Fo&tnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 104 Ljubljana, četrtek 7. maja 1936 Cena Din 1.— m VENSKI lanaja visak lan popoldne, izvzemaj aedelje m praznike. — inserau ao «30 peut vrst a D in 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za tnozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Bjiafljeva ulica fctev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon SL. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št, 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna branilnica v Ljubljani št. 10.351. a je dosegla svoj cilj: a — obljubljena dežela a ljudstva A-lcIšs Abefra postane prestolnic a združenih italijanskih kolonij — Izvedena &o velikopotezna kolonizacija — Pri poitalijančevanju ho pomagala cerkev Drag poskus VV a s h i n g ton, 7. maja. z. Ameriški K i m, 7. ma ja. z. Adis A beba bo postala prestolnica združenih italijanskih kolonij v Vzhodni Afriki. Mesto, ki se bo nanovo zgradilo po modernih gradbenih načetih, bo postalo sedež vseh italijanskih kolonijalnih oblastev. Italijanski kokmizatorji imajo baje za to že pripravljene vse načrte. Tehnično osobjo, ki bo izvršilo to delo, je prišlo v Adis Abebo drloma že z armado- Kakor se sliši, se oblastva že bavijo z vprašanjem naselitve italijanskih kmetov v Adis Abebi in najrodovifncjših pokrajinah Abesinije. Druga stran problema je, da lx>do državo usmerili tudi s katoliškega stališča. Med italijansko duhovščino vlada namreč za novo deželo največje zanimanje in cela vrsta duhovnikov in milijonarjev se že pripravlja, da bo šla v Abe-sinijo pridigat katoliško vero in razširjat italijanski jezik. Na tem polju je dobil fašizem v rimsko-katoliški «rkvi zvestega ir močnega zaveznika. Juridična ureditev pozicije Abesinije nasproti italijanskemu kraljestvu w>e ni določena. Največ se govori o aneksiji, i ki bo baje pi oglašena v naik-ajšem času. Aneksija Abesinije *h pre?s ggsSankom-sveta J^NJ Za Italijo Abesrlmja sploh več ne obstoja Velika nervoznost v ženevi — Ženeva. 7. maja. r. V tukajšnjih j sankcij in dokler ne prizna Italiji suve-iro^ih s veliko nervoznostjo pričakujejo renost nad ubesinskim ozemljem. V Že- sestanek sveta Društva narodov. Splošno r-rcvladuje bojazen, da se bo pri tej priliki >e hr>!j ?No kdaj doslej pokazalo, da je Društvo narodov napram Italiji brez moč*. Mussolini je že dal sporočiti, ne vi pričakujejo, da bo Mussolini še pred sestankom sveta Društva narodov tudi formalno proglasil aneksijo Abesinije. Po poročilih iz Rima bo italijanski delegat baron Aloisi takoj zapustil svet da se tako dolgo ne ho spuščal v prav Društva narodov, če bi se na seji pojavil nikaka pogaia-nja, dokler Društvo narodov ne prekliče svojega sklepa, s katerim je bila Italija proglašena za napadalca, dokler ne ukine brezpogojno vseh zastopnik Abesinije, ker Italija smatra, da Abesinije ni več ter torej tudi nihče nima več pravice nastopati v njenem imena. Edenov zagovor v spodnji zbornici Debata o sankcijah — Učinkovitejših sankcij nI bilo mogoče izvesti Londmon. 