GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
d@milMJJ©IMGLA:
CENA 6.000 DIN - Leto XLII - št. 61
Kranj, torek 8. avgusta 1989
stran
stran
3  DOPUST JE VSE VEČJI LUKSUS
10 NIČ VEČ ZAPLETENIH IGRIC Z DATUMI
UPOKOJITVE        »NI KAJ, HECNA DRŽAVA.,.«
/O   ljubljanska banka	
GORENJCin FORMUL^??)	BANKA PRIHRANKA
Na pasu ni več lukenj
Ko primerjamo zadnje številke o življenjskih stroških na eni strani in zaslužkih slovenskih družin na drugi, nam je jasnejša izpraznjena podoba jadranske obale v dopustniški konici, pa tudi dolge vrste v trgovinah, ko so prodajali cenejša živila, ne izpričujejo zgolj nagnenja k potrošniški mrzlici. Priložnostna fraza o zategovanju pasu je že kdaj prerasla v bridko spoznanje, da je lukenj na pasu že zmanjkalo. V desetletju, kolikor časa padajo plače in se družinska potrošna košarica nesorazmerno draži, komajda še lah« ko govorimo o nižji življenjski ravni, temveč že kar o obubožanju.
Junija je 4-članska slovenska družina za preživetje potrebovala 5,7 milijona. Mesec poprej je povprečna slovenska plača znašala nekaj čez štiri milijone. Upoštevaje okoliščino, da slovensko družino ponavadi preživljata dve plači, človek na prvi pogled še ne bi zvonil k alarmu, češ v povprečju nas vendarle nasiti segedin golaž. Če ostanemo pri simboliki: tega si 60 odstotkov ljudi že ne more več privoščiti. Kot so izračunali letos marca, le kaka
tretjina ljudi zasluži več od povprečja, 43 odstotkov pa jih je s plačami zdrsnilo globoko pod statistično povprečje. Da se ljudje v teh razmerah odrečejo letovanju in nakupu trajnejših dobrin, še ni najhujše. Huje je, da si morajo v nekaterih družinah (zlasti onih z več otroki, pa tudi upokojenskim samskim gospodinjstvom ni z rožicami postlano) že pritrgovati od ust.
Da gre z našim standardom že desetletje strmo navzdol, da se socialno dno poglablja in množi, ne zaskrbljuje samo iz socialnih razlogov, temveč tudi zaradi opaznih posledic na produktivnosti. Obubožan in od »fuša« zgaran delavec (če s plačo ne more preživeti, se pač znajde s sivo ekonomijo) ne more kaj prida prispevati h gospodarskemu razvoju. V svetu na življenjsko raven ljudi gledajo tudi s tržnimi očmi: dobro plačan in ustrezno situiran delavec ima zanj kak motiv več kot reven in sestradan. Vendar je ta plat tržnih odnosov v naši državi najbrž zadnja na vrsti.
D. Z. Žlebir
Pokojnine višje za tretjino
Konec meseca bodo upokojenci dobili za 35 odstotkov višje pokojnine, kar je letos šesta medletna uskladitev. Od lanskega leta so se pokojnine povečale za 430 odstotkov. Tokrat bodo pokojnine in razlika izplačani v enem zamahu.
Za 330 tisoč slovenskih upokojencev imamo spet prijetno novico. Pokojnine se bodo povečale za 35 odstotkov, pripada pa jim tudi razlika za nazaj, ki bo znašala kar štiri julijske pokojnine. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo po tem, letos šestem povečanju pokojnin, znašala 2,39 milijona, najvišja pa 11,34 milijona dinarjev. Povečujejo se tudi nadomestila za telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo in starostne pokojnine kmetom.
Tokrat se praksa iz prejšnjega meseca, ko so pokojnine izplačali prvega, razliko pa okoli desetega v mesecu, ne bo ponovila. Upokojenci bodo dobili pripadajoči prejemek v enem zalogaju, čeprav pa bo pokojninska skupnost zaradi tokratnega izplačila v precejšnji zadregi, saj bo morala zanj najeti premostitveni kredit.
D. Ž.
Gorenjski sejem
Začenja se najdaljša prireditev
Kranj, 11. avgusta - Danes se v Kranju na prireditvenem prostoru v Savskem logu začenja tradicionalna najdaljša gorenjska prireditev - 39. mednarodni Gorenjski sejem. Tokrat na tej največji vsakoletni prireditvi, ki bo čez štiri leta obeležena s 500-letnico sejmarstva v Kranju, sodeluje prek 550 razstavljavcev in 40 iz tujine. Na novinarski konferenci v začetku tedna so prireditelji napovedali, da bo na letošnji prireditvi bogata izbira kmetijske in gozdarske mehanizacije, električnih oziroma gospodinjskih aparatov, pohištva, gradbenih materialov, tekstilnih izdelkov, športne in druge opreme in najrazličnejšega drugega blaga za široko potrošnjo. Posebnost prireditve je letos kvaliteten zabavni večerni program in številčna gostinska ponudba.
A. Ž.
Ponudba večja od povpraševanja • Ob vseh ukrepih vlade za gospodarsko večjo trdnost in splošno stabilnost je zmagovalec ie vedno samo inflacija, ki iz dneva v dan vse bolj uspešno kroji (zmanjšuje) kupno moč in ie močno zajeda v preživetje. Tudi tržnice so na primer bogato založene, kupcev pa je vse manj. - A. Ž. ■ Foto: F. Perdan
V predoru in pred njim - vse po načrtih
V predoru betonirajo
Hrušica, 10. avgusta - Gradbeniki Slovenija ceste Tehnika, ki gradijo predor Karavanke, pravijo, da zdaj potekajo betonska dela in da vse poteka po načrtih. Pred predorom so začeli graditi objekt za avstrijske špedicijske in mejne službe.
Ko so se ob koncu junija le-   strani pohiteli z izkopavanjem
tošnjega leta jugoslovanski graditelji predora pod Karavankami srečali z avstrijskimi, so imeli za seboj že 350.000 kubičnih metrov izkopanega materiala, vgradili so 253 kilometrov sider in 1.300 ton specialnih želez, vbrizgali pa so 105.000 kubičnih metrov betona. Po pogodbi bodo gradbeniki pod Karavankami investitorju izročili Dredor avgusta prihodnje leto, nato pa bodo nadaljevali z elektroinstalacijsko in drugo opremo predora.
Prav zdaj pod Karavankami na naši strani potekajo intenzivna dela pri betoniranju predora in kot pravijo graditelji, ni težav in vse poteka po načrtu. Medtem ko so na avstrijski
in šele zdaj opravljajo vsa dodatna dela, so na naši strani že prej na vsej trasi položili 2.400 metrov dolg odsek talnega oboka, medtem ko so tudi že do prebitja zgradili 400 metrov notranjega oboka.
Graditelji pod Karavankami, ki so se izkazali tudi zato, ker kljub težavam pri tisoč metrih, ko so naleteli na nevaren plin in vodo, niso prekoračili rokov in tudi ne predvidenih stroškov izgradnje predora (vsa naložba, predor in objekti je veljala okoli 140 milijonov dolarjev), torej zdaj opravljajo betonska dela in utrjujejo cev. Intenzivnejša gradnja pa se zdaj začenja na platoju karavanškega predora. Pri karavanški poslovni skup-
nosti pravijo, da so se že začeli graditi prvi objekti: na naši strani se mora postaviti zgradba za avstrijske špedicijske in mejne objekte, kajti vse formalnosti bodo potniki opravili na eni strani predora. Nato pride na vrsto gradnja servisnega platoja, položeni so kolektorji na platoju, vsi ostali nujni objekti ob predoru pa se bodo začeli graditi prihodnjo pomlad.
D. Sedej
KOM PAS
^ŽAGROMEHANIKA KRANJ
ugodni popusti na sejmu v Kranju od 11. do 20. avgusta
JUGOSLAVIJA
KOMPAS KRANJ
Vaš turistični servis V GLOBUSU-II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892
SE PRIPOROČAMO!
TRAKTOR IMT in TV DO 20 % PRIKLJUČKI
Tel. sejem: 064/21-688 Tel. PSC Hrastje: 064/36-033
</) <
sz
co
LLI
o
I—
co
LU
CC
o S
CD O
/ VINE BEŠTER / NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR_
Dedijerjeve blodnje
Bomba, ki se je pred dnevi v obliki posebnega Dedijerjevega pisma skupini članov Russellovega razsodišča in obvestila, da je bila v Oslu ustanovljena posebna Russellova komisija za raziskovanje vseh oblik zatiranja, raztreščila sredi Slovenije, pravzaprav šele sedaj pričenja kazati svoje (prave) učinke.
Mislim, da ni toliko pomembno samo dejstvo, da naj bi se v naši republiki preverjal, rečeno poenostavljeno, položaj bratskih delavcev v Sloveniji, pač pa predvsem motiv, kije svetovno priznanega akademika vodil v takšno početje. Kar se namreč samega položaja delavcev iz drugih republik tiče, položaja narodnostnih manjšin, neonacističnih pojavov, ter baje priviligiranega položaja slovenskega gospodarstva v Jugoslaviji, si verjetno ni potrebno preveč zatiskati oči in se bati mednarodnega drobnogleda. Pravzaprav bi si morali po drugi strani celo prizadevati, da bi (končno ?) prišla v svet objektivna podoba tudi o teh vprašanjih življenja v naši republiki.
Osebno me ob tem veliko bolj moti zaenkrat povsem nejasen notranji vzgib prvega človeka Russellovega razsodišča, kije s svojo potezo prenekatero stvar obrnil na glavo. Akcija takšnega tipa (trditve brez ustrezne argumentirane podlage) bi bila namreč pri človeku neznatnega lokalnega značaja zgolj bolj ali manj domišljavi pamflet, če pa se pod vsebino podpiše človek, kije prijateljeval z ljudmi kot so J. P. Sartre, E. Roosevelt, O. Welles, C. Cha-piin ali če hočete E. Kardelj, S. Kavčič, B. Štih, bil v vrhu državne politike, pisal biografijo J. B. Tita... je seveda teža povsem drugačna.
Resnično me zanima koliko gre v pričujoči potezi človeka, ki je še do včeraj neprizivno hvalil Slovence, iskati tudi temačnejše vzroke. Je mar mogoče, da v bistvu vse skupaj ne pomeni nič drugega kot ponoven manever, s katerim se želi dokončno popolnoma pokoriti Slovenijo in izrabiti tezo o ogroženosti "naših ljudi" nič manj in nič več kot za odvzem slovenske legitimnosti, da ne rečem suverenosti? Ne gre namreč pozabiti jesenskega časa in stvari, ki naj bi jih ta z njim prinesel!
Bi bilo resnično mogoče verjeti nekaterim ocenam, ki pravijo, da so v bistvu Vladimirja Dedijerja v smislu "višjih ciljev" zgolj zmanipulirali in ga bodo, kot so ga v bistvu enkrat že, po uporabi zavrgli kot neuporaben predmet ali pa gre pri vsej stvari, naj mi bo oproščeno, zgolj za učinke težke bolezni, kot se tudi govori in je potemtakem njegovo besedičenje pravzaprav blodenje? Kot že rečeno, da gre za resnično samosvojo, trezno potezo, je vse premalo kazalcev, kajti ne verjamem, da bi si upal doktor znanosti privoščiti javno obelodanjanje nečesa, kar hkrati ne podpre tudi z argumenti.
Resnično tudi poletja niso več kot so bila včasih, lani smo se ukvarjali s problemi četverice, letos pa so postavili na zatožno klop kar cel narod!
Mednarodna dejavnost ZSMS
Festival v Celovcu
< u potekalo vseslovensko mladin-ni festival pod geslom "Slovenšči-
23. in 24. septembra bo v O sko srečanje, mladinski kur na, moj jezik".
Kot smo seznanjeni z informacijami RK ZSMS bosta prireditelja tega festivala Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza, srečanja pa se bodo poleg predstavnikov slovenske mladinske organizacije udeležili tudi člani nekaterih novih zvez. Kolikor je dosedaj poznano bo pripravljen izredno bogat program. Tako lahko naprimer med naslovi okroglih miz zasledimo tudi teme kot so "Ali bo ostala Karantanija zares edina slovenska suverena država?, Slovenci in pluralizem, Ali ima mladina v Trstu, Ljubljani in Celovcu kaj skupnega?...". Ob debatnem programu festival seveda ne bo minil tudi brez ustreznega kulturnega programa - predstavila se bosta Mladinsko gledališče in Oder Rož, Polde Bibič, Jerca Mrzel, Aleksander Mežek, Jani Kovačič...
Med načrtovanimi dejavnostmi so tudi srečanje Zelenih Koroške, Slovenije in Primorske, pogovor z deželnim glavarjem Heiderjem in simpozij na temo zakaj se slovenska mladina ne vključuje v kulturno in politično delo slovenskih organizacij.
Srečanje bodo popestrile tudi številne stojnice, v času festivala pa bo potekala tudi izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo.        , V. Bešter
&E2GLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčja k (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skorja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, /a dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič).-Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografiju). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično ucejunje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500- 603 -31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72.
uredništvo tel. 21860
Ob čistilni napravi še objekt za dehidracijo
Vedno več je priključenih na čistilno napravo
Jesenice, 10. avgusta - Jeseniška čistilna naprava bo začela redno obratovati, trudijo pa se, da bi bilo nanjo priključenih vedno več objektov. Odplake s platoja in Hrušice tudi na čistilno napravo na Javorniku. Če ne bodo čimprej v Kranjski Gori ali v Gozd Martuljku zgradili svoje čistilne naprave, se nekateri bojijo najhujšega.
Jeseniška čistilna naprava, ki so jo zgradili na Javorniku in ima zmogljivost 30.000 ekvivalentov, trenutno obratuje s polovično zmogljivostjo, izteka pa se ji čas poskusnega obratovanja. S čistilno napravo upravlja jeseniški Kovinar, ki je bil tudi investitor in ki danes tudi mora odplačevati kredite, kateri so bili najeti za napravo. Zdaj, ko prihaja čas rednega obratovanja, pa se pri kovinarju bojijo, da ne bodo zmogli dodatnega investicijskega stroška: poleg čistilne naprave morajo namreč zgraditi tudi objekt za dehridacijo blata. Nizke cene komunalnih storitev - v sosednji radovljiški občini so za primer še enkrat višje - pa Kovinar spravljajo v težave, saj le težko odplačujejo drage kredite. Ko so jih pred dvema letoma najemali, so znašali 550 milijonov dinarjev, zdaj pa je njihova revalorizirana vrednost že 9 milijard dinarjev! Zato se tudi pogovarjajo z jeseniškim izvršnim svetom, kako naj bi te kreditne težave rešili.
Hvalevredna akcija
V zadnjih dveh letih so tudi zelo povečali deponijo odpadkov na Mali Mežakli, kamor odvažajo odpadke z vse jeseniške občine, tudi iz zgornjesav-ske doline. Inšpektorji zahtevajo, da se mora v dno deponije vgraditi posebna folija, ki pa vgrajena stane milijon nemških mark! Tega denarja Kovinar seveda nima, saj si ustvarja dohodke izključno le s kanalščino in odvozom odpadkov.
Na čistilno napravo naj bi bilo priključenih čimveč objektov, zato so se tudi domenili, da se gradi kolektor od Kovi-noservisa do Elima ter kolektor od Kovinoservisa do kavper-jev. Na čistilno napravo se navezujejo tudi vsi objekti, ki bodo zgrajeni na platoju ob karavanškem predoru, vsi bloki na Hrušici, medtem ko je za zgor-njesavsko dolino čimprej treba zgraditi novo čistilno napravo.
Strokovnjaki že opozarjajo, daje Sava v zgornjesavski dolini vedno bolj onesnažena zaradi odplak iz kranjskogorskih počitniških domov in hotelov, saj imajo kanalizacijo speljano
Zoisov park na Pristavi
Jesenice, 10. avgusta - Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela se pripravlja na akcijo, ko naj bi na Pristavi v Javorniškem Rovtu ob treh jezerih uredili naravni park. Sodelovanje krajanov in grani-čarjev s karavle Karavanških kurirjev.
V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela so z zemljiško kmetijsko skupnostjo Jesenice že podpisali samoupravni sporazum o koriščenju kmetijskih površin za izgradnjo naravnega parka na Pristavi v Ja-vorniških Rovtih.
V krajevni skupnosti že nekaj časa razmišljajo, kako bi ustrezno uredili in zavarovali tri naravna jezerca ob domu na Pristavi kot tudi redko rastlinje ob njih. Odločili so se, da območje zavarujejo in uredijo kot naravni park, ki so ga za zdaj imenovali Zoisov park. Skupščina krajevne skupnosti je že določila odbor za izgradnjo parka na Pristavi, v katerem sodelujejo tudi predstavniki kmetijsko zemljiške skupnosti.
Po samoupravnem sporazumu naj bi sanirali jezera z okolico, očistili podrastje, uredili sprehajalne poti in počivališča, postavili napajališča za potrebe pašne skupnosti, prestavili ograje in meje parka, zaščitili kmetijske površine, označili drevje na območju parka in določili način košnje. Obenem naj bi ob parku uredili manjše rekreacijsko območje, v podaljšku sedanjega parkirnega prostora proti parku. Zmenili so
se, da bodo predvideli tudi tri mesta, namenjena za piknike.
S tem, ko bodo uredili park, ne bodo zmanjšali kmetijskih površin na Pristavi, še več: Pristava bo s tem nedvomno bolje urejena, z naravnim parkom okoli treh jezerc, z rekreacijskimi površinami, z nogometnim igriščem ter kurišči za piknike. Načrt ureditve imajo že pripravljen, dela pa nekoliko kasnijo. V prvi fazi se bodo lotili sanacijskih del, predvsem morajo vgraditi lovilec mulja na dotoku vode v zgornje jezero ter urediti obalo jezer. Postaviti nameravajo tudi mostičke in urediti sprehajalne poti.
Dela bo deloma financirala jeseniška komunalna skupnost, ki je za park na Pristavi že zagotovila del sredstev. Krajevna skupnost pa pričakuje tudi pomoč prebivalcev in graničarjev z bližnje karavle Karavanških kurirjev, ki so vedno radi pomagali pri vsakršnih komunalnih delih v Javorniškem Rovtu. Zato bodo jeseni organizirali nekaj prostovoljnih delovnih akcij in tako začeli z ureditvijo Zoisovega parka poleg doma na Pristavi nad Javornikom.
D.Sedej
Poletni utrip
Z jutrišnjem dnem se po Škofji Loki, Radovljici Kranju in tudi v tržiški občini pričenjajo posebne poletne kulturne prireditve. Zanje so se po enoletnem časovnem predahu znova odločili na občinski kulturni skupnosti, pripravljale pa jih bodo izključno domača kulturna društva in skupine. Prireditvam, ki v tržiškem primeru ne bodo potekale na istem mestu, pač pa se bodo z vsako posamezno akcijo selile na drug kraj, verjetno takšna zasnova daje še dodaten čar. Obiskovalcev verjetno ne bo manjkalo, nenazadnje velja ob tem tudi povedati, da vstopnine ne bodo pobirali nikjer.
Kratek kulturni utrinek aktualizirajmo še z novico, ki prihaja iz ZKO Škofja Loka, da namreč današnji (petek. 12. avgusta) predvideni koncert v sklopu Škofjeloških poletnih večerov, nastop tria Kesckes zaradi bolezni odpade.
V. Bešter
naravnost v Savo. V pripravi je samoupravni sporazum, po katerem naj bi čistilno napravo zgradili bodisi v Kranjski gori bodisi v Gozd Martuljku, denar zanjo pa naj bi prispevalo kranjskogorosko združeno delo.
Zaradi sklepa skupščine samoupravne komunalne skupnosti Jesenice, naj bi vsi občani, tudi tisti, ki imajo greznice, plačevali kanalščino, je bilo v občini veliko hude krvi. A pri Kovinarju so se odločili, da bodo enkrat letno brezplačno praznili vse zasebne greznice in v zadnjih treh mesecih so jih že 491 od 2.500, na območju od Rateč do Rodin. Ko so zaradi pritožb nekaterih krajevnih skupnosti napravili analizo, se
Iz sveta alternativne politike
je izkazalo, da kanalščina ne pokrije niti tretjino stroškov, ki nastanejo s praznenjem greznice, seveda odvisno od oddaljenosti do Jesenic. Če upoštevamo še to, da so greznične odplake petnajstkrat bolj onesnažene kot ostala odpadna voda, je treba priznati, da so s takim praznenjem greznic precej prispevali k ekologiji.
Največji prispevek pa bo nedvomno tedaj, ko se bodo v Kranjski gori odločili, da pomagajo pri izgradnji nujne infrastrukture, kamor prvenstveno sodi čistilna naprava, saj odplake Savo že tako onesnažujejo, da se nekateri že bojijo najhujšega...
D. Sedej
Aktivnost Zelenih
V zadnjem času smo skorajda vsak dan priča različnim izjavam Zelenih Slovenije, ki jih očitno tudi pusti poletni čas ne moti preveč. Povzemamo njihovi zadnji izjavi "O ekološki katastrofi na Dravskem polju" in "Kdo je kdo v ekološkem gibanju".
V svoji prvi izjavi za javnost Zeleni Slovenije med drugim pravijo, da so že v sredini junija predlagali skupščini Slovenije uvedbo moratorija za nadaljevanje melioriranja zaradi nujne potrebe po zavarovanju ljudi in dobrin. Njihova opozorila, da lahko z regulacijami uničeni vodotoki ob večjih nalivih povzročijo katastrofalne poplave in da lahko strupi s prekomerno kemizira-nih melioriranih polj zaidejo v potoke in podtalnico, so bila nestrpno zavrnjena. Že samo teden dni po njihovih opozorilih pa se je zgodilo natanko to kar so predvidevali. Nadalje Zeleni menijo, daje potencialno ogrožena skoraj vsa podtalnica v naši republiki in kot kažejo rezultati zadnjih meritev, takšna ogroženost postaja že dejstvo. Zato so Zeleni Slovenije sprejeli sedem predlogov oziroma zahtev, ki so jih že postavili na zadnjem zasedanju slovenske skupščine.
V drugi izjavi "Kdo je kdo v ekološkem gibanju" pa predvsem skušajo razjasniti pojme, ki označujejo različne slovenske skupine, katerih osnovna naloga naj bi bila ekologija. V tej zvezi je posebej omenjen Ekološki zbor Ljubljana oziroma Marek Le-nardič, ki naj bi po besedah Zelenih Slovenije odklonil ponujeno sodelovanje in bil celo proti njihovi napovedani ustanovitvi. Nadalje odločno odklanjajo izrabljanje ekologije za uresničevanje prestižnih ambicij, kajti varstvo okolja po njihovih besedah ne predstavlja prestiža pač pa vprašanje preživetja.
Izjavo Zeleni Slovenije zaključujejo z informacijo, da bodo v jesenskem času pripravili posebno akcijo včlanjevanja.
V. Bešter
Cena monopola
Da so cene poštnih storitev drage, je jasno običajnemu potrošniku, kaj šele v podjetjih in ustanovah, kjer so zaradi narave svoje dejavnosti usodno vezani nanje. V časopisnih hišah denimo (tudi naši) v vsakem obračunskem obdobju tarnajo nad stroškom, ki jim ga napravi raznašanje časnika, zato ni čudno, če so ponekod ubrali drugo pot kako do bralca.
Nad zelo velikimi stroški za poštne storitve je zgrožena tudi pokojninska skupnost, saj jo dostava pokojnin polovici slovenskim upokojencem velja toliko kot izdatki za delo njene strokovne službe s 700 zaposlenimi. Tudi pokojninska skupnost ima, prav tako kot časopisne hiše s kolportažo ali lastnimi raznašalci, še drugo možnost spraviti pokojnine do upokojencev. Z bankami ima namreč sklenjen samoupravni sporazum, po katerem upokojenci lahko dobivajo svoje mesečne prejemke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Za to možnost se odloči le malo upokojencev, zlasti generacije starejših upokojencev (in teh je večina) še vedno najbolj zaupa poštarju. Ko se namreč človek upokojuje, mora na hrbtni strani obrazca za vlogo izpolniti tudi rubriko, na kakšen način želi dobivati pokojnino. Odločitev je navadno v prid pošte, čemur ne gre oporekati, saj je za upokojenca tudi najbolj življenjsko. Na pokojnino čaka doma, gotovino lahko porabi tisti trenutek (kar je ob današnji inflaciji velika prednost), ni mu treba Čakati na obvestilo z banke, niti čakati v vrsti pred bančnim okencem, vse to pa odtehta tudi obresti, ki bi jih v primeru odločitve v prid banke prinašala pokojnina na tekočem računu ali na knjižici.
Neznanski stroški, ki jih zaračunava pošta, so zbudili pozornost delegatov SPIZ,,ki terjajo, da jih je treba pristriči, sklicujoč se pri tem na bistveno nižje tovrstne stroške srbske pokojninske skupnosti. Toda boj s poštnim monopolom je kot kaže, brezupen. Za zdaj še ni konkurenčne ustanove, h kateri bi se lahko obrnili, če ne bi bili zadovoljni s kakovostjo storitev ali njihovo ceno. Možnosti, da bi za manjši denar dostavljali gotovino naslovnikom, obstajajo. To je dokazal neki zagrebški TV novinar, ki je primerjal, koliko ga stane poštno nakazilo gotovine iz Zagreba na Reko, in koliko bi ga veljalo, če bi za taisto storitev plačal taksistu. Druga možnost je bila veliko cenejša.
D. Z. Žlebir
Kako je z s počitniškim letovanjem gorenjskih delavcev?
Dopust je vse večji luksus
Želeli smo priti do dna različnim govoricam, ki so se v poletnem času razrasle okrog počitniškega letovanja delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah na Gorenjskem.
Počitniške kapacitete ostajajo prazne; nasproti prejšnjim letom je čutiti upad ali pa je to področje v občutnem padcu standarda v zadnjem času ostalo nespremenjeno?
sredino dopoldne smo presedeli pred telefonom in preko žice poskušali z različnih naslovov priti do čimveč informacij, da bi v kar največji meri poskušali osvetliti področje gorenjskega dopustniškega delavskega letovanja. Že uvodoma je potrebno zapisati, da so nam v prenekaterem podjetju povedali, da je oseba, ki odgovarja za to področje bodisi na dopustu, sestanku, službeno odsotna...tako, da smo bili prisiljeni predvideni krog OZD-jev močno skrčiti. Nič novega tudi ni, če povemo, da so bili ponekod prav osorni, da v telefonskih centralah telefonisti "pozabijo" povedati ime firme oziroma, da so nam v enem primeru sicer dali izjavo pa nas hkrati tudi pokarali, češ tako se pač novinarsko delo ne more opravljati - spodobi se da bi se oglasili osebno (pa četudi za en sam stavek, op. p.). Kljub temu ocenjujemo, da zbrani podatki razkrivajo vsaj del stanja na tem področju.
