesar ji reče
meni prav nič mar." Ko zvita baba vidi
yy
To
naj ni
y
rece
y
namena ne doseže ben, da s svojim jezikom Še celó Cesar ji odgovori mirno in kratko:
y
da
svojega
da je njeni mož tako hudo-
cesarju ne prizanese
bili nedavno stopili v voz štirje kmetje — trdi Kranjci.
Eden ni hotel ne besede v svojem domačem jeziku pre-
govoriti s svojimi tovarši, ampak je po vsi sili lomil
tistem
po slovenski odgovar-jali. Med drugim kvasanjem je tudi djal: „Willst nicht
Fenster ausmachen?" Na to ga nek nemšk popotnik
denn
Das kommt harein Luft"
vozu sedeli, ceravno so mu
zavrne, rekši: „Aber, lieber Ilerr, was hat Ihnen
das Fenster gemacht?"
ni mar. Spolnuj svoje dolžnosti, svoje spolnoval. Z Bogom!"
yy
To
pa
tebi
nic
potem bo mož tudi
mu kmet odgovori, ki še ni nehal s svojo lepo
In na take abotne ljudi naletí člověk še po-
nemscino
gostoma, da se po pravici tujci iz njih norca delajo.
*) Napravili so namreč mesca maja u. 1. nekteri Županje — rojeni
Dopisi.
Slovenci in s Čisto slovenskimi priimki
do slav. deželnega
Koroska
belašk
kol
Čeravno
im^i vomi« x íi w v; i w u u v ^ x\ u i i g, ^^ --vi a Y JLiv
nemškutarčki v naši okolici delajo, kar morejo, da vodo napeljujejo na svoj malin, in celó želé, da bi se do
glavarstva prošnjo, naj se v 3 ljudske sole nase obcine (bek-stajnske) vpelje nemški jezik kot učni jezik, ker s slovenskim jezikom se ne pride čez Koren (!), le do kanalske in le skoz. mali del ziljske doline in do reke Zile, — in slanili reČí \
ae vee takih ne-
Pis.
petju naših Slovencev v Barkoli ali pri sv. Jerneji podrla in z zvonika vrgla vogalen kamen, kteri kake 3 blizo Trsta sem ob priložnostih že veckrat kaj lepega, cente tehta ; cesta in ulice so z opekami in kamnjem
slišal; pred nekimi dnevi sem se
pa
sam prepriČal, kako
bile posejane ; veliko čudo je, da ni pri ti priliki kakega izvrstno da pojó, zlasti v cerkvi. Zelo sem se veselil člověka nesreća zadela, kar bi se pa bilo žalibog! ko sem jih poslušal. ,,Ali to ti je pac petje! — sem si kmali pripetilo. Naš gosp. okrajni predstojnik v družbi
Še enega uradnika namreč je, vrnivši se iz Vrabč po
mislil
to so ti grla, to je glas, to je skladnost! velika žalost me je pa obšla, ko
sem
skoraj
vse
Al
drugo
službenem ogledu, prav blizo St. Vida omamljen in
ali nasprotno našel v Brezovici blizo Materije v gornji oslepljen od snega in strasne burje v neki vrt v zamet
Istrii, čeravno sem bil nekdaj slišal, da tudi tam se v
cerkvi prav lepo poje
Peli
so
slabo
, in pa
tudi
zagazil, iz kterega bi se bil težko rešil, ako bi ne bila
že
pomoč se o pravem času mu
došla
stare pesmi
?
ki
se
nikjer
vec ne
1 • v • •
slisijo.
peli „tantum ergo sacramentum" in „genitori geníto-
que" po
latinski v kmečki cerkvi! Čuda je
, ktero mu je gosp. Vrh tega so okrajni zdravnik, ki je tudi na omenjenem ogledu bil
pa na konji naprej jahal, iz bližnje gostivnice poslal.
