Avtocestni upravljalci si bodo izmenjavali informacije Boris Pahor: Izbrano delo kot darilo za 96. rojstni dan / 10 Zanimiva avgustovska ponudba v devinsko-nabrežinski občini ,ffri IT! h!*in . _ rtiiffl » "■> 1 It lil' Zaradi recesije gradnja Majskih poljan upočasnjena m Primorski dnevnik Si V:.-: ČETRTEK, 6. AVGUSTA 2009 Št. 185 (19.584) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Enotni samo v vlogi žrtve? Poljanka Dolhar Zdravica z grenkim priokusom, smo naslovili torkov uvodnik, ki je bil posvečen proseškemu obisku italijanskega kmetijskega ministra. Drugače tudi ni moglo biti: to je bil predvsem praznik tržaških slovenskih vinogradnikov, o slovenski besedi pa ne duha ne sluha. Zato je bil upravičeno marsikdo užaljen in v uredništvo smo le nekaj ur po dogodku prejeli več protestnih not slovenskih političnih predstavnikov. Kot rečeno: upravičeno. In vendar mi istočasno misli uhajajo k besedam, ki jih je v intervjuju za naš dnevnik izrekel znani tržaški psihoanalitik: »Nekateri se najbrž nezavedno veselimo, če nam pomaže-jo spomenik: tako lahko vsa skupnost spet utrjuje svojo borbeno identiteto žrtve.« Nočem trditi, da so se slovenski politični predstavniki »veselili« preziranja slovenske prisotnosti na Proseku. A škoda se mi zdi, da se tudi leta 2009 zaustavljamo predvsem pri simbolih: da se glasno ukvarjamo z odsotnostjo slovenščine med posaditvijo trte ... a ne črhnemo, ko se skupina odbornikov trudi, da bi rešila Stadion 1. maja. Kot da bi znali poiskati skupni jezik samo v vlogi žrtve, ne pa, ko je treba načrtovati manjšinski razvoj, poiskati odgovore na preštevilna odprta vprašanja, ali preprosto razmisliti, kako v tretjem tisočletju promovirati to našo skupnost. To, da je infocenter v tržaškem Narodnem domu že mesece zaprt, je očitno postranskega pomena. Dejstvo, da znanje slovenščine med nami vse bolj upada, tudi. Seveda, ta in številna druga vprašanja zahtevajo strokovne pristope: pri nas pa imaš včasih občutek, da je strokovnost luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti. ITALIJA - Nova izzivalna pobuda stranke Umberta Bossija Severna liga predlaga deželne zastave in himne Kritični odzivi glavnine predstavnikov desne in leve sredine TRST - Razprava o novem regulacijskem načrtu Protest v občinskem svetu Prebivalci Banov in vzhodnokraških kritični do Dipiazze - Da »turističnemu naselju» na Padričah TRST - Sinočnjo obravnavo no- sednjih vasi (foto KROMA). Desna Zaradi okvare ozvočenja in ra- vega regulacijskega načrta so v trža- sredina je potrdila »turistično nase- čunalniškega sistema se je seja zače- škem občinskem svetu spremljali lje« na Padričah in zavrnila skoraj vse la s skoraj enourno zamudo. protesti Banovcev in prebivalcev so- popravke leve sredine. Na 6. strani RIM - Načelnik Severne lige v senatu Federico Bricolo je napovedal, da bo vložil predlog ustavnega zakona, na osnovi katerega naj bi poleg države imele tudi dežele pravico do svojih zastav in himn. Njegova izjava je takoj naletela na vrsto kritičnih odzivov tako v desni kot v levi sredini. Do nove polemike prihaja, ko se še ni polegla vroča razprava, ki jo je v torek sprožil drug predstavnik Severne lige, minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli. Predlagal je, naj bi v južni Italiji plače prilagodili nižjim življenjskim stroškom. Na 5. strani NLB prodala zasežene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško Na 2. strani Volkovi koljejo drobnico na Krasu Na 3. strani V Trstu so se uspešno začeli Muzeji zvečer Na 8. strani Višješolci se bodo prvi vrnili v šolske klopi Na 12. strani GORICA - V mestnem središču na pobudo ZSKD-ja Sveže Kapljice kulture S petminutnimi točkami se predstavljajo besedni ustvarjalci, pevci, glasbeniki, plesalke, igralci, zabavljači in filmarji GORICA - Potem ko je ponedeljkov naliv preprečil prvi napovedani večer Kapljic kulture, so te zopet prijetno prikapljale v torek. Z njimi so prikapljali tudi številni ljudje, ki so se za dobro uro zadržali na prizorišču ob Gregorčičevem kipu v ljudskem vrtu v Gorici. Izvirni kulturni dogodek poteka v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom pokrajine. Pred publiko se z največ petminutnimi točkami predstavljajo besedni ustvarjalci, pevci, glasbeniki, plesalke, igralci, zabavljači in tudi filmar-ji. Kapljice kulture bodo prikapljale še danes in jutri; nocojšnji večer, ki bo potekal na dan 64. obletnice eksplozije prve atomske bombe, bo posvečen miru. Na 14. strani Dr^tUi yerna Trst* L11. UatliitinZ M 040-7606012 Aepne ure m broške za Kraško oh cat 2 Četrtek, 6. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENSKO GOSPODARSTVO - Gre za »obrambno« ravnanje Nove Ljubljanske banke NLB prodala zasežena deleža Mercatorja in Pivovarne Laško Banka je delnice zasegla Infond Holdingu, ki ni vrnil 130 milijonov evrov posojila - Kupec odvisna družba NLB LJUBLJANA - NLB je na Ljubljanski borzi prodala zasežena deleža Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je Infond Holding zavaroval nevrnjeno posojilo. Večji del je kupila družba Fin-Do, ki je v lasti NLB, 3,9-odstotni delež pivovarne pa je kupil Publikum Fin. Prodana sta bila tudi manjša svežnja Mercatorja in Laškega, prodajalec naj bi bila Banka Celje. Nova Ljubljanska banka (NLB) je prodala vse delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, ki jih je zaradi nevračila 130 milijonov evrov posojila junija zasegla Infond Holdingu. 23,5-odstotni delež delnic pivovarne je v dveh svežnjih (po 343.053 in 1.713.685 delnic) prodala po ceni 31,50 evra oz. za skupno 64,8 milijona evrov, 10,75-odstotni delež Merca-torja (404.832 delnic) pa po ceni 165 evrov na delnico oz. za 66,8 milijona evrov. NLB se je - potem ko na 19. junija objavljen poziv za zbiranje ponudb za nakup zastavljenih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško ni prispela nobena primerna ponudba - odločila, da ponudbo za prodajo delnic posreduje v borzni sistem. "Ker kupcev za vse ponujene delnice ni bilo, je na koncu nakup večine delnic izvršila odvisna družba NLB," so popoldne sporočili iz NLB. Za katero družbo gre, v banki niso navedli. Deleža Mercatorja in Laškega sta po navedbah spletnih Financ kupili družbi Fin-Do, ki je v stoodstotni lasti NLB, in Publikum Fin. Pri preprodaji zaseženih delnic gre po pisanju spletnih Financ za obrambo NLB pred pričakovanim začetkom insolventnih postopkov v Infondu Holdingu. NLB naj bi s tem "zavarovala" zdaj že svoje premoženje, delnice, s Nova Ljubljanska banka je v bistvu »sama sebi« prodala zasežene deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško katerimi je Infond Holding zavaroval svoja neodplačana posojila, s tem pa tudi fiksirala svojo bilanco. Z izvršbami na delnice, ki so predstavljale zavarovanja za najeta posojila, naj bi že danes nadaljevale še druge banke upnice. Posledično bi lahko bila po poročanju časnika zahteva za začetek stečajnega postopka Infonda Holdinga vložena že v prihodnjih dneh, saj bo imela družba sedaj tudi uradno manj premoženja kot