7. maju. r. Oh s-plošni pozornosti in prod nabito poino dvoranu <;c j© včeraj popoldne začela v angleški spodi i i zbornici z napetostjo pričakovana zunanjepolitična razprava. Takoj po otvoritvi ie ministrski predsednik Ba!d\vin izjavil r.a vprašanje, da sam ne bo posegel v razpravo. Kot prv: govornik je nastopil zastopnik delavske stranke Da\vton. ki je v imenu opozicijooalne delavske stranke nalagal od govornost za izbruh italijansko-abesinske vojne Angliji. V svoji obtožnici je očital Raldvvinovi vladi, da sc n držala obveznosti po določbah statuta Društva narodov. Angleška vlada je bodrila Abesince, naj se opirajo v prepričanju, da jim bo nazadnje pomagalo ON. Delavska stranka obtožuje dalje vlado, da je sedaj prepustila Abc- šanjem petroleja. Britanska pet rolejska podjetja v normalnih razmerah pokrijejo 13 italijanske petrolejske potrebe, zadnje mesece so pa pokrile komaj 4%. Razen tega je britanska vlada, kakor je splošno znano, v ženevi večkrat odkrito poudarila potrebo po petrolejskih sankcijah. tisk zelo skeptično presoja Mussotinijeve uspehe v Abesiniji. Nekateri listi so mnenja, da, bi bili že Anglija in Franeija davno zasedli Abesinijo, Če bi nudila povoljne izglede za kolonizacijo. »Ne\vyork Times« smatrajo vojno v Abesiniji za zelo drag poskus Mnssolinija, ki bo stal Italijo še mnogo denarja, »ashington Post« poudarja, da so pri tej priliki na vsej črti odpovedale sankcijo DX in so tudi vsa njegova prizadevanja za dosego kolektivne varnosti vsaj za enkrat brezpomembna. Guverner Addis A bebe Adis A beba, 7. maja. z. V mestu vlada mir. Italijani so zasedli vse važnejše obrate in poslopja. Za civilnega guvernerja v Adis Abebi je maršal Badoglio imenoval rimskega guvernerja Giuseppa Bottaia, ki je prostovoljno odšel na vojno v Abesinijo. Edina čestitka Rim, 7. maja. z. Ob priliki zavzetja Adis Abebe je albanski ministrski predsednik poslal ministrskemu predsedniku Mussoli-niju brzojavne čestike. Amerika ne bo priznala okupacije Abesinije VVashington. 7. maja. z. Državni depar-tement je dal razumeti, da bo Amerika zavlačevala priznanje italijanske suverenitete v Abesiniji vse dotlej, dokler se o tem ne bOvic odločile evropske velesile. Velik požar na Poljskem Varšava, 7. maja. V Zamotcn (iMala Poljska) je nastal strahovit požar. Zgorelo je nO hi s.. Število žrtev ^e ni znano. H rez strehe je ostalo nad 2 00«) ljudi. H koncu je eden prosil spodnjo zbornico za nekaj zaupanja, ker smatra, da je edino pravilno in pametno, če ima vlada pri reševanju takšnih zadev kolikor toliko proste roke. Govor ministra Kdena so v vrstah vladne večine pozdravili z viharnim odobravanjem. Tudi Anglija grozi z izstopom iz DN če ženeva prizna oRupacifo Abesinije po Italiji, mma Anglija v ženevi kaj več iskati London, 7. maja. o. Snočnji Mussoiinnev govor, v katerem je preplašil konec afriške vojne in napovedal okupacijo Abesinije, jc napravil v an^lc^ki javnosti silno mučen vtis. Vsi listi ^e bavijo s tragično nju posledic svoje dosedanje abesinske politike. N'eknteri že z v?o gotovostjo napovedujejo izstop Anglije iz. Društva narodov. rDailv Telegraph« izraža mnenje, da j se Ital'ja sedaj, ko je videla, da mere kljub ! akcijom Društva narodov delati, kar hoče. sploh no bo hotela z nikomer več pogajati i ter ho enostavno proglasila Abesinijo za morale vse države, članice Društva narodov skopno določiti svoje nadaljnje stališče na-prrjn Italii. Eden bo moral na vsak način since njihovi usodi in jim ni dala nobene j usodo abesinskega cesarja in DJegOVO dr-uspešne pomoči. Govornik je nato kriti j zave ter razmotri vajo o koraki!1., ki jih bo ziral da niso bile proti Italiji uvedene ost- J morala napraviti angleška vlada v iz.vaja-rejše sankcije in poudarjali da govori šc sedaj mnogo xa to. da bi sc te sankcije poostrile. Za