V kranjski Planiki smo uspeli priklicati Staneta Lončariča, sicer referenta za DPO, ki nam je povedal, da razpolagajo z okrog 190 ležišči, v kar je večinoma všteta kapicetata počitniških prikolic. Ugotavljajo, da se pri njihovih delavcih zanimanje v primerjavi s prejšnimi leti ni zmanjšalo, beležijo pa porast v zdraviliških kapacitetah. Ceno letovanj so postavili že aprila in takratna višina je ostala nespremenjena, giblje pa se od 40.000 do 70.000 din na enoto (ne glede na število uporabnikov). Omenjana je bila tudi ocena, da to sedaj pomeni manj kot 20 odstotno udeležbo delavca v primerjavi z siceršnjo ekonomsko ceno.
V kranjskem Merkurju nam je pripravnik Drago Corn zagotovil, da so njihove počitniške kapicitete tudi letos v celoti zapolnjene. Ne poznajo možnosti obročnega odplačevanja, ko pa smo povprašali po cenah, smo dobili odgovor, da ta podatek ni za javnost. Nasproti temu so nas v kranjski Savi dobesedno zasuli s podatki. Organizatorka počitniške dejavnosti Mira Skerjanc" Razpolagamo z 40 kamD
Kampi so dragi
prikolicami, 25 apartmaji, 5 bungalovi, manjšim počitniškim domom. Vrh naše sezone je med 4. julijem in 23. avgustom, ko stane prikolica dnevno 50.000 din, apartmaji 80.000 din ter 10. 000 dražje, vkolikor gre za kapiciteto v toplicah. Delavci plačajo v dveh delih in to po letovanju."
V Radovljici smo se obrnili na Ivanko Šranc, ki sicer vodi v občinski hiši odsek za finance. Povedala nam je, da več kot polovico svojih zmogljivosti v počitniškem domu skupščine občine oddajo tujim gostom. Junija so bodoči dopustniki prispevali akontacijo v višini 66.000 din, kar naj bi predstavljalo okrog polovice predvidenih stroškov polnega penziona, po preživetem dopustu pa se bo vsota ustrezno z rastjo OD-ja še valorizirala.
Anka Dolenec iz škofjeloške Termike je povedala, da imajo tudi pri njih možnost delavci letovati tako ob morju, v zdraviliščih kot v gorah oziroma v njihovem primeru v Kranjski Gori, skupaj je na razpolago okrog 70 ležišč. Kapacitete imajo zapolnjene v celoti, verjetno temu botrujejo tudi cene - v glavni sezoni stane naprimer hišica ob morju 25.000 dinarjev na dan (noč) in to seveda ne glede na dejansko število oseb. Za večjo garsonjero morajo njihovi delavci odšteti še 5.000 din manj, medtem, ko je cena manjše garsonjere samo 17.500 din, oziroma prikolice 14.500 dinarjev.
V tržiškem BPT-ju pa nam je v popolno nasprotje vodja splošnih služb Stane Oman zatrdil, da še nikoli niso imeli tako slabo izkoriščenih počitniških kapcitet kot se to dogaja letos. Sicer razpolagajo s svojim domom, prikolicami ter brunarico. Na vrhuncu sezone stane polni penzion za domače 105.000 din, v prikolicah (ob morju) 80.000 din in (v Čatežu) po novem 120.000 din.
Da bi informacija dobila kompleksnejšo sliko, smo povprašali tudi na vseh petih gorenjskih občinskih sindikalnih svetih z enim samim vprašanjem - če razpolagajo z kakršnokoli ustrezno, informacijo o
počitniških zmožnostih delavcev v domači občini za sedanje oziroma preteklo leto: Konrad Derlink, OSS Kranj: "Takšnih podatkov nimamo zbranih; vse to se praviloma rešuje že v samih podjetjih." Podobno pa so odgovorili tudi na tržiškem občinskem sindikatu (Vera Umek), radovljiškem (Ciril Ažman) in jeseniškem (Olga Labura). Konkretnejše počitniško letovanje na občinskem sindikalnem nivoju očitno zasledujejo le v Škofji Loki, kjer za potrebe OSS to delo opravlja "Počitniško društvo, kjer pa nam je Tone Sedej ob nekaj povsem konkretnih številkah tudi prijazno povedal da gledano celostno, počitniško letovanje škofjeloških delavcev ni v upadanju.
Iz informacij, ki smo jih uspeli zbrati bi bilo mogoče sklepati, da v marsikaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem zaenkrat še vedno uspevajo pripravljati ustrezne pogoje za letovanje njihovih delavcev, čeprav se po drugi strani že kažejo tudi velike razpoke. Čeprav samo tovarniška počitniška prikolica, ki je v ustreznem delu sofinancirana iz tovarniške vreče, očitno že postaja predraga za marsikaterega delavca. Glede na osebne dohodke so tako verjetno spet prikrajšani ravno tisti, ki bi na nek način dopust najbolj potrebovali. Sicer pa, mar ne tepe ta sistem, ki menda še vedno prisega na diktaturo pro-letarita in vladavino dela še vedno najbolj ravno "navadnega delavca"?
Vine Bešter
9 starih milijonov za nočitev
Lesce, 10. avgusta - Tudi gorenjski kampi se niso mogli izogniti podražitvam in inflaciji. Za nočitev mora tuj gost odšteti 13 nemških mark za osebo, domači gost pa mora trenutno odšteti 90.000 dinarjev na noč za osebo
Da so cene pri nas astronomske, vedo že vrabci na strehi. Da so za domačega gosta domači hoteli postali nedostopni, tudi vemo. Zato bi pomislili, da nam morda ostanejo le še kampi, kjer bi bolje »prišli skozi«... A žal tudi s kampi ni nič, kajti slišimo, da se tudi v kampih niso obotavljali in so močno zvišali cene. Ni čudno, da se vse večkrat dogaja, pravijo upravljalci kampov, da gostje, ki prihajajo k nam iz tujine s prikolicami ali šotori, iščejo divja prenočišča. Struktura tujih gostov je pač takšna, da si prenočišča v kampu očitno ne more privoščiti. Vzemimo, da stane v povprečju kampiranje v gorenjskih kampih od 10 do 13 nemških mark za osebo, na noč, seveda! Pa še električni priključek in taksa, pa smo izračunali, da mora v ranem jutru štiričlanska družina v recepciji pustiti okoli 50 nemških mark!
Turizem je pač turizem in razumemo turistične delavce, da
pri današnji inflaciji ne morejo biti solidarni s tujimi gosti, ki očitno tega zneska niso zmoži plačati. Ni treba, da bi na večer obredli naše gozdičke in našli na stotine »črnih«kampistov: samo v ranem jutru se peljite po gorenjski magistrali pa boste ob cesti videli številne parkirane prikolice. Oni dan jih je bilo za črpalko v Lescah na parkirišču kar osem!
V našem najlepšem in največjem kampu na Gorenjskem, v kampu Šobec, ki je I. kategorije in s petimi zvezdicami, imajo letos tako kot povsod drugje zaradi slabega vremena okoli 10 odstotkov manj gostov kot lani. Medtem, ko so pred letom zabeležili rekordnih 137.000 nočitev, bo letos - še posebej, če bo tudi avgusta slabše vreme - manj nočitev. Kaj na Šobcu pravijo o cenah v naših kampih?
Upravnica kampa Marjeta Vi-zovišek pravi :»Cene v kampih glede na kategorijo seveda ne-
koliko odstopajo, a ne bistveno. Obračunavajo se dnevno, po tečaju, cena za domačega gosta pa velja na dan obračuna. Tako imamo pri nas za tuje goste nočitev na osebo 13 nemških mark, Verjemite, da v kampih pri današnji inflaciji ne moremo poslovati po morebitnih nižjih cenah. Pri nas, v Šobcu, denimo, imamo precejšnje stroške z vzdrževanjem, saj se cene komunalnih in drugih storitev nenehno povečujejo. Vzemimo smetnjake, ki jih praznimo vsak dan: imamo jih 110, odvoz odpadkov iz enega pa stane zdaj že 26.800
dinarjev! Še prejšnji mesec pa je bil odvoz 13.300 dinarjev, se pravi, da je podražitev stoodstotna.
V kampu imamo sto domačih, tako imenovanih »pavšalistov«, ki pflrcajo kampiranje prikolic. Drugače pa je cena za domačega gosta trenutno 90.900 dinarjev za osebo na noč, če pa ostane več kot sedem dni, nudimo 20 odstotkov popusta. Tričlanska družina tako plača 290.000 dinarjev. Manj ne moremo zaračunati, kajti inflaciji se tudi pri nas ne moremo izogniti.«
D. Sedej
Kokrin Diskont na Primskovem - V sklopu skladiščno poslovnega centra Primskovo je delovna organizacija Kokra Kranj prejšnji mesec dokončala izgradnjo energetskih prostorov in garaž oziroma tako imenovanega objekta D. V objektu je tudi zaklonišče za celoten skladiščno-poslovni center Kokre. Po dogovoru, da bodo zaklonišče po potrebi lahko uporabljali tudi za trgovino, so v ponedeljek, 7. avgusta, v objektu slovesno odprli novo prodajalno Diskont v komunalni coni na Primskovem. S preureditvijo zaklonišča v prodajalno, kolektiv Kokre ni samo izboljšal ponudbo blaga v Kranju, marveč racionalno oplemenitil vložena družbena sredstva. V diskontni prodajalni bodo prodajali posteljnino, perilo, volno, kuhinjske krpe, oblačila in podobno. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Končana stanovanjska gradnja na Ravnah
Tržič, 11. avgusta - Na Ravnah v Tržiču, v zazidalnem stanovanjskem kompleksu z oznako T 3, bo prihodnji teden vseljen še peti stanovanjski blok, v katerem je 27 stanovanj. Deset enosobnih, 14 dvosobnih in 3 trisobna stanovanja so odkupile tržiške delovne organizacije (pet), ostalih 22 pa odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Tržič. Večinoma bodo ta stanovanja dobile mlade družine in upokojenci.
Z izgradnjo še petega stanovanjskega bloka (prvotno so bili na Ravnah predvideni štirje stanovanjski objekti), je gradnja stanovanj v tem delu Tržiča končana, okolica novega stanovanjskega naselja pa je tudi že urejena. Investitor zadnjega stanovanjskega objekta v tem delu Tržiča je bila Samoupravna stanovanjska skupnost, izvajalec SGP Tržič, nadzor nad gradnjo pa je imel Domplan iz Kranja.
Stanovanjska gradnja se bo zdaj v Tržiču "premaknila" na Cesto JLA v mestnem jedru, kjer bodo na številki 6, kjer je bivša Ošabnikova hiša, septembra letos začeli graditi poslovno stanovanjski objekt. Po projektu bo v novem objektu 12 stanovanj in dva poslovna prostora. Tudi ta objekt bo gradil SGP Tržič.
A. Ž.
Prva centrala v Jugoslaviji
Danes teden so v Domžalah vključili v obratovanje prvo digitalno telefonsko centralo (sistem EWSD) v Jugoslaviji. Centrala sodi med najsodobnejše tovrstne centrale na svetu, izdelali pa so jo v mešani družbi Iskra Tel, ki sta jo maja letos ustanovila Iskra in zahodnonemški Siemens. Centralo so postavili v rekordnem času-v treh mesecih. Strokovnjakom Iskre in Siemensa pa jo je uspelo prilagoditi jugoslovanskemu omrežju v manj kot enem letu, kar je za tovrstno delo rekord.
Poleg centrale v Domžalah pa so v petek vključili v obratovanje tudi digitalno telefonsko centralo SI 2000 v Mengšu. Tudi ta centrala je skupni proizvod mešanega podjetja Iskra Tel. Značilnost vključitve te centrale so tudi digitalne povezave po optičnem kablu med Mengšom in Domžalami (dobavitelj Iskra - Center za elektrooptiko) ter digitalni prenosni sistem Domžale-Ljubljana, katerega dobavitelj je bila Iskra Elektrozveze.
S temi in bodočimi digitalnimi projekti bo Iskra odločilno in v veliki meri prispevala k modernizaciji in digitalizaciji slovenskega in jugoslovanskega PTT omrežja. Pomembno pa je tudi, da bo Iskra lahko ponudila izgradnjo celovitih digitalnih telekomunikacijskih omrežij (centrale, prenosni sitemi, optični kabli in opremo za povezavo med digitalnimi in analognimi omrežji). Centrali, kakršno so danes teden vključili v Domžalah, bodo v kratkem sledile še podobne v Mariboru, Ravnah na Koroškem, Subotici, Krškem, Novi Gorici in drugod.
A. Z.
Prenovljena Vila Planika
Bled, 9. avgusta - Vila Planika v Zaki je za svetovno veslaško prvenstvo, ki bo od 2. do 10. septembra na Bledu, prenovljena. V spodnjihh prostorih je urejen nov gostinski lokal »Klub Zaka«. Klub v domačih kmečkih prostorih sta v svoje roke vzela Tone in Almira Jelar. Klub bo nudil vse vrste pijač, sokove, prigrizke, gobe in sire. Odprt je vsak dan od 10. ure dopoldan do 22. ure zvečer. Otvoritev je bila ta torek. Teden pred tem pa sta Mojca in Arno Pucher tudi odprla novo prenovljeno restavracijo »Regatni center« (D. H.) -Foto: F. Perdan
uredništvo tel. 21860
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI Pf LJUDJE
Petek, 11. avgusta 1989
Telefonska akcija v Stražišču - Točno po programu se je sredi julija v krajevni skupnosti Stražišče začela telefonska akcija. Na odseku od telefonske centrale v Bitnjah proti Stražišču so pričeli kopati za položitev primarnega telefonskega kabla. V krajevni skupnosti so povedali, da se pri njihovem delu programa ne bi smelo zatikati in naj bi bil zato primarni kabel položen do oktobra. Takoj za tem pa bodo začeli z urejanjem sekundarnega telefonskega omrežja. Celotna akcija, kar zadeva primarno in sekundarno omrežje, naj bi bila tako končana do konca leta. V krajevni skupnosti oziroma v odboru pa jih skrbi, kako bo razrešeno vprašanje priključitve telefonske centrale v Bitnjah na telefonsko centralo v Kranju. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Četrti čipkarski festival
Idrija - Člani turističnega društva Idrija in organizacijskega odbora čipkarskega festivala se ob podpori delovnih kolektivov in krajevnih organizacij pripravljajo na letošnji četrti čipkarski festival, ki bo v nedeljo, 21. avgusta, v Idriji. V Idriji, ki bo letos praznovala 500-letnico, bodo pripravili tudi letošnje srečanje slovenskih čikparic. Ze teden dni pred festivalom bo čipkarska šola iz Idrije pripravila v hotelu Idria tečaj kle-kljanja za vse, ki bi se radi naučili te cenjene obrti. Ob otvoritvi festivala pa bo v Galeriji tudi razstava izdelkov čipkarske šole. Poleg še nekaterih prireditev bo zanimivo na dan festivala tudi popoldansko tekmovanje klekljaric v izdelavi čipkarskega vzorca. Gledalci pa bo ta dan lahko tekmovali tudi v različnih šaljivih igrah.
Kresna noč v Bohinju
Bohinj - Osrednja turistična prireditev ob koncu tedna v Bohinju bo vsekakor Kresna noč na Bohinjskem jezeru. Začela se bo jutri (sobota) s koncertom pihalnega orkestra in nastopom maržonetne skupine iz Radeč ob 19.30 pred hotelom Jezero. Ob 20.30 bo potem pihalni orkester igral na jezeru, ob 21.15 pa bodo prireditelji prižgali kresove, bakle in lučke v jajčnih lupinah. Po jezeru bodo ta čas vozili čolni. Celotno prireditev bo nazadnje popestril še ognjemet in sprevod maržonetne in folklorne skupine od cerkve Sv. Janeza do prireditvenega prostora pod Skalco. Tu pa bo potem skrbel za zabavo in veselo razpoloženje ansambel Savica. A. Ž.
Delavni gasilci
Podnart - Konec julija je upravni odbor gasilskega društva Podnart ocenil delo v prvem polletju in razpravljal o načrtih ter nalogah do konca leta. V prvem polletju so v društvu, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, vodi pa ga Janez Er-man, usposobili tri desetine pionirjev in eno desetino operativcev za tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Tekmovanje je bilo junija na Rečici pri Bledu. V društvu so kupili tudi 10 pionirskih oblek in deset delovnih oblek za operativce ter prikolico za prevoz brizgalne. V domu so uredili orodjarno in prostore za osebno opremo za gasilce in za civilno zaščito. Izkupiček od junijske gasilske veselice so tudi tokrat namenili za razno opremo v društvu. Pet pionirjev in mentorja pa so letos sklenili poslati tudi na morje. V drugi polovici leta bodo brezplačno opravljali razna zaključna dela v domu. Ko pa bo na Cešnjici dograjen protipožarni bazen in ga bodo napolnili z vodo, bodo povabili na gasilsko vajo tudi sosednja društva. Posebno vajo pa bodo imeli tudi z gasilci iz Podbrezij v naselju Gobovce. Se naprej pa bo glavna naloga društva zbiranje denarja za nakup gasilskega vozila, ki ga nameravajo s pomočjo občinske gasilske zveze oziroma Sisa za požarno varnost nabaviti prihodnje leto ali leta 1991. (cr)
V krajevni skupnosti Lesce v radovljiški občini skorajda ni sestanka, na katerem krajani ne bi načeli vprašanja stanovanjske gradnje za Merkurjem in neurejenega prehoda čez železniško progo. Problem pa je tudi križišče na cesti za Bled (na sliki), kjer je zavijanje levo v Lesce prometno zelo nevarno...
Neurje pustošilo tudi (onkraj) pod Storžičem
Brez gozdnih cest za 3,5 milijarde
Tržič, 10. avgusta - Huda ura, ki se je na večer 24. julija začela pripravljati na Jezerskem in potem z nočjo pustošila zaradi naraslih hudournikov oziroma voda in zemeljskih plazov ter udorov od Zgornjega Jezerskega proti Jezerskemu vrhu, se, kot so si v strahu oddahnili v Kokri (predvsem v naselju Podjebelca, kjer nepregledni kubični metri materiala še vedno visijo nad naseljem), ni usmerila na to stran v dolino. Zato pa ni prizanesla območju onkraj pod Storžičem v tržiški občini. Najbolj so jo občutili v krajevni skupnosti Lom, predvsem v Slaparski vasi, in na cesti v Jelendol. Škoda in najbolj nujna dela za odpravo le-te na hudournikih in obrežjih cest so bila ocenjena na 700 milijonov dinarjev, celovita in prav tako nujna sanacija pa je bila ocenjena na 3,5 milijarde dinarjev.
To pa seveda še zdaleč ni vsa škoda, ki jo je to noč povzročilo neurje v tem delu tržiške občine. Posebna komisija izvršnega sveta tržiške občinske skupščine si je potem takoj po neurju ogledala razdejanje. Podoben natančen pregled so naredili tudi sami v krajevni skupnosti Lom. Izvršni svet je potem na seji sklenil, da bodo najprej na celotnem območju ugotovili škodo, o sanaciji le-te in ukrepih pa bodo še razpravljali.
Najhuje je bilko tisto noč v Slaparski vasi, kjer se je razdivjal hudournik, ki priteče iz smeri Pavšel nad vasjo. Približno 500 kubičnih metrov materiala je zasulo okrog 30 metrov ceste, lastniku Antonu Markunu pa pritličje hiše, ki je še v gradnji. Na večih krajih je bila poškodovana tudi cesta Lom-Grahovše-Slaparska vas. Prav tako je voda zalila delavnico Vinka Meglica v Lomu. V pritličju je zalila stroje, še več škode pa je bilo v spodnjem delu, kjer je turbina z motorjem gatra. V Ča-dovljah, na poti v Jelendol, je bila cesta precej poškodovana na dveh mestih. V Lomu pa je Lomski potok spodkopal mo-stiček in voda je vdrla v stanovanjsko hišo številka devet.
Kot rečeno, pa to ni vsa škoda, ki jo je to noč povzročilo neurje. Še veliko več je je na gozdnih poteh oziroma cestah, pa zaradi nanosov gramoza na pašnike in na travnatih pobočjih zaradi usadov. Najbolj nujno na cestah so gozdarji in delavci Komunalnega podjetja skušali odpraviti tako, da so ceste spet odprli. Da ne bi do podobne oziroma zaradi sedanjega razdejanja v prihodnje prišlo še do večje škode,
Pravo razdejanje na cesti in pri hiši v gradnji Antona Markuna je narasli potok povzročil v Slaparski vasi v krajevni skupnosti Lom...
Na cesti proti Slaparski vasi in v Čadovljah bo na več krajih treba sanirati vdore in urediti odvodnjavanje...
Najprej je bilo treba očistiti in zasilno urediti za promet ceste. Na pašnikih pa je še vedno precej gramoza...
pa bo potrebna temeljita sanacija nekaterih hudournikov.Po oceni Podjetja za urejanje hudournikov bo v Slaparski vasi nasj-prej treba očistiti hudournik in narediti use-dalnik, nato pa urediti še mostni propust pod cesto. Ta nujna dela, ki jih bo v dveh fazah treba opraviti še letos, so ocenjena na 270 milijonov dinarjev, dokončna sanacija tega hudournika pa bo po oceni Puhovcev veljala okrog 2,5 milijarde dinarjev. Nujna bo tudi ureditev obrežnega zavarovanja in propusta na cesti Tržič-Jelendol, kjer so dela ocenjena na okrog 300 milijonov in na Lomskem potoku (ureditev mostu in kinete pri stanovanjski hiši), kar bo terjalo okrog 130 milijonov dinarjev. Dokončna sanacija tega dela Lomskega potoka pa je ocenjena na milijardo novih dinarjev.
Za najbolj nujna dela samo na omenjenih treh odsekih v krajevni skupnopsti Lom in na cesti v Jelendol bo treba najti najmanj 700 milijonov dinarjev, za celovitejšo in varno ureditev pa kar 3,5 milijarde. To pa bo, kot rečeno le del stroškov za odpravo škode. Dokončna škoda, kot ocenjujejo v strokovnih službah, pa bo najbrž še precej večja. A Zalar
Turistično društvo Jezersko
ureja ANDREJ ŽALAR
Ze trideseti Ovčarski bal
Jezersko, 11. avgusta - Tri prireditve so v zadnjih letih postale neke vrste stalnica vsakoletnega programa Turističnega društva Jezersko. To so Ovčarski bal z najdaljšo tradicijo, saj bo to nedeljo že tridesetič, Planšarska noč, ki je bila 22. julija letos na programu že petič in Večer klasične glasbe Huberta Berganta. Slednji je bil 29. julija letos tretjič. Različne in predvsem nove prireditve pa niso edina posebnost postopnega in hitrejšega oživljanja turizma na Jezerskem, pravi predsednik turističnega društva Jezersko Peter Muri.
Če v kraju in med ljudmi nekaj zatolčeš, ubiješ, potem traja nekaj časa, da tisto, ka^bi rad čez leta spet oživel, tudi oživi. In jezerski turizem je nekaj takšnega. Po vojni so bile turistične sobe oziroma pensioni nacionalizirani, v kraj pa so se naselili nedomačini, ki so prišli zato, da takšnega turizma ne bi bilo več. Tako danes pravijo domačini, najstarejši, ki se spomnijo, kako je bilo včasih, ko se je Jezersko še rado primerjalo in tudi uspešno kosalo s švicarskim Davosom.
"V programu Turističnega društva imamo obnovo kmečkega turizma in neke vrste oživitev 100 postelj, kolikor jih je pred vojno že bilo. Vse resnejša so razmišljanja o kampu in imamo tudi že posnetek terena. Zal trenutno za ostalo dokumentacijo in ureditev lastniških odnosov ni denarja, vendar bomo na tem resno delali v prihodnje. Četrtič po vojni je društvo, ki deluje že okrog 40 let, letos izdalo tudi turististični prospekt v nakladi 50 tisoč izvodov in v štirih jezikih. Kar zadeva turistični obisk je za letos še prekmalu napovedovati, kakšna bo sezona; kaže pa, da minule, ko je bilo lani veliko bolj vroče poletje, ne bo moč doseči. Sicer pa je bila zadnja zima slaba in je zato odnesla prenekateri dinar. Morda se nam to zimo obeta boljša, in bomo skupaj s Smučarskim klubom spet organizirali pravo pustno prireditev oziroma tekmovanje Starih korenin," je pred nedeljskim Ovčarskim balom na Jezerskem povedal predsednik društva Peter Muri.
Sicer pa bo nedeljska prireditev (če bo vreme, sicer bo prihodnjo nedeljo), prav gotovo zanimiva. Začela se bo ob 11. uri, ko bodo pastirji in planša-rice prignali ovce k jezeru. Potem bo sledila pripoved - pod režijskim vodstvom Edija Rebolja. Po zgodah in nezgodah bo prišlo na vrsto striženje ovac, krtačenje volne, preja in pletenje domačih volnenih nogavic. Ob 13. uri bodo nastopili folkloristi s Primskovega, ob 15. pa najmlajši predstavniki Jezerske folklore, ki jih vodi Valči Konečnik (mlajša). Predstavil se bo ob 17. uri tudi no-net domačih deklet pod vodstvom Saša Galeta. Ves čas, od 14. ure naprej pa bo igral ansambel Gruntarji. Domačih jedi in divjačine ne bo manjkalo, spominkov pa drugih zanimivosti prav tako ne. Tudi gamsa bodo s kože dajali.
A. Žalar
Cestno potjetje Kranj, obvešča, da bo cesta M/l Jesenice — Kranj, odsek 208 Lesce — Podvin zaprta za ves promet od 15. 8. 1989 do 31.8.1989.