obveznosti. Predsednik uprave Kapitalske družbe (Kad) Borut Jamnik je v izjavi za medije povedal, da je Kad še vedno zainteresiran za nakup delnic Mercator-ja in se je pripravljena pogajati z novim imetniki delnic ali morebitnim prodajalcem. "NLB kot dober gospodar gotovo ve, zakaj je ta delež prodal prek prodajnega naročila na Ljubljanski borzi," je dejal. Kad oz. njegova Posebna družba za upravljanje (PDU) je že v javnem razpisu, ki ga je objavila NLB, izrazil interes le za nakup 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju, je spomnil Jamnik in dodal, da ponudbe za delež v Pivovarni Laško Kad ni oddal, ker je ocenil, da je morebitno privzeto tveganje v Pivovarno Laško preveliko iz različnih razlogov. NLB je deleža po pisanju Dnevnika hotela prodati že v torek, a naj bi prodajo z zavlačevanjem vnosa prodajnega naročila v trgovalni sistem preprečila Pro-banka. S tem naj bi želela preprečiti enostransko potezo NLB, ki naj bi ji v prihodnjih dneh z zasegom delnic sledile tudi druge banke. Takojšnja prodaja omenjenih delnic naj bi pahnila v težave družbo Zlata Moneta II, ki je prek družbe Me-daljon v lasti menedžerjev Probanke. Zlata Moneta II je namreč lani Infond Hol-dingu posodila deset milijonov evrov, vendar je njena hipoteka na delnice Pivovar- ne Laško, s katerimi je zavarovala posojilo, vpisana na drugem mestu, torej za NLB. Ze ob odprtju borznega trga pa sta bila včeraj sklenjena dva posla s svežnji delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Prodajalec deležev naj bi bila po neuradnih podatkih Banka Celje, pri kateri je Infond Holding posojila prav tako zavaroval z zastavo delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Za 104.270 delnic oz. 2,77 odstotka Mercatorja naj bi Banka Celje iztržila 17,11 milijona evrov, medtem ko je vrednost 252.500 delnic oz. 2,89 odstotka Pivovarne Laško dosegla 8,17 milijona evrov. Lastnika je tako včeraj na borzi v poslih s svežnji zamenjalo 13,52 odstotka Mercatorja in 26,40 odstotka Pivovarne Laško. Skupna vrednost sklenjenih poslov s svežnji je znašala skoraj 157 milijonov evrov, natančneje 83,91 milijona evrov z Mercatorjem in 72,97 milijona evrov s Pivovarno Laško. Ti posli so poskrbeli za rekorden dnevni promet v zgodovini Ljubljanske borze, saj je bilo sklenjenih skupno za 158.863.111,70 evra poslov, od tega je promet s svežnji znašal 156.863.445,50 evra. Borzni posredniki so ocenili, da je cena glede na stanje na trgu pričakovana. Glede vpliva lastniških sprememb na družbo in druge delničarje so nekateri menili, da vsaki družbi koristi, če je v lastniški strukturi aktiven oz. stabilen delničar, ter da se bodo lahko vodstva družb namesto ukvarjanja z bankami sedaj osredotočila na osnovno dejavnost. Po mnenju drugih sprememba za druge delničarje, dokler ni presežen prevzemni prag, ne pomeni nič. (STA) Ryanair bo od 1. oktobra iz Ronk letel tudi v Piso RONKE - Nizkocenovna letalska družba Ryanair je včeraj oznanila novo, že šesto letalsko zvezo z deželnega letališča v Ronkah, tokrat s Piso, kamor bo Ryanair začel leteti 1. oktobra, povezava pa bo operativna do 27. marca 2010. Rezervacije bodo stekle že danes, do polnoči 11. avgusta pa bo mogoče let rezervirati po promocijski ceni 10 evrov za eno smer in vključno z letališkimi taksami (na spletni strani www.ryanair.com). Zveza bo operativna trikrat na teden, ob torkih, sobotah (vzlet ob 22.35) in četrtkih (ob 16.30). Ob vzpostavitvi nove povezave sta posebno zadovoljstvo poleg predstavnice Ryanaira Ide Buonanno izrazila tudi predsednik letališke družbe Sergio Dressi in deželni odbornik za transport Riccardo Riccardi. Kopalne vode piranskih kopališč neoporečne PIRAN - Kopalne vode piranskih kopališč so glede na opravljene analize neoporečno čiste, sporočajo iz Okolja Piran. Po podatkih Agencije RS za okolje je neoporečna tudi čistoča morja na divjih plažah med Piranom in Fieso ter med kopališčem Salinera in Pacugom. Čistočo kopalnih voda so v Okolju Piran od začetka junija preverjali trikrat, in sicer na plaži Riviera, plaži hotela Piran, na plaži pri piranski Punti in na centralni portoroški plaži. Vse tri analize so pokazale, da je prisotnost fekalnih koliformnih bakterij v kopalnih vodah na omenjenih območjih pod mejnim standardom onesnaženosti. Mejna vrednost znaša 500 fekalnih koliformnih bakterij na 100 mililitrov morske vode, v kopalnih vodah na omenjenih kopališčih pa so analize odkrile manj kot tri bakterije fekalnega izvora v 100 mililitrih morske vode. Skromen odziv Korošcev na zapiranje poštnih uradov CELOVEC - Enotedenski referendum proti zapiranju pošt v Avstriji je podpisalo čez 140.000 ljudi, kar pomeni, da ga bodo morali obravnavati v avstrijskem parlamentu. Skromen pa je bil odziv na Koroškem, kjer se je referenduma udeležilo komaj 1,5 odstotka (6.621 podpisov) prebivalcev, čeprav nameravajo samo na Koroškem zapreti še 23 poštnih uradov. Globa-ški podžupan Bernard Sadovnik (EL) je kot govornik komiteja za ohranitev pošte v Globasnici referendum kljub temu označil za uspeh, saj bo moral parlament vprašanje zapiranja poštnih uradov obravnavati. Poštni partnerji, ki bi prevzeli posle pošte (v Globasni-ci slovenska Zadruga market), ne morejo biti enakovredno nadomestilo, je še pristavil Sadovnik. (I.L.) Odločno proti jedrski energiji Rešitev za energertske probleme pri zelenem forumu vidijo v obnovljivih virih energije in varčevalnih ukrepih EVROPSKA LEVICA LJUBLJANA - Tiskovna konferenca Zelenega foruma Alpe Adria Konec avgusta medregionalni forum v Ljubljani LJUBLJANA - »Mednarodna slovenska« delovna skupina si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji in v širšem območju Alpe - Jadran pod okriljem Evropske levice steklo sodelovanje levičarskih posameznic in posameznikov ter organizacij, za zdaj na ravni meddeželnega foruma. V ta namen pripravljajo za 29. in 30. avgusta v Hotelu M v Ljubljani medregionalni forum »Kriza in politična desnica: izziv levici v Evropi in regiji Alpe Jadran«. Prvi dan bodo na sporedu uvodna poročila o družbeno političnem stanju v Sloveniji, avstrijski Koroški in Furlaniji in Julijski Krajini (za FJK bo poročevalec Igor Kocijančič) in vključitev v širši evropski okvir z vidika Evropske levice, o čemer bo govoril Walter Baier (Transform, Evropska Levica, ). Naslednji dan bo forum razpravljal v dveh skupinah. Prva skupina bo razpravljala o sodelovanju na področju zdravstvene politike in socialnega varstva, druga pa se bo lotila kulture spominjanja, spomina in spominskega revizionizma. Podrobneje bodo forum predstavili 28. avgusta. LJUBLJANA - Zeleni forum Alpe Adria je pred letošnjo obletnico ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo izrazil nasprotovanje številnim novim načrtom za izgradnjo novih jedrskih elektrarn, ki so vzniknili v luči boja proti podnebnim spremembam. Prava rešitev je po njihovem mnenju v obnovljivih virih in varčevalnih ukrepih. Jedrska energija sicer res sodi med energetske vire z nizkimi izpusti ogljika, vendar pa na drugi strani predstavlja izjemno nevarnost tako zaradi številnih incidentov kot zaradi jedrskih odpadkov. Znanost namreč za slednje še ni odkrila dokončne rešitve in se tako govori le o njihovem skladiščenju, kar pa predstavlja trajno tveganje za okolje in zdravje, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal letos predsedujoči Zelenim Alpe Adria Hubert Frasnelli, nekdanji parlamentarec SVP v Rimu. Poleg tega se jedrska energija lahko zlorablja tudi v vojaške in teroristične namene, pojasnjuje Fras-nelli, ki je s svojimi kolegi obiskal tudi Nuklearno elektrarno Krško (Nek). Predsednik Zelenih Hrvaške Anton Rupnik je kot argument proti jedrskim elektrarnam navedel še visoko ceno njihovega zapiranja. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki se jih označuje za glavnega povzročitelja segrevanja ozračja in posledičnih podnebnih sprememb, so po nje- govih besedah prava rešitev naslednji trije stebri - varčevanje z energijo, učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije, ki slednjo črpajo iz sonca, vetra, vode in biomase. Pri tem se Zeleni Alpe Adria, v katerem se združujejo stranke zelenih iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, zavzemajo, da bi svet prešel iz dobe fosilnih goriv v dobo solarne energije. Te je namreč v izobilju in je na voljo tako rekoč povsod. Frasnelli pa opozarja, da je potrebno razvoj izkoriščanja sončne energije voditi lokalno in decentralizirano, zato da ne bi nastali novi energetski monopoli ter da bi se omogočil razvoj malih in srednje velikih podjetij kot hrbtenice evropskega gospodarstva. To bi posledično ustvarilo tudi nova delovna mesta in tako ponudilo odgovor na posledice aktualne svetovne finančne in gospodarske krize. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je dodal, da se tako Slovenija kot Evropa in ves svet nahajajo na prelomnici, na kateri se je potrebno odločiti za pravo smer energetskega razvoja. "Potrebujemo pogled za tri, štiri desetletja naprej," je povedal in dodal, da bi se štiri milijarde evrov, ki naj bi se jih porabilo za načrtovani drugi blok Neka, lahko porabilo bolj racionalno z vlaganji v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. (STA) CELOVEC - Obisk v nuklearki Zeleni od koroške vlade vlade zahtevajo aktivnejšo politiko v zvezi z JE Krško CELOVEC - Pred torkovim obiskom članov Zelenega foruma Alpe Adria brez jedrske energije v Krškem, kjer so se informirali o konkretnih korakih, ki jih upravitelji želijo storiti v zvezi s tamkajšnjo nuklearno elektrarno, je predstavnica koroških Zelenih kritizirala neaktivnost deželne politike na Koroškem v zvezi s tem vprašanjem. Deželna vlada v Celovcu na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem se na napoved Slovenije in Hrvaške o nadaljnji izgradnji nuklearke niti ni odzvala in tudi ni iskala stika do obeh držav, da bi spregovorila tudi o možnih scenarijih izstopa iz produkcije jedrske energije. Kot član predstavništva iz Koroške se je torkovega obiska v Jedrski elektrarni v Krškem udeležil tudi koroški Slovenec Štefan Merkač. (I.L.) / ALPE-JADRAN Četrtek, 6. avgusta 2009 3 AVTOCESTE - Upravljalci italijanskih, slovenskih in avstrijskih avtocest Sporazum za izmenjavo informacij v realnem času Predsednik Darsa povabil na odprtje avtocestnega odseka čez Vipavsko dolino TRST - Sodelovanje med italijanskimi, slovenskimi in avstrijskimi upravljalci avtocest je včeraj dobilo pomemben pospešek. Na sedežu deželne vlade v Trstu so namreč predstavniki petih avtocestnih družb podpisali sporazum o sodelovanju za upravljanje prometa in izrednih razmer, ki se ustvarjajo na cestnem omrežju treh sosednjih držav. Memorandum predvideva izmenjavo prometnih informacij v realnem času, vzpostavitev enotnih postopkov za čim boljše urejanje prometa in zastojev v primeru prometnih nezgod, sporočanje uporabnikom avtocest, ki mora biti še posebno ažurno v primerih kritičnosti. Kot je na tiskovni konferenci pred podpisom sporazuma povedal deželni odbornik FJK za infrastrukture in promet Ric-cardo Riccardi, »memorandum formalizira izmenjavo informacij, ki so potrebne za to, da bi bile razmere na avtocestnem omrežju čim boljše«. Medsebojno obveščanje pa ni pomembno samo v primeru kritičnosti oziroma prometnih emergenc, ampak je dragoceno tudi v slabih vremenskih razmerah, posebno pozimi, ko morajo upravljalci avtocest jamčiti njihovo prevoznost. Riccardi se je ob tej priložnosti zahvalil predstavnikom slovenske in avstrijske avtocestne družbe za razumevanje, ki so ga pokazali preteklo soboto, ko je prišlo do hudih težav na mestrskem vozlu, čeprav ta ni v pristojnosti Furlanije-Julijske krajine. Za slovensko avtocestno družbo Dars je sporazum podpisal predsednik uprave Tomislav Nemec, za avstrijsko As-finag predsednik Alois Schedl, za Anas direktor za območje FJK Cesare Salice, za družbo Autostrade per l'Italia Giovanni Dionisi in za Autovie Venete direktor družbe Enrico Razzini. Predsednika uprave Dar-sa je spremljala Alenka Košič, ki v družbi vodi oddelek za načrtovanje, razvoj in mednarodne zadeve, medtem ko je odbornika Riccardija spremljal inženir Giampaolo Centrone. »Današnji podpis izpopolnjuje že obstoječe sodelovanje, memorandum pa je velik korak naprej, da bomo lahko boljše upravljali promet in zagotavljali največjo možno pretočnost cest. Posebno dobrodošel pa bo med gradnjo odseka Vileš-Gorica, ki se bo začela januarja prihodnje leto,« je povedal Centrone in dodal, da bosta z njeno dogradnjo, predvidoma do konca leta 2012, italijanski in slovenski avtocestni sistem povezana tudi čez Gorico. Prvi mož Darsa Tomislav Nemec je podpis memoranduma označil za dokaz, da »avocestni sistem ni samo trdo telo, ampak da ima tudi mehke točke, ki veliko vplivajo na življenje uporabnikov. Ažurnost ko- Z leve Tosmislav Nemec (Dars), deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi in Alois Schedl (Asfinag) KROMA municiranja je izredno pomembna za splošni občutek uporabnika o kakovosti in ustreznosti storitev upravljalskih družb. Naš skupni cilj pa je zadovoljstvo uporabnika,« je dejal Nemec, ki je dodal še »veselo novico«: »V Sloveniji smo uspeli dograditi pomemben del povezave z Italijo čez Vipavsko dolino, in to tudi z vašim (italijanskim, op.ur.) prispevkom, saj gre za t.i. osimske ceste. Zato vas vabim, da se prihodnji teden skupaj zapeljemo po tem odseku, ki bo še bolj zbližal naši državi,« je dejal predsednik Darsa. Gospa Košičeva nam je pozneje povedala, da je odprtje novega odseka predvideno (a še ne uradno) za četrtek, 13. avgusta ob 16. uri in da pričakujejo tudi udeležbo predsednika vlade Boruta Pahorja. Predsednik avstrijske Asfinag Schedl je pohvalil že dosedanje sodelovanje s Slovenci in Italijani, s katerimi da je »užitek delati«. »Z Darsom skupaj upravljamo predor Karavanke, v zadnjih letih pa smo veliko vlagali v sistem informiranja, saj želimo uporabnikom zagotoviti resnično dobro in uporabno avtocestno omrežje. Veliko zadovoljstvo ob podpisu memoranduma so izrazili tudi Salice, Dionisi in Razzini, saj si ni mogoče zamišljati, da po padcu meja ne bi imeli informacij o tem, kaj se dogaja na sosedovih cestah, še posebno kar zadeva varnost. Odbornik Riccardi pa je dodal, da je FJK dežela brez meja, zato morajo biti take tudi njene ceste. Vlasta Bernard DEŽELA FJK Beltrame nova šolska ravnateljica VIDEM - Daniela Beltrame je nova ravnateljica šolskega urada za Furlanij o-Julijsko krajino. 