Davvtonom je spregovoril zunanji minister Eden, ki je takoj odgovarjal na oh-dolžitve predgovoru ika, V svojem govoru ie izjavil, da so bile proti Italiji namerno- ma uvedene takšne sankeje, ker bi DN jač-jih ne moglo uspešno uveljaviti. Slabost teh sankcij je bila v tem, da niso učinkovale takoj. Edina sankcija pa, ki bi bila učinkovala takoj, bi bila prepoved prehoda >ko-iz Sueški prekop. Takšen ukrep bi bil neizogibno imel za posJedico vojaško akcijo, ki bi bila privedla do vojne. Minister Eden je v nadaljnjem poudaril, da se mora Anglija iz izkušenj italijansko-abesinskoga spora mnogo naučiti. Jasno jc, da mora DN ostati dalje, ker je V modernem svetu neobhodno potrebno za reševanje mednarodnih zadev. Vlada bo upoštevala sedanji položaj in proučila vse možnosti za pravično ureditev. Pripravljena je, svoje stališče obrazložiti in zato bo čimprej stopila v stik tudi z dominioni. Kar se tiče samega Društva narodov je Eden naglasil, da ni Društvo narodov ni-kak abstrakten simbol, temveč skupnost narodov, ki ga tvorijo. Na žalost imamo zuaj med državami, ki so članice te ustanove, samo tri velesile, če ne računamo Italije, ki stoji ob strani, od teh velesil sta samo dve sredozemski državi in sicer Velika Britanija in Francija, že iz tega se vidi, da imata Anglija in Francija največjo odgovornost in največji riziko pri tem radikalna ter je mnenja, da je sedaj v prvi vrsti potrebna temeljita piensnova Društva narodov. LabnristiSni »Dallv Herald« opozarja na poprajanja. ki se že vrše med Rimom in Londonom ter izraža upanje, da bo končno prišlo do sporazuma. Predsednik italijanskega zavoda za. zn-nanjo politiko Pirelli. ki je prišel v T.on-don i nalogo da prouči možnost zboljšanja razmerja med Veliko Britanijo in Italijo, je snoči predaval v dvorani spodnje zbornice zbranim poslaneem in lordom. Med drugim je dejal, da je treba ukiniti sankeije in sicer zato, ker so neupravičene in k^»r niso rodile pričakovanega uspeha. Pirelli misli, da je abesinsko vprašanje se- svojo kolonijo. List je mnenja, da bodo j Haj urejeno in sicer ne samo z italijanski- mi zmajrami. temveč tudi z zadržanjem večine abesinskih posvetnih in verskih po-giavarjei Italija je pripravljena sodelovati najaviti v Ženevi izstop Anglije iz Društva | z Veliko Britanijo kot kolonijsko velesilo, narodov, če bo okupacija Abesinije prizna na kot izvršeno dejstvo. Konservativna »Moniin:: post« ni tako ki mora videti v TtaTiji eiviliraforsko koVv nljskn državo v Afriki. Male države izsublfafo zaupanje ————n—-—■—riBi ——————— pi v ženevsko ustanovo Konferenca severnih držav — Možnost izstopa Švedske, Finske. Norveške in Nizozemske iz DN Stockholm, 7. maja z. Nizozemska vlada je povabila vlade švedske, Norveške in Finske na konferenco v Ženevi, na kateri naj bi se proučil položaj po zavzetju Ad;s Abebe. Na Švedskem prevladuje mnenj-e. da bi bilo treba sankcije proti Italiii obdržati v veljavi, ker sicer ni izključeno, da bo Švedska izstopila iz DN. Oslo, 7. maja. A A. V zvez s konferenco sporu. Ali bi mar hotel kdo reči, da nismo storiil svoje dolžnosti do Francije? Do- j zunanjih ministrov severnih držav, ki se volj je, da kdo samo izusti takšno obtožbo, i sestane 11. maja v Ženevi, priobčujejo listi pa bomo vsi sami od sebe videli, kako ne- obširne članke. Tako piše v tej smiselna je in fantastična. Minister g. Eden se je nato bavil z vpra- zvezi Tidenstegnr: Glede preteklosti