7
da
učitelju
;
ki je ob enem tudi orglar
, ni mar za to, kar
se lepo drugod godi! (Jul sem vendar, da se bo ta na-paka popravila in sicer po skrbi vrlega novega župana gosp. Ivana LiČana. — Velik mraz in strašna burja, ki je ni bilo take v Trstu že od leta 1802 do druzega in
tretjega tega mesca., sta dala priliko tukajšnemu listu
97
Osserv. Triestino" pisati te-le zanimive vrste v prvem letošnjem listu: „Prvi sne g in zadnje češnje smo vidili danes (to je drugi dan prosenca) skupaj v Ter-gestu. Češnje, ki so bile začele prihajati že rudece, so zrejale pod milim nebom na neki njivi kraj drevoredov blizo sv. Andreja, sneg pa je padel preteklo noc z vra-
govim viharjem.
Led
ki danes izjemno škriplje po
» 11JL1 V 11ÍC41 J blUi	y i\l vi Ci li \j u 1 U j 111 il KJ QtVllJ^lJV^	v
naših ulicah, se ni mogel bolj očitno na laž devati kakor da so razpostavili sadja pridelanega izvan letne
; in pa^ skoraj dozorjenega po zeló prijaznim pod-
dobe
nebjem.
a
Čudno
z are s
Podoba je
7
da
vse
druge
so
čitavnice, ki jih imamo dozdaj po slovenski zemlji, živejse, kakor je tukajsnja. Ne vera, kaj prav je tega
krivo. Le to vem, da skoraj vsi
udje tožijo, da čitavnica ni v sredi mesta, ali da je saj preveč na strani in zatoraj predelec, da bi jo udje utegnili obiskati bolj pogostoma. Čujem vendar, da se bo to vendar v kratkem primerno popravilo in da bo potem konec tožbam.
Ob neki priložnosti sem pregledaval marsiktere mo-
litne bukvice, ki se jih Slovenci posluževajo, pa našel sem, da je v njih še zmiraj veliko germanizmov, na pr
„štrafenge", „gnada", „žegen" itd. Ali bi se vsč krat dalo temu v okom priti? Mislim, da lahko
zegen
itd.
Ali bi se vsaj en-
7
c e
se le ho ce!
Xabrežina 6. prosenca. M-č.
Od
do 5. t. m.
zvečer je tukaj snežena burja strašno razsajala. Za-voljo zametov so na železnici trije hlaponi med Nabre-žino in Trstom v snegu zaostali, nobeden vlak ni mogel iz Trsta in tudi iz Tržiča (Monfalcone) v Nabrežino ne. Poštno štafeto so morali v Trst in Gorico čez hribe in doline peš pošiljati in tudi po telegrafu ni bilo mogoče naznanil dajati. Veliko popotnikov je bilo prisiljenih, te dneve tukaj prebivati ; državni minister vitez Schmer-
V •
ling, vrnivši se iz Benetk
9
Je
bil
primoran za voljo hu-
dega vremena v Gorici ostati; vojvoda modeneški iz Laskega přišedši, je s posebnim vozom pot do Trsta srečno zmogel. Danes so začeli vlaki od vseh strani dohajati. Med Nabrežino in Devinom so v tem hudem
Tudi
ze
od
dné
vremenu trije popotniki zmrznili. t. m. pogrešajo nekega domaćega člověka iz Prečnika
bližnje
vasi
'"J^ y «en , boje oc, Uči lil LllUl ilJCgčl 11CĎ1CV
Dasiravno je preteklo leto tukaj bila huda
7
se, da ni tudi njega nesreća zadela.
V
vendar trta in oljka obilo rodile, tako, da
susa, ste
Je
V
se
dobrega vina in olja po pošteni ceni na prodaj.
mnogo
Iz ipavske doline
pros
A.
Nastop
no-
vega leta se je pri nas s strašno zimo napovedal. Medio je in burja je strašno^ razsajala, da stari ljudjé take ne-vihte ne pomnijo. V St. Vidu in okolici je mnogo gospo-darjev, kterimje samo pri strehah, ktere so pri nas zgolj
Se
peti dan je burja nehala, in se nam je zopet
prijazno solnce prikazalo.
Zdaj
se
drug drugemu
pripoveduje, koliko groze je doživel te dni.
Piv ke 10. jan. Takošne burje, kakoršna je bila
v prvih dneh novega leta na Pivki, pomnijo: prav za prav ni bila burja, vihár g°rji
skoraj
ne
e
ljudje grozovit
pri
V. bii
Sempetru, v Za-
ki je zlasti više po Pivki,
Knežaku in Bistrici več streji popolnoma raz-metal in nektere dalec odnesel ; v Sempetru je skoraj vse opeke s cerkve vrgel. Fotihnil je zdaj vihár, pa
mraz se bolj čuti.