50-letna funkcionarka bo na tem mestu nadomestila Uga Panetto, ki je to mesto zapustil preteklega aprila. Daniela Beltrame je iz prava diplomirala na tržaški univerzi, nato je bila imenovana za vodjo videmskega šolskega skrbništva, nakar je prevzela funkcijo načelnice tržaškega šolskega urada. Lanskega februarja jo je deželna uprava FJK imenovala za vodjo oddelka za šolstvo in pravico do študija. Novico o imenovanju Daniele Beltrame (zadevni odlok je podpisala šolska ministrica Mariastella Gelmini) je javnosti včeraj posredoval senator Severne lige iz Furlanije Mario Pit-toni, ki je član senatne šolske komisije. KRAS - Volkovi rejcem drobnice povzročajo vedno večjo škodo Letos pobili nad 400 živali Izredni odstrel padel v vodo - Kraški rejci grozijo z opuščanjem reje TRST - Odprta so na vseh štirih prefekturah Obnovili dogovor o okencih za priseljence TRST - Na tržaški prefekturi so včeraj obnovili protokol z dne 17. aprila 2007 med Deželo FJK in prefektu-rami v Trstu, Gorici, Vidmu in Porde-nonu ter štirimi pokrajinskimi vodstvi, ki predvideva odprtje posebnih okenc za priseljence na vseh štirih prefektu-rah. Veljavnost protokola so podaljšali do 30. junija 2010, priseljenci pa lahko na teh okencih uredijo vse potrebno za zaposlovanje in za prihod družinskih članov zaposlenih priseljencev iz držav nečlanic Evropske unije v Italijo. To nalogo bodo okenca opravljala vse dotlej, ko bodo začeli veljati izvršni predpisi o povezavi med enotnim okencem za priseljence, kot ga predvideva enotno besedilo zakonskega odloga 286/1998 in ureja dekret predsednika dežele št. 334/2004, in deželnimi ter pokrajinskimi uradi, ki so zadolženi za zaposlovanje v skladu s posebnim statutom o avtonomiji Furlanije-Julijske krajine. Poleg tega bodo ti uradi tudi sprejemali izjave de- lavcev, ki že delajo v Italiji in skrbijo za osebe, ki ne morejo skrbeti same zase, oziroma pomagajo v družinah, kot je to predvideno v zakonskem odloku št.78 z dne 1. julija 2009, ki ga je pred kratkim odobril parlament. Deželna odbornica za delo Ales-sia Rosolen je izrazila zadovoljstvo zaradi obnove protokola in poudarila, da to priča o zelo dobrih odnosih med državnimi, deželnimi in pokrajinskimi oblastmi na tem področju. Kar zadeva konkretne številke o dodeljenih dovoljenjih pa velja povedati, da je bilo FJK leta 2007 odobren prihod 5633 priseljencev, delodajalci pa so poslali 14.611 prošenj. Od tega so doslej izdali 5100 dovoljenj, v katerih pa niso šteta dovoljenja, ki jih bodo v kratkem izdali še v Gorici in Pordenonu. Obravnava zahtev za leto 2008 pa se bo začela šele potem, ko b odo znani podatki za leto 2007, toda že zdaj je znano, da je predviden zakonit prihod le za 1669 priseljencev. Volk rejcem drobnice na Krasu in v Brkinih povzroča vedno večjo škodo SEŽANA - Na območju Krasa in Brkinov so letos zabeležili že 123 napadov volka, zver pa je pokončala že več kot 400 živali. Ker se načrtovani odstrel volka v prvem obdobju (1. januar do 28. februar) zaradi prepozno objavljenega pravilnika ni izvršil, so 17. julija na sežanski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) vložili predlog za izredni odstrel treh živali do konca avgusta. Po petih dneh so na ARSO postopek ustavili, češ da razlogi za odstrel niso tehtni. Na ZGS so med razloge za odstrel navedli preprečevanje nadaljnje škode na premoženju ljudi, po njihovem prepričanju pa so volkovi ob neugodnih razmerah lahko nevarni tudi ljudem. Napisali so tudi, da je bila večina napadov volkov na drobnico letos na območju Krasa in Brkinov. »Rejci imajo velike težave, zaščite pašnikov na območju, ki obsegajo tudi od 50 do 100 hektarov, so neučinkovite,« je pojasnil Andrej Sila. »Volkovi so nekaterim rejcem uničili cele reje. Poleg tega je na Hrvaškem lani volk napadel človeka in nikjer ne piše, da se to ne more zgoditi tudi pri nas. Volk se namreč pojavlja neposredno ob vaseh, prihaja tudi do neposrednih srečanj z ljudmi in izletniki. Problematika pa je še toliko bolj pereča, ker na območju Obalno-kraške regije že pet let ni bilo dovoljenja za odstranitev volka.« Na ARSO so svojo potezo pojasnil s tem, »da je ZGS kot razlog navedel ogrožanje ljudi, Zavod za varstvo narave (ZVN) pa trdi, da tega vzroka pri nas ni,« je povedala Mateja Blažič. »V pisnem stališču ZVN ni v Sloveniji zavedenega niti enega napada volka na človeka, zato je poseg v populacijo neupravičen. Kar pa zadeva povrnitev stroškov, mi tako in tako izplačujemo škode, ki jih povzročajo zavarovane živalske vrste in je s tem zadeva uravnana. Poleg tega imajo v tem času, ko naj bi se izvršil izredni odstrel, volkulje mladiče in odstrel samice bi pomenil veliko škodo v populaciji.« Da so razmere kritične in potrebni nujni ukrepi, so opozorili tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). »Kljub desetkratnemu povečanju škodnih dogodkov se lani in letos ni odstranilo niti ene živali. Trend škod iz leta 2008, ko je bila škoda ocenjena na 269.424 evrov, se nadaljuje,« so zapisali v sporočilu za javnost. Predstavnik KGZS v Sežani Egon Rebec pa nam je povedal, da je na območju občin Hrpelje-Kozina, Divača in Sežana ogroženih tri četrtine rejcev. »V občini Hrpelje-Kozina je volk uničil skoraj celoten stalež drobnice. Zato marsikateri kmet razmišlja, da bo po letu 2011, ko se iztečejo pogodbe za ukrepe kmetijske okoljske politike, rejo opustil.« Eni takih so tudi Mihaličevi z Beke. »Od začetka leta do danes smo izgubili 190 ovc, koz, krav, telet,« je povedal Danijel Mihalič. »Imamo ogromne težave in stroške, ko hodimo po državi iskat po eno, dve ali štiri čistokrvne slovenske srnaste koze in ovce pasme istrska pramenka. Ker sodelujemo v selekcijskem programu, lahko kupujemo samo take. Kmetijo smo prisiljeni imeti še tri leta, potem pa nam je že jasno, da bomo zaradi volkov, divjih prašičev, predvsem pa zaradi kmetijske politike, končali.« To pa lahko pomeni popolnoma prenehali s kmetovanjem, saj alternative ni. »Da bi vzrejali druge vrste živali, nima smisla, ker volkovi koljejo tudi osle, krave oziroma teleta. Ostanejo še konji, vendar je z njihovim mesom slovenski trg tako zasičen, da tudi delujoči ko-njerejci ne vedo, kaj bi. Edina alternativa bi bila, da se volkove odstrani s Krasa.« Kaj pa pomeni opuščanje živinoreje za vzdrževanje kraške krajine. »Ekstenzivna živinoreja je glavni ukrep za ohranitev kraških travnikov, zaradi katerih je večina Krasa zajeta v Naturi 2000,« je povedal Egon Rebec. »Z opuščanjem bomo izgubili dragocene živalske in rastlinske vrste, vezane na te habitate, in lahko pričakujemo, da se bo Kras še nadalje zaraščal. Če smo v zadnjih letih to nekoliko ustavili, lahko v bodoče pričakujemo do 80 odstotkov gozda na Krasu.