V času popolne zapore je urejen sledeč obvoz: Smer Jesenice — Ljubljana:
Križišče Lesce — Lesce — Radovljica (Gorenjska cesta) — Kranjska cesta — Šercerjeva ulica — Ljubljanska cesta — priključek na M 1 pred Podvinom. Smer Ljubljana — Jesenice:
Podvin — Zg. Otok — Zapuže — Hlebce — Lesce — M 1 Križišče Lesce
Popolna zapora ceste je potrebna zaradi obnovitvenih del na vozišču navedenega odseka. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno prometni signalizaciji ter z razumevanjem upoštevajo, da dela izvajalec iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
UREDITEV OBVOZA
V ČASU OBNOVE MAGISTRALNE CESTE M1 NA ODSEKU    LESCE- RADOVLJICA M 1 50000
Begunje
Bled
RAD0VUCA
LEGENDA
CESTA V GRADNJI-ZAPORA OBVOZ ENOSMERNI
Razodetje Teatra ante portas iz Stražišča pri Kranju
GLEDALIŠKI EKSPERIMENT KOT LOTERIJA
"Kameleoni spreminjajo barvo, navad pa gotovo ne, tako pa je verjetno tudi z menoj," pravi Iztok Alidič spiritur movens gledališke skupine, ki deluje pri DPD Svoboda v Stražišču pri Kranju in dodaja :"Tipično mišljenje slovenske kulturniške srenje je, da so tako imenovane kmečke igre za na vas, alternativo pa naj zganjajo v mestih, kjer so bolj "odtrgani" in kjer se drugače misli."
Gorenjski gledališki prostor se ne more pohvaliti prav z veliko gledališkimi zasedbami, ki bi gojile čisti eksperiment kot formo, pravzaprav je takšnih predstavnikov zelo malo. In prav zato je toliko bolj zanimivo spremljati delo teaterske skupine iz kranjskega "obrobja".
Je mogoče teater ante portas razumeti tudi kot eno od logičnih nadaljevanj projekta javnosti poznanega po imenu Gledališče čez cesto?
"V alternativnem gledališkem snovanju se je seveda težko opredeliti za kakršnokoli logiko, pa naj gre tu za repertuar-no politiko, način uprizoritev, svojskost in image ali pa kaj drugega. Z ustanovitvijo novega gledališča sem se srečal z množico objektivnih pa tudi subjektivnih težav, ki jih je bilo enostavno treba upoštevati in razumeti. Zato bi bila lahko dejavnost Teatra ante portas (v nadaljevanju TAR, op. p.) le poskus nadaljevanja politike Gledališča čez cesto (v nadaljevanju GĆC, op. p.), vsaka logičnost pa je tu izvzeta. Temeljni kamen za TAP je bil postavljen z večmedijskim performancem Magma v izvedbi Leve frakcije GČC v juniju 1987. Ta preobrat pa je botroval tudi mojemu odstopu iz GČC-ja, ampak to je že zgodovina. Prav gotovo je, da se v TAR odpirajo nove razsežnosti, dokaz za to je predstava J. W. Goetheja Siisse heilige natur, ki je že samo zaradi svojega pristopa k gledališkemu mediju dodobra razburila duhove tako v Kranju kot v Ljubljani."
Ce sem prav obveščen delujete pod širšim okriljem stražiškega kulturnega društva. Mar ni to glede na vašo "gledališko usmeritev" malce neobičajno?
"Verjamem v lep slovenski pregovor: Prijatelja spoznaš v
stiski. Lansko poletje sem se namreč z nekaj člani, ki so še verovali v moje delo, znašel dobesedno na cesti. Odstopil sem iz GČC, ker se nekateri enostavno niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je potrebno za alternativno gledališče v vzponu, kar je GČC lansko leto še dejansko bilo, uprizarjati izključno krstne projekte, ki gledalce dobesedno šokirajo. S svojo skupino, ki je še ostala, sem bil sicer voljan delati vendar smo izgubili svoj domicil. Roko so nam ponudili pri DPD Svoboda v Stražišču, kjer je bila njihova dramska dejavnost bolj ali manj v razsulu, zato se verjetno njihovi vodilni mojim re-pertuarnim predlogom sploh niso upirali, nasprotno, celo finančno so jih podprli."
Kako si razlagate dejstvo, da Gorenjska skorajda ne pozna alternativnih gledaliških zasedb in ste tako slej ko prej med svetlimi izjemami?
"Vsi, ki se neprofesionalno ukvarjamo s teatrom, smo po neki logiki stvari svetle izjeme. Osebno cenim vsako delo, ki se poraja na odrskih deskah, kajti vem koliko dela je potrebno, da se realizira kakršenkoli gledališki projekt, posredno pa je to tudi ohranjanje našega vedno bolj zapostavljenega slovenskega jezika. Namesto "svetle izjeme" bi rajši uporabil izraz posebnost. V amaterskem gledališču obstajata dve vrsti mišljenja ali nazorov. Prvi, tisti bolj pogost je uprizarjanje poceni komedij izključno za ljudi, ki ne vidijo dalj, kot do sosedovega plota, ljudi, ki se hodijo v teater dobesedno smejat. Smejejo se že pred predstavo, ko si kupujejo vstopnice, hahlajo se med predstavo, ker nočejo za nobeno ceno videti stvari tragičnih, četudi so, potem pa se na koncu vsi solzavi vračajo v tople in varne domove, hkrati pa
Iztok Alidič, spiritus movens Teatra ante portas
se tolčejo po prsih kakšne zasluge so imeli pri nastajanju predstave. Hvalijo se na vse pretege, ker ne vedo, da obstaja tudi drugačno gledališče, za njihove pojme seveda kar se da neumno. Ti drugi, neumneži smo po njihovih sodbah mi. razumem jih in če jih razumem jih po svoje tudi cenim. Publika je publika, brez gledalcev pa ne more biti gledališča, mar ne?"
Koliko je resnice v govoricah, da boste zelo pohiteli pri prvi novosezonski predstavi in publiki med prvimi v Sloveniji predstavili svoje novo delo?
"Res smo pohiteli, če se lahko temu tako reče. Že v septembru bomo premierno uprizorili slovensko praizvedbo drame poljskega avtorja S. I. Witkiewitza Norec in nuna. Zadeva se dogaja v sprecifi-čnem okolju, ki ga nekateri zaradi tradicionalne miselnosti vede odklanjajo, to je norišnica, ali rečeno lepše, senatorij za duševno bolne. Delo je napisano izrazito ekspresionisti-Čno in zato daie predstavi še dodaten čar ravno pristop, kjer morajo gledalci hoteli ali ne bi-
ti neposredno vključeni v ta grozljivi ambient. Ob tem je potrebno vedeti, da je gledališki eksperiment loterija, kjer se nikoli ne ve kakšna bo reakcija gledalcev in ravno v tej negotovosti je zanimivo delati."
Te dni so bolj ali manj že poznani repertuarji velikih slovenskih gledaliških hiš. Kaj boste v novi sezoni vi ponudili svojim obiskovalcem?
"Velike slovenske gledališke hiše si s svojimi subvencijami in profesionalnim osebjem že lahko krojijo svoj repertoar, v našem primeru pa je vsako napovedovanje nora drznost. Kljub temu bom poskušal orisati tisto, kar bi radi uprizorili in če bo bog dal, tudi bo tako. Prvi projekt sem že omenil, nadalje imamo v programu adaptacijo poznanega dela H. C. Andersena Deklica z vžigalicami z naslovom Vžigalice. Igrica bo namenjena otrokom, uprizorili pa jo bomo za božič. Tretje delo pa naj bi bil kabaret z naslovom VVohl um die kirc-henblute in Berlin 1936 ali v preVodu Ko so v Berlinu cvetele češnje 1936. Za navedeno predstavo, oziroma kabaret je napisan originalni scenarij, ki skozi songe in skeče opisuje temačni čas vzpona nacistične Nemčije. Ob koncu pač moram dodati, da je vse odvisno od finančnih sredstev, kajti še vedno smo parazit občinske ZKO, posredno pa tudi kranjske kulturne skupnosti."
Lahko po vsem naštetem sklepam, da pregovor "Naglica je sramota za mojstra" ne drži popolnoma?
"Miroslav Krleža je v eni svojih znamenitih balad o Pe-trici Kerempuhu zapisal tudi verz:"Kasno je popoldan iti k maši". Zato pohitimo, ker nam že veselo pozvanjajo zvonovi..."
Vine Bešter
Tudi tržiško kulturno poletje
»V SOBOTO SE DOBIMO«
Kvintet bratov Zupan bo jutri otvorii posebno poletno akcijo, ki bo obiskovalcem ponudila zelo pester program prireditev brez vstopnine.
Za bralce Gorenjskega glasa poroča Boris Kuburič.
Občinska kulturna skupnost Tržič po enoletnem premoru ponovno poizkuša organizirati tržiške poletne prireditve pod naslovom »V SOBOTO SE DOBIMO«. Tako se bo od 12. avgusta do 23. septembra 1989 zvrstilo na različnih lokacijah v Tržiču skupno šest enournih prireditev, ki jih bodo pripravili tržiška kulturna društva oziroma skupine.
Letošnje prireditve bo začel Kvinter bratov ZUPAN, ki ga vodi Franci Slabe, s koncertom v cerkvici sv. Jožefa mad Tržičem s samostojnim koncertom pesmi starejših skladateljev. Predvsem gre za reprizo uspešnih koncertnih nastopov kvinteta na blejskem otoku. Nastop bo 12. avgusta ob 19 uri.
V parku BPT Tržič bodo teden dni kasneje, 19. avgusta, Tržiča-nom prepevali pevci moškega pevskega zbora BPT, ki ga vodi Franci Sarabon. Predstavili bodo del svojega obsežnega repertoarja. V primeru slabega vremena bo koncert v paviljonu NOB
Ansambel TRETJI ČLOVEK, ki deluje v okviru KUD TOKOS, je tržiški publiki dobro poznan, saj s svojimi nastopi razveseljuje številne poslušalce na raznih nastopih. Z izborom slovenskih narodnih in umetnih skladb se bo omenjeni ansambel predstavil v soboto, 26. avgusta 1989.
Zaradi prireditev ob ŠuŠtarski nedelji se bodo nastopajoči, plesna skupina ARABESKA, ki deluje pri SKUD heroja Bračiča ter humoristična skupina SMEH pri
Mladinskem gledališču Tržič in poslušalci oz. gledalci dobili v soboto, 9. septembra ob 19. uri na tržiški tržnici ob kava baru Slovenija.
Predzadnjo poletno soboto, 16. septembra pa organizator namenja najmlajšim tržiškim ustvarjalcem: folkloristom, plesalcem, pevcem, igralcem. Prireditveni prostor za Virjem bo tega dne gostil POLETNI RINGARAJA.
Na tej zabavni otroški prireditvi bodo nastopili člani pionirskih folklornih skupin iz Tržiča, najmlajši plesalci skupine M1Š-MAŠ pri mladinskem gledališču Tržič, pevci otroškega zbora VVO Tončke Mokorel pod vodstvom Milene Hostnik in Marije Gašperlin, igralci iz Podljubelja, Loma ter Jelendola. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Zadnja sobota v poletju ali prva v septembru, 23. septembra pa je namenjena lutkarjem Mladinskega gledališča Tržič, ki bo v parku BTT predstavilo lutkovno igrico Ele Peroci MUCA COPATARICA v režiji Smiljane Knez. V primeru slabega vremena bo tudi ta predstava izvedena v paviljonu NOB.
Naše razmišljanje
VSE NASE NOCI
Doživeli in preživeli smo blejsko noč pa kranjsko noč, govori se o tržiški noči... Skratka postopoma bodo očitno vsi večji kraji na Gorenjskem prišli do svojih pet minut sprostitve in ljudskega rajanja. Nekdaj svetla vaška tradicija veselic se očitno s primesmi mestnih zakonitosti seli v centre urbanih naselij. Čeprav je povsem očitno, da je glavni motto pripravljanja takšnih akcij "skrb za relaksacijo delovnih ljudi" in mogoče v neki meri tudi oživljanje starih mestnih jeder oziroma poživitev turističnega utripa, gre po drugi strani ugotavljati prvenstveno povsem drugačne rezultate. Prenekateri obiskovalec je verjetno dobil vtis, da gre marsikomu zgolj za željo, da bi od obiskovalcev pobral čim več. Zatorej prav nič ne čudi množica točilnih pultov in razne drobne kramarije. V vsem tem verjetno ni nič bistveno narobe, čeprav bi lahko organizatorjem takšnih prireditev očitali marsikaj.
V osnovi bi veljalo naprimer povsem razločno postaviti ločnico med tistim kar se na takšnih prireditvah lahko javno pojavlja in tistim
(kičem), ki na takšne, ponavadi občinske (uradno turistične) prireditve nikakor ne sodi.
Človek namreč slej ko prej dobi prav nemogoč vtis, da bi radi tudi na tem področju igrali Kolumbovo vlogo in da se vse prehitro zadovoljimo s doseženim. Zadnje tovrstne gorenjske (nočne) prireditve pa v marsičem močno dokazujejo, da je potrebno ubrati povsem drugačno pot. Glede na to, da je povsod po pravilu pričakovati množičen obisk, bi veljalo še toliko strožje razdelati pravila igre, katerih bi se morali vsi sodelujoči (gostinci...) doslednejše držati. V ta sklop sodi tudi izbira kulturnega programa, ki naj bi poskušal širše (in pestrejše) zajeti sicer izredno heterogeno publiko.
In nenazadnje, Bled je že doumel, da se takšno vrsto prireditve splača pripraviti večkrat v sezoni, prav simpatično pa bi bilo, če bi o čem takšnem začeli razmišljati tudi drugod. Prav nič argumentiranega ni moč zatrditi v potrditev tega, da bi morali (spet) vleči le slabi zgledi...
Vine Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika. V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi vojni).
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V raz-stvavnem salonu Dolik so ua ogled fotografije Franca Črva, fo-toamaterja I. stopnje.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akad. kiparka Mojca Smrdu. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja.
BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista.
ŽELEZNIKI - Do konca avgusta si lahko v galeriji Iskra Železniki ogledate dela, ki so nastala na Ex tempore "Selca 89". KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstave slik in grafik Dušana Sterleta.
M	m	
21?		
Tradicija, ki so jo vzpostavili v radovljiški graščini z razstavami fotografij se nadaljujeje tudi v letošnjem poletju. Tako si lahko obiskovalci ta čas še vedno ogledajo fotografsko razstavo Jaka Bregarja.
POLETNI UTRIP
Iz škofjeloške Zveze kulturnih organizacij so nam sporočili, da bo današnja, petkova prireditev, ki naj bi bila sicer že peta po vrsti v sklopu "Škofjeloških poletnih večerov", odpadla zaradi bolezni v ansamblu. Predvidenega koncerta tria Kec-skes, ki naj bi zapolnil današnji večer v atriju SDK na Mestnem trgu, torej ne bo, kot pa nam je znano ni nobenih sprememb pri programu, ki je najavljen za prihodnji teden, torej Duško Dudič ter predstavitev Indije preko glasbe, literature in diapozitivov.
V okviru koncertov stare glasbe si lahko danes, 11. avgusta, ob 20. 30 ogledate v radovljiški graščini nastop Mateje Bajt s kljunasto flavto in čembalistke Tjaše Kranjc, zamudniki si bodo lahko isti program ogledali v nedeljo, 13. avgusta ob 21. uri v gradu Grimšče. Sobotni večer (radovljiška graščina ob 20. 30) pa bodo popestrili študentje 7. mednarodne poletne akademije za staro glasbo. y n
Opozarjamo
SPOMENIK OB CERKVI
Po dobrih dveh tednih na zahtevo številnih naših bralcev, ponovno uperjamo prst v spomenik ob kranjski župni cerkvi.
Stalni klici na uredništvo so nas dobesedno primorali, da ponovno javno opozorimo na sramoto v središču starega kranjskega mestnega jedra. Dejstvo je, da stoji spomenik -vodnjak ob glavni kranjski cerkvi je bil še v soboto pokrit z lesenim ogrodjem, kar ga sicer varuje pred zimskimi neprilika-mi, najnovejša fotografija našega fotoreporterja Franca Perda-na, ki je nastala v ponedeljek pa že kaže drugačno podobo, kot je razvidno tudi s posnetka.
Nekateri naši bralci so po telefonu ogorčeno spraševali kdo je za vse to odgovoren, kaj delajo ustrezni občinski organi, predlagali podelitev "koprive"...
V upanju, da bi problemu končno prišli do dna smo se obrnili na kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer pa so nam povedali, da je odgovorna oseba ta čas na letnem dopustu in, da bomo lahko prišli do vseh željenih informacij v ponedeljek.
Počakali bomo torej še teh nekaj dni in vas čez teden dni, v prihodnji petkovi številki, natančno obvestili kako je z dokončno usposobitvijo spomenika. Zaenkrat smo lahko (neuradno) izvedeli le, da se te dni spomenik popravlja - lepi odlomljene dele in da je v načrtu vzpostavitev sistema po katerem bi voda v vodnjaku stalno krožila.
Počakajmo torej še teden dni... v. B.
/ ureja VINE BEŠTER
VSE PO DOMAČE
(mirno branje za poobedek)
Jesenice, avgusta. Kamorkoli prideš, kamorkoli greš, povsod je VSE nervozno, VSE ŽIVČNO! Namreč delavno ljudstvo. Kdo ga vse draži si lahko mislimo. Tudi tisti, ki si morejo privoščiti dopust na morju ali v hribih pridejo nazaj z razrahljanimi živci/ Tako rekoč z vnetimi živci, da so samo še za psihiatra, zdaj pa razumi vso to zmešnjavo... V železarni Jesenice so kaj čudni odnosi Na hodnikih slišiš med šefovskimi birokrati takle dialog:
"Kure, a boš kar na dopust hodil?"
"Kure, saj sem skoz tlele.../"
Telefonisti ti na primer stopijo v pisarno, se precej hudo pametno in še bolj domišljavo ozirajo po stenah in izgovarjajo "telekatastrofaV, "pana-sonal"... Da bi recimo bitju med štirimi stenami rekli dober dan, to seveda še niso v šoli jemali.., tudi jim še na misel ne pride, da bi si malo odrgnili čevlje v predpražnik, seveda jih sploh ne moti, da je hodnik stavbe ves bel od svežega beljenja...
Ampak pomembnost je važna: zdaj smo mi prišli...
In se je zgodilo, da je šofer jeseniškega lokalnega avtobusa na prošnjo pomika, da bi človeku, ki stoji tik pred vrati in bi se tudi rad pripeljal domov, odprl vrata, reagiral v tem stilu: "KDO pa si ti... ?/ KVApa misliš da si.. 7/ZGINnazaj dol...! KVA JE NO?... KVA pa je... ?!!" Seveda je tak šofer zelo pomemben, zlasti če še s kretnjo pokaže, kako te lahko razbije, stolče... Mišoferji, a ne, samo proba naj kdo, kva bojo nam, kdo nam pa kaj more...
In ima neki veliki šef še večje železarne; slavne Železarne Jesenice, ki je brez pufa in je delavcem spet odrezala 10%; torej ta naš velih šef ima navado svojim podrejenim reči:"Pa hitro govori, pa hitro govori... ", in ko podrejeni hitro zdrdra, se naš veliki šef počasi zavali v fotelj, globoko zavzdihne in še počasneje veli tajnici:"Zaaapri vraata." Kako s svojim šefom komunicira si lahko samo mislimo.
Torej POMEMBNOST je važna tovariši gospodje! V današnjem času je pomembna POMEMBNOSTI Vsak na svojem delavnem mestu mora biti zelo pomemben in še enkrat pomemben! Če se ne držiš voznega reda, Če prideš malo prej, ali
malo pozneje, to ni važno, kaj in koliko narediš to tudi ni pomembno, ampak POMEMBNO JE, DA SI POMEMBEN! Jaz JANEZ GLAVNI sem tu, in te lahko malo zezam, če mi paše. Lahko te tudi na gobec, saj sem meter devetdeset, pa stodvajset kil mam... KAJ MI PA MOREŠ?!
No, le kaj mi moreš, si tudi misli snažilka, ko te recimo nadere v spakedranislovenščini, čerečimo le vprašaš v bolnici kje bi dobil tega in tega...
Železarna Jesenice ima več kot 1000 ljudi brez osnovne šole, pa to sploh nikogar ne moti! Da v podjetjih, na cesti, v ustanovah tudi pri uslužbencih slišiš vse prej kot uporabno slovenščino se na Jesenicah zdi vsem kar po sebi umevno/ Nekaterim se pa še celo zdi IMENITNO, da se spakujejo v svojem lasmem jeziku, H se ga še v tistih nekaj razredih osnovne šole niso mogli pošteno naučiti takrat, ko je bil za to čas.
Torej GESLO naših družbeno in kultumopolitičnih voditeljev se še vedno glasi v približno takem stilu: "V SVETLO BODOČNOST S PRIMITIVNOSTJO NAPREJ/ NA JURIŠ, NA JURIŠ..."
Neukim vladati ni težko..., so vedeli že v starem Rimu.
Tomaž Iskra
IZJAVA
Marsikaj je bilo po znanem mlečnem bojkotu ugotovljenega in obljubljenega, premalo pa tudi narejenega, zato ostajajo razmere neurejene. Trgovina in predelava si še naprej kujeta inflacijske dobičke na račun proizvajalcev in potrošnikov, ki breme teh nepravilnosti vedno težje prenašajo. Slovenskemu izvršnemu svetu očitno ne uspe zagotoviti realnega razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno (1:2), ostajajo veliki razmiki pri izplačilu, maloprodajne cene pa so višje kot naj bi bile glede na realno plačane vhodne surovine.
Situacija pri socialnem zavarovanju kmetov prav tako ostaja kritična. Zaradi 560 % povišanja dajatev, kar je daleč nad rastjo dohodka na kmetijah, se kmetje prepisujejo v nižje zavarovalne razrede, odpovedujejo polnemu zavarovanju ali pa sploh opuščajo plačevanje pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Vse to je le prelaganje problemov, rešitev pa to seveda ni. Tudi obljubljenih ukrepov Izvršnega sveta še ni čutiti nikjer.
V zadnjem času so nekatera območja v Sloveniji večkrat zapored prizadele naravne ujme in naredile ogromno škodo. V večini primerov so to slabo razvita območja, ki se tudi doslej niso uspela otresti pečata nerazvitosti. Zahtevamo, da Izvršni svet Slovenije in slovenska Skupščina proučita smiselnost odvajanja velikih sredstev za nerazvite na druga območja Jugoslavije, ob tem, ko ne uspemo zagotoviti razvoja lastnih nerazvitih območij, kakor že dalj časa zahtevajo
organizacije in posamezniki. Jasno pa je, da morajo biti za vse takšne projekte pripravljeni razvojni načrti, ki bodo zagotavljali razvoj teh področij v vseh pogledih in tako ta področja ohranili živa.
Slovenska kmečka zveza predsednik: Ivan Oman Zveza slovenske kmečke mladine
predsednik: Marjan Podobnik
1. junij  721.597,90 : 721.597,90= 1       x 1.000 = 1.000 10. junij  940.058,87 : 721.597,90= 1,3027 x 1.000= 1.303 ali 30,3
BELI BOJKOT
Pogovarjajmo se v jeziku »O. din« — obračunski dinar
Bojkot proizvajalcev mleka — kmetov na relaciji potrošnik in posrednik-predelovalec in prodajalec. V »Gorenjskem glasu«, na strani 6 je bilo 21. julija zapisano: »k peticiji Slovenske zveze...« s podpisom: »Izvršni odbor konference sindikata Mercator K . Ž. K. Gorenjske Kranj.«
Glavna tema članka so cene mleka v posameznih republikah za junij 1989. Maloprodajna cena kmetu je 3.461, potrošniku 6.930, kar je dogovorjena I : 2.
Mlekarne da prejmejo plačilo za mleko v 18-tih dneh, za druge mlečne izdelke, katerih delovni proces v mlekarnah je 40 dni pa v 70-tih dneh. Da je vsa skrb za trženje prepuščena izključno mlekarnam. V članku se navaja, da ni nihče pojasnil krivične izkoriščenosti in da bi bila javnost pošteno obveščena, je prikazana dejanska kalkulacija za kon-zumno mleko, tako da lahko glede na prikazan delež v strukturi cene vsak pošten občan izračuna, koliko je moral plačati potrošnik.
Težavno nalogo sije s tem pojasnilom nakopal sindikat, če to sploh spada v sindikalni politični resor. '
Denar je mera vrednosti za blago in tudi za vrednost drugega vrednostnega denarja. Tu pa že nastajajo meglice za ene, za druge pa celo že kar kopasti oblaki, skozi katere se ne vidi več. Koliko je dinar vsak dan vreden, lahko odčitamo vsak dan v vsaki banki, menjalnici, liste pa so celo objavljene v dnevnem tisku. Oglejmo si primer iz
katerega je razvidno, da cena mleka vsak dan pada glede na obračunski dinar. Nazorno si oglejmo primer.
Predelovalec sirov se na ta način oskrbuje z obratnim denarjem, ne z lastnim, ne z dražjim bančnim, pač pa to reši tako, da razlasti predhodnika za 30,3 % kar znese pri vsakih 1.000 din 303 dinarje.
Pri predelavi mleka v sir in nato neposredno potrošniku, so sestavljene kalkulacije in so v njih že vneseni stroški in seveda tudi delež za kritje stroškov prodaje. Kupec sira — potrošnik plača blago ob dvigu: DAJ TI MENI DENAR, DOBIŠ BLAGO. Toda denar bo plačan proizvajalcu sira preko mlekarne, kajti po trditvi članka sindikalne konference, je trženje prepuščeno izključno mlekarnam. Primer:
Kmetovalec pa lahko prodaja mimo posrednikov, direktno potrošnikom po načelih tržnega go-spodatstva. Miličniki ali sanitarni in tržni inšpektorji le nadzirajo higieničnost in higiensko neoporečnost, tržni tržno cenovno politiko, možje v plavem pa le, če gre za ukradeno blago. Kmet kmetu menda res mleka ne bo kradel.
S takimi ukrepi pridemo samodejno po bližnjici do tržnih zakonitosti, ne da bi čakali na ukrepe premiera Zvezne vlade Anteja Markoviča. Denar bo postal konvertibilen, kar pomeni, da bo zamenjljiv za vsako drugo konvertibilno tujo valuto v neomejenih količinah.