Dokler je bila zima toliko voljna
7
so se v postojnski jami razne delà zvršile , ki so se
že več časa potrebne kazale. Razširjeni so bili namreč nekteri ozki prehodi, zvikšan je bil nizki predor v novi Franc Jožefovi jami, povećan je bil tudi prostor pred vhodom v jamo. Med tem delom so se nektere kosti jamskega medveda našle v stranskem hramu poleg ple-sišča , morebiti se bo v ondašnji ilovici še celo medve-dovo hrodje razodelo, kakor se je bilo poprej zgodilo na plesišči. Pred vhodom v jamo se je pri razširjanji prostora pokazala luknja v stransko široko jamo, ki drži proti veliki cerkvi ali velikemu domu; vidi se, da
je unanji konec te jame le z razdrobljenim skalovjem in zasipom zaprt, in tako se spricuje ljudska pripoved, da je Pivka pred časom pri tej prostorni odprtini pod zemljo tekla, dokler velik posip z brega ni tište jame zagradil. Po nekterih zgodovinskih naznanilih bi se
utegnilo soditi, da se je ta posip zgodil krog leta 1590

ko je bil hud potres ; takrat pravijo , da je voda tri leta stala po pivški dolini, dokler si ni pri drugi strani pod zemljo poti odprla. Razun poprej povedanih del pri
boli
postojnski jami se delajo tudi priprave za novo prostorno in položno cesto iz trga proti jami; nova pot je že razmerjena, stroŠki tega delà so precenjeni;
o
tem gré dalje pomenek, kako se bodo obilni stroški tega delà zravnali.
Podsoviški.
iz Vrhilike 11. jan. * Danes smo pokopali pošte-
k. okrajnega kirurga gosp. Verne-ta
nega moza, c.
ki
je po
(brata nepozabljivega nam tržaškega prošta)
dolgi pljučni bolezni v 59. letu svoje starosti umri.
Vdova s 4 otroci žaluje na grobu vrlega očeta je spoštovala vsa okolica. Naj v miru počiva
7
ki
ga
!
Iz Št. Janža na Dolenskem
jan
Mnogo
umetnikov ste „Novice" že naznanile in njih delà pohvalile. Razglasite še JanezaMan dl ina, roj enega Ljubljančana, sedaj posestnika in orglarja v Trebnem.
Veliko hvale vrednega je že naredil, pa le eno omenim
7
ktere
Je
to delo so orgije v Sentjanžu s 18 spremeni za okó in sluh tako napravil, da jih je vsakdo vesel. Marsikteri orglar se baha z registrom „vox humana",
pa
-----J ~	-----X------/	VAIV J^ f*"'	---------
s kamnjem obloženo, ali pa s škrlmí krite, volilo 12 odbornikov: 6 iz vrste kupčev
mora p ove dati, da je človeški glas, sicer bi ne uganil, da je. Iz Mandlin-ovih orgelj pa čuješ popolnoma človeški glas.	Stefan Peterlin.
Iz Ljubljane. Kupčijska in obrtnijska zbornica je oklicala, da po pravilih zborničnih se bo 30. dné t. m.
iz vrste
opeko
burja do 100gld. škode napravila; tudi vec dimnikov je obrtnikov, 2 pa izmed fužinarjev.

nedeljo je bil, kakor so poslednje „Novice"
povedale, občni zbor tukajšne družbe, ktere blagi namen bila imela po popřej
naročeno orožje izdela že do 15. dné t. m., kar bi
ukazu še
izdelati do 15
je podpora bolnih kupčijskih pomočnikov. Družba Šteje
zdaj 230 djanskih, 14 pa častnih udov, premoženje njeno
ajela
maja ; r
se 2 uri delà čez navadni čas.
tedaj 150 novih delavcev, in vsaki dan
znaša 17.938 gold. 97 ivi., uu icii* ígui uu íeius St;	* ^ , a.v/jv,i_i Auut « » ou ? j ^ umu ua jL^uiuajx. —
je pomnožilo za 5068 gld. 73 kr. Skrb odborová mora Na Dunaji že delajo priprave, ako bi zopet utegnila v
kr.