« Na ZGS zoper odločbo ARSO napovedujejo pritožbo. Po drugi strani pa se bliža 1. oktober, ko bo na vrsti drugo obdobje načrtovanega odstrela volka (do 31. decembra). Upajmo, da dovoljenje ne bo znova prepozno. Obenem pa na ZGS na Krasu v prihodnjih letih napovedujejo upad škod po volku. »Razloga za to bosta dva, in sicer opuščanje reje drobnice in nelegalni posegi v populacijo volkov, ki bodo predmet nestrpnosti in nezadovoljstva z načinom upravljanja z volkom v Sloveniji.» Irena Cunja 4 Četrtek, 6. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Brezpredmetna razprava o Gladiu na Mittelfestu v Jo2e Pirjevec Kljub temu, da vsak četrtek skupaj s Primorskim dnevnikom dobivam tudi Novi Matajur, ne morem reči, da bi bil redni bralec tega lista. Prejšnji teden pa je mojo pozornost vzbudil članek o tajni vojaški organizaciji Gladio, o kateri je bil govor na enem od sklepnih debetnih srečanj čedajskega Mittelfesta. Kakor je mogoče razbrati iz slovenskega in italijanskega poročila o tem dogodku, sta bivši član in vodja Gladia Giorgio Mathieu ter general Paolo Inzerilli laskavo ocenila delovanje te tajne paravojaške organizacije, ki da je branila »vzhodno mejo« pred možno zasedbo »slovansko-komunističnih« Titovih sil. In to od leta 1956, ko je bila ustanovljena, do leta 1995, ko je bila raz-puščena. Kot je znano, je bil Gladio samo italijanska veja širše organizacije, imenovane »Stay Behind«, ki je nastala na Zahodu pod okriljem Severnoatlantskega zavezništva z nalogo, da v primeru sovjetske invazije organizira na zasedenih ozemljih partizansko odporniško gibanje. Nekakšna »Teritorialna obramba«, kakršno smo imeli tudi v Jugoslaviji po letu 1968, ko so oklopniki Varšavskega pakta pomendrali praško pomlad. In ni slučaj, da je »Stay Behind« nastala leta 1956 ob prvi veliki krizi sovjetskega imperija, ko je Rdeča armada s posegom na Madžarskem zadušila tamkajšnjo protistalinisti-čno revolucijo. Do sem obstoj omenjenega obrambnega gibanja ni vprašljiv, saj je bilo v pogojih konfrontacije med blokoma treba pač računati na možnost obo- roženega spopada. Kar je vprašljivo, je protijugoslovansko in protislovensko stališče Gladia, če sem pravilno razumel, da sta Mathieu in Inzerillo v svojih posegih govorila v tem smislu. Res je sicer, da je bila Titova Jugoslavija do leta 1948 vključena v sovjetski tabor in da bi se v primeru svetovnega spopada borila na Stalinovi strani. Prav tako pa je res, da se je njen položaj popolnoma spremenil po 28. juniju 1948, ko je KPJ bila izključena iz In-formbiroja. Če je hotel preživeti, se je moral Tito po tem travmatičnem dogodku zateči pod okrilje Zahoda in sprejeti njegovo finančno in vojaško pomoč. V Washingtonu so z druge strani kmalu razumeli, kakšno strateško vlogo ima Jugoslavija pri obrambi južnega krila NATA in zato s podporo niso skoparili, pa tudi tenkočutni niso bili. Od Tita niso zahtevali, da spremeni notranji režim; dovolj jim je bilo, da s svojo vojsko straži postojnska vrata, ta najenostavnejši prehod iz Panonske nižine v Furlanijo, dalmatinsko obalo in vardarsko dolino. V omenjenem kontekstu je prišlo na začetku petdesetih let do tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA, ki so si prvo želele celo vključiti v Severnoatlantsko zavezništvo. Do tega ni prišlo, prišlo pa je leta 1954 do oblikovanja Balkanskega pakta med dvema članicama NATA, Grčijo in Turčijo, in Jugoslavijo, kar je v bistvu zategnilo varnostni pas Zahoda od Egej-skega morja do Jadrana. Pri vsem je najbolj zanimivo dejstvo, da so italijanski politiki sicer razumeli kakšen »zadetek na lo- teriji« je za njihovo državo razkol med Titom in Stalinom, na sodelovanje med maršalom in zahodnimi zavezniki pa so gledali z zavistjo in so ga bojkotirali, kakor je bilo mogoče. Tudi pozneje, ko je zaradi spremembe mednarodnega položaja po Stalinovi smrti Jugoslavija začela oblikovati neuvrščeno politiko, je ostajala v srednji Evropi in na Balkanu pomemben faktor pri ohranjanju ravnotežja sil, s katerim so v Washingtonu računali. V sedemdesetih letih, ko je postalo jasno, da Tito ne bo več dolgo in da v državi po njegovi smrti lahko pride do krize, ki bi jo utegnila Sovjetska zveza izrabiti, je bilo glavno vprašanje znotraj NATA naslednje: kako zagotoviti trdnost Jugoslavije in kaj storiti v primeru sovjetske invazije? Za trdnost so poskrbeli med drugim tako, da so Italijo prepričali, naj podpiše Osimske sporazume (zanimivo je, da je rimsko vlado k temu silil tudi italijanski vojaški vrh). Za primer invazije pa so načrtovali istočasni poseg NATA v Slovenijo in na Hrvaško, v najhujšem primeru, pa so bili pripravljeni tudi prepustiti Trst Sovjetski zvezi. Če vemo o tem razmišljanju, v okviru katerega od leta 1948 do leta 1991 Jugoslavija za Zahod ni bila potencialna nasprotnica, je razprava, kakršno sta razvila Mathieu in Inzerillo na Mittelfestu, povsem brezpredmetna. Ali omenjena gospoda nista vedela v kakšnem svetu živita, ali pa sta bila žrtev lastne propagande. Vsekakor naivneža, ki bi bila v primeru vojne bolj v škodo kot v korist. Pirat Dan (za krmilom) in njegova posadka gusarske dvojambornice nike pa je Dan našel tudi doma, in sicer v Seliškarjevi mladinski pustolovski pripovedi Bratovščina Sinjega Galeba. Utrinke pustolovščin drzne dalmatinske ribiške bratovščine smo lahko občutili tistega čudovitega sobotnega popoldneva, ko je druščina malih gusarjev in gusark zapela svojo himno in jadrnico z blagoslovom spustila v morje. Dan je bil srečen, starši ponosni in ganjeni, prijatelji in jadralci pa so čustveno občudovali družino, v kateri ni prostora za brezdelje ali naveličanost. Slišali smo tudi, da ima Danov projekt med drugim tudi vzgojno-izobraževalni značaj, saj z njim Dan na čisto svoj način želi mladim približati morje, jih naučiti projektiranja in načrtovanja jadrnic različnih vrst. Tudi takšnih, ki jih morda nikoli ne bomo videli na morju. Mimogrede naj namreč omenimo, da je Dan letos junija postal zmagovalec natečaja IODA in Volvo Ocean Race, v okviru katerega je narisal jadrnico prihodnosti. V morju kakovostnih risb je žirija izbrala Da-novega trimarana, ki s pajkovimi nogami predstavlja neobičajno in drzno barko prihodnosti. Po lepi fešti in jadralnem dogodku nam ne preostane nič drugega, kot da mlademu jadralcu in konstruktorju ter Barko-vljanu po očetu zaželimo, da bi nekoč postal pravi kapitan na veliki ladji in da bi ga v življenju še naprej spremljalo nesebično geslo članov društva Bratovščina Sinjega galeba, ki se glasi nekako takole: «Vsi za enega, eden za vse!» (sč) JADRANJE - Pirat Dan izdelal svojo gusarsko dvojamborbnico »Vsi za enega, eden za vse« Dvanajstletni Dan Poljšak je športni jadralec, rad bi postal kapitan morda pa bo tudi konstruktor jadrnic Zadnja julijska sobota je bila prav poseben dan za 12 letnega Dana, ki ga lahko imenujemo tudi deček z morja. V Škofji Loki stanujoči dvanajstletnik, čigar oče je Bar-kovljan, sicer pa tudi priznani trener jadranja David Poljšak, je v morje v Portorožu splovil