Dan v juniju
Srednji tečaj na dneve plačil : terjatev
16. maj    631.787,78 : 631.787,78 = 1     xl .000 = 1.000 obr. din 25. julija   1.098.123,68 : 631.787,78 = 1,738 x 1.000 = 1.738 obr. din ali
73,8 %
količnik   cena »0. din«
1.	721.597,90	721.597,90 =	1	x 6.930 =	6.930	%0
5.	735.871,10	721.597,90 =	1,0198	x 6.930 =	7.067	1,98
10.	752.529,14	721.597,90 =	1,04286x6.930 =		7.227	4,29
15.	769.020,39	721.597,90 =	1,0657	x 6.930 =	7.385	6,57
20.	804.251.30	721.597,90 =	1,1145	x 6.930 =	7.723	11,44
26.	853.534,41	: 721.597,90 =	1,1828	x 6.930 =	8.197	18,28
30.	886.070,44	721.597,90 =	1,2279	x 6.930 =	8.509	22,78
Trgovina na drobno je posrednik med mlekarno in potrošnikom. Delež za kritje stroškov prodaje si vkalkulira v cene. Potrošnik plačuje mleko promtno-takojpo načelu DAJ-DAM, torej isti dan in celo isto minuto. Ker plačuje dnevno po isti ceni z navadnimi dinarji, plačuje hkrati s tanjšimi dinarji, namesto z obračunskimi dinarji.
Trgovina, ki plačuje mlekarni, kot smo prebrali v članku, v 18-tih dneh plačuje za toliko dni s tanjšimi dinarji. Primer: I junij
Tiskarji denarja z Avale pa bodo šli lahko na dopust, neme-sto da delajo v večih izmenah in trosijo drag material na še dražjih tiskarskih strojih. Kar zadeva ekspropriacije, je to stvar za ustavno sodišče. Eksprorpiacija je, če gre za vseljudski interes v republiki, izjemno z ustavo dovo-Tudi v tem primeru je kaj lah- Ijena.. V tem obravnavanem pri-ko razbrati, da je govor o obrat- meru pa to niti približno ni. nem kapitalu, in sicer da je od Maribor, dne 3. avgusta 1989 dragega bančnega, nekoliko ce- Stane Bobek dj , Qec
nejsega lastnega, se najugodnej- Svetovalec ši tisti, pri katerem ekspropriira-mo s poznejšem plačilom 73,8 %. Dolg 1.000 obrč. dinarjev v 70 dneh z odbitkom 738 obračunskih dinarjev na vsakih 1.000 din je ekspropriacija. Ta denar si med seboj delita predelovalec sirov in posrednik trgovec.
Sindikalna konferenca kot politični forum v svoji razlagi ni
P R E O O S L J A HI
O Ž   t POLHAR
1. junij    72.159,90:721.597,90=1      x 1.000= 1.000 18. junij  792.266,87 : 721.597,90= 1,0979 x 1.000 = 1.097.90 je 9.79'
Tu je seveda govor o obratnem kapitalu, ki ga naj bi imela trgovina sama, ali pa si ga priskrbi pri banki z odplačilom obresti na stalno glavnico. Ker je pridobljen denar ne le brezobrestno za dobo 18-tih dni, pač pa je za vsakih 1.000 din 98 obračunskih din razlastitvenega denarja in tako znese približno 10 % ekspropriacije nasilno zadržano od upnika s poznejšim plačilom.
Dalje ugotavljamo, da je za proizvajalca mlečnih izdelkov — sirov 40-t dnevni delovni proces kakor sledi:
povedala, kolikšen je tisti čas od prevzema mleka pri kmetu in čas plačila. V pojasnilu smo prebrali, da je cena mleka definirana v juniju za 3.461 din navadnih, ne pa obračunskih.
Po tej poti, ki sem jo prikazal na preprost, približen način, res lahko vsak občan dobi svoj izračun — preden gre v bojkot mleka.
Rešitev je v tem, da vpeljemo obračunski dinar. Plačevati je treba takoj, po sistemu daj-dam. Ohlapne kalkulacije mlekarn in trgovin tega brez izločanja nepotrebnih postavk iz skritih rezerv ne bodo prenesle.
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC
GORENJSKI SEJEM KRANJ
Pavle Hafner
OD KAIRA DO ASUANA
potovanje skozi zgodovino faraonov 6
Pogled od daleč, ko se približuješ templju, pravemu arhitektonskemu čudu, je enkraten. Dohodna cesta k templju je nalahko poševna in te pripelje na spodnjo teraso templja. Spodnji objekt naj bi bila grobnica očeta kraljice Hačepsut Tutmosisu I. Ob njegovi smrti ga niso pokopali v templju, temveč v stenah v Dolini kraljev. Vzporedna rampa te pripelje na gornjo teraso v svetišče templja. Zadnje čelne stene so popisane s hieroglifi, ki opisujejo kraljičino življenje od njene mladisto do pozne smrti. Njen posinovljenec je moral služiti med velikimi duhovni, ne pa kot svetovalec mačehi na prestolu. Zato se je po njeni smrti maščeval. Iz vseh hieroglifov je dal izsekati portrete in napise njenega imena. Edini portret, ki je še ohranjen, je na obelisku ob svetem jezeru. Hieroglifi na stenah templja opisujejo, zakaj je imela kraljica tako Čudno ime. Bolehala je v grlu in na glasilkah ter vedno pokašljevala. Napisano je, da je bilo njeno vladanje napredno. Sovražila je vojne. Namesto vojnega pohoda v osrčje Afrike je organizirala več znanstvenih pohodov v Nubijo in dežele v osrčju afriške celine, v deželo Put. Te dežele so jo zanimale. Reliefi na stenah prikazujejo divje živali iz teh dežel: žira-fe, panterje, opice in slone. Po njeni smrti je zavladal faraon TUTMOSIS III, kar je zapisano na obelisku v Karnaku.
Tutmoris ni bil sin kraljice Hačepsut, temveč sin njenega soproga Tutmosisa z neko žensko, ki je živela na dvoru. Oče ga je prizanval
za svojega sina, zato mu je dal ima Tutmozis III. Kraljica je sovražila svojega nepravega sina, zato ga po smrti Tutmozisa I ni sprejela kot sovladarja. Po njeni smrti seje Tutmozis III poročil z njeno pravo hčerko. Tako je postal legitimni faraon - kralj.
Kraljica Hačepsut je v templju Karnak dala postaviti dva obeliska, enega v čast svojemu možu, drugega v čast sebi, na katerem je ostal edini njen portret. Na osnovi tega portreta so arheologi ugotovili, da na vseh kartušah, v katerih je bil naknadno vpisn Tutmozis I, velja za Hačepsut. Tako so arheologi razvozljali težko uganko, da vse, kar je vklesano na stenah templja, velja za kraljico Hačepsut.
Ko omenjam obeliske, moram razložiti, kaj je obelisk. To je visok steber iz monolitnega kamna, kvadratastega prereza, koničaste oblike. Konica obeliska je okovana s pločevino, ki so jo imenovali elektron, to je zlitina iz 75 odstotkov zlata, 22 odstotkov srebra in 3 odstotkov bakra, da se je lažje obdeloval. Pozlačena konica se je v soncu bleščala daleč naokoli. Po smrti Hačepsut je dal njen nepravi sin Tutmozis III izsekati z vseh hieroglifov njeno ime. Arheologi so šele z natančnim prevodom napisov ugotovili, da se vsebina hieroglifov nanaša na žensko osebo in ne na moško. Z odkritjem njenega portreta na ležečem obelisku ob svetem jezeru so ugotovili, da vsebina hieroglifov na stenah templja opisuje življenje kraljice Hačepsut in ne njenega moža Tutmozisa I.
Po njeni smrti je prevzel oblast v svoje roke Tutmozis III, ki je bil sposoben vladar, izredne telesne moči. Takrat v Egiptu ni bilo tako močnega moškega, kot je bil on. V kairskem muzeju imajo shranjeno bakreno ploščo debelo tri prste, v katero je Tutmozis iz oddaljenosti 30 korakov z lokom izstrelil puščico, ki je predrla ploščo.
Da je tempelj kraljice Hačepsut še tako dobro ohranjen, je zasluga katoliških duhovnov, ki so se vselili v južni trakt templja in tam opravljali bogoslužje. Objekt je samo delno poškodovan. Sedaj ga obnavljajo, vsi sestavni kamni so še na kraju samem.
Poslovili smo se od zanimivega objekta kraljice Hačepsut in se odpeljali v Dolino kraljev. Tja nas je peljala asfaltirana cesta, s katere je odcep v dolino, ki je ozka soteska. Pot v dolino se je vedno bolj ožila. Proti vhodu v dolino postane tako ozka, da smo morali pot nadaljevati peš. Cesta se zožuje ne zaradi skalnatih pečin, temveč zaradi gore grušča, ki je nastal pri izkopavanju grobnic. Ko vstopiš v to dolino, opaziš, da je v ozadju še vedno tista kamnita stena, ki stoji za templjem kraljice Hačepsut.
Vsak prišlek najprej zavije k velikemu bifeju, kjer točijo brezalkoholne pijače. Zrak v dolini je popšolnoma suh. Ima komaj 40 odstotkov vlage. Človek popolnoma dehidrira. Potem razumem odločitev uprava kairskega muzeja, da bodo mumijo faraona Tutankamona preselili iz muzeja v njegovo grobnico. V tem predelu Srednjega Egipta je pokopano največ faraonov. V Dolini kraljev so doslej odkrili 64 grobov faraonov, od katerih je 7 urejenih za ogled. Znanstveniki so prepičani, da jih je še najmanj 40, ki še niso odkriti. Prva pot nas je peljala v grobni«-co faraona RAMSESA VI. Grobnica ima dekoriran strop, ki prikazuje nočno nebo, po katerem plove v čolnu boginja noči.
Naslednji ogled je bila grobnica kralja Tutmozisa III, naslednika kraljice Hačepsut. Šele
po njeni smrti je lahko zasedel prestol. Stene so poslikane s prizori z vojnih pohodov in zmag nad plemenom Kathami. Vse grobnice so bile izropane in vse bogastvo odneseno. Edina ne- j dotaknjega je bila grobnica mladega faraona Tutankamona. Roparji niso nikdar odkrili vhoda, ker je bil visoko zasut z gruščem. Grobnica je bila odkrita šele leta 1922. Odkril jo je angleški arheolog Hovvard Carter. Grobnica je bila še nedotaknjena.
Arheolog Carter je že pred prvo svetovno vojno raziskoval Dolino kraljev. Po zgodovinskih podatkih je vedel, da je bil faraon Tutan-kamon pokopan v Dolini kraljev. Po vojni seje takoj odpravil na ponovno raziskovanje v tej dolini. Delo je finansiral angleški lord Came-von. 22. novembra 1922 je pri sondiranju terena z železnimi sondami naletel na trd odporen kamen. Delavci so odstranili grušč. Odkrili so kamnito stopnico. Nadaljnje odkopavanje jih je vodilo po strmem stopnišču do kamnitega zapečatenega vhoda. Arheolog Carter je takoj vedel, da je našel vrata v neoskrunjeno grobišče. Kateri faraon je tu pokopan, še ni vedel. Raziskava ga je peljala po dolgem, večkrat zavitem hodniku, mnogokrat prekinjenim z globokimi jaški, ki jih je bilo treba premagati. Po letu utrudljivega dela je stal pred vrati v zakladnico. Na vratih je bila vsekana kartuša, na kateri je bilo s hieroglifi napisano ime faraona Tutankamona. S tem je Carter vedel, da stoji pred grobnico mladega faraona. Zakladna kamra je bila do stropa polna raznih dragocenih predmetov; med njimi je bil tudi faraonov prestol iz ebenovine okovan z zlatom. Poleg prestola je bila postavljena sončna ladja, s katero so v procesiji nosili faraona. Na stebru iz ala-bastra je stala glava faraona iz roza granita. V zakladnici je bilo ogromno zlatih ali iz slonovi-ne izrezanih figuric, ki so predstavljale vojšča-ke, velike duhovne in felahe. V kotu sta stala dva velika slonova okla, darilo iz Nubije.
OBIŠČITE BLED IN NAŠO
NOVO TRGOVINO!
ipffr
bled
VRATA VSEH VRST
Izredna kakovost in širok izbor;
ZA GOTOVINSKO PLAČILO
33%
POPUSTA
Ugodni kreditni pogoji!
PROGRAM STILNIH VRAT IZVOZNA KVALITETA
Informacije (064) 77-161 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 20. avgusta, kjer vam nudimo
dodatnih 5 odstotkov sejemskega popusta!
arhitekt svpvaleiriBteciTE
vsako sredo od l6dol8ure '
KJER VAM
NA SEJMU V KRANJU, V ČASU SEJMA NUDIMO UGOD NE PRODAJNE POGOJE ZA MASIVNO POHI ŠTVO IN SEDEŽNE GARNITURE) UGODNI PRODAJNI POGOJI:
• NOVO - PRODAJA PO PROIZVA JALČEVIH CENAH
• GOTOVINSKI POPUST 20 %
je prijet
f OSREDNJA I SLOVENSKA f PRODAJNO ' INFORMATIVNA PRIREDITEV TRADICIONALNI i
39. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 11.-20. 8. 89
SEJEM, KI SE PRILAGAJA VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM
SPOŠTOVANI OBISKOVALCI SEJMA!
veliki družinski nakupi
• vse za vaš dom: pohištvo, dekorativa, bela tehnika...
konfekcija
• izdelki drobnega gospodarstva
zanimivosti za graditelje
i
KMETOVALCI
GOZDARJI!
— velika izbira gozdarske in kmetijske mehanizacije, rezervnih delov, priključkov, hlevske opreme (molzni stroji,...)
pOJ
in
raz
NIŽJE CENE TUDI DO 40 %
ZABAVNI PARK
za mlade in najmlajše
TRADICIONALNA KULINARIČNA PONUDRA
kranjske klobase, jedi z žara, pečen odojek, krače, morske ribein^ specialitete ^^0^
OB SEJEMSr\i POPOLDNEVIH OD 15.30 18.30 URE BO ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE SKRBEL -vbe/LIPA
00'
OD NEDEUE, 13.
DO VKLJUČNO SREDE, 16.8.
V SOBOTO IN NEDELJO DOPOLDNE OD 10. DO 13. URE VAS BODO ZABAVALI CITRAŠIpod vodstvom Rada KOKALJA.
OD 17. DO 18. URE OTROŠKA ZADAVA Z IGRICAMI. GLAS80. PRAVLJICAMI pod vodstvom ROMANE KRAJNČAN
petek, 11
ČUDEŽNA POUA
POP DESIGN
no, ce va
Tudi med štirimi stenami „ prostor s pohištvom oprerfii SALON POHIŠTVA DETELJICA
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM
od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure NAJPOPULARNEJŠA m IMENA JUGOSLOVANSKE ZABAVNE GLASBE JJ7
sobota. 12. 8. B00GIE
SUVENIRI
\ nedelja, 13. 8
torek 15 8 AGROPOP z ZVEZDO STANETOM VIDMARJEM (promocija nove ksete) ^
četrtek, 17. 8.
DON JUAN
|^ /Petek, t8.8. RIU/|   ^ ffCDr        nede,Ja-20.8. ~
kovinotehna
SEJEMSKA
na Gorenjskem /jfum sejmu v Kranju
od 11.
PRODAJA
in v Blagovnici Fužinar na Jesenicah
o 20. avgusta
bela tehnika akustika radiatorji
POPUSTI
30°/<
popusta
pri plačilu z gotovino
Možnost nakupa na kre nemogoče je mogoče
\ kotli za centralno ogrevanje l
FEROTERM 1
TVT Boris Kidrič
30%
popusta pri plačilu z gotovino Kupljeno blago lahko prevzamete takoj na sejmu
kovinotehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
nemogoče je mogoče
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
TZO SLOGA KRANJ
PRODAJAMO:
TRAKTORJE
Zetor, Torpedo, Ursus, SAME
STROJE ZA SPRAVILO SENA OBRAČALNIKE VSEH VRST ROTACIJSKE KOSILNICE SAMOHODNE KOSILNICE NAKLADALNE PRIKOLICE ZGRABLJALNIKE PUHALNIKE
za seno z noži ali brez
DODAJALNE MIZE
za puhalnike
MOLZNE STROJE HLADILNICE MLEKA in BAZENE
PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV Telefon: 35-032 In 35-750
KMETOVALCI!
Obveščamo vas, da smo začeli SERVISIRATI IN ODPRAVLJATI NAPAKE NA KMETIJSKIH STROJIH SIP na območju Gorenjske v garancijskem roku ali po njem. *
Za morebitne napake pri strojih SIP v garancijskem roku se obrnite na našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65, tel.: (064) 35 032 ali 35 750, lahko pa tudi neposredno na izvajalca servisa: Koželj Slavec, Hotemaže 16, 64205 Preddvor, tel.: (064) 45 572, vsak dan od 7. do 10, ure.
V GARANCIJSKEM ROKU IN KASNEJE SMO DOBRO ZALOŽENI Z REZERVNIMI DELI ZA PROGRAM STROJEV IN PRIKLJUČKOV SIP-ŠEMPETER
IZ LASTNE PROIZVODNJE VAM NUDIMO:
VENTILATORJE
STROJE ZA DOSUŠEVANJE SENA
o^°
C*1
,<oe
6^
STROJE ZA PRIPRAVO ZEMLJE pluge, freze, predsetvenike
STROJE ZA IZKOP KROMPIRJA od izkopalnikov do kombajna
STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN škropilnice od 200 do 400 litrov (domačih proizvajalcev)
ZAŠČITNE KABINE za vse vrste traktorjev
CISTERNE od 1000 do 4000 litrov - možnost plačila v dveh obrokih
MEŠALCE GNOJEVKE
PREKUCNE PRIKOLICE od 3 do 5 ton nosilnosti
Obiščite nas na 39. Gorenjskem sejmu v Kranju ali nas pokličite po telefonu 064/22-026!
POSEBNO OBVESTILO:
V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU NA CEST11. MAJA 65 SMO ZAČELI POSREDOVATI RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. VSE, KI IMA TE NAPRODAJ RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, VABIMO, DA JO DOSTAVITE V NAŠO KOMISIJSKO PRODAJALNO - PRAV TAKO PA VABIMO ZAINTERESIRANE KUPCE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA OGLED ZANIMIVE PONUDBE.
TVSPORED
PETEK
11. avgusta
16.20 16.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.10
19.00 19.05 19.20
19.25 19.30 19.55 19.59 20.05 20.15
20.55
21.40 21.55 22.05
22.05 1.30
Video strani
Poletna noč, ponovitev
EP Video strani
TV Dnevnik 1
Poslovne informacije
Spored za otroke in mlade
Nevarni  zaliv,   angl.—av-
stral. nadaljevanka
EP Video strani
Risanka
Informativna oddaja za goste iz tujine TV Okno TV Dnevnik 2 Vreme EPP
Naše akcije
Svet nenavadnih sil Art-hurja Clarka, angl. dokum. serija
Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. TV Dnevnik 3 Vreme
Informativna oddaja za goste iz tujine Poletna noč
Video strani % 2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.00 Alpski večer, ponovitev 5. oddaje
19.30 TV Dnevnik
19.55 Premor
20.00 Oddaje neuvrščenih
21.00 Portorož: Melodije morja in sonca 89
22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 01.30)
1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Otroški program
9.00 Poletni program 14.55 Pogovori o znanosti 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Motimer, novozelandska nadaljevanka
20.55 Zabavnoglasbena oddaja
21.25 TV Dnevnik
22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.50 Program plus 1.20 Poročila
SOBOTA
12. avgusta
16.50 Video strani
17.00 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Robin in Rozi
18.20 Bendji, ponovitev
18.50 Zlatarjevo zlato
19.00 EP Video strani
19.05 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25 TVOkno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.15 EPP
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Polet na Kitajsko, angleški film
22.10 EPP
22.15 TV Dnevnik 3
22.30 Vreme
22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.40 Poletna noč 1.40 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni
19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Skopje
19.30 TV Dnevnik
20.00 Glasbeni večer
22.55 Športna sobota
22.15 Kronika dubrovniških poletnih iger
23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.20 TV Koledar
9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Poletni magazin 14.30 Filmi neuvrščenih držav 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila
17.30 S polno paro, ponov. dramske nad.
18.30 Skupaj, dokumentarna oddaja
19.15 Vreme
19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Poklic komandos, ameriški film
21.45 TV Dnevnik 22.00 Koncert   skupine »Bjelo dugme«
22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.50 Program plus 1.20 Poročila
NEDELJA
13. avgusta
9.15 9.25 10.15
10.45
12.00 13.55 15.40 15.50
17.00 17.05 17.10
19.00 19.05 19.15
19.20 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20
21.45 21.20 23.20
22.55
Video strani Otroška matineja . Nevarni  zaliv,   angl.—av-stral. nadaljevanka, ponovitev
Siniša Pavič: Boljše življenje, nadaljevanjka Kmetijska oddaja Video strani Video strani
M. Zinnerova: Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka
TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Casev in njegov konj, ameriški film EP, Video strani Risanka
Informativna oddaja za goste iz tujine TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna EPP
Miodrag Karadžić: Djekna še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka EPP
Zdravo (vmes Poročila) Informativna oddaja za goste iz tujine Video strani 2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Odpisani, nadaljevanka TV Beograd
14.20 Budimpešta: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Madžarske, prenos
19.30 TV Dnevnik
20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija
20.55 Dediščina, dokumentarna oddaja
21.45 TV galerija
22.15 Reportaže z nogometnih tekem
22.40 Športni pregled
_1. program TV Zagreb
9.20 Poročila
9.30 Nedeljsko   dopoldne za
otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Izobraževalni program 13.00 Quo vadiš, italijanska nadalj.
14.00 Nedeljsko popoldne
19.10 TV Sreča
19.30 TV Dnevnik
20.00 Ciklus španskega filma:Ko
gozd oživi 22.45 TV Dnevnik 22.00 Igre brez meja 23.30 Informativna oddaja za go
ste iz tujine 23.35 Program plus 1.35 Poročila
PONEDELJEK
_14. avgusta
16.05 Video strani
16.15 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 TV mozaik
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 Radovedni Taček: Jama
18.45 Zlatarjevo zlato, lutkovna
igrica 19.05 Risanka 19.15 TVokno
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Vanja Kljakovič: Eksperiment profesorja Hinka Hin-čiča, komedija TV Zagreb
21.00 EPP
21.45 TV Dnevnik 3
22.05 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.10 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.30 TV dnevnik
20.05 Po sledeh napredka. Na pragu 21. stoletja, 10. oddaja
21.25 Eno ime dve mesti ali eno mesto dve imeni, dokumentarna oddaja TV Zagreb
22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar 8.30 Miti in legende 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV Koledar
18.05 Številke in črke
18.25 Dokumentarni program
19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Rubikova kocka, češkoslovaška TV drama
21.05 Resna glasba
21.50 TV Dnevnik
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15 Program plus 0.15 Poročila
TOREK
15. avgusta
16.30 Video strani
18.00 TV Dnevnik
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik
18.35 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 D. Bovvie. Družina Munroe,
kanadska nadaljevanka 21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč 1.10 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.25 Bonn: EP v plavanju, prenos
19.00 EP v skokih v vodo, posnetek iz Bonna 19.30 TV Dnevnik 20.00 Oddaja resne glasbe 20.45 Žrebanje lota 20.50 Voditelji neuvrščenih 21.45 Poletni magazin _1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Oblaki slave, angleška nadaljevanka 9.55 Risanka
10.25 Od našega dopisnika iz
Džakarte 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Znanost 19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Mama ti bo kupila ptico, kanadski film
21.45 TV Dnevnik
23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.05 Program plus 1.00 Poročila
SREDA
_16. avgusta
16.35 Video strani 16.45 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 Glasbena parada Radenci '89
18.40 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 Film tedna: Zobozdravni-kove prigode, sovjetski film
21.35 Mali koncert 21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč 1.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.25 Bonn. EP v plavanju, prenos
19.00 EP v skokih v vodo, posnetek iz Bonna
19.30 TV Dnevnik
20.00 Zuerich: GP v atletiki, prenos
1. program TV Zagreb
15.40 Program pius, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV koledar
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Osmi dan, oddaja o kulturi
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Prepozno za heroje, ameri ški film
22.20 TV dnevnik 2
22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.45 Program plus 0.45 Poročila
ČETRTEK
17. avgusta
16.35 Poletna noč, ponovitev 18 00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Po sledeh napredka
18.40 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.10 III. mednarodni festival Vo-ci nuove 89
21.50 TV Dnevnik 3
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine
_2. program TV Ljubljana
17.25 Bonn: EP v plavanju, prenos
19.00 EP v skokih vvodo, posnetek iz Bonna 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor
20.00 35 let puljskega filmskega
festivala 20.55 Poročila
21.00 Videopis, oddaja o književnosti
21.30 Umetniški večer 22.40 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Guldenbergovi, nemška nadaljevanka
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.00 Politični magazin
21.05 »Varošarije«. Prokuplje, zabavna oddaja
22.20 TV Dnevnik
22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.45 Program plus
RADIO
PETEK, 11. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 12. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas-
ba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nok turno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
NEDELJA, 13. avgusta:_
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s
pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK. 14. avgusta: Prvi program
15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 15. avgusta: Prvi program
13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02
Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zem-
lja v pesmi in besedi 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA. 16. avgusta:
Prvi program
19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno
radio tri glav Jesenice
Petek, 11. avgusta:
16.00 — Pričetek programa, 16.05
— Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30
— Domače novice, 17.00 — Novosti na 39. tradicionalnem gorenjskem sejmu, 17.45 — Obvestila, 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP, 18.40 — Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa. Sobota, 12. avgusta:
16.00 - Obvestila, 16.30 - Do-mače novice, 16.45 — Zabavnoglasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 19.55 Zaključek programa.
Nedelja, 13. avgusta:
11.00 — Mi pa nismo se uklonili, 11.30 - Obvestila, 12.00 - Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP. Ponedeljek, 14. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 — Športni pregled, 18.35 — Minute za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 15. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Rekli so.