si ni treba rwrhiimii gfcave. Italijanske čete so mmedko Adis Abebo in Društvo narodov ni moglo tega preprečiti. Abesinije ni mogoče rešiti. Zato je treba sankcije kratkomalo ostaviti. r>ru3 boriti s svojim komrmi.sti^nim nasprotnim kandidatom. /zastopniki štirih glavnih strank ljudske fronte se bodo sestali v začetku prihodnjega tedna in se dogovorih glede glavnih smernic skupnega vladnega programa. Upor v Iraku London, 7. maja. h. V Iraku so izbruhnili novi upori. Proti upornikom so mor.i".i poslati vojaštvo in vmes so posegla tudi letala, ki so metala na«njo bombe. Železniška zveza med Kagdadom in Rasro je prekinjena. Generalisimus Srancoske vojske na inspekciji Pariz., 7. maja~ z. Generalisimus francoske vojske general Game lin in šef generalnega štaba zračne vojske general Pujo sta na inšpekcijskem potovanju po vzhodno-francoskih gamizijah. Kralj Farok je prispel v Kairo Kairo, 7. maja. b. Novi egiptovski kralj Faruk se je izkrcal v Aleksandriji ter takoj nato nadaljeval pot z železnico v Kairo, kamor je prispel ob 12.35. INOZKMSKE BOKZK Curih. 7- HMJa* Beograd 7.—. Paria 2o.*2*v» Ix»ndon l.V27.">/V»w York 307.876. Bruselj 52J0, Kiku '-U.2G Madrid 4^.- , Amsterdam -0S.9h IVrlin 124.30 Dunaj 56.-, Pr.i da 12.73 Bukarešta 2..V». Jubilej Zorka Prelovca Ljubljana, 6. maja. Prj nas pogosto obhajamo jubileje, zato tudi niso več poseben dogodek, marveč le značilen običaj za naše razmere. Samo poglejte tuje liste. Jubileji so v njih silno redki. Toda z vso pravico in dolžnostjo se moramo te dni spominjati jubileja prosvetnega delavca, ki je zarezal globoko brazdo na polju naše glasbene kulture. Petindvajset let dela ima za seboj. Ne le 25 let samih na sebi, praznih: navadno govorimo pri nas ob jubilejih samo o letih, na deko pa pozabljamo, kakor da so glavno le leta. Zorko Prelovec se je začel javno udej-stvovati zelo mlad. Z mladostnim ognjem in nadarjenostjo, s čisto ljubeznijo do pesmi. 2e kot študent — študiral je v Kranju in Novem mestu, gimnazijo je pa končal doma v Idriji — mu je usmerjala ljubezen do glasbe pot v življenje. Prišel je iz Idrije, tako rekoč z gosli pod pazdubo, »Jan fant, živahen kot živo srebro, ki izvira« v Idriji. Kot dijak je že zbiral okrog sebe pevce Bralnega društva, ki jih je • znal prežeti z ljubeznijo do pesmi za vse življenje. Usojen mu je bil hladen laeunarski poklic, ki mu pa ni mogel pogasiti ognja ljubezni do pesmi. V teh 25 letih je naredil več kakor cel mož. Delal je neprestano z mladostno sik) ter je še zdaj kot zrel mož mladosten, pravi tip dirigenta. Pri »-Ljubljanskem Zvonu« se udejstvuje že od leta 1910. in njegovo ime je nerazdružno zvezano z razvojem, uspehi ter vzponom tega našega najpopularnejšega pevskega društva, ki si je s svojim delom utrlo pot na višino naših najboljših pevskih zborov. PreJovec je bil organizator, artistični vodja in pevovodja Ljubljanskega Zvona*\ s fi. mer je povedano dovolj: delal je vedno zavihanih rokavov. Ni čuda, da je najvidnejši delavec med našimi pevskimi društvi ter da je prvi pevovodja Zveze slovenskih pevskih društev od njene ustanovitve. Pevci se prav dobro zavedajo njegovih zaslug za našo glasbeno kulturo m njegovih sposobnosti, zato je bil tudi pevovodja Hubadove žrrpe JPS, naše reprezentativne organizacije, ki predstavlja ne le doma. temveč tudi pred svetom našo pevsko kulturo. Zdaj je Prefovec predsednik te organizacije, kar pomeni p- iZnanje