pravo pravcato piratsko dvojam-bornico, ki jo je izdelal popolnoma sam. Malemu Danu morje pomeni vse, saj se ne ukvarja le s projektiranjem in izdelavo jadrnic iz različnih materialov, temveč tudi z jadranjem. Dolgo časa je jadral za naš jadralni klub Sirena, zdaj tekmuje za jadralni klub Loka Timing iz Škofje Loke, je tudi član slovenske reprezentance, za katero je največje uspehe dosegel v razredu optimist. A jadranje, kot rečeno, ni edina Da-nova strast. Ob vsem tem aktivnem športnem udejstvovanju je mladenič našel tudi čas za izdelavo gusarske ladje, ki bo bržkone vsaj za nekaj časa zadovoljila Danovo skrito željo, da bi nekoč postal kapitan. Načrte za piratsko dvojambornico je Dan izdelal lani novembra, ko je začel tuhtati, kako bi od navadnega optimista prešel na večjo jadrnico, ki bi lahko gostila več otrok hkrati. Tako se je lotil risanja in izdelave gu-sarskega škunerja, k ambicioznemu projektu, ki je vreden tri tisoč evrov, pa so nato pristopili tudi nekateri sponzorji, ki podpirajo Danovo športno kariero in morda tudi kariero poklicnega snovatelja bark. Da-nova mami Judita nam je zaupala, da je v izdelavo piratske jadrnice Dan vložil ogromno truda in časa, saj je, razen trupa 4,2 metra dolge jadrnice, ki so ga Danu podarili družinski prijatelji, jambore brusil sam, tudi jadra je izdelal sam, pri vseh teh ročnih opravilih pa mu je vseskozi ob strani stal oče David, ki je brez oklevanja v roke vzel orodje in Danu pomagal pri realizaciji sanj. Da imamo pred sabo izjemno nadarjenega mladeniča, kažejo tudi fotografije krsta in splovitve Danove dvojambornice z imenom Škrga, ki bo odslej družbo delala Sandoka-nu, družinski jadrnici, zasidrani tam nekje v solinah. Sobotni dogodek je minil v znamenju prave piratske fešte, kakršnih že dolgo nismo videli. No ja, nazadnje so nas morda tako hudomušno zabavali pirati v filmski trilogiji Pirati s Karibov, ki pa so mladega Dana tudi navdihnili in spodbudili, da se loti snovanja in izdelave gusarske barke. Vzor- ODPRTA TRIBUNA Brez obračuna s stalinizmom bomo težko trezno in iskreno obravnavali dogodke 20. stoletja V svoji glosi je prof. Jože Pirjevec 30. julija obravnaval polemiko, ki je izbruhnila, ko je Zmago Jelinčič zahteval spremembo slovenske ustave, ki zagotavlja italijanski in madžarski skupnosti zastopstvo v Državnem zboru. Pirjevec omenja, da je Jelinčičev predlog posledica poteze italijanskega poslanca v Državnem zboru Roberta Battellija, ki je kot član parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) podpisal sporno resolucijo. Slednja »obsoja nacizem in stalinizem kot enakovredna totalitarna pojava, ker da sta na enak način teptala človekove pravice in svoboščine«. Tržaški zgodovinar v svojem razmišljanju zavrača tovrstno enačenje, ker »so sicer komunisti zagrešili strašne zločine, niso pa uprizorili genocida, kakršnega so skušali udejanjiti nacisti«, Hitlerju pa namesto Stalina postavlja ob bok Mussolinija, vsaj kar se tiče »deklaracij pomembnih predstavnikov njegovega režima«. Ne glede na vprašanje, ali je smiselno obravnavati zgodovinske dogodke s sprejemanjem resolucij, me preseneča, da določeni levičarski krogi po vsej Evropi po tolikih letih še vedno ne priznavajo v vsej njihovi tragičnosti zločinov najbolj okrutnih komunističnih režimov. Niti Stalinovih. Preseneča me, da se pri nas mestoma še vedno uveljavlja stari miselni vzorec, po katerem sta bila Hitler in Mussolini absolutno zlo, Stalin pa kvečjemu človek, ki je storil hude napake. Prva dva sta personifikaciji hudiča, vladarja teme, tretji pa diktator, ki bi ga morali okarati, a je vendar odločno pripomogel k zmagi nad prvima dvema in osvobodil Evropo. Nedvomno je Sovjetska zveza s svojimi 20 milijoni žrtev dala levji delež v zmagoviti vojni proti Nemčiji. Druga plat iste resnice pa je, da je vsaj še enkrat toliko, po nekaterih virih pa celo dvakrat ali trikrat toliko prebivalcev Sovjetske zveze dal pobiti sam »Vožd« v času svoje skoraj tridesetletne vladavine. Da, res je storil kar nekaj hudih napak. S seznamom pokolov, pogromov, političnih umorov in drugih zločinov iz tistih časov bi lahko napolnili več knjižnic. Navajam najbolj zloglasne primere, ki so celemu svetu znani: pokol 22 tisoč poljskih vojnih ujetnikov leta 1940 v Katinskem gozdu; »holodomor« oziroma namerno povzročena lakota, ki naj bi v okviru pogubnih politik kolektivizacije kmetijstva v Ukrajini v šestih mesecih med letoma 1932 in 1933 povzročila od 3 do 10 milijonov mrtvih (!), v istem obdobju pa kdo ve koliko milijonov žrtev v ostalih deželah imperija; dejavnosti politične policije NKVD, ki je na osnovi vohunjenja, izdajstev in sumničenj vsako leto umorila in silila v samomor več tisoč ljudi; prisilno preseljevanje narodov, ki je milijonske množice čez noč odtrgalo od njihovih korenin in jih odvedlo v oddaljene in neznane stepe ter puščave; pa seveda taborišča, znana kot gulagi: spet milijoni ljudi, ki so zaradi teh ali drugih obtožb (včasih izmišljenih) preživljali cela desetletja v taboriščih Sibirije in Daljnega vzhoda ter tam umirali. 3. avgusta lani je umrl Solženi-cin, ki je te grozote ovekovečil v svojih delih. Dodajmo še popolno prepoved svobode mišljenja in podobne značilnosti totalitarnega režima. Okrog 50 simpatizerjev ruske komunistične partije je imelo sredi julija vso pravico demonstrirati proti omenjeni resoluciji OVSE pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi. Upoštevati gre tudi, da ko bi do javne demonstracije prišlo v Stalinovih časih (a to bi bilo tedaj nepojmljivo), bi se za vsemi protestniki v kratkem izgubila vsakršna sled. Česa si Josif Visarjonovič Džugašvili ni privoščil, da si danes ne zasluži polnopravnega mesta ob Adolfu Hitlerju? Slednjega je leta 1945 premagal, a ko ne bi sama Nemčija kršila pakta o medsebojnem nenapada-nju, Stalinu bržkone ne bi nikoli šinilo v glavo, da bi se vpletal v evropsko vojno. Osvobojena Evropa je leta 1945 pozdravila konec nacističnega pohoda in končno zadihala. Rusi in ostali državljani Sovjetske zveze pa so se še naprej soočali s svojo nočno moro, ki je v ruskih dušah pustila tako globoke rane, da so še danes zaznavne. Na namišljeni »lestvici zla« pri nas marsikdo postavlja tik pod Hitlerja samo Mussolinija. Fašizem je v naših krajih povzročil ogromno gorja, ogrožal je naš obstoj in večno moramo biti hvaležni tistim, ki so ga premagali ter nam tako omogočili, da danes živimo in govorimo v svojem materinem jeziku. Če pa tokrat umaknemo pogled od svojega ozemlja in se zazremo v tedanji sovjetski režim in v življenje tamkajšnjih ljudi, si ne moremo zatiskati oči pred neizmerno veličino spirale nasilja in krivic, ki jih je zagrešil stalinizem. Vprašanje, ki mi brni v glavi, je sledeče. Če celo s Stalinom še nismo obračunali, kako si lahko domišljamo, da bomo kolikor toliko trezno in iskreno obravnavali dogodke 20. stoletja in polpreteklo zgodovino? Aljoša Fonda PISMA UREDNIŠTVU Še o Obrtni coni Dolina K pisanju me je spodbudil prispevek Edvina Švaba (Primorski dnevnik, 5. avgusta 2009), ker