18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Sreda, 16. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Aktualno, 18.00 — čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Novice iz narodnoza-bavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 17. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Turistična borza radia Triglav, 18 00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Vedno zelene melodije, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
KINO
KRANJ CENTER
11. avgusta amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 17. in 19. uri amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 12. avgusta amer. kanad. thriller PARK JE MOJ ob 17. in 19. uri, amer. komedija JOHNNY 5 ob 21. uri 3. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 17. in 19.uri, amer. akcij, film SICILJA-NEC ob 21. uri 14. avgusta amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 15. avgusta hongkong. karate film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 10 uri, amer. komedija FERISONOV NORI DAN ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 16. avgusta amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 18. uri, angl. franc. ital. zgod. film IME ROŽE ob 21. uri 17. avausta
amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 10. uri, anal. srhljiv-ka KRVAVA SLED ob 17., 19. in 21. uri
_ŽELEZAR_
11. avgusta amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film Sl-CILJANEC ob 21. uri 13. avgusta avstral pust. komedija KROKODIL DUNDEE II. ob 17. in 19. uri, amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 21. uri 14. avgusta amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 18. uri amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 20. uri 16. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 18. in 20. uri 17. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
11. avgusta amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 19. uri, premiera angl. srhljivke KRVAVA SLED ob 21. uri 12. avgu-
sta avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE 2 ob 17. ia 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 13. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film SICILJANEC ob 21. uri 14. avgusta amer. fant. komedija ČAROVNICE IZ EAST-VVICKA ob 19. uri 15. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 19. uri 16. avgusta NI KINOPREDSTAV! 17. avgusta amer. komedija FERISONOV NORI DAN ob 19. uri
_TRŽIČ_
11. avgusta amer. krim. film KOBRA ob 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 12. avgusta amer. komedija FERISONOV DAN ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 13. avgusta amer. kanad. thriller PARK JE MOJ ob 17. in 19. uri, angl. srhjivka KRVAVA SLED ob 21. uri 14. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 19. uri 15. avgusta amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI
ob 19. uri 16. avgusta NI KINOPREDSTAV! 17. avgusta franc. erot. pust. film LUTKE IZ SAN TROPEA ob 19. uri
_KOMENDA_
11. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 19. uri
_ČEŠNJICA_
11. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 20. uri
_LAZE_
11. avgusta amer. ital. akcij, film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 20. uri
KRANJSKA GORA
11. avgusta amer. komedija JONNY 5 ob 18. in 20. uri
_DUPLICA _
12. avgusta angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 20. uri 13. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 18. in 20. uri 16. avgusta amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri 17. avgusta amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 20. uri
DOVJE
13. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 19. uri
_KINO STORŽIĆ_
15. avgusta franc. erot. pust. film LUTKE IZ SAN TROPEA ob 18. in 20. uri 16. avgusta amer. krim. film KOBRA ob 18. in 20. uri 17. avgusta amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 18. in 20. uri
KINO RADOVLJICA 11. avgusta hongkong. film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri 12. avgusta amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 18. uri 13. avgusta amer akcij film ŽENE KOMANDOSI ob 18. uri, amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20. uri 14. avgusta NI KINOPREDSTAV! 15. avgusta hongkong. film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri 16. avgusta amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20. uri 17. avgusta amer. glasb, film LA BAMBA ob 20. uri
_KINO BLED_
11. avgusta amer. akcij, film RAMBO III ob 20. uri 12. avgusta
hongkong. akcij, film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18. uri, amer. akcij, film RAMBO III ob 20. uri
13. avgusta amer. akcij, film RAMBO III ob 18. uri, amer. grozljivka ČRNA VDOVA ob 20. uri
14. avgusta amer, akcij, film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri 15. avgusta amer. akcij, film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri 16. avgusta hongkong. film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri 17. avgusta amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20.
BOHINJSKA BISTRICA
12. avgusta amer. grozljivka ČRNA VDOVA ob 20. uri 13. avgusta hongkonški akcij, film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18. in 20. uri 17. avgusta hongkongški film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri
Upokojeni polletja
drugi polovici leta enakopravni z onimi iz prvega
Nic vec zapletenih igric z datumi upokojitve
Na zadnji republiški skupščini so delegati po hitrem postopku sprejeli spremembo v pokojninskem zakonu. Tokrat zaradi načina sprejemanja ni bilo hude krvi kot denimo pred dvema letoma, ko so v zvezni skupščini po hitrem postopku odločili, da bodo poslej dodeljevali pokojnine za nazaj. Takratni hitri postopek je upokojence oškodoval za eno pokojnino, zdajšnji jim gre v korist, in sicer predvsem tistim, ki so bili poprej zaradi odhoda v pokoj v drugi polovici leta šest mesecev prikrajšani za medlet-no usklajevanje pokojnin, pokojnina pa jim je izračunana po najvišji pokojninski osnovi. Zgodba je zapletena, kot je zapleteno vse v zvezi s pokojninsko zakonodajo, zato se ji približajmo korakoma.
V pokoj do 30. junija
Pri upokojevanju velja nenapisano pravilo, po katerem se bolj splača upokojiti v prvi polovici leta. Osnova za izračun pokojnin so dohodki iz zadnjega leta dela: za tiste, ki gredo v pokoj do 30. junija, je to lansko leto, za one po 1. juliju pa že koledarsko leto in plače, ki služijo za izračun njihove pokojninske osnove, so že preračunane na vrednost tega leta. Zaradi te prednosti pa se morajo za šest mesecev odreči rednemu usklajevanju pokojnin, kar pripada upokojenim v prvem polletju, ker so njihovi dohodki pač obračunani po lanskih merilih. V inflacijskih pogojih sprotno usklajevanje da več kot letošnja dohodkovna osnova, zato so do novega leta upokojenci iz prvega polletja na boljšem.
Nič čudnega torej, da so pro-svetljeni bodoči upokojenci v prvi polovici leta pritiskali na pokojninske skupnosti, da so komaj zmagovale gore odločb, v drugi polovici pa je bilo upokojevanje precej bolj umirjeno. Edinole tistim, ki so jim pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove, je vseeno, kdaj odidejo v pokoj, saj jim pokojnino kljub vsemu redno usklajujejo.
Vse kaže, da bi bili po veljavnem sistemu pri pokojninah najbolj ogoljufani zavarovanci, ki se upokojujejo po 1. juliju in ki jim bo skupnost lahko odmerila pokojnine največ od zneska 3,5 kratnega povprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta, se pravi od okoli 2,5 milijona. Zakaj? Zaradi letošnje izjemno visoke rasti plač (kar 450 odstotkov) bi pokojninske osnove večine zavarovancev, ki se upokojujejo v drugi polovici leta, presegle znesek najvišje pokojninske osnove (3,5 kratni povprečni OD) in bi lahko prejemali le pokojnine, odmerjene od tega mejnega zneska. Ob koncu leta bi po tej (ne)logiki izračunana pokojnina znašala celo manj kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Ko so konec junija računali valorizacijske količnike za izračun pokojninskih osnov upokojencev, ici se upokojujejo v tem polletju, so jim padle v oči posledice takšne ureditve.
Logika inflacije vodi v uravnilovko
»Galopirajoča inflacija in okoreli sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ne ustreza več realnim razmeram, sta vzroka za naglo spremembo v pokojninskem zakonu, « je dejal Štefan Horvat, upravnik kranjske enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. »Hibe v pokojninskem sistemu, med katerimi izstopajo koledarsko leto kot osnova za izračun pokojnine, pravice do medletne uskladitve in limitiranje najvišjih pokojninskih osnov, sicer kličejo po spremembah in dopolnitvah v zveznem zakonu. Te pa so ta čas šele v pripravljalni fazi, zato bržkone ne bodo uveljavljene pred koncem leta. Zato je bilo to nujno začasno urediti vsaj v republiškem zakonu, da pokojnine, uveljavljene v drugem polletju, ne bi realno še bolj zaostajale in da se ne bi bohotila uravnilovka.«
Leta 1987 so dopolnili, štiri leta prej sprejeti, zvezni pokojninski zakon z dopolnilom, ki je omejilo najvišje pokojninske osnove. Ureditev je zasnovana tako, da zagotavlja vsem upokojencem enake pogoje pri odmeri pokojnin, ob enako dolgi pokojninski dobi pa tudi pravico do enakega zneska najvišje pokojnine, ne glede na leto uveljavitve pravice do nje. Do izravnave pokojnin pride v začetku koledarskega leta (ki sledi zadnjemu letu dela zavarovanca) in tedaj se pokojnina, ki je bila ob uveljavitvi odmerjena od zneska najvišje pokojninske osnove, znova odmeri, tedaj od dejanske pokojninske osnove, in uskladi glede na zavarovančevo zadnje leto dela.
Tako usklajena pokojnina se primerja z zneskom pokojnine, ki bi šel zavarovancu upoštevaje njegovo pokojninsko dobo, če bi bila odmerjena od novega zneska najvišje pokojninske osnove. Če je ta nižja, se upokojencu izplača pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove. Če ne, od na novo izračunane najvišje pokojninske osnove. Ena ali druga sta nato deležni tudi rednih uskladitev.
Že tako zapleten način se še bolj zaplete, če rast osebnih dohodkov tako kot letos uide z vajeti. Pri umirjeni rasti plač sicer tudi pride do razlike med pokojninama, odmerjenima od najvišje pokojninske osnove, od katerih je ena usklajena (zaradi upokojitve pred 1. julijem), druga pa ne. Vendar se pol leta, kolikor je ta razkorak očiten, že da prestati, zlasti ker po dozdajšnjih izkušnjah to ni prizadelo večjega števila upokojencev. Kadar pa dohodki rastejo tako kot zdaj, lahko domala vse pokojnine, uveljavljene po 1. juliju, dosežejo raven, višjo od najvišje pokojninske osnove. Ne le da se ne usklajujejo, temveč jih bo prizadejala uravnilovka brez primere. Verjetno jih bo vrednostno prehitel celo večji del pokojnin, odmerjen od najnižje pokojninske osnove.
Kako to potrjujejo številke? Pokojnine, ki so bile do 30. junija odmerjene od zneska najvišje pokojninske osnove (2,518.404 dinarjev), bodo po vseh uskladitvah dosegle znesek 11,773.540 dinarjev. One, ki so bile uveljavljene po 1. juliju, pa bi, ker se ne smejo usklajevati, lahko znašale največ 2,140.640 dinarjev ( v resnici bi 2,484.260 dinarjev, kolikor znaša po vseh uskladitvah zajamčena najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo). Vse to dokazuje, da je sistem bolj na roko tistim z nizkimi prejemki. Tisti drugi, ki so jim visoki dohodki za časa aktivne dobe dajale jamstvo tudi solidne pokojnine, so lahko ob tem utemeljeno slabe volje, cc
Salomonska rešitev
Kakšno je (lahko) življenje političnega zapornika?
Kot rečeno, bo take in podobne nelogičnosti odpravil spremenjeni zvezni zakon. Pri odmeri pokojnin naj bi se namreč ne upošteval več osebni dohodek iz leta, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, pa tudi limitiranju pokojninskih osnov naj bi napravil konec. Toda spremembe zakonov se vlečejo, upokojenci (in kot je v poprejšnjem besedilu rečeno, jih ne bi bilo malo) pa bi trpeli krivico, zato so jim v republiškem zakonu ponudili Salomonsko rešitev.
Zgornjo mejo, do katere se sme izplačevati pokojnina zavarovancem, ki se upokojijo med 1. julijem in 31. decembrom, predstavlja usklajena pokojnina, odmerjena od zneska najvišje pokojninske osnove. Celo v razmerah visoke inflacije takšna ureditev zdrži normalno izplačilo vseh pokojnin, uveljavljenih v drugem polletju, izvzemši morda upokojence, ki so prejemali izjemno visoke dohodke. Smisel spremembe je izenačenje upokojencev, ne glede na to, ali se upokojijo prvo ali drugo polovico leta, kar pomeni, da bodočim »penzionistom« ne bo več treba premetavati skladovnice številk in »špekulirati« pri datumu upokojitve. Pokojnina bo res odvisna le od pokojninske osnove in dosežene pokojninske dobe, razen če zaradi zelo nizkih osebnih dohodkov ne zapadejo v kategorijo, ko jim pripada najnižja pokojninska osnova.
D. Z. Žlebir
"Ni kaj, hecna država..."
Novinar, odgovorni urednik Mladine, diplomirani psiholog, študent magisterskega študija in od 1. avgusta naprej predvsem arestant... - Franci Zavrl, ta čas poleg Škode in Trobca vsekakor "najpopularnejši" gorenjski zapornik. V poletnem razgovoru za bralce Gorenjskega glasa razkriva razmere v odprtem oddelku zapora na Igu in nekatere poglede na posledice ljubljanskega procesa, ki je, gledano s človeške plati, prišel v svojo zaključno fazo, realizira se namreč sodba postavljena v imenu ljudstva...
Pričujoči intervju je bil sicer dogovorjen še pred Zavrlovim odhodom v svet železnih rešetk, vendar kljub medsebojnemu klicanju nikakor nisva uspela priti skupaj. Tako sva se, po prejšnjem dogovoru z upravnikom zapora na Igu Urošem Ahčinom oziroma po privolitvi republiškega sekretariata za pravosodje, le uspela dobiti pred štirimi dnevi.
Situacija okrog četverice je ta hip sledeča -Janša je prišel ven, Borštner je v zaporu, Tasič v ilegali, ti pa si se pred dobrim tednom dni sam pojavil pred pred ustanovo na Igu?
"Vedeti je potrebno, da nisem prišel v Hote-maž, kamor sem sicer imel poziv in tja sam tudi ne bi nikoli šel. Ko sem v časopisju prebral, da me nameravajo premestiti na Ig, sem se odločil državi narediti manj stroškov in predvsem sebi manj psihičnih tegob."
Gre torej to potezo razumeti, kot si večkrat sam dejal, v smislu nepriznavanja sodbe?
"Eno je drža, za katero menim, da sem jo dovolj jasno ekspliciral in v tem smislu naredil tudi prenekatero gesto nepokorščine, mogoče tudi kršil neka nedoločena pravila. Gre pa pri tem tudi za osebno ekonomijo, še posebej zaradi vseh težav, ki sem jih že imel s službo državne varnosti in z zasledovanji, pri čemer sem se enostavno odločil, da vsega tega nočem še enkrat doživljati in tri tedne čakati in opazovati kdo hodi za mano, opazuje s kom sem, itd."
"Sam imam največjo težavo s tem, da nimam statusa političnega zapornika. Moram se podrejati redu, ki velja za vse druge, torej tudi zame. Vkolikor bomo pri nas imeli še nadalje politične zapornike jim je potrebno ustrezno priznati tudi njihov status."
Prvi dan v arestu
Si imel tudi v zadnjem času za seboj, kot bi rekli v Mladini, štipendiste - delavce SDV?
"Ne, mislim, da nisem več toliko interesan-ten za službo državne varnosti."
Skozi fotografijo Stojka si v Mladini še zadnjič dvignil civilno roko in se za 18 mesecev preselil med zapornike?
"S Tasićem sva šla tja oba, ker je bilo pač rečeno, da naju bodo takoj vzeli, potem, kot je poznano, Davida niso mogli sprejeti, ker še niso imeli ustreznih papirjev - ni kaj, hecna država, človek pride v zapor pa ga nočejo vzeti!"
Tasič se je torej vrnil nazaj v ilegalo, kot je rekel, ti pa si postal zapornik?
"Že prej sem se pozanimal kako se živi na Igu, od Janše in drugih, ki so preživljali del svojega življenja v tem zaporu. Tako sem se na vse skupaj pripravil tudi praktično, vzel s seboj brisačo, ključavnico, "pink - ponk" lopar..., se pomiril z bogom in ljudmi ter prestopil mejo prostosti."
In kakšna je bila v tvojem primeru ta meja prostosti prvega dne?
"Dobiš posteljnino, tako kot naprimer v vojski, pokažejo ti tvojo kaseto, posteljo. Potem, ko si to urediš imaš pogovor z "vzgojnim", ta ti pove pravila igre, pridejo obroki. Ze takoj naslednji dan pa sem šel v službo, kar dnevni urnik malo spremeni."
"Priznavam, da v zaporu velja red, pravila igre so jasna, ve se kdo je tam oblast. Vsemu temu se podrejam, obenem pa od te instance zahtevam vsaj minimalna zagotovila, da ne bom prišel iz zapora ne kot psihični bolnik ne kot človek, ki bo zamudil še eno leto svojega življenja."
Zapor ostaja zapor
Dnevni urnik?
"Vstajanje je ob petih zjutraj, sledi toaleta, zajtrk, redarstvo. Sam ga imam ta teden v spalnici, ki jo moram ustrezno pospraviti...
Torej neposredno služiš državi?
"Tako nekako, srečo imam, da sem takih poslov priučen, ker sem živel dosti časa sam. Ce nadaljujem z dnevnim urnikom, grem potem na avtobus in v službo, kar pri meni konkretno pomeni branje knjig, študij. Potem počasi že pride vračanje na Ig, večerja..
Obvezno gledanje TV dnevnika, tako kot v vojski?
"Ne, ne, nikakor, tam je namreč cel kup ljudi, ki jih takšne stvari sploh ne zanimajo."
Franci Zavrl, zapornik: "Upravnik me je vprašal, kako si sam predstavljam prevzgojni program in v šali sem mu odgovoril, da bi mi lahko postavili fotokopirni stroj in me vsakič, ko bi imel željo po fotokopiranju s šivanko zbodli v rit." Foto: Gorazd Šinik
Ker že stalno primerjam z vojsko, si že izračunal, kdaj ti bo država (v imenu ljudstva) naklonila prostost?
"Po pravici povedano ne vem kdaj se izteče celoten zaporniški čas. Verjamem, da bom podobno kot Janša pogojno predhodno izpuščen, kar pa naj bi se zgodilo tam nekje okrog začetka februarja prihodnje leto."
Zapor, pa naj bo ta še toliko odprt vseeno ostaja še naprej zapor. Se strinjaš?
"Seveda. Res pa je, da je mogoče odprti tip zapora na Igu eden najbolj demokrratičnih v Jugoslaviji, čeprav ima seveda tudi slabe stvari. Ni si seveda treba delati utvar, da je tam vse v redu. Pri zapornikih, kolikor sem uspel opaziti v teh nekaj dnevih, prihaja do hipokrizije, neke vrste hinavščine do samega sebe, češ, na videz smo prevzgojeni."
Namesto poziva javnosti
Kot nam je naš intervjuvanec povedal, se ta čas med slovenskimi zaporniki vodi tudi posebna akcija, s katero želijo doseči, da se njihov prost vikend izhodi podaljšajo do ponedeljkovega popoldneva. To bi praktično pomenilo, da se zaporniku, ki je na prostem izhodu ob koncu tedna ni potrebno vrniti z izhoda v nedeljo zvečer, za rešetkami prespati in zjutraj iti v službo, pač pa enostavno iti naravnost od doma v ponedeljek v službo ter se tako vrniti nazaj v zapor po končanem prvem delovnem dnevu v tednu.
Prevzgojni program
In kako bodo konkretno tebe "prevzgajali"?
"Upravnik me je vprašal, kako si sam predstavljam ta program in (v šali) sem mu odgovoril, da bi mi lahko postavili fotokopirni stroj in kadar bi opazili, da imam željo po fotokopiranju naj me zbadajo s šivanko v rit... Če govorim resno, si to predstavljam, kot omogočanje vsaj minimalnih standardov za napredovanje svoje osebnosti."
. Če malo preskočiva čas, kaj bo Franci Zavrl čez recimo dve leti - magister psihologije, strokovnjak na Pedagoškem institutu, rutinirani svobodni novinar, urednik kakega velikega časopisa?
"Verjetno bom končal v neki povsem tretji dejavnosti. Denarja si v življenju zagotovo ne bom služil z znanostjo, ker sem preprosto zamudil ta vlak, tako, da je mogoče, da bom končal v kakšnem menegerskem poslu."
Zaključiva domoljubno in malce neobičajno. Gorenjska ima ta čas za rešetkami tri znane zapornike. Poleg tebe namreč sedita tudi Darko Škoda in Metod Trobec. Dejstvo je, da ste vsi trije ob prostost in v tem smislu povsem enaki, čeprav gre seveda v osnovi za najmanj dve povsem drugačni plati. Ti si kot politični zapornik (občan Kranja) odšel v arest ravno na občinski praznik pa me zanima kaj bi imel ob tem posebnega povedati svojim someščanom? Nekaj v smislu slavnostnih besed, kot je sicer ta dan v navadi za prve može občinskih skupščin ?
"Če hočejo, da jim bom kaj lepega povedal naj me pač predlagajo kot kandidata Zelenih na naslednjih volitvah in se bomo potem videli na kakšni občinski proslavi... no, ne ravno na proslavi, takrat bomo praznike malo zamenjali..."
Vine Bešte'
IVIA TEDNA
Že nekaj časa se je šušljalo, zdaj pa so nekateri jugoslovanski časopisi vsaj deloma odgrnili tančico s skrivnosti, o kateri govori vse Sarajevo: znani funkcionar Hamdija Pozderac naj ne bi umrl naravne smrti, ampak naj bi ga, odvisno od variante, po silovitem prepiru ustrelili ali Milan Uzelac, Branko Mikulić ali Mikulićev šofer! Bila bi naravnost pošastna domneva, vredna bolne domišljije, kot v zagovor pravi Branko Mikulić, ko ne bi Pozderčeva soproga vnesla dodatne resne dvome v vso stvar, ko je dejala, da je »zdaj pač prezgodaj govoriti o tem in da le ona in zdravniki poznajo resnico«...
Grozovito!
Tako, kot so grozljive življenjske tragedije posameznikov, tudi funkcionarjev, ki jih pri nas iz znanih vzrokov ne ljubimo preveč, tako postaja že bolestno nevzdržno, kaj vse moramo homo - balkaniusi prenesti!
Ob šovinizmu, nacionalizmu, političnih treskih, vrednih Mercal-lijeve lestvice, kot pravi neki politik, so se zdaj spet pojavile ljudske kuhinje, kajti ljudje niti za hrano nimajo več! Že nekaj časa, da ne bo pomote! Že nekaj časa se ljudje v trgovinah dobesedno tepejo za cenejša živila, tudi tu, v Sloveniji, na napačni strani Alp! Nedavna potrošniška mrzlica zato ni noben presenetljiv socialni izbruh. Pametni se sploh ne čudijo, onim drugim pa lahko do smrti trobiš, da so ljudje na eksistenčnem robu, pa bodo samo sočutno skomignili, ja, zakaj pa ne jedo potice, če kruha nimajo?
Naši upokojenci, ki se jim obeta drastičen skok življenjskega standarda, saj bodo s tremi ali štirimi pokojninami dobili kakšnih šesto do osemsto starih milijonov - jojme, kam bodo deli - pač ne sedijo na vrečah »cukra« in na »kištah«olja iz zveznih rezerv! Nič niso dobili iz te
OKTET
famozne zvezne pogače! Nimajo s čim! A je zdaj jasno, zakaj je Mikulić trmoglav H, da še noče med upokojence?
Se v Sloveniji je komaj trinajst ali koliko»tapravih« upokojencev, od tega kar OSEM POLITIKOV, ki bodo s skokom pokojnin dobili kakšne tri do štiri stare milijarde pokojnine. Ti bi s tem tringeltom še nekako zmogli kupiti par »žaklov« moke iz skladišč in jih zvoziti v svoje dva do tri vikende, katerih lastniki so.
Me pa končno res zanima ta penzionerski upokojenski OKTET: kdo so in s čim so si zaslužili že do zdaj nekaj malega čez milijardo penziona? Bogme, da nam je vsaj par solistov dobro znanih, kajti noben funkcionar pač nisi, če te po vojni tudi v Sloveniji niso bili častili in gostili in se, če si samo kihnil, še bolj zagnali v prah in dim tovarniških obratov? In ko zdaj od teh tovarniških obratov ostaja stečajni prah in pepel, hlapci Jerneji pa zgarani, so se ti gasilci, ki so najprej vneto podžigali, nato pa gasili, fletno umaknili. Ko je bilo samoupravne veselice konec, so jo podurhali v penzion, jokavo, sentimentalno, kot se »gepi-ra«: Oj, mi gremoooo, oj, mi gremoooo, nazaj ne pridemo..Smrk, smrk... Fantje, smrk, smrk, vi pa pospravite kramo!
Saj nič ne rečem. Tudi milijarda danes ni nič. Morda je kakšen oktetovec še več zaslužil. Ampak - ne le v oktetu, tudi drugače jih je vse preveč, ki bi jim enormna količina obubožanih slovenskih upokojencev lahko priredila koncert slovenskih narodnih in ponarodelih. Vsem, ki so »furali« v agonijo, bi armada upokojenskih revežev lahko spletla koncertni venček, z refrenom
»Mica Kovačeva, piva, nič plačava - pil bi že vsak hudič, plačal pa nič..«
D.Sedej
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke, vodoravno: gospa, Altona, riolit, anketa, Anton, vrt, votum, strok, sc, oniks, kreda, pionirstvo, eden, SR, pika, rek, sodišče, kandela, al, klima, Tjumen, Nep, Atenej, Ares, Ostap, memoari, ol, skuta, bratec, dve, tajo, AA, AD, hlod.
Naša Nataša je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Ljubica Bedina, T. Odrove 9, Kranj; 2. nagrada: Štefka Škantar, Župančičeva 27, Kranj in tri tretje nagrade: Milka Lebar, Spodnje Bitnje 15, Žabnica; Maja Mihajl, Megre 9, Bled in Rudi Kozjek, Gorenjska 20, Radovljica. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 150.000 dinarjev 2. nagrada: 100.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 50.000 dinarjev
Rešitve pošljite do srede, 16. avgusta na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/Cl   ljubljanska banka
Le kaj delajo pri Meridianu na Jesenicah?
»Konec meseca maja smo se štiri upokojenke prijavile pri agenciji Meridian na Jesenicah za križarjenje po Volgi, s terminom 27. julija, agencija Yugotours - Narom v Ljubljani,«ogorčeno pišejo štiri upokojenke. »Od 1. do 7. junija smo agenciji Meridian vplačale akontacijo 200.000 dinarjev. Prepričane, da je vse v redu in da je ta agencija uredila vse potrebno z ljubljanskim Yugotour-som. Ker nismo dobile nikakršnega obvestila o odhodu, je šla kolegica sedem dni pred potovanjem v Ljubljano in v Vugotoursu - Narom presenečena ugotovila, da nas je računalnik iz neznanega razloga ČRTAL s seznama potnic. Na vse mogoče prošnje in pritožbe naj nas vsaj vključijo v naslednji program za 16. avgust, smo dobile odklonilno telegrafsko sporočilo, da za nas ni več prostih mest...«
Res skrajno slaba reklama za zasebno agencijo, žalosten in nazoren primer, daje treba dvakrat premisliti, komu danes sploh zaupati akontacijo! Nenazadnje gre res za goljufijo!