od leta 1861 do letos se cenci Furch, rojen Mora\
Ceski pesnik umrl na Dunaj
tedaj tudi vprihodnje biti na eno stran spodari s premoženjem
?
da
varno
družbinim , na drugo
pa
j
goda
To
predmestjih nastopiti povodinj
silni led na Dona\
7
ki
J0
prerad delà
Gosp. Drag. Lambl je zopet
udje njeni dobivaj o v bolezni potrebne pomoci je prava dvojna stran tega društva in nič druzega ; zato so vsi drugi „poduki" edinosti toliko več brez po-
, ki tega poduka sami naj-
i so ravno
natelj križevackega gospodarskega in šumarskeg
V • 1 • v V
ucilisca
7
111
sak Hrvat , ktere m u j
mar za
mena, ker jih daj ej o ljudje
podarstva, mora se radovati,
predek
Karlovšl-
časnik „Glasonoša" j
da Hrvaška ima Lambla
ob novem letu přišel
bol] potrebujejo in se ne dajejo takim, k
tega poduka najbolj potrebni. Izvoljeni so bili za od- Strašna
v krasni novi obliki z dvema slikama na svetio
bornike gospodje: Župan, Cegnar, Jentel divnik, Lozar, Petričič in Kozeli.

Vidic

Ka-
iz nedavno položenih cevi za pl
v Peštu pripetila 8. t. m. zjutraj
vhajal puh v štacuno; 8. dné
(
svecavo
t. m. ponoći se ga je
Domoljubni gospod dr. Jernej Zupanec je
ma-
nabralo toliko, da, ko je zjutraj přišel gospodar z dvema
— oyviuvijwum ^v/o^^v* vil. u vi i^j	„nia-	-------?--7---J ~ -J----J T---—	" ~ '
tici" daroval 100 gld. gotovega dnarja. — Přejeti gotov fantoma štacuno odperat, se v tem hipu vname po šta
denár se naklada na obresti.
cum
izhlaplj
in
s tako silo raznese, da se je
nedeljo je v čitavnici bil zopet prav vesel podrlo kos hiše; gospodar, fanta in še drugi ljudj
v
večer; vvod tej pustni veselici sta bila dr. Ipavcev kor „Domovina" in pa berílo : „kritika naših jedíl in pijač "
hisi in zunaj
hi
so strašen konec storili
dr
gih
pa
bilo hudo ranjenih
7
Nemšk
mnogo e m še
Prihodnj o nedeljo se začne ob 8. uri veselica zmiraj zlo vrè in avstrijanska in pruska vlada ste če-
zopet s petjem in berílom, ktero končá ravno omenjeno
dalj
v
huj
zadregi, ker se jima z nemškim narodom
77
kritiko."
nedeljo se je odprla nova, 3. vrsta Sattlerjevih svetovidov. Zopet je 15 tacih na ogled postavljeno.
vred upira tudi većina nemških vlad. Vojvoda
derik
7
ki ga po vsaki ceni Schleswig-Holsteinci hočejo
Holsteina in kljubuje s tem av-
za vladarja, ni zapustil
Rim, kakor se to 754 let pred Kristusovim rojstvom strijanski in pruski vladi. Brez boja ne bode konca
7
ustanovljeno město vidi z razvalin cesarskih palac na pa-
Primorsko mesto in trdnjava Vera-
kakor so
latinském gricu.
začel
daj
reci
nastavlj
kdo
ni še dosti jasno. Angl
11445 visoki snežnik on reče besedo Wetterhorn v Svajci. 4) Slap reke Ni a gare, ki pride pravi čas
ruz (Vera-Kruc) v Meksiki.
?
ai
ilij
pa ga
o Napol
bode
prví
on le gleda in molčí
7
nJ
V P
so
dokler ne
ačili 4 Lahe
7
ima podobo podkve, v'severní Ameriki. pelj Abusimbilski v pečinah v Nubii
Mali tem- ki so z Orsinovimi bombicami, samokresi in ostruplj
7
egipški Veneri posvećen
nekdaj
v Norvegii, najseverniši nos v Evropi.
i u a u r xi ti un j ju^rv^idj jlaíxaaj. ^ ^ v^«^.*
Sever no predgorje jim ne delà po
nimi bodalci přežili po življenji Napoleonovem, češ,
da
na Laškem
Kim
Jezeru v Pincgavi. cerkve v Strassburgu.