menim, da kot prvi predsednik Konzorcija Obrtna cona Dolina, lahko iznesem svoje izkušnje iz »pionirskih« časov nastajanja prvih proizvodnih hal za domače obrtnike v dolinski občini. Obrtna cona Dolina je bila prvi tovrstni objekt v tržaški pokrajini, ki se je uresničil po volji in želji gospodarstvenikov in upraviteljev na našem ožjem področju. Obrtna cona Dolina je postala vzor ne samo v našem bližnjem okolju, temveč daleč naokrog, tudi v tujini. Model, ki smo ga uveljavili in je še danes zelo učinkovit, so si prihajale ogledovat in se seznanjat z njim delegacije politikov in gospodarstvenikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz dežel Severne Italije in celo iz Romunije. Obrtna cona Dolina je takrat rešila logistični problem domačih obrtnikov, zaposlila je veliko domače delovne sile, začela nuditi zelo širok servis domačemu prebivalstvu v najrazličnejših obrtnih panogah od gradbeništva do avtoličarstva, od elektronskega sektorja do mizarstva, in še bi lahko našteval, krog odjemalcev pa se je nenehno širil. Vsemu temu mrzličnemu dogajanju, nenehnemu vrvenju in bogati, mestoma tudi zapleteni dejavnosti, je od samega začetka - ko je Obrtna cona Dolina dobivala komaj prve zarise šele na papirju - sledil upravni odbor, kateremu sem imel čast predsedovati, ki je deloval zelo načrtno in kljub notranji dialektiki, tudi zelo strnjeno in enotno. Problemov in različnih mnenj je bilo tudi takrat na pretek. Ko pa smo enkrat razčistili med sabo, se je delo odvijalo naprej po doseženih dogovorih in v smeri, ki je šla edinole v korist članov, občanov, teritorija in naše domače stvarnosti. Za takšen način upravljanja Obrtne cone Dolina 1 pa je bilo potrebno veliko truda, veliko sestankov, veliko pozornosti, veliko preverjanja opravljenega dela - vendar skupnega dela vseh odbornikov in članov. Vsi skupaj smo se močno zavedali, da ustvarjamo nekaj novega za naš teritorij, kar naj bi prineslo blagostanje in napredek in smo imeli veliko vero v tisto, kar smo delali. Naša predanost skupnemu cilju je bila popolna. Mnogim podobnim pobudam v drugih občinah naše pokrajine smo bili šola in zgled. Kako to, da ta zgled ni pognal korenin tudi v našem najožjem krogu, tako rekoč čez cesto? Dušan Pangerc Izjava balinarskega društva Polet V zvezi s s člankom v Primorskem dnevniku dne 4. avgusta letos, ki zadeva poročilo o zamejskem balinarskem prvenstvu, ki je pravkar v teku, bi rad v imenu balinarske sekcije ŠD Polet poudaril, da nismo nobene tekme odložili zaradi zadržanja nekaterih Poletovih balinarjev, ampak zgolj zaradi vremenskih neprilik, saj so bila že dvakrat igrišča na odprtem vsa premočena in preplavljena. Zato ni bilo nobenega »nešportnega obnašanja do drugih ekip«, ker Polet pač ni kriv za nevihte in poplave igrišč na odprtem. Livio Tavčer, predsednik balinarske sekcije ŠD Polet / ITALIJA Četrtek, 6. avgusta 2009 5 POLITIKA - Načelnik Severne lige v senatu Bricolo napovedal predlog ustavnega zakona Ob državnih simbolih tudi deželne zastave in himne Še polemike o Calderolijevi zamisli, da bi plače v južni Italiji prilagodili nižjim življenjskim stroškom EVROPSKO SODIŠČE Odškodnina kaznjencu zaradi prenatrpanih ječ RIM - Italija bo morala plačati tisoč evrov odškodnine državljanu Bosne in Hercegovine Izetu Sulej-manovicu, ker je bil zaprt v prena-trpanem zaporu. Tako je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasburgu, ki je ugotovilo, da je bil moški deležen »nečloveškega in ponižujočega ravnanja«. Sulejmanovic je bil svoj čas obsojen na dve leti zapora zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Kazen je prestal v rimski kaznilnici Rebibbia. Kot je ugotovilo sodišče, je v obdobju od novembra 2002 do aprila 2003 deset ur na dan preživel z drugimi petimi kaznjenci v celici, ki je vsega merila 16,2 kvadratnega metra, kar pomeni, da je vsak zapornik razpolagal z 2,7 kvadratnega metra. To pa je daleč pod standardom, ki ga določa Odbor za zaščito pred mučenjem, po katerem ima vsak kaznjenec pravico do 7 kvadratnih metrov. In tako bo morala Italija odšteti Sulej-manovicu tisoč evrov. Zadeva je globoko odjeknila v italijanski javnosti. Po oceni predsednika združenja Antigona Patri-zia Gonnella Italija zdaj tvega, da bo morala plačati 64 milijonov evrov podobnih odškodnin, saj je ta čas v italijanskih kaznilnicah skupno okrog 64 tisoč kaznjencev, in vsi se nahajajo v podobnih okoliščinah kot Sulejmanovic. Gonnella je mimo tega poudaril, da razsodba strasbur-škega sodišča razodeva, kako je italijanski zaporniški sistem izven zakona. »Vlada bo morala nujno poskrbeti za gradnjo novih zaporov,« je menil. Podobnega mnenja je rimski župan Gianni Alemanno, po katerem pomenijo prenatrpane kaznilnice »dodatno kazen«. Načelnik oddelka za zaporniško upravo Franco Ionta pa je bolj optimist. »Sulejmanovicev primer je dokaj izjemen, saj ni znano, da bi se drugi zaporniki podobno kot on pritožili na evropsko sodišče,« je dejal. Federico Bricolo RIM - Kot kaže, si je Severna liga zadala nalogo, da razgiba poletno politično mrtvilo. Načelnik njenih senatorjev Federico Bricolo je včeraj napovedal, da bo vložil predlog ustavnega zakona, da bi poleg države tudi posamezne dežele imele pravico do svojih zastav in himn. S tem je seveda takoj izzval vrsto kritičnih reakcij. Bricolo svoj predlog utemeljuje, poudarjajoč, da so dežele z raznimi ustavnimi spremembami v federalnem smislu v zadnjih letih pridobile pomembne pristojnosti. Temu bi se po njegovem moral prilagoditi tudi 12. člen ustave, ki zdaj govori edinole o italijanski zastavi. »Ljudje pričakujejo resne ukrepe za prebroditev gospodarske krize, oni pa imajo po glavi deželne zastave. Čas bi bil, da bi nehali imeti ljudi za norca,« se je na novo pobudo Severne lige odzval voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Predstavnik Stranke italijanskih komunistov Pino Sgobio je menil, da Bricolov predlog krona zgodovinska prizadevanja Severne lige, ki naj bi se rodila in razvila z enim samim ciljem, da bi namreč »razdelila in raz- PROMET - Bliža se drugi avgustovski konec tedna Spet kritično na italijanskih cestah Cena goriva medtem neusmiljeno raste RIM - Pred nami je drugi avgustovski konec tedna. Po predvidevanjih prometne policije in podjetja Autostrade per l'Italia, ki upravlja glavnino cestnega omrežja, bo na cestah situacija spet dokaj kritična, saj se Italijani trumoma podajajo na počitnice. Najhujše bo seveda pri izhodih iz glavnih mest in pa na glavni cestni arteriji, ki povezuje sever z jugom. Prometne zastoje gre pričakovati že v petek popoldne, stanje pa se ne bo bistveno spremenilo niti v soboto popoldne oziroma v nedeljo dopoldne. Sobotni dopoldan (od 6. do 14. ure) naj si vozniki raje odmislijo, saj ga pri cestnem podjetju označujejo celo s katastrofalno črno piko, kar pomeni, da napovedujejo dolge kolone in polžje premikanje vzdolž avtocest. Voznikom je na voljo spletna stran www.auto-strade.it, kjer bodo našli marsikateri koristen nasvet z alternativnimi potmi. Italijane, ki se odpravljajo na počitnice, pa bo nedvomno prizadela tudi neusmiljena rast cen. Po torkovi podražitvi je včeraj cena spet zrasla: naftna družba Agip, ki je bencin prodajala 3 cente dražje, se je včeraj pridružila še družba Shell, ki ga ponuja po 1,35 evra (za 3,5 centa dražje). Glas so seveda dvignila združenja potrošnikov, ki so se pritožila, da se še vsako leto cena goriva dvigne vzporedno s poletnimi masovnimi »migracijami«. Federconsumatori, Adusbef in Adoc so vlado pozvali, naj nadzira noro rast cen. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola se bo zato danes srečal s predstavniki naftnih družb, da bi skupaj analizirali rast cen goriva. VILA CERTOSA - Kršili naj bi zasebnost Blizu Berlusconijeve vile na Sardiniji prijeli štiri fotografe RIM - Policija je v bližini razkošne vile premiera Silvia Berlusconija na Sardiniji aretirala štiri fotografe in jim pri tem zasegla spominske kartice njihovih fotoaparatov. Fotografom svobodnjakom iz Rima in Milana pa za to grozi obtožba zaradi kršitve pravice do zasebnosti. Fotografe so v ponedeljek prijeli deset metrov od ograje Berlusconije-vega posestva, in sicer so bili v trenutku aretacije v položaju, v katerem bi lahko fotografirali v notranjost posestva. Vendar pa tedaj fotografij še niso posneli. Berlusconija, ki je v nedeljo začel svoje počitnice s posebnim protistres-nim tretmajem in oddihom v svoji milanski rezidenci, v času incidenta ni bilo na posestvu na Sardiniji. Tja naj bi prispel šele 10. avgusta. Razprava o varnosti na posestvu na Sardiniji je oživela že junija, ko je španski dnevnik El Pais objavil fotografije, na katerih je videti malo oblečene ali celo gole Berlusconijeve goste. I ¿j jI Vila Certosa z morske strani EVRO 1,4410 $ +0,18 kosala Italijo«. Glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone je dejal, da gre za zapoznelo prvoaprilsko šalo, predsednik senata Renato Schiffani, ki pripada isti stranki, pa je opozoril, da je italijanska trobojnica simbol državne enotnosti. Do nove polemike prihaja, ko se še ni polegla vroča razprava, ki jo je v torek sprožil drug predstavnik Severne lige, minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Cal-deroli. Izhajajoč iz študije Banke Italije, ki ugotavlja, da so življenjski stroški v južni Italiji za 16,5 odstotka nižji kot v severni, je Cal-deroli predlagal, naj bi temu prilagoditi tudi plače. Zamisel je takoj osvojilo glasilo Bos-sijeve stranke La Padania, ki zadevi posveča glavni naslov na svoji včerajšnji prvi strani in se odprto zavzema za ponovno uvedbo »plačnih kletk«, ki so do leta 1969 določale višino plač glede na geografsko območje. Calderolijev predlog je večina predstavnikov desne in leve sredine zavrnila kot neumestno provokacijo, drugačnega mnenja pa so nekateri predstavniki industrialcev, ki poudarjajo, da rigidnost plač škodi sistemu. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 5.8. 4.8. ameriški dolar japonski jen 1,4410 137,38 1,4303 136,22 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,8433 44,8946 68,3320 9,8246 44,8420 68,4390 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4450 0,84695 7,4452 0,84845 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,2683 8,6685 10,3043 8,7040 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,945 1 5316 25,863 1,5286 jviv.aiji\i Malin estonska krona tArint 15,6466 267,00 15,6466 267,05 1 1 la .i, i- ' Prevladovalo bo lepo stabilno vreme z jasnim do pretežno Jutri in v soboto bo pretežno jasno. Na Primorskem bo Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER jasnim nebom. občasno pihala šibka burja. ARGENTINA - Potonilo je skupno z ribiško ladjo Polar Mist Iz morja potegnili 8,5 tone potopljenega zlata in srebra BUENOS AIRES - Ekipa potapljačev je na dnu ledeno hladnega morja ob jugovzhodni argentinski obali našla zlato v vrednosti skoraj 20 milijonov dolarjev. V slabem vremenu je januarja letos ob obali argentinske Patagonije izginila ribiška ladja Polar Mist (na sliki), z njo pa je potonilo tudi 8,5 tone zlata in srebra. Ladja je bila namenjena v čilsko prestolnico Santiago de Chile, od koder naj bi tovor nato z letalom prepeljali v Švico. Britanska zavarovalnica Lloyd's, ki je zavarovala tovor, je za iskanje potopljene ladje najela dansko podjetje, ki je nato najelo potapljače, ki so konec junija našli dragoceni tovor kakih 40 km od obale v globini 80 metrov. Tovor so medtem potegnili iz morja in ga spravili na varno v pristanišču Punta Quilla v pokrajini Santa Cruz. Operacija se je zaključila to nedeljo sredi izrednih varnostnih ukrepov. KITAJSKA - Časopisna raziskava Prostitutke vrednejše zaupanja kot uradniki PEKING - Nedavna raziskava je pokazala, da so prostitutke na Kitajskem bolj vredne zaupanja kot vladni uradniki in znanstveniki. Inter-netna raziskava časnika Insight China med več kot 3000 Kitajci je pokazala, da skoraj osem odstotkov vprašanih meni, da so prostitutke vredne zaupanja, kar jih uvršča na tretje mesto takoj za kmeti in verskimi delavci. Kitajski časnik China Daily je v uvodniku tak rezultat označil za pre- senetljivega in hkrati tudi sramotnega. Medtem ko so se prodajalke ljubezni nepričakovano uvrstile na častno listo, so znanstveniki, učitelji in celo vladni uradniki uvrščeni zelo nizko na lestvici. Za slednje po mnenju časnika glede na vrsto škandalov med politično elito rezultat niti ni tako slab. "Znanstveniki in uradniki vsaj niso zdrsnili v najnižjo kategorijo, kjer so se znašli razvijalci nepremičninskih projektov, tajnice, agenti, zabavljači in direktorji," je še zapisal časnik. (STA) PENTAGON - Prepoved za vse vojake? Družabne spletne strani marincem niso dostopne Marinec z računalnikom med vojaško vajo WASHINGTON - Potem ko je poveljstvo marincev v ponedeljek prepovedalo uporabo družabnih spletnih strani, kot sta Fa-cebook in Twitter na uradnih računalnikih za svoje vojake (glej sliko), je Pentagon začel razmišljati, da to uvede za vse rodove oboroženih sil. Poveljstvo marincev se je za prepoved odločilo zaradi spletne varnosti, sicer pa lahko marinci še naprej po mili volji klepetajo, izmenjujejo informacije in fotografije na omenjenih spletnih straneh preko svojih osebnih računalnikov. Prepoved velja le za uradne oziroma službene računalnike, ki so pri-klopljeni na notranje omrežje. Pentagon je zato naročil pregled politike glede tega vprašanja, ki naj bi se po besedah tiskovnega predstavnika Bryana Whitmana končal do konca septembra. Zadeva je malce zapletena, saj je kopenska vojska pred kratkim ukazala, da morajo vsa ameriška oporišča vojakom omogočiti dostop do družabne spletne strani Facebook. Poveljniki enot v Iraku in Afganistanu preko te spletne strani celo izmenjujejo informacije o operacijah. Marincem so dostop preko službenih računalnikov prepovedali, ker imajo te spletne strani dokazano prisotnost zlobnih udeležencev in vsebin ter predstavljajo tveganje zaradi razkrivanja informacij in izpostavljenosti spletnim napadom zlonamernežev ali sovražnikov. Prepoved pri marincih za zdaj velja le eno leto. (STA)