H vQč;\ifc4-SliAN u
V ulici Prešernove brigade 10 na Planini, na bloku stoji velik napis, star že leto dni: PRODAM STARO MAMO (PO DELIH..) in tako grdo naprej. Če nič drugega, neokusno in žaljivo, zato bi bilo prav, da bi ta napis čimprej odstranili...Foto :F.Perdan
G0RENJC FORMU
RIHRANKA
Sejem - prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se sklepajo pogodbe, prodaja in kupuje raznovrstno blago
SI TAKO PRIREDITEV LAHKO PREDSTAVLJATE BREZ BANKE?
Gorenjska banka bo na mednarodnem Gorenjskem sejmu imela odprto poslovalnico:
— vsak dan: od 15.00 do 18.00 ure,
— prvi dan sejma ter ob sobotah in nedeljah pa še: od 10.00 do 13.00 ure
Za občane bomo opravili:
— pologe in dvige z hranilnih knjižic in tekočih računov,
— vplačila s položnicami,
— menjavo deviz
Temeljna banka Gorenjske
USTVARJALEC. TVOREC
PRIVRŽENEC DEIZMA
IZUMITELJ MOTORJA Z N0TR IZGO REVANJEM
RESCH ERVVIN
ZAGREBŠKI KANTAVTOR DEDIĆ
EULEN-SPIEGEL
OSEBNI ZAIMEK
VRSTA POLNJENIH TESTENIN
OBOŽEVALEC.
Častilec
POMEMBEN SRBSKI SKLADATELJ (MILAN, 1908-1982
ŽIVINO-ZDRAVNIK
IGRALEC DULLEE
NOVINAR VIDMAR
SMUČIŠČE V KR. GORI
UUBKOV ŽEN IME
REPUBLIKA V
AFRIKI,
OB GVI-NEJSKEM
ZALIVU. GLAVNO
MESTO JE LOME
POKRAJINA V SEV ŠPANIJI
KRAJ V GR ARG0LIDI (SPOMENIK MIKENSKE KULTURE)
GLASILO IT SOCIALIST
ŠP SLIKAR (JOSE M.)
OKRASNA PTICA
IVAN SIVEC
MRTVAŠKI ODER
ISAAC NEWT0N
MARTHA OSTENSO
TURŠKO LJUDSTVO VSZ
GERMANSKI OREL
NAJLEPŠI MESEC
PAVČEK TONE
OSEBA, KI SE KUJA DRŽAVA V ZAH AFRIKI
SRBSKA IGRALKA IN PEVKA
ZELO DELAVEN ČLOVEK
JANEŽ (LATIN)
MESTO V ŠVICI
ZALO OBLEČEN MOŠKI
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
LETOVIŠČE PRI PUUU
STO KVADRATNIH METROV
NEODKRITO GOVORJENJE, 0-KOLIŠENJE
ŽRTVOVANJE
VERA ACEVA
AŠKERC KOPNIŠ
ANG FILM IGRALEC GUINNESS
ST CELJSKI ATLET, TEKAČ NA SREDNJE PROGE
AM KIPAR IN SLIKAR
(ALE-XANDER)
PISATELJ FLEMING
BOLGAR LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU
LEVSTIKOV JUNAK (MARTIN)
MIT ANGL KRALJ
EDEN OD VODU
FRANC REVOLUCIJE
(JEAN PAUL)
DRŽAVNA BLAGAJNA
JUNAŠKE PESNITVE
VERDIJEVA OPERA
AMER ASTRONAVT (SCOTT)
PISATELJICA PER0CI
ELEKTR MERSKA ENOTA
m
/   ureja DARINKA SEDEJ
mmmmsiLAS 12. stran
/ Sport in rekreacija"
Petek, 11. avgusta 1989
Smučarski skakalni center v Sebenjah
Uradna otvoritev to nedeljo
Sebenje, 9. avgusta — V počastitev občinskega praznika Tržič se tudi SK Tržič vključuje v praznovanje z veliko delovno zmago. Dokončno so zgradili v Sebenjah skakalni stadion. Ta letni smučarski skakalni center bo s pridom uporabljal zlasti mladi obetavni rod smučarskih skakalcev SK Tržič. Za treniranje bodo te skakalnice pokrite z umetno maso in bodo na voljo vsem klubom gorenjske regije, Slovenije in mladim republiškim selekcijam.
To soboto bodo na 40-meterski skakalnici prvi pokazali svoje skakalne sposobnosti pionirji A in starejši pionirji. Za njih se bo tekma začela ob 14. uri.
V nedeljo pa bo uradna otvoritev tega novega skakalnega centra. Ta dan dopoldne bo od 9. do 11. ure uradni trening za mladince in člane na 55-metrski skakalnici, ob 13.45 bo nastop godbe na pihala Tržič in ob 14. uri začetek tekmovanja. Po tej poskusni seriji bo zanimiv nastop mažuretk in nato se bodo začeli skoki v konkurenci za najboljše v obeh kategorijah. Pričakujejo, da bodo nastopili reprezentantje v mladinski in članski konkurenci na čelu z Matjažem Zupanom. Med temi bodo tudi odlični smučarski skakalci iz Avstrije in Italije.
D. H.
Finale svetovnega pokala kajak — kanu Tacen '89
Vse pripravljeno za končni obračun
Ljubljana, 9. avgusta — Reka Sava v Tacnu se pripravlja na končni razplet letošnjega svetovnega pokala v kajak — kanu disciplinah. Tu bo namreč 19. in 20. avgusta zadnji in končni obračun najboljših. Na reki Savi bo finale letošnjega svetovnega pokala v kajaku in kanuju v vseh štirih disciplinah. To bo hkrati za Tacen tudi generalka za svetovno prvenstvo, ki bo tu in na Soči leta 1991. Predsednik organizacijskega komiteja je predsednik predsedstva ZK Slovenije Milan Kučan.
Na zadnji tekmi za svetovni pokal v Franciji je naš tekmovalec Jernej Abramič dosegel sijajno zmago. Premagal je tudi vodilnega v svetovnem pokalu Richarda Foxa iz Velike Britanije. Po tej tekmi so se naši tekmovalci za nekaj dni vrnili domov in se v torek udeležili tudi tiskovne konference v prostorih ČP Dela. To so organizirali organizatorji letošnjega finala. Od tekmovalcev so bili na tiskovni konferenci: Boštjan Žitnik, Borut Javornik, Andrej Jelene, Andrej Grobiša, Joško Kancler, Janez Skok, Jože Vidmar, Emil Šuštar, Albin Čižman in Jernej Abramič. Bilo je res prijetno kramljati s temi tekmovalci, ki jim prav domače brzice dajejo tisto, da bodo dali vse od sebe in se v svetovnem pokalu uvrstili še višje kot doslej. Za popestritev tega kramljanja pa so poskrbeli še pokrovitelji prireditve v Tacnu in naših kajakašev. To so Rašica, Slovin, Jat, Steklarna iz Rogaške, STL agencija, Yassa in drugi.
Osmo svetovno prvenstvo v veslanju Bled '89
Do finala v Tacnu, ki bo 20. avgusta, naše najboljše čakata še dve tekmi za svetovni pokal. V sredo so že odpotovali v Italijo, kjer bo tekma v Mezzani in nato v Ausburg. To bo predzadnje dejanje pred finalom v Tacnu. Za finale v Tacnu se je doslej prijavilo že enaindvajset držav iz Amerike in Evrope. Torej bodo nastopili praktično vsi, ki v tem vodnem športu kaj pomenijo. Za naše pa je to nov iziv, da pred domačimi gledalci dokažejo, da so lahko boljši od ostalih na svetu.
Za nova odličja v končnem seštevku svetovnega pokala imajo v K 1 od naših možnosti za prvo mesto Jennej Abramič, ki je sedaj drugi, tretji pa je Jernej Štrukelj in peti Janez Skok. Težje bo to v C 1. Tu so v ospredju trije močni Američani, ki so na prvih treh mestih. Naš najboljši v tej disciplini je Jože Vidmar. Vsi naši so si edini, da bo te tri Američane res težko premagati in jih izpodriniti s prvih treh mest.
Finale svetovnega pokala za kajake in kanuje na divjih vodah se bo uradno začelo v soboto, 19. avgusta ob 16. uri z uradnim treningom, v nedeljo, 20. avgusta bo uradna otvoritev in ob 11.15 prva vožnja, druga ob 13. uri in ob 16. uri razglasitev in podelitev kolajn.
D. Humer
Na Bledu najmanj enaintrideset držav
Bled, 9. avgusta — Iz dneva v dan je Bled bogatejši za novo pridobitev. Le še dobrih štirinajst dni nas loči od svetovnega prvenstva v veslanju za člane, članice in v obeh konkurencah za lahke veslače. Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu bo od 2. do 10. septembra. Čeprav Blejčane čaka do prvenstva še veliko dela, so obenem prepričani, da bo vse tako kot mora biti za tako veliko svetovno športno prireditev.
Za svetovno prvenstvo v veslanju od 2. do 10. septembra 1989 na Bledu, se je prijavilo doslej 31 držav z vseh petih celin. Organizatorji še vedno pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh dobili še nove prijave. Prijavni rok sicer poteče 31. avgusta, dotlej pa utegne priti na Bled še kakšna pošta s prijavo. Zelo visoke so tudi številke o prijavah spremljajočega osebja, kar napoveduje, da bo v dneh svetovnega prvenstva v absolutni konkurenci in konkurenci lahkih veslačev in vesla-čic v Mali Zaki kar velika gneča.
Veslaški center nared
Slab mesec pred svetovnim prvenstvom v veslanju je veslaški center v Mali Zaki že nared, pripravljen na sprejem gostov z vsega sveta. Tu so pridne roke na novo zgradile klubski prostor, slačilnice in sanitarije, prostore za potrebe organizatorjev in njihovih služb, prenovile pa so tudi veliki hanger. Te kapacitete pa seveda ne bodo zadostovale, zato sedaj na Bledu gradijo še začasne objekte -hangarje za približno 250 čolnov, pripravljajo šotore za počivališča tekmovalcev in tekmovalk pa masažo in tehtanje za lahke veslače in krmarje.
Servisi iz Evrope in ZDA
Organizatorji seveda niso pozabili na servisiranje tekmovalnih čolnov. To nalogo bo med svetovnim prvenstvom na Bledu opravljalo približno devet serviserjev in izdelovalcev čolnov, prišli bodo iz vse Evrope in celo iz ZDA.
Tribuni za gledalce in novinarje
Delavci »Zore« iz Domžal urejujejo te dni tribune za pri-
Izlet na Slajko
Kranj, 9. avgusta — Sekcija za planinske izlete in pohode pri DU Kranj organizira v četrtek, 17. avgusta planinski izlet v Poljansko dolino.
Z rednim avtobusom se bodo vsi udeleženci z avtobusne postaje v Kranju ob 7.40 odpeljali preko Škofje Loke do Tre-bije. Od tu naprej bodo krenili peš mimo Stare Oselice in preko Poljanskega Špika (908 m) prišli v dveh urah in pol do turističnega doma na Slajki. Po počitku se bodo spustili do Ho-tavelj. Od tu pa se bodo v popoldanskih urah z avtobusom vrnili v Kranj. Oprema naj bo primerna za hojo v planine. Za to zmerno, nezahtevno pot je potrebno štiri ure hoda. Ta izlet bosta vodila Dušan Feldin in Franci Ješe.
D. H.
Na hitropoteznem turnirju najboljši Loc
Tržič, 9. avgusta — V počastitev občinskega praznika Tržič so domaČi šahisti pripravili hi-tropotezni šahovski turnir za posameznike. Na njem je nastopilo osemnajst šahistov. Najuspešnejši je bil Andrej Loc.
Vrstni red — 1. Loc 10, 2. S. Švab 7,5, 3. S. Valjavec 7,5, 4. Gubic 7, 5. Škrjanc 7, 6. Ravnik 6,5
J. K.
bližno 5.000 gledalcev in novinarsko tribuno pred ciljnim stolpom za približno 250 posebnih poročevalcev vseh medijev. Posebne prostore bo dobila tudi pošta z vsemi sodobnimi pripravami, kar naj bi olajšalo delo v novinarskem središču; poročevalska služba naj bi imela vse neogibno potrebno udobje.
Generalka bo 25. avgusta
Na Bledu torej vre, organizatorji si prizadevajo na vseh koncih in krajih, da bi tekmovalcem in tekmovalkam z vsega sveta omogočili kar najboljše razmere za tekmovanje. V okvir teh prizadevanj sodi tudi ureditev veslaške proge. Ta bo opremljena z novimi bojami, kakor to zahtevajo mednarodni standardi. Preizkus veslaške steze in seveda vseh drugih objektov in služb bo 25. avgusta, ko bo generalka za svetovno prvenstvo.
Bled vse lepši
Ne samo športni centri, namenjeni bližnjemu svetovnemu prvenstvu in potlej večjemu razmahu našega veslanja, marveč tudi ves turistični kraj Bled dobiva vse lepšo in lepšo podobo. Cestno omrežje je dobilo novo razsvetljavo, opravljena so že tudi druga olepševalna dela. Delavci SCT si dan in noč prizadevajo, da bi dokončali vpadnico na Bled. Zanje je generalka vsak dan, dela naj bi končali do 25. avgusta. Večina parkirnih prostorov že č$ka na obiskovalce, promet naj bi bil tudi v dneh velikega prvenstva tekoč in nemoten. Osrednji del trgovskega središča, velika pri-
dobitev za Bled, je tudi že tik pred zaključkom, pač pa ne kaže najbolje z njegovo dokončno ureditvijo. In naj nikar ne prezremo: tudi številne zasebne hiše, počitniški domovi, itd. so dobili lepšo zunanjo podobo. Blejski krajani zelo marljivo in ognjevito sodelujejo, Bled naj bi dočakal svoje goste v praznični obleki.
Poročevalcev 160 in več
Že junija je potekel prijavni rok za akreditacijo novinarjev, organizatorji pa še zmeraj dobivajo zapoznele prijave. Doslej se je prijavilo že več kot 160 posebnih poročevalcev in poročevalk z vseh petih celin, med njimi so tudi televizijski in radijski komentatorji in repor-terji, fotoreporterji, filmski snemalci, itd., nekateri med njimi pa zahtevajo kar najboljša mesta, da bi lahko kar najbolje spremljali svoje reprezentante in reprezentantke. Zanje bo še posebno pomembno, da bo PTT hitro posredovala zveze z vsem svetom. Za dobro razpoloženje akreditiranega novinarskega zbora, do prvenstva bo število prijavljenih gotovo naraslo čez 200, bo delež primaknil tudi organizacijski komite s posebno pogostitvijo za novinarje.
Organizatorji se bodo predstavili
Novost, ki bo popestrila veslaške dni na Bledu, bodo gotovo predstavitve organizator-jev-kandidatov prihodnjih velikih veslaških tekmovanj. Kandidati za svetovna prvenstva, članska in mladinska, bodo namreč pripravili razstave, kjer bodo pokazali opremljenost svojih veslaških stez in centrov nasploh. Razstave bodo na ogled vsem: funkcionarjem, delegatom, veslačem, novinarjem... To bo hkrati pomoč delegatom nacionalnih zvez, ko se bodo odločali o krajih prihodnjih veledogodkov. Posamezni kandidati so želeli podkrepiti svoje kandidature z raznimi sprejemi, vendar je Mednarodna veslaška zveza FISA sklenila, da do 8. septembra, do dneva odločitve, takšnih sprejemov ne dovoli; želi namreč objektivno odločitev kongresa FISA.
Šampioni — gostje
Organizatorji svetovnega prvenstva na Bledu so povabili na Bled tudi nekatere znane bivše veslače. Med gosti bodo tako člani našega »zlatega« četverca, ki je osvojil zlato olimpijsko kolajno v Helsinkih 1952, Petar Segvić, Velimir Va-lenta, Duje Bonačić in Mato Trojanovjć, evropski prvak v enojcu Perica Vlašič (1953), pa tretji s svetovnega prvenstva 1978 in dobitnik dveh olimpijskih kolajn Milorad Stanulov, najstarejši veslaški delavci v Jugoslaviji Božin Peric, Davor Jelaska, Vaso Kentera in drugi. Med gosti bodo člani bivšega blejskega osmerca, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu, 1964 zasedel 4. mesto, in nekateri drugi.
D. Humer
Peta kolesarska dirka Po ulicah Radovljice
Nastopilo
kar 230 tekmovalcev
Radovljica, 8. avgusta —Kolesarski delavci KK Bled so v Radovljici že petič organizirali kolesarsko dirko Po ulicah Radovljice. Pod pokroviteljstvom skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij občine Radovljice je nastopilo nad 230 tekmovalcev z Reke in slovenskih kolesarskih klubov. Samo tekmovanje v vseh kategorijah je bilo zelo zanimivo, saj so se tekmovalci za najboljša mesta morali hudo boriti.
Rezultati — pionirji B — 1. Petrič (Grosuplje)29,5, 2. Kelner (Rene-Ptuj), 3. T. Valjavec (Sava) isti čas kot zmagovalec; pionirji A (18 km) — 1. Hauptman (Rog), 2. Vizin (Nova Gorica), 3. Ca-jič (Rene-Ptuj) vsi 29,30; ml. mladinci (36 km) — 1. T Poljanec 59,10, 2. Krišelj 50:15, 3. Bajt (vsi Sava) 59:20; st. mladinci (46 km) - 1. Pintarič (Rog) 1:13,35, 2. Sajovec (Sava) 1:35,35, 3. Stor (Celje) 1:13,40; člani (67,5 km) - 1. Mernik (Celje) 1:47,46, 2. Brković (JLA), 2. Lampič (Sloga 1901) oba v času zmagovalca; rekreativci (18 km) — 1. Hamun (J. Peternel) 28:45, 2. Čeme (Zadvor) 28:45, 3. J. Bogataj (J. Peternel) 28:45; veterani AB (18 km) — 1. Oblak (J. Peternel) 30:00, 2. B. Dežman (Kokriča) 31,00, 3. Kavčič (Grosuplje) 32:00; veterani CDEF (18 km) - 1. Kresevec (Soča) 30:10, 2. Omerzel (Rog) 32:30, 3. Bartolli (Portorož) 32:30
D. H.
Za nogometni pokal NZ Slovenije
Poraz novega ligaša v Kranju
Kranj, 9. avgusta — Prvo kolo nogometnega pokala NZ Slovenije, stadion Stanka Mlakarja; Triglav : Britof 2 . 0 (2 . 0); gledalcev 200; sodnik Blažek (Preddvor).
Strelca za Triglav -1.0 Sirk (38), 2 : 0 Marš (43).
Po obojestranski hitri igri je bila igra enakovredna vse do štiridesete minute srečanja. Od te minute naprej so v ospredje prišli hitri napadalci Triglava in iz protinapada v petih minutah dosegli dva zadetka. To je bilo dovolj za zmago.
Novi drugi slovenski ligaš iz občine Kranj, Britof, je pokazal dopadljivo igro, a tokrat ni imel sreče, da bi premagal Triglav.
D. H.
Tenis
Zmagi za Polajnarjevo in Kavčiča
Tržič, 9. avgusta — Teniška igra postaja v Tržiču vse bolj priljubljena. Teniški klub Tržič, ki šteje že 270 članov, je organiziral odprto teniško prvenstvo občine in tudi z njim počastil občinski praznik.
Na tem odprtem turnirju je nastopilo enainšestdeset igralk in igralcev iz Kranja, Škofje Loke, Golnika in Tržiča. Igrali so na teniških igriščih v Križah. Med igralkami je zmagala Po-lajnarjeva pred Peharčevo in Globočnikovo, pri moških pa je bil najboljši Kavčič pred Do-ličem in Keršičem.
J. K.
Alpsko smučanje
Anita Wachter zmagovalka
Kranj, 10. avgusta —V Las
Lanasu v Argentini so v novo alpsko smučarsko sezono 1989-90 za točke svetovnega ženskega pokala startale ženske. Nastopile so v smuku in superveleslalomu. V supervele-slalomu je zmagala Avstrijka Anita VVachter, ki je bila zmagovalka te discipline tudi na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju. Med vsemi najboljšimi alpinkami sta nastopili dve naši reprezentantki. Nataša Bokal je bila dvaintrideseta, Andreja Potisk pa je bila diskvalificirana. /Za prve točke v tej novi sezoni se bodo konec tedna v Avstraliji potegovali še moški.
MERKUR
KRANJ
MERKUR SE VAM
PREDSTAVLJA
NA GORENJSKEM SEJMU
11. DO 20. 8.
PRODAJNI PROGRAM:
izdelki bele tehnike, barvni televizorjijdrobni gospodinjski aparati, električno ročno orodje Iskra in Black & Decker, kosilnice in žage Alpina, telefonski aparati, polnilci akumulatorjev, preše za sadje, Emo posoda.
PREDSTAVLJAMO VAM: KOGRAD Dravograd
IZOLIRKA Ljubljana
ff-cuM. Uolty /ucl/ J&ftuu,
SIPOREX Zagorje OPEKARNA RUDNIK
Brežice
TERMO Škofja Loka keramične ploščice iz Italije
COMET Zreče
KONSIGNACIJSKI RAZSTAVNI PROGRAM: verižne žage      ALPINA, kosilnice ALKO, ALPINA, orodje BELZER, SANDVIK, REMS, gorilci KLOCKNER, črpalke VILA, armature HANSA
STROKOVNE INFORMACIJE SEJEMSKE CENE;
MERKUR VAS VABI!
'KKKKK*y.
11!      \J% +
Mercator
tudi letos na Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 20. avgusta 1989
Na našem razstavnem prostoru v večnamenski dvorani si lahko ogledate in kupite:
ROŽNIK T02D
PRESKRBA TRŽIČ
prodaja na obroke sejemske cene nasveti pri nakupu brezplačna dostava do doma brezplačna montaža pohištva (razen kuhinj)
pohištvo belo tehniko male gospodinjske aparate
akustične aparate šivalne stroje kolesa in motorna kolesa
zavese, odeje in ostale tekstilne izdelke
OB OBISKU MERCATORJEVEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA SE LAHKO OKREPČATE V NJIHOVEM BIFEJU!
Na gorenjskem sejmu v Kranju od 11. - 20.avgusta
KUHINJE DNEVNE SOBE SPALNICE
MLADINSKO POHIŠTVO ZA TURISTIČNE SOBE
Na gorenjskem sejmu v Kranju rod11.-20.avgusta
0*
arvni televizorji
• bela tehnika j
•mali gospodinjski aparati a //
»BAS*
Svttantt
et
namizni prti
25.42£
30/
popust
>RI GOTOVINSKEM PLAČI
110x110
samo
ostanki zaves' VELANA
UGOtS46^!ina^
fekcija
otroške trenirke
OD 12 - 14 LET
domače suhe klobase
čakamo vas v novi hali in na zunanjem prostoru
prvič na gorenjskem sejmu
R-19 GTS in najnovejši model R-21TL \
MOŽNOST NAKUPA
staro za novo
OCENJEVANJE RABLJENIH VOZIL NA SERVISU ALPETOUR LABORE
15. in 17. AVGUSTA od 15- I8ure
Kratek dobavni rok Cena zagotovljena
renault monipik^i
KIRSCHENTHEVER 48 AVSTRIJA
Pred Dravskim
(i LoiUkauf   mostom"desno
GASTRO ALVORADA ali BRASIL MOCCA 1 kq 49,90 ATS
ANANASOV KOMPOT
1 pločevinka 8,90 ATS
WC PAPIR 10 KOM 19,90 ATS
SUROVA KAVA MINAS 1 zavitek (cca 1 kg) 38 ATS
BENSDROP LEŠNIKOVA ČOKOLADA 100 g 6,90 ATS
agrotehnika gruda
P PE GORENJSKA, Kranj, Dražgoška 2
Na sejmu v Kranju od 11 - do 20. avgusta 1989
Na razstavnem prostoru nudimo po sejemskih cenah s popusti:
t traktorje TORPEDO, TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar
t vse priključke za kmetijsko in gozdarsko dejavnost domačih in tujih proizvajalcev
# mehanizacijo in orodje _zavrtičkarje
OBIŠČITE NAS NA SEJMU IN V NAŠIH PRODAJALNAH, KJER VAS BOMO HITRO IN ZADOVOLJIVO POSTREGLI.
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
— Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst
— najsodobnejia strešna kritina Iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE
— strešniki vseh vrst
— izolacijski materiali - lendapor, novoterm, pertit, stiropor, tervol, bitumen, Ibitol in drugi
— zaščitni premazi vseh vrst
— keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika
— fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge
— ladijski pod - parketi in talne obloge
— stavbno pohištvo • gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice
— betonski mešalci, samokolnlce in drugo zidarsko orodje
— reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949
Pri nakupu vam pomagamo z nasveti.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob *obe**h pa od 7. do 13. ure.
.Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 20
avgusta 1989.
r
Mednarodno podjetje
SLOVENIJALES TRGOVINA
na 39. Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 20. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure
.............AKCIJSKE PRODAJE ..........
.....POSEBNE PONUDBE • POPUSTI-
VREDNO OGLEDA IN NAKUPA...
• Na razstavnem in prodajnem prostoru SLOVENIJALES TRGOVINA v večnamenski dvorani:
VSE VRSTE POHIŠTVA, BELA TEHNIKA, DODATNA DROBNA STANOVANJSKA OPREMA...
• Na zunanjem razstavno-prodajnem prostoru SLOVENIJALES TRGOVINA:
IZDELKI IN REKVIZITI ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS, PRIKOLICE... PA ŠE SODOBNA IN PRAKTIČNA ITALIJANSKA POSODA
ALUFLON
• V stalnem razstavno-prodajnem prostoru SLOVENIJALES TRGOVINA:
NOVI PROGRAMI POHIŠTVENE OPREME
POPOLNOMA SVEŽE...