10) Gora Schlern v Tirolih.
Zeli pri
francozka armada tako
7
da
se pomnožuje
sv. oce sami ne v
S pred nj a stran krasne to pomeni
Garibaldi se je popol
ejo
7
kaj
s
pri
z
Celo mesto Meksiko, laško vlado, ki pa si ne upa očitno zoperstaviti nj
berge
in
u
imenovani v polnočnem soncu.
Otoki „Spitz-
govemu postopanj
Parizu si je laška vlada do 25.
liocnem soncu
9a
se bo začudil marsikdo.
77
in
p ol-
svečana naročila 90.000 parov vojaških čevlj
res
m o 1 d a v o - v 1 a š k
.Ie
taka
Vlada
v svojo last vzela premožne
7
ker tukaj je 5 mescev neprenehoma dan. mniške posestva, kterih dohodki se štejejo na 18 mili-
12) Reka i? u d- jonov piastrov ali 3 milij. gold. S temi denarji so dosihmal
ledenem morn.
1/
Ti otoki so v severnem son v severni Ameriki. 13) Razvaline Luxorske v Afriki. 14) Veliko sprehajališče Paseo Isabel Se-
gunda v zahodnji Indii. 15) Ogled vseh pir amid v
bili oskrbov
tudi samostani v Jeruzalemu
Ep
itd
7
ete gore
Na
doljnem Egiptu.
Od
ure dopoldne do mraka so preteklega leta knezu Gorčak
Turška vlada se zoperstavlja temu početj t poslednjih diplomatičnih zmag so konec
ti lepi svetovidi na ogled postavljeni; vstopnina 20 nov. ministru
>
pravili sjaj
krajc.
;
otroci plačajo 10 kr.
zdravico nanašaj
Times" . ki
obed. se na besede
rekel
da
uskemu
aapil nika
noben minister nima tako
u, prvemu Nekdo mu
ležkeg
Novicar iz domaćih in ptujih dežel.
Zbornica gospôska dunajskega državnega zbora je pretresala přetekli teden državne dohodke in stroške za letošnje leto; marsikaj je sklenila drugač kakor je sklenila zbornica poslancev. To kar je v zbornici go-sposki bilo drugač narejeno, gré tedaj zopet doli v zbornico poslancev, da se tu še enkrat prevdari itd.
,,-Limes ,	JC ICiVLi,	„UVUKLI IHILIIOI^L J
tanko vrezanega peresa kakor knez Gorčakov
nosno zadovoljnostjo je tako-le: „Da sem se na
odgovoril
po-
knez na to pohvalo
smeh držai o borbah diploma jnih, to mi ni nobena zasluga, kajti vedil sem. da za
Rusij
nasi, ampak mirna
Tako pa preteče mnogo
ne
pride
z druzimi
dražega casa,
opravili naprej
da državni zbor
dan t. m.
mano stoj]
sovražniki	—
sija. Pihnili smo na oblak
kost,
svitlobi
ne tista Ru
7
7
, kakor jo dělají veličastna, mogočna Ru zatemňoval našo veli
in Evrop
nas
ki
hipoma vidila v naši pravi
je državni minister vitez Schmerling iz Benetk přišel
kursi na Dunaji 12. januarja
na Dunaj nazaj
11. t. m. je zbornica poslancev
R 0/
° /o
metaliki 72 fl. 80 ki-
še zopet prijela svojih del. Minister dnarstva zahteva
Narodno posojilo 80 fl. 5 kr
Ažijo srebra 19 fl. 50 kr
5 fl. 72 kr.
naj ^se mu dovoli še 14 milijonov gold, na posodo vzeti.
da še ta in prihodnji mesec trpi državni
Sliši
se
Loterijne srećke:
zbor zbori.
7
in
da
se
marca meseca se začnó dežel ni
Po dunajskih časnikih je cesarski dunajski
V Gradcu na Dunaji
5. jan. 1864:
48
39 44
)
, 83.
60. 73.
8. 14.
orožnici (arsenalu) přetekli mesec došel ukaz
da
vse
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 16. jan. 1864.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bieiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blazûik v Ljubljani.