njegovemu delu. PrekrvČevo trne je pa tudi vidno med našimi skladatelji. Ustvaril je prav za prav ogromno, nad 250 skladb za moški in mešani zbor, soJospeve, obdelal je nešteto narodnih pesmi in lani narodno balado Lepa Vida« za sob", zbor in orkester, -kladha, ki traja 38 minut. To delo bo izvajano prvič jutri na jubilejnem koncertu, ki bo pokazal sadove Prelovčevega dela. Značilno je, da bodo sodelovali kot solisti sami njegovi nekdanji pevci. Peli bodo najpopularnejše skladbe, ki so že skoraj ponarodele, n. pr. Rdeče rože, Oj. Doberdob. Zapoj mi . . ., škrjanček itd. Prelovčeve pesmi so ta' o priljubljene, ker je v njih zajet pristni, zračilni duh naše narodne pesmi in slovenske c"uševnosti." Prelovčev jubilej je torej jubilej dela ki ga moramo praznovati, ker je njegovo delo tako tesno zvezano z našo kulturo, da pa ne more nihče pregreti. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 7. maja 1936. Stev. 104 Mednarodna fotografska razstava Kako je zastopana na nji Jugoslavija in Se posebej - Ljubljana LjubiJan a, 7. maja. Jugoslo venska fotografija je na razstavi v Jakopičevem paviljonu zastopana s 74 deli 56 avtorjev. Razstavili so Fotoklubi Beograd (2), Ljubljana (26), Maribor (3), Zagreb (12), dalje foto sekciji Jug. Touring kluba v Mariboru (3) in srbskega planinskega društva v Beograce-njevanju razdeli slike v dve kategorije: v strogo fotografsko in v slikarsko-fotograf-sko ter jih tudi posebej oceni. Sicer so pa okusi različne in sodbe vedno objektivne. Beograjčani nas na tej razstavi niso mogli ogreti. Še najboljša sta štefanovičzv portret »Stari cigan«: in zares srčkana »Mala sanjačica« Bartalana iz Pančeva. Od -Mariborčanov je najboljši Pivka s svojimi »Brezami«, dočim se Vales. ki ga poznamo kot dobrega amaterja, tokrat ni posebno izkazaL Mariborčan oziroma Celjan Vlado Cizetj je sedaj v Zagrebu in je razstavil za tamošnji klub. Vsa tri njegova dela spadajo med najboljša na razstavi. Prekrasen je pokrajinski motiv »Jutarnja meglax, redko lep posnetek s solncem prepojene >*ode »Pri kopanju«-, prav tako prepričevalna pa tudi skupina »Poi'ratek s Sejma«. Tošo Da-bac je razstavil dva prvovrstna portreta »Starec« in »Erika«, za katerima I2 malo zaosaja Frajtičev nagubani »Stari pomorščak«. Prav dober je tudi Staržik (Slovenec) s »Sibilo« \tn »Tišino«. Pri slednji je zanimivo, da je bas z ostro konturo čolna poudari! mrtvilo pokrajine. Izredno uspel ie Osječana Šoštariča portret za miši j enega fanta »Iluzije«: Od neljubljančanov je treba pohvalno omeniti še Jeseničana SJa-.'ka Smole ja. Kakor je njegov brat Franc izvrsten smučar, je on nič slabši fotograf. In končmo Ljubljančani. Večina njih ie zrela za največje mednarodne razstave. Da ne govorimo o Korničevem gosjem paru »Sjegov ponos«-, ki je bil nagrajen že na mednarodni razstavi — poleg njega se lahko postavi še marsikdo. Vzemimo na pr. Brancova »Quando conveniuntf in »Oh mostu«. Oba sta prvovrstna umotvora. £e boljši je morda Gogala s svojima »Xa po- lju«: in »Ribiči«, ki ju brez skrbi lahko postav med Američane. Mrko prepričeva::ia je Karlo KocjančiČeva temna »Elementarna posrajina«, prav tako pa tudi »Solnčni žarek« Petra Kocjančiča. Vsi štirje so uporabljali približno isto tehniko, škoda, da sta Kocjančiča razstavila izven konkurence (oba sta v žiriji). Odličen je Jeseničan Koželj z žegnanjem, dočim je njegov »SJa\>-72Os/ni dan« vzoren primer dobrega