Odprt bo nov DUTY FREE SHOP, kjer bo poleg ustaljene tovrstne ponudbe še mnogo več... BOGATA IZBIRA TEHNIČNEGA BLAGA, AKUSTIKE
IN IZDELKOV ZA ŠPORT. NEC, BLAUPUNKT, NORDMENDE, PHILIPS, ORION, FISCHER, SCHNEIDER, ROSSIGNOL, HEAD, ADIDAS, FILA... blagovne z.iamke povedo vse.
DOBRO SI JE ZAPOMNITI...
Stalni razstavni in prodajni prostor SLOVENIJALES TRGOVINA in DUTY FREE SHOP bosta odprta tudi izven sejemskih aktivnosti vsak delavnik od 12. do 19. ure in ob sobotah od 18. do 12. ure.
alples industrija pohištva,
NOVO IZ ALPLESA
DNEVNA SOBA
PREDSOBA
SPALNICA
TUDI V SVETLI JESENOVI IZVEDBI
POHIŠTVO RAZSTAVLJAMO NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V ČASU OD 11. DO 20. 8. 1989 OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE UGODNOSTI NAKUPA PO PROIZVODNJIH CENAH.
Petek, 11. avgusta 1989
OBIŠČITE NAS NA SEJMU
15. stran (mmmmmsmvAS
ELITA ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO 20. AVGUSTA
c O
o o z o
D O
to p
>
< O C
w
ELITA ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO 20. AVGUSTA - ELITA ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO
to o
NOGAVICAR ZA VAS
moške srajce • flanela 115.000 din moške srajce - dolgi rokavi 130.000 din moške pižame 212.000 din
ČISTA RUNSKA VOLNA
ženske najlon dokolenke ženske hola-hop ženske hola-hop debele ženske rute - uvoz
38.000 din 59.000 din 19.000 din
O C
rn r~
moške nogavice 42.000 din
k    NAVEDENI ARTIKLI SO OD 5 DO 8 KRAT CENEJŠI!
> h= ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO 20. AVGUSTA - ELITA ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO 20. AVGUSTA - ELITA ZA ZVESTE KUPCE - UGODNO DO 20.S
IZPOSOJA OSEBNIH IN POLTOVOHNIH VOZIL
RUČIGAJEVA 13,
64000 KRANJ TEL.. 064/26-203
POTREBUJETE POLTOVORNO VOZILO NOSILNOSTI DO 2 T, VOZNO Z B KATEGORIJO ZA SELITEV, PRI NAKUPU GRADBENEGA MATERIALA ALI ZA OSTALE PREVOZE?
PRIPOROČAMO SE!
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ KRANJ
Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770
Razstavlja ne sejmu v Kranju:
• vhodna In garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
• kotne, zaključne in okrasne letve
Vse iz masivnega lesa.
1200 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE KMETIJSKA MEHANIZACIJA ŽIVILSKA INDUSTRIJA UGODNI SEJEMSKI POPUSTI
0
Za mamico: prehrana in gospodinjstvo
Za Petro in Tomaža: modni svet
Za gospodično Helgo: ureditev stanovanja in bivanja
Za vso družino: zabavni park
Za atija: svet gradnje
Za strica Martina: naselje montažnih hišic
Za Andreja: kmetijski stroji in ogled živine
Nad 1000 razstavljalcev iz 20 deieL Srečanje ob vinu in pivu! Sejmišče dnevno odprto od 9. do 18. ure. Od 18. ure dalje brezplačen vstop v zabavni park!
CELOVŠKI SEJEM
od 12.-20. avgusta 89
GORENJSKA PREDILNICA
ŠKOFJA LOKA
SPET NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU
CENJENE KUPCE LOKA VOLNE ZA ROČNO PLETENJE IN JERSEY PLETIVA OBVEŠČAMO, DA BOMO NA GORENJSKEM SEJMU TAKO KOT LANI NUDILI VSE NAŠE PROIZVODE ZA ŠIROKO POTROŠNJO V POLNEM ASORTIMANU Z NAJNOVEJŠIMI PROIZVODI
NAŠE IZDELKE BOSTE LAHKO KUPILI Z 20 ODSTOTNIM POPUSTOM
VABIMO VAS TUDI V NAŠO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO, KI JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE IN OB SOBOTAH OD 7. DO 13. URE VABLJENI!
OBIŠČITE NAS NA 39. GORENJSKEM SEJMU V
^ od 11. do 20, avgusta v halifl
STANOVANJSKO POHIŠTVO ŠPORTNA OBUTEV tekstil
KRANJU
UGODNE CENE:
BREZPLAČNA DOSTAVA STANOVANJSKEGA POHIŠTVA DO 30 KM
4ćobux/4ćolduv
TRGOVINA DOM VŽABNICI
vam ugodno nudi gradbeni material od temeljev do strehe in sredstva za beljenje ter zaščito lesa (žgano apno, valpol, belton, beltop). Obiščite nas na sejmu v Kranju • nudimo sejemski popust.
Informacije tel.: 44-539
«——  Gorenjska kmetijska zadruga
KMETIJSKA TZO NAKLO
Cesta 26. julija 24 (zadružni dom) Tel.: 47-024, 47-459
KMETOVALCI IN
VRTIČKARJI
POZOR!
Obveščamo vas, da ima naša trgovina s kmetijskim reprodukcijskim materialom nov delovni čas
od ponedeljka do petka od 6.30 do 17. ure
ob sobotah od 6.30 do 12. ure Na zalogi imamo:
— mineralna in organska gnojila
— sredstva za zaščito rastlin
— semena
— vse vrste žit za krmo
— krmne mešanice za govedo, prašiče, perutnino
— rezervne dele za kmetijske stroje
— razna orodja
— žičnike
— in drug material, ki ga potrebujete na kmetiji in na vrtu
Na zalogi imamo tudi kvalitetni jedilni krompir in dnevno sveža jajca (diskontna prodaja) po konkurenčnih cenah.
Večje količine jajc lahko dobite tudi direktno pri našemu kooperantu v Strahinju 38.
Se priporočamo!
TEDEN UGODNEGA NAKUPA V PRENOVLJENI ŠPORTNI PRODAJALNI
£X A/V-
od 11= 8. do 17.8.1989
V BEGUNJAH
1. nagrada čoln T 401 L
2. nagrada tekmovalne smuči RC X
3. nagrada univerzalni letvenik
4. nagrada športna puhovka ELAN
5. nagrada tekmovalne vezi MARKER MRR in ie 15 lepih nagrad!
Q5
(m>mmmmmGLAs 16. stran
OBIŠČITE NAS Nil SEJMU
Petek, 11. avgusta 1989
KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO?
Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije!
Pri Meblu vam dajemo na izbiro:
To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača!
(v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje
Petek, 11. avgusta 1989
OBVESTILA, OGLASI
17. stran (mmmsmmvAs
Trgovina na drobno in debelo p.o. 64248 LESCE
Na osnovi sklepa odbora za kadrovske zadeve in OD, objavlja prosta dela in naloge:
OBRAČUNSKEGA REFERENTA-ADMINISTRATOR-JA v prodajalni Supermarket Union na Jesenicah
Pogoji: srednja šola V. stopnje ekonomske, komercialne ali administrativne smeri znanje strojepisja 2 leti delovnih izkušenj delo je dvoizmensko
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni.
Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka lesce p.o., Lesce, Alpska 62.
OBČINSKI KOMITE ZKS
PREDSEDSTVO
64240 RADOVLJICA
Objavlja prosta dela in naloge TAJNICE
Pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe, ekonomsko administrativne ali družboslovne smeri tri leta delovnih izkušenj
Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki poleg osnovnih pogojev obvlada še osnove računalništva ali ima morda izkušnje z računovodskimi oziroma knjigovodskimi deli, ima strokovni izpit in je član zveze komunistov Slovenije.
Prijave naj v roku 8 dni kandidati pošljejo na Občinski komite ZKS, kadrovski komisiji Radovljica, Gorenjska 25. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po objavi.
Dela imate čez glavo.
Neprestano hitite. Čas je v vašem življenju
pravi rabelj!
\
Umetnost življenja je v tem, da človek ve, kdaj se mora ustaviti. Z mikrovalovno pečico Gorenje se času lahko smejete, saj v njej hitro in brez napora skuhate različne jedi. Tako vam ostane več prostega časa. Pri kuhanju v mikrovalovni pečici prihranite veliko energije in ohranite več vitaminov kot pri klasičnem kuhanju.
MIKROVALOVNA PEČICA GORENJE
Za nov življenjski slog
Smejte se času s časom na račun časa.
gorenje
OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki, razpisuje prosta dela in naloge
ČISTILKE
na centralni šoli v Železnikih - za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela 1. 9. 1989. Starost najmanj 18 let.
Prijave s kratkim življenjepisom naj kandidatke pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov šole. O izidu razpisa bodo obveščene v roku 15 dni po poteku prijavnega roka.
K O G P
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o. Lil. Mirka Vadnova 1, Kranj
TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA o.sub.o. objavlja prosta dela in naloge:
INKASANT VODARINE - 2 delavca
Pogoj: Končana osnovna šola, vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovod - kanalizacija, Kranj, Ul. M. Vadnova 1.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
UG0ES2
Metalka na letošnjem mednarodnem Gorenjskem sejmu od 11. do 20. avgusta nudi:
— lahko in težko kmetijsko mehanizacijo
— delovna zaščitna sredstva
— električno in ročno orodje
— gospodinjske potrebščine
IZREDNO UGODNE CENE ZA:
— silažne kombajne LIFAN-KEMPER
— »balirke« za seno UFAM in P0LJ0-STROJ
— motokultivatorje GORENJE - MUTA
— motorne kosilnice P0LJ0STR0J (die-sel motor - licenca FIGARO)
V torek, 15. avgusta zvečer. Meta/kina nagradna vprašanja za obiskovalce!
Blagmmlca UuM/ana
Dalmatinova 2 Tel.: (061) 327-261
© metalka
Trgovina za ljudi s posebnimi merili.
MALI OGLASI KVPIM
<S> 27-960 cesta JLA16
APARATI STROJI
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ virkop. « 633-042    11753
Zelo poceni prodam dva črno-bela
TV. « 40-024_11778
Prodam SAT anteno, komplet in VIDEO CAMCORDER. Jure Rakuš,
Begunje 14, « 73-441_11806
Ugodno prodam barvni TV in ter-moakumulacijsko PEČ 3 kvV. Pin-tar, Podlubnik 244, Škofja Loka,
« 622-030_11811
Prodam KOSILNICO bertolini, do-bro ohranjena, « 42-883 11814
Prodam GLASBENI STOLP nor-mende. « 39-305_11833
Prodam ŠIVALNI STROJ ruža step, « 75-335_11855
Ugodno prodam dobro ohranjen 180-litrski HLADILNIK gorenje. « 75-595_11858
Singer OVERLOOK, 4-nitni, nov model,  prodam, «061/223-838, dopoldne ali 061/266-940, zvečer _11867
Prodam barvni TV, starejši letnik. « 28-376_11869
Prodam VARILNI APARAT CO-2 in avtogenski aparat. Kole Kiev, Čar-manova 6, Medvode 11871
Kupim suhe ali polsuhe smrekove DESKE, deb. 80 ali 20 mm. « 69-509_11807
Kupim KNJIGE za II. letnik ekonomske srednje šole. «40-314, Zupan 11878
V okolici Tržiča kupim nezazidljivo ZEMLJIŠČE. Pisne ponudbe pošljite v oglasni oddelek. Šifra: TRŽIČ -OKOLICA 11883
Prodam TRAKTOR « 75-508, Radovljica
Kupim ohranjen »42-722
RADIATOR. 11899
Kupim BIKCA simentalca, težkega od 120 do 300 kg. «061/843-195 _11942
Kupim 7 do 10 dni starega TELI-ČKA. « 42-848_11984
Kupim 1 kub. m. suhih smrekovih in 1 kub. m. suhih hrastovih PLO-HOV. « 26-604_12019
Kupim takoj vseljivo enostano-vanjsko HIŠO v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Ponudbe na «■061/555-092 12022
pasquali. 11900
Prodam barvni TV phillips, star 2 leti, g 26-996_11905
Ugodno prodam brezhiben črno-bel TV, star 4 leta. Boršič, XXXI. divizije 7, Kranj, stan. 4 11910
Phillips CD 104 prodam. « 23-851 _11916
VIDEOREKORDER blaupunkt RTV 520 in ZVOČNIKE fischer, prodam. «22-586 _11935
Prodam OBRAČALNIK in CIRKU-LAR za kosilnico BCS. Repe, Sp. Radovna 1, Zg. Gorje 11959
Prodam kopirno STRUŽNICO za les, « 68-047_11961
PRALNI STROJ gorenje, nov, še zapakiran, prodam 30 odstotkov ceneje. «66-965_11963
Poceni prodam PRALNI STROJ candv. «39-993_11969
Prodam poljski KOMBAJN za krompir, letnik 1984. Ivan Resnik,
Moste 76, Komenda_12001
IZKOPALNIK krompirja pecinger s kardanom in traktorsko ŠKROPILNICO, 300-litrsko, prodam. Pšeni-čna polica 7, Cerklje_12015
GRADBENI MATERIAL
Prodam nekaj tisoč kosov nove betonske strešne OPEKE, format kikinda. «061/831-006 11645 Prodam 7 kub. m. TERVOLA, 30 odstotkov ceneje. Sr. vas 21/a, Šenčur, «41-107_11746
Prodam 1.700 kosov rabljene strešne OPEKE folc. Križaj, Golniška c. 44, Kranj - Kokrica, « 28-760 _11877
Prodam 2 kub. m. HRASTOVE HLODOVINE. Informacije na « 79-794_11918
Prodam betonske MREŽE in- APNO. «68-673_11931
Prodam 25 vreč APNA. Luskovec, Strahinj 47, Naklo 11934
Prodam dve GREDI in hrastove HLODE. «49-514_11939
VRATA Jelovica, nova, 3 kose, ugodno prodam. « 75-269   11962
Prodam smrekov NAPUŠČ. Cena 100.000 din za kvad. m. «46-183 _11966
Prodam OPEKO - modularec, 750 kosov. Hrastje 63, Kranj, « 38-058 __11970
Prodam nova garažna VRATA, dim. 240 x 208 cm in 1,5 kub. m. smrekovih PLOHOV. Poženik 36, Cerklje, «42-090_11973
Poceni prodam dobro ohranjena VRATA s podboji, 9 kosov, 200 x 80 cm in OKNA s polkni, 3 kose, 140 x 130 cm in 1 kos, 180 x 140. Guzelj, Gorenjska c. 26, Naklo
_11988
Prodam hrastov LES, deb. 2.5, 4 in 6 cm ter LAK za les. Šinkovec, Pri Malnih, Kobarid__11993
Prodam kovinske PODBOJE, šir. 80 cm, 5 kosov. Fabjan, Zg. Besni-ca 50, «40-667_12009
Rabljene barvne plošče SALONIT, 600 kosov in SLEMEN JAKE, 20 kosov, poceni prodam. «631-250, od 15. ure dalje 12010
INF0-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov. Tel. (061) 443-242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure.
LOKALI
V Kranju vzamem v najem PROSTOR za mirno obrt. Šifra: TRGOVINA_11796
Oddam PROSTOR, primeren za šiviljstvo ali poslovne prostore. Naslov v oglasnem oddelku. 11864
V najem vzamem PROSTOR, cca 50 do 60 kvad. m., v centru Kranju ali Škofje Loke. Šifra: NAJEMNIK -TRGOVINA 11909
SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 59, kupi v Škofji Loki za svojega strokovnjaka garsonjero ali enosobno stanovanje.
KMETOVALCI! Izdelujem GAJBI-CE za krompir. Cena ugodna. Ul. Andreja Vavkna 8, Cerklje, «42-325_11830
Vsako soboto in nedeljo vas vabimo v Dom Čemšenik, v Sp. Kokri. Strežemo ajdove žgance z zeljem, lovsko salamo in jedi na žaru! Skupine naj se najavijo na « 39-145
12034
OBVESTILA
TV MEHANIKA Porenta vam v najkrajšem času POPRAVI vaš TV aparat. «40-347_11252
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese -naročite na «75-610_11590
SERVIS SIP - TRGOVINA! Proda-jamo nove sipove stroje, menjava staro za novo, rezervne dele za sipove stroje, popravljamo kardanske gredi vseh vrst, za traktorske priključke. Prodajamo nove kardanske gredi in rezervne dele. Posredništvo za stare kmetijske stroje in prodaja. Na zalogi imamo na-kladalke, trosilce, kosilnice, silo-kombajne - vse po starih cenah. Delovni čas: od 7. do 19. ure. In-formacije na « 061 /841 -022 11789
Preklicujemo izgubljeno ali uničeno TABLICO za identifikacijo kamiona  Z  35,8  N,  štev. šasije 062356, štev. motorja 739574. _11804
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo ali razna popravila) vam naredim solidno in kvalitetno. «28-427 11812
RESTAVRACIJA METULJ
TRŽlC
DEL. ČAS: 13. DO 2. URE V INTIMNEM AMBIENTU BOSTE
LAHKO UŽIVALI OB PRIJETNI GLASBI
IZBRANI HRANI TER PIJAČI. NAŠLI JO BOSTE V BIVŠEM HOTELU POŠTA.
OSTALO
Razprodaja OBLAČILA, št. 36 in 38 - 40, italijanska moda, tudi novo. «28-823, od 14. 8.1989 dalje _11797
Prodam suha kostanjeva DRVA, smrekove PLOHE 50 mm in COLA-RICE 25 mm. Zgornja Besnica 16 _11823
Prodam električni INVALIDSKI VOZIČEK. Bider, Dom upokojencev Kranj, soba št. 504 11829
Ugodno prodam SURF sailboard in dva ŠOTORA. Informacije na «27-855 _11879
Prodam ŠOTOR i nduplati za 4 osebe. Luznarjeva 20, Kranj, «21-200_11885
Prodam brako PRIKOLICO. Informacije: Delavska c. 23, Kranj -Stražišče_11923
Prodam ŠOTOR kaštel za 4 osebe. « 39-294_11946
Prodam suha bukova DRVA. Ba-šelj 23, Preddvor, « 45-337  11956
Prodam žensko NARODNO NOŠO« 631 -848_11979
Prodam globok otroški VOZIČEK. Sr. Bela 34/a, Preddvor 12005
SEME krmne repice, prodam. Ku-ralt, Žabnica 45_ 12007
Profesor računalništva INŠTRUI-RA računalništvo za popravne in deferencialne izpite.« 38-304 _12021
Po ugodni ceni prodam KNJIGE za I. letnik tekstilne šole, smer tekstilno obrtni konfekcionar. « 42-690, Cerklje 12030
CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DAJE PIZZERIJA POLANA NA GOLNIKU OD 8.8.1989 ZOPET
ODPRTA. NUDIMO VAM 18 VRST PIZZ. SE PRIPOROČAMO!
Ugodno prodam obnovljeno DIA-NO.«67-117_11815
Prodam Z 101, letnik 1977. «36 790__11817
Prodam JUGO koral 55, star 5 mesecev. Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj_11818
Ugodno prodam APN 6. «82-726 11819
POSESTI
Prodam manjšo novejšo HIŠO, v okolici Kranja, še v gradnji. Naslov v oglasnem oddelku. 11908
Prodam zidano GARAŽO v Gradni-kovi ulici - Zlato polje. « 26-215 _12006
Hribovsko ali gorsko KMETIJO najamemo ali nudimo preužitev, oziroma odkup. Obvezno posedovanje več ha GOZDA. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: OBOJE-STRANSKA UGODNOST 12032
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Žabnica prireja v soboto, 12. 8. 1989, ob 19. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečelo-vom. Igra ansambel OBZORJE. V ponedeljek, 13. 8. 1989 ob 15.30 bo proslava ob prevzemu nove mono-črpalke in velika VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom. Igra ansambel AGROPOP. Obe prireditvi bosta na "Miklavževem dvorišču", Žabnica 5. Za prijačo in jedačo bodo poskrbeli gasilci. Vstopnine ni! Vabljeni!_11838
RAZNO PRODAM
Prodam 60-litrski AKVARIJ z vso opremo in ribami, VIDEOREKORDER na daljinsko upravljanje, star 1 leto. « 33-862_ 11822
Ugodno prodam ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO in 300 komadov ŠPIČAKOV. «33-246 11828
Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in VIDEOREKORDER sharp. «49-152_11845
Poceni prodam 4 kose novih VRAT mahagonij, 2 PODBOJA hrast, OKNO z roleto, dim. 120 x 80 in več ROLET, različnih dimenzij ter ELEKTRONIK 90 in CTX. «80-122, dopoldne ali 80-544, cel dan 11863
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in odejo ter ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). «77-483 11865
Prodam 4 mesece brejo KRAVO, tretje tele, TRAKTOR tomo vinko-vič 18 KS, še v voznem stanju in novo KLINO za BCS kosilnico ter nov plinski ŠTEDILNIK. Marija Sa-jovic, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur _11891 -
Prodam prenosni TV iskra 30, bar- VOZILA vni TV shaub lorenz, daljinsko ___________
upravljanje, komplet NAMIZNI TENIS in ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2). Naslov v oglasnem oddelku. 11907
Prodam betonski MEŠALEC in to-vorno PRIKOLICO, dim. 1,7 x 1,2 m. «78-223_11932
Prodam OPEKO - navaden zidak, 30 odstotkov ceneje in generalno obnovljen PRALNI STROJ. «46-103_11954
Prodam GLASBENI CENTER gorenje in 1 kub. m. suhih pooblanih PLOHOV. «24-414_11964
Ugodno prodam MIZO za krojenje, dim. 160 x 205 cm, VRATA za delavnico, dim. 180 x 200 cm, 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO, še v garanciji in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. « 22-510
__ 11965
Prodam PŠENICO in psa ŠARPLA-NINCA, mladiča. Janeza Bobnarja 3, Cerklje_12011
Prodam TRAKTOR zetor 6945, 1.500 delovnih ur, KRAVO in TELI-CO frizijko. Mrak, Delnice 6, Poljane nad Škof jo Loko 12018
Ugodno prodam dirkalno italijansko KOLO in otroški zložljiv športni VOZIČEK. Informacije na « 39-554, zvečer_12026
Zidano GARAŽO v Tržiču in izred-no ohranjeno ter vzdrževano OPEL ASCONO 1.6 S, zaradi selitve, poceni prodamo. Šifra: POLOVICA TRŽNE CENE_12031
STAN.OPREMA
Prodam KUHINJSKO omaro - kredenco, PRALNI STROJ in elektri-čni ŠTEDILNIK. « 78-598    11834
Prodam novo SEDEŽNO GARNI-TURO (kavč in 2 fotelja). « 28-408 _11870
Eno leto staro SPALNICO, prodam 50 odstotkov ceneje. « 73-876 _11897
Ugodno prodam POGRAD. Jadran Joksimović, Zg. Brnik 110, Cerklje (za gostilno Cilka) 11937
Prodam POHIŠTVO za mladinsko sobo, zelo dobro ohranjeno, «39-710, po 15. uri_11953
Prodam TROSED, dva FOTELJA in OMARO. Dinov Krum, J. Puclja 7, Kranj__11958
Zelo ugodno prodam nov italijanski otroški VOZIČEK sport in kopalno PREVIJALNO MIZO. « 40-358_11960
Prodam novo SPALNICO dunja in globok otroški voziček. Informaci-je na «50-845, po 18. uri 11983 Po ugodni ceni prodam nov JOGI, dim. 190 x 140 cm. «25-017, od ponedeljka dalje, od 13.30 do 19.30 _12017
STANOVANJA
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju. «28-779_11851
4-sobno STANOVANJE v Kranju, v Vrečkovi ulici, 87 kvad. m., oddam v najem ali prodam. «33-141 _11887
Oddam opremljeno GARSONJERO, severni del, centralno ogrevanje, s telefonom. Pogoj je predpla-
čilo. « 25-696_11980
Prodam STANOVANJE v visoko pritlični starejši hiši, brez zemljišča, v bližini Škofje Loke. Stanovanje je potrebno manjše adaptacije, vseljivo takoj. Ločeno je od spodnjega dela hiše, z možnostjo takojšnje zgraditve lastnega vhoda. Šifra: MESEC SEPTEMBER
11986
Kvalitetno SOBNO POHIŠTVO oreh, posteljnino, termoakumula-cijsko PEČ, železna VRTNA VRATA, dim. 21/2 x 1.50, prodam. Janša, Stara c. 19, Škofja Loka, « 632-374, od 7. do 9. ure in od 18. do 20. ure_11912
Lepo ohranjen KUHINJO in moško KOLO, ugodno prodam. « 25-587 11914
Ugodno prodam JUGO 45, star 3 leta in pol. Čadež, Hotavlje 62, Gorenja vas 11510 Prodam BMW 525 ali zamenjam za cenejši avto. « 35-061 11760 KADET 1000, letnik 1975, odlično ohranjen , prodam. « 38-062
11777
Prodam E « 66-563
90,    letnik 1981.
11820
Prodam AUDI 80, model 1978 in JADRNICO zeta. Pretnar, C. na Rupo 11, Kranj - Kokrica 11821
JUGO koral 55, skoraj nov, modre barve in nove GUME za traktor, dim. 10 x 28, prodam. Golnik 94 _11824
JUGO  koral  55,  nov, prodam.
« 74-394_11825
Prodam FORD TAUNUS, letnik 1979. Jože Starič, Za žago 8, Bled, « 84-054, dopoldne 11827
UGODNO prodam ZASTAVA 125 P, letnik 1980 (radio, vlečna kljuka) «621-097_
PIZZERI3A ,P0B GRABOM'
TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta -200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Prodam 126 P, letnik 1985, prevoženih 18.000 km. Tenetiše 33, Golnik 11712
Prodam Z 101, letnik 1988. Britof 357, Kranj_11873
Prodam avto VW 1200, letnik 1975. «66-134_11875
Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in VW hrošč, starejši letnik. « 78-039_11876
Prodam 126 PGL, letnik april 1988. Rado Gale, C. 26. julija 58, Naklo _11880
Prodam GOLF JGL, letnik 1983. Kok, Breg 12, Preddvor 11881
Prodam LADO nivo, staro 20 mesecev. Jerala, Retnje 49, Tržič _11882
LADO 1200, letnik 1984, ugodno prodam. Gašperšič, Prešernova 19, Radovljica_11886
Prodam LADO 1200, letnik 1984, prevoženih 70.000 km, registrirana do junija 1990. Cena po dogovoru. Informacije na «44-668 11888
Z 850, letnik 1984, 32.000 km, gara-žirana, vzdrževana, prodam. «061/738-429_11889
Prodam ŠKODO 100 L, dobro ohranjena, registrirana celo leto, z veliko rezervnih delov. Informacije na «38-193_11890
Prodam Z 101 special 1300, letnik 1979. «75-219, popoldne 11892
Prodam LADO 1200 - kombi. Vo-glje 37, Šenčur_11895
Prodam BT 50. « 49-255      11896
SUZUKI 1100 GSX prodam ali zamenjam za osebni avto. « 73-876 ___11898
Ugodno prodam kros MOTOR husquarna, 250 ccm. Zalokar, Gor-juše 11, Boh. Bistrica_11902
R 4 GTL, letnik junij 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Janez Globočnik, Mošnje 16, Radovljica,
« 79-021_11903
Prodam Z 101 konfort, letnik november 1980. Zupančič, Boh. Bela 105_11904
Ugodno prodam nov APN 6, še v
garanciji. «47-686_11913
Prodam  R 4 GTL,  letnik 1983
.«—. AA COC 1 101 "
« 44-625
11917
Prodam Z 750. «45-446
11801
Poceni prodam 126 P, letnik 1979, registriran do marca 1990. «21-668 11805
Prodam Z 750, registrirana 1 leto. Marn, Hrastje 62, po 14. uri 11831
DIANO, letnik 1978, registrirana do 31. 1. 1990, prodam. «38-079, od 14. do 16. ure_11835
Prodam R 4, letnik 1978, APN 6, letnik 1987 in bukova DRVA. Avse-nek, Virje 42, Tržič_11836
Prodam malo rabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kori-tenska 10, Bled _11837
Prodam motorno kolo BT 50, letnik izdelave 1987. «73-129 11839
Ugodno prodam Z 101 Jugo skala, letnik 1988, registriran do julija 1990. Brejc, Vrba 30/a, Žirovnica, «80-169__11840
Prodam Z 101, 1. registracija 1977, registrirana do marca 1990. «633-773_11841
Ugodno prodam ohranjeno Z 128, letnik 1985. ogled v petek in soboto popoldne. Omen, Rateče 1/d, Rateče - Planica 11842 LADO rivo 1300, letnik 1987, prodam. « 632-858, po 14. uri 11843 Prodam osebni avto FIAT 126 P, letnik 1980. Emil Beljan, Tomšičeva 96, Jesenice 11847
Prodam FORD FIESTO, letnik 1982, registrirana celo leto. V račun vzamem tudi cenejši avto. « 35-374_11848
Prodam APN 6. « 77-705 11849-
Prodam dobro ohranjen CITROEN GS break, letnik 1980, registriran do 24. 4. 1990 in motorno kolo TORI. «82-600_, 11850
Poceni prodam Z 750, starejši letnik, neregistriran in potreben manjšega popravila. Arijani, Titova 4/a, IX. nadstr., Jesenice      11852
VW 1303, letnik 1975, zelo dobro ohranjen, prodam. « 89-173 11853
Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. Informacije na «66-496, po 18.
uri_ 11854
Prodam VOLVO 144, letnik 1972, za 2.000 DEM. «85-581 11856 Prodam KOMBI IMV 2200 D, letnik 1976. Pušar, Puštal 104, Škofja Loka_11859
Prodam R 4 TLS, letnik 1978, registriran do junija 1990. «69-418
______11860
Prodam Z 101, letnik 1972, registrirana do 16. 6. 1990. Benigar, čirče 26, Kranj_11866
Prodam GOLF JGL diesel, star 5 let. Kok, Breg 12, Preddvor   11868
Prodam garažiran avto GOLF, letnik 1980, registriran do julija 1990. « 36-837, Kranj 11872
Prodam 4 GUME trajal, dim. 145 x 13 in enofazni KOMPRESOR, dobava 150 I na minuto, rezervoar 50
I. «40-260_11924
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Viktor Dolžan, Zasip - Dobje 11,
Bled_11925
Prodam JUGO 55 A, letnik 1987. « 68-593_11926
OPEL 20 J, letnik 1982, prodam. «80-552 ali 81-452_11928
Prodam Z 750, letnik 1981. «633-570, popoldne_11930
Prodam R 4, letnik 1977. Cena po dogovoru. Ogled popoldne. Hrast-je 145, Kranj_11933
Prodam FIAT 126 P, letnik 1987. « 77-623_11940
Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana do aprila 1990. Lojze Longar, Golnik 47_11941
VvV 1200, letnik 1974, registriran do julija 1990, lepo ohranjen, ugodno prodam. «46-227 11943
JAMAHO 200 enduro, ugodno prodam. «46-227_11944
Prodam R 4 TLS, letnik 1979. Ko-govšek, Struževo 56, Kranj 11945
VOLVO 340 GL diesel, letnik de-cember 1986, prodam. «73-070 _11948
Prodam Z 850, letnik december 1984, dobro ohranjena. Savo Bla-gojevič, C. revolucije 9, Jesenice _11949
Prodam R 4, letnik 1983. « 57-250 _11950
Z 101, letnik 1978, neregistrirana, vozna, prodam. « 25-359     11951
Tomos CTX 80 prodam. «44-589, Orehar_ 11955
Prodam UNO 60 S, letnik novem-ber 1986. «39-002_11957
Prodam GOLF JX diesel, letnik december 1985, garažiran. Informacije v soboto, 12. 8. 1989 na « 622-524_11967
Z 101, letnik 1979, registrirana do marca 1990, z manjšo okvaro, prodam. Cena 1 milijarda. Bečaj, Planina 6, Kranj 11968
Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. « 34-420_11971
Prodam APN 6 S, star 1 leto. «51-314, Tržič_11972
Prodam AVTOMATIK A 3 ML, star 2 leti, vožen 1 leto. Cena po dogovoru. «48-209_11974
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, prevoženih 11.000 km, registrirana do junija 1990. Branko Žemlja, Se-lo 35, Žirovnica, «80-931 11975
AVTOMATIK A 3 MS, letnik 1987, prodam. «621-113_11976
Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do julija 1990. Joži Brlogar, T. Vidmarja 12, Kranj 11977
Petek, 11. avgusta 1989
19. stran mmm
GLAS
Prodam AVTOMATIK, malo ra-bljen. « 38-298, popoldne    11978
GOLF JL, letnik 1980, dobro ohra-njen, ugodno prodam. « 35-876 _11982
Prodam R 4, letnik 1975. Harc, Re-čiška7, Bled 11985
Prodam DIANO, « 46-529
letnik
1979. 11989
Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Galetova 7, Kranj - Kokrica   11992
Ugodno prodam JUGO koral 45, letnik december 1988. Informacije na «81-228, zvečer 11995
Prodam GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen. Zg. Bitnje 220, Žabnica _11996
Prodam HONDO 550, letnik 1978. Skalica 11, Kranj, «36-253 11997
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Ogled v soboto, od 9. do 12. ure. Na trati 3, Lesce_11998
FIAT UNO 55 S, letnik 1985, garaži-ran, registriran do junija 1990, prodam. «77-382_11999
R 4 GTL, letnik 1982, 80.000 km, re-gistriran do maja 1990, prodam. « 27-534_12000
Ugodno prodam Z 101, letnik 1985, prevoženih 40.000 km. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje ali informacije na «632-380, int. 5, do-poldne_12002
Ugodno prodam ŠKODO 100 L, le-tnik 1976, z rezervnimi deli. Kam-nje 1, Boh. Bistrica 12004
Prodam KADETT 1,6 diesel, letnik december 1983 in JETTO, letnik 1987. « 723-388 ali 723-322 12008
Prodam osebni avto Z 101 GTL, letnik 1986, modre barve, garažira-na. Informacije na « 50-422 12012
Prodam vlečno KLJUKO za R 4 in zimske GUME ter nekaj REZERVNIH DELOV. Informacije na «33-913, po 20. uri_12013
Prodam VW 1200 J. Cena po dogovoru.« 35-402, popoldne 12020
Prodam Z 750, karambolirana, letnik 1982. Gasilska 16, Kranj - Stra-žišče 12023
Prodam Z 101, letnik 1980. Ogled v petek in soboto. Ibrišević, Trg Ri-voli 3, Kranj, stan. 10_12024
Prodam R 4, letnik 1981, prevoženih 73.000 km. « 73-868, po 15. uri 12025
750~
Prodam Z « 68-622
starejši
letnik. 12027
Poceni prodam Z 101 GTL 55, le-tnik 1985. Luže 63, Šenčur 12028
Ugodno prodam Z 101 B, letnik 1980. Ivan Pristov, Kovačičeva 6, Kranj - Primskovo 12029
FIAT argenta, letnik 1982 in HLA-DILNIK candy, prodam. « 57-313 _12033
Prodam JUGO 45, letnik 1982/83, prevoženih 43.000 km. Cena 3.300 DEM. Informacije na « 50-336
12037
ZAPOSLITVE
Zaposlim 3 mlajše delavce, iz Kranja ali bližnje okolici, z veseljem do mesarskega dela in pomožnih del, 1 MESARJA - predelovalca, z vozniškim izpitom C kategorije, 1 NK delavca za priučitev in 1 za razna pomožna dela. Nastop službe možen od 20. 8. do 1. 9. 1989. OD dober - po delovnem učinku. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Franc Kalan, Mesarija, Gasilska 3, Kranj _11471
Možnost zaposlitve v Kranju, Tržiču, Preddvoru in na Jezerskem imajo NATAKARJI-ICE, TOČAJI in dekleta z veseljem za delo v gostinstvu, z možnostjo priučitve. Kličite na «47-122, int. 237 11808
Iščemo VODJO kuhinje na Jezerskem. Na razpolago je opremljeno družinsko stanovanje. Kličite na «47-122, int. 237_11809
Če imae prevoz in proste vikende, vam nudim ZASTOPNIŠKO DELO z odličnim zaslužkom. Informacije na « 73-349_11816
Zaposlim dekle za delo v STREŽBI. Šifra: KAFIČ_11874
Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA. Pisne ponudbe na oglasni odde-lek. Šifra: PLESKAR 11901
Iščemo honorarno ČISTILKO gostinski lokal v Kranju. Delo je v zgodnjih jutranjih urah. Pokličite na « 47-584_11919
Takoj zaposlim SLIKOPLESKARJA. «35-253 11981
ŽIVALI
Prodam mladiče PUDLJA. Globo-čnik, Šempeterska 35, Kranj -Stražišče _ 11810
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Šifrer, Žabnica 12, « 44-684_11813
Prodam 2 SVINJI za dopitanje, po drugi in tretji prasitvi. Sp. Brnik 60, Cerklje 11832
Prodam 8 mesecev brejo telico. KROPIVNIK, GRAD 17, CERKLJE
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Mali Franc, Zgornje Duplje 42
inles
PIŠČANCE, TEŽKE BELE, ZA ZAKOL ALI NADAUNO REJO PRODAJAMO OD 11. DO 15. AVGUSTA. KOKŠJA FARMA MOSTE PRI KOMENDI
Prodam BIKCA, starega 10 tednov. « 51 -069_11844
Prodam črno-belega BIKCA, starega 10 dni. Podreča 58, Mavčiče, « 40-355_11846
Čistokrvne DOBERMANE, brez ro-dovnika, prodam. Ogled v petek popoldne in soboto, nedeljo dopoldne. Klobovsova 5, Škofja Lo-ka, « 632-542_ 11861
Prodam črno-belo TELIČKO, staro 10 dni. Korenčan, Podbrezje 54, Duplje__11862
Prodam 9 mesecev brejo JUNICO. « 79-690_11884
Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. Marija Sajovic, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur 11893
Prodam 10 dni starega BIKCA. « 44-063_ 11894
Prodam dva BIKCA simentalca, za rejo, stara 10 dni. Žabnica 30,
«44-573_11906
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 do 12 tednov. Čebašek, Trboje 72_11911
Prodam brejo KRAVO po izbiri. Vojsk, Štefanja gora 3, Cerklje _11915
Prodam TELICO v 4. mesecu bre-josti. Jože Pristave, Černivec 17,
Brezje 11927
Prodam TELIČKO, staro 8 tednov, za rejo in zakol. Krmelj, Ovsiše 28, Podnart 11929
Prodam mlade KOKOŠI nesnice. Janko Žontar, Sv. Duh 27, Škofja Loka_11936
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Lahovče 4, Cerklje
# _11938
Prodam 3 tedne starega BIKCA. « 39-596_11947
Prodam 11 mesecev starega BIKCA in TELICO. Trilar, Zasavska c. 44, Kranj - Orehek_11952
NOVOFUNLANDCA, starega 3 leta, z odlično oceno, ugodno prodam. «621-609_11987
Prodam 2 KOZI mlekarici. Parti-zanska 18, Bled_11990
Prodam TELIČKO, staro 8 tednov, primerna za nadaljno rejo. Sr. Bitnje 9, Žabnica 11991 Prodam 2 TELETA, stara 7 tednov. « 68 048_11994
Prodam 1 teden dni starega BIKCA simentalca. Podbrezje 67, Duplje 12003
Prodam BIKCA simentalca. ca 20, Duplje, «70-012
Bistri-12016
Kupim 1 teden dni stara TELETA, simentalce. Franc Hosta, «068/42-496 12035
sil jOOllH * 1
ODPRLI JO BOMO V PONEDELJEK 14. AVG. 1989
/JAKA PLATIŠE 13, KRANJ/ ODPRTO OD 8. DO 12. in 00 14. D019 ure
SOBOTA od 8. D012. ure
KONKURENČNA PONUDBA
TOKOS TRŽIČ po.
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
TOKOS TRŽIČ p. o. Tržiška tovarna kos in srpov
Na podlagi 31. čl. Statuta, Delavski svet DO TOKOS ponovno razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO
Pogoji:
— Visoka izobrazba strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj,
— uspešno opravljanje dosedanjih podobnih del in nalog.
Poleg navedenih mora kandidat izpolnjevati še druge, z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske, v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič
ELMONT BLED, p. o.
ELEKTROMONTAŽNA DELOVNA ORGANIZACIJA BLED
SPODNJE GORJE 3a, BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOGA
2. VEČ KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji za zasedbo: Pod 1:
— V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri in dve leti del. izkušenj pri obdelavi pločevin.
Pod 2:
— V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, dve leti del. izkušenj: a. pri obdelavi pločevin, b. znanje varjenja po TIG sistemu.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku, stanovanja ni. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ELMONT p. p. 64, 64260 Bled. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po objavi.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega ljubljenega sina, brata, bratranca in nečaka
MATJAŽA JERŠETA
iz Zgornjih Bitenj
se zahvaljujemo delovnim organizacijam Instalacije Škofja Loka, Iskra, Alpetour, GD Bitnje, g. župniku, pevcem iz Nakla, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno družini Krevs in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: mami, oči, sestra Alenka in ostalo sorodstvo
Zg. Bitnje, L avgusta 1989
BALINARSKI TURNIR
V soboto, 12. VIII. 1989 s pričetkom ob 8. uri bo na balinišču v Čirčah balinarski turnir. Sodelovalo bo 16 ekip.
Po končanem turnirju ob 19. uri vas bo zabaval ansambel CALIFORNIJA.
Vabljeni!
V SPOMIN
Nenadoma, boleče in prezgodaj je ugasnilo življenje dragega moža in atija
FLORJANA JAGODICA
iz Šenturške Gore 13
Danes, 11. avgusta bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš mož in ati. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Tončka, sin Branko z družino in hčerka Milena
	
	ZAHVALA
^^^^^^	Ob nenadni izgubi sina, brata in strica JANEZA PREVODNIKA iz Sopotnice 7
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Zdravstvenemu domu Škofja Loka, g. župniku in pevcem.	
VSI NJEGOVI	
Sopotnica, Kranj, Škofja Loka, 31. julija 1989	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA JAGODICA
Strugarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in s tolikšnim spoštovanjem počastili njegov spomin. Še posebej pa se zahvaljujemo zdravniku dr. Habja-nu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Francu Šuštarju za lepe poslovilne besede, pevskima zboroma, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Selca, Škofja Loka
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
STANISLAVA VERBIČA
iz Tenetiš 65
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegove bolezni in smrti, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Tenetiše, Kranj, 7. avgusta 1989
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest. da nas je v 50. letu starosti zapustila dolgoletna sodelavka našega kolektiva
SONJA JEČNIK
normirka v DE Predilnica
Od vestne sodelavke smo se poslovili v torek. 8. 8. 1989 oh 16. uri na pokopališču v Komendi. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilindus Kranj
Kranj, 8. avgusta 1989
NOVICE IN DOGODKI
Zadrege s smetnjaki
Stražišče, avgusta - Z julijem naj bi v kranjski občini začeli odlagati odpadke v nove zabojnike, ki so jim prilagojena tudi vsa komunalna vozila za odvoz. Da bi bil nakup za gospodinjsva cenejši, so predlagali, naj si nove zabojnike organizirano priskrbijo prek krajevnih skupnosti. Tudi v Stražišču je bilo tako. Krajani, ki so v dveh obrokih že plačali nove zabojnike, jih zdaj že imajo, vendar ne takih, kot so jih naročili. Zato se jih nekateri še ne upajo uporabljati.
V Stražišču so sklenili dogovor s celjskim Emom, da jim dobavi 240-literske zabojnike (primerne za dve gospodinjstvi) po ceni enega milijona. Krajani so jih naročili in plačali v dveh obrokih, prvega v maju. Toda namesto Emovih so prišli v gospodinjstva zabojniki drugega proizvajalca, ki namesto 240 drže 160 litrov, razen tega pa jih je bilo nekaj tudi slabe kvalitete.
Kar zadeva kakovost, ima vsakdo možnost reklamacije, nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Stražišče Rok Zibert. Zdaj so to pravico izkoristili štirje krajani od 700, kolikerim so dobavili zabojnike. Manjša dimenzija od naročene pa je posledica, da jim je prvotni proizvajalec Emo odpovedal dobavo, kmalu zatem, ko so krajane že seznanili z njihovo ponudbo. S tožbo bi sicer od pogodbene stranke lahko terjali spoštovanje dogovora,
vendar se v Stražišču niso odločili za to možnost. Vztrajali so le, da dobavi manjše število za-
bojnikov po 240 litrov, ki sta jih naročili po dve gospodinjstvi skupaj. Pač pa so takoj mrzlično začeli iskati novega dobavitelja in ga tudi našli, le da so bili na voljo le še zabojniki za 160 litrov.
Krajani, ki se jih boje uporabljati, češ, ali jih bo komunalno vozilo sploh voljno vzeti, se te bojazni lahko otresejo. Tudi na kranjski komunali so nam zatrdili, da so takšni zabojniki povsem primerni in ustrezajo novim vozilom za odvoz. Se več, ob odvozu smeti dvakrat tedensko zabojnik teh dimenzij zadošča za dve gospodinjstvi. V 240-literskega pa gre smeti celo za tri prejšnje smetnjake. Sicer pa komunalci zdaj niso preveč izbirčni: pobirajo namreč smeti iz starih smetnjakov in iz novih zabojnikov, zato je bojazen odveč. Z reklamacijami zaradi luknjastih zabojnikov pa kar pogumno na dan.
D. Z. Žlebir
Krompir v sliki
Na Soriškem polju, na njivi KŽK iz Kranja, je bilo ta teden precej živahno. Pričeli so namreč s pobiranjem krompirja na predelih polja na Meji. Pobiralci so bili v večini najmlajši, ki so si s pridnim delom prislužili nekaj denarja.
GORAZD ŠINIK
S sestrično Barbaro že osmi dan pobira krompir tudi Tomaž iz Jame pri Kranju. "Skupaj nabereva okoli 50 gajbic na dan", nam je zaupal.
Eranci iz Zgornjih Bitenj pobira krompir že drugo leto, tokrat pa je pomagal pri nakladanju gajbic na traktor.
Ivan je traktorist pri KŽK že 17 leto. "Vročina je najhujša okoli 11 ure. Moram pa pohvaliti vse, ki su tu na polju. Seveda pa je ta zvrst pobiranja krompirja izredno dobra. Veliko več krompirja ostane celega, manj ga bo segnilo."
Nekaj pobiralcev je tudi starejših. Med njimi je bila Ana Podgoršek iz Orehka. Povedala je, da ga nabira predvsem zato, ker ga rada in seveda, da nekaj zasluži.
Se en strel v prazno
V začetku tega tedna so se na policah živilskih prodajaln pojavila cenejša živila iz blagovnih rezerv. Tam kjer se trgovci niso dovolj premišljeno organizirali, so bile hipoma razgrabljene, povzročile pa so tudi mnogo hude krvi med potrošniki in trgovci. Intervencijska prodaja za polovico cenejših živil ni mogla potešiti vseh apetitov vse številnejšega socialno ogroženega razreda, vendar najbrž ni imela tega namena, kajti že socialni kruh iz minulega leta bi za to odgovorne lahko naučil pameti. Tudi proizvajalcem (predrage) hrane prodaja cenejše ni
Ivan Brekan, poslovodja v kranjski Delikatesi: »Zaloge cenejših živil so v ponedeljek v naši prodajalni hitro skopne-le. Prvič smo jih prodajali dopoldne med 7. in 9. uro, drugič po 14. uri, da so lahko prišli na svoj račun tudi delavci iz dopoldanske izmene. Sladkorja smo delili po 10 kilogramov, moke po 25 in olja po 3 litre. Pri vsega 120 litrih olja tako denimo nismo uspeli zadostiti vsemu ki so povpraševali po cenejšem nakupu. Žalostno je, da moramo v tako prodajo. Revščine na ta način ne bomo odpravili. Imam vtis, da so velike količine cenejših živil kupovali v glavnem tisti, ki imajo dovolj denarja. Če vlada že sprošča blagovne rezerve, potem naj jih nameni ustanovam, ki jim gre slabo: bolnicam, vrtcem, domovom.«
Pavle Golob: »Do živil iz blagovnih rezerv z ženo nisva uspela priti, čeprav sva na več mestih spraševala zanje. Sicer pa me je ta način prodaje le spravil v jezo. Ne le zaradi dolgotrajnega čakanja v vrsti, če bi ga hotel dobiti, temveč zlasti zato, ker ne znamo nečesa umirjeno, organizirano spraviti med potrošnike. Če so bila cenejša živila namenjena ljudem, ki zaradi nizkih prejemkov (pokojnin ali občinskih podpor) »tenko piskajo,« potem bi morali evidentirano in kontrolirano deliti cenejše dobrine. Z odrez-ki, ki dokazujejo slabo socialno stanje, naj bi prišli do omejenih količin teh živil. Prav zanima me, koliko ljudi, ki težko živijo, je dejansko prišlo do cenejšega sladkorja, moke, olja.«
mogla biti v poduk in prisilo k znižanju cen -za kaj takega bi morala biti cenejša živila stalno na trgovskih policah in ne le en dan. Podobnega mnenja so tudi naši sobesedniki.
Nežka Vindišar, pošlo vodkinja pri »Pe-trčku« »Mislim, da z intervencijsko prodajo živil nismo ničesar dosegli. To blago bi moralo biti dlje časa na policah, da bi proizvajalce živil spodbodlo k znižanju cen. Tako pa smo imeli trgovci kopico dela in nenehni nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab, potrošniki pa so bili slabe volje. V naši prodajalni smo moko delili že prejšnji teden, v ponedeljek pa dopoldne in popoldne olje in sladkor. Z majhnimi količinami seveda nismo mogli vsem ustreči. Vse skupaj je spominjalo na obdobje, ko so se ljudje prehranjevali na živilske karte.«
Janez Rekar »Pokojnino imam majhno, zato si ne morem privoščiti prav velikega nakupa iz blagovnih rezerv. Kupujem v glavnem sproti. Danes grem poskusit srečo, če je ostalo še kaj cenejšega olja. Slišati je, da se bo podražilo za 40 odstotkov, pa bi si ga predtem rad nekaj nakupil. Na ta način sicer ne prihranimo kaj dosti in za dolgo časa.«
Darinka Gros »Ko
so v Zapravljivčku prodajali cenejša živila, smo zamudili priložnost, v samopostrežni trgovini v Stražišču pa bo menda danes (torek - op. pis.) naprodaj. Do 10 kilogramov sladkorja nam je po naključju uspelo priti, upam da bom tudi do moke. Ne moreš kar ves dan čakati v trgovini. Prav bi bilo, da bi živila po nižjih cenah dobili ljudje, ki jim gre slabo, vendar najbrž ni tako. V naši trgovini pravijo, da bi bi bilo še najbolj pravično deliti po karticah. «
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
S kolesom v potok
Dvorje, 9. avgusta - V noči na 9. avgust se je med vožnjo s kolesom proti Češnjevku smrtno ponesrečil 58-letni Marjan Kurah iz Dvorij. Z mostu je nenadoma zapeljal v potok Reko, kjer so ga našli mrtvega.
Kdo je videl pogrešanega'
Od 16. julija že pogrešajo Franca Lanjščka, starega 55 let, doma iz Šalovcev pri Murski Soboti, kuharja v Tičarjevem domu na Vršiču. Nazadnje so ga videli na avtobusu, ki je peljal na Bled, kjer je pogrešani tudi
izstopil, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Ce ga je kdo zatem morda videl, naj to sporoči najbližji postaji milice ali Upravi za notranje zadeve v Kranju, telefon 22-171.
D. Ž.
Gorenjsko traktorsko tekmovanje
Lesce, 10 avgusta —Živinorejsko — veterinarski zavod Gorenjske ter Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Kranj prirejata jutri, v soboto, na polju KŽK-je-vega posestva Poljče (med Dolenčevo kmetijo in Le-škim letališčem) gorenjsko traktorsko tekmovanje. Ekipe poklicnih traktorjev, traktoristov s trobrazdnimi in dvobrazdnimi plugi, mladih zadružnikov in žena se bodo pomerile v teoretičnem unanju, oranju in spretnostni vožnji s prikolico. Tekmovanje se bo začelo ob pol osmih zjutraj in bo trajalo ves dopoldan.
C. Z.
JELOVICA NA GORENJSKEM SEJMU
nudi
5°/
o
<v 6^  cr \V°    ■ ,Ar
IZREDNA PRILOŽNOST
IZKORISTITE TUDI
DRUGE
UGODNOSTI:
— redni gotovinski popust
— brezplačen prevoz
TO JE JELOVICA