iepu\'-mariborskega tedna«. Letošnji jubilejni »V. .Mariborski tedenc je deležen Izredno visokega priznanja. V častno pred.sedništvo letošnje prireditve, ki se ho vršila od 1. do 9. avgusta, so ostopili: g. dr. Milan Vrba-nič, minister za trgovino in industrijo, kot častni predsednik, kot Mani častnega predsedstva pa g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, prevzvišeni monsignore dr. Ivan Jožef Tomažie, knezoškof lavantinski, g. dr. Alojzij Juvan. predsednik mestnega poglavarstva V Mariboru, brigadni general g. Milutin Milenkovič. komandant mesta v Mariboru in g. Ivan .leiačin, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Na ta način je ustanovi »Mariborskega tedna« v njenem idealnem stremljenju za napredek i u prčevit kulturnega in gospodarrskega življe-naj severnega dela dravske Lanovine izkazano polno in častno priznanje. — Razstava osnutkov za lepak jubilejnega >V. mariborskega tedna«. Kakor do sedaj vsako leto. je bi! tudi letos razpi^an nagradni natečaj za osnutek lepaka za jubilejni >V- mariborski teden<, ki se bo vršil od 1. do 9. avgusta. Letošnjega natečaja se je udeležilo posehno mnogo umetnikov, strokovnjakov in amaterjev ter jo bilo vposlanih nad 50 osnutkov. Vsi veslani osnutki bodo razstavljeni širšemu občinstvu v petek 8. in v sohoto 9. maj^ v spodnji kazinski dvorani- Občinstvu priporočamo obisk te zanimive in pestre razstave. — Turistirno-sportna loterija jugosloten-sk<»ea Touring kluba. Turist i čno-sporina loterija, ki jo organizira .Jugoslovanski tunng klub, je zbudila v naši javnosti veliko zanimanja. Dragoceni dobitki, ki predstavya-jo izkjučno turistična potovanja in bivanja v naših najinteresantnejših predelih ler možnost, da se neizžrebane srečke Lahko zamenjajo za vpisnino v j potovalni kroiek J.T.K- ■ predstavljajo za igralce, ki želijo spoznati lepoto naše zemlje, res ugodne izglede za lep dopust. Interesente opozarjamo, da se vrši prvo žrebanje za i>oletno sezono že 10. maja, srečke pa se proda;aio le zaključno do 7- majf*. Srečke, ki stan.m i le 10. Din se prodajajo tudi v poslovalnici Tujsko prometne zveze -Putnikv, Aleksandrova ^5. tet. 21—22. — L rad uc nre na mestni ot-čini in mestnih podjetjih bodo nedeljene in bo urado*-vanje od pol 8. do pol 14. ure. _ V Mariboru je 1607 brezposelnih. Iz statistike tukajšnje Borze dela za awe< april je razvidno, da je v Mariboru Še vedno 10fr7 brezposelnih. 1280 moških in 327 žensk. Aprila se je na novo prijavilo 270 brezposelnih. Borza dela je aprila iz-plačalrl na podr>orah 2G.o23 dinarjev. — Zabodel drugega in še sebe poškodoval. V mariborsko lolnico so iz Sikol pripeljali sina Mihaela Pirnata in , '^Oletne^a rmsestttilta Franca Prsuka ki sta imela po telesu več nevapnib vbodi iajev. Na n**ki veselici sta se poškodovanca sprla zaradi dekleta in Pirnat je porinil Pršuku nož v pleča ter ga hudo raniL V strahu pred po- sledicami si je nato Pirnat Ae sam zadal i nožem več zabodliajev. \ t>olnici sta oba spet sprijateliii:i. — Rečena Zdravnikom ><>r.ske niče se je posrečilo r«š 11 i ptifjtao ara ! co Alojzijo Rekovo_ ki lf nedavno |><►-;.! < žrtev hudega avtomobilskega karambola Kljub temu, da ji je potila lobanja. i gradi Ob 1'tii, ski cesti malo hišo. je nekdo nkradol p'1 teklo noč precej gradbenega notariata. I .< pa je bil tako nepreviden da Je padel i deskami v pokrito apneno j;'ino- iz kalen se je komaj rešil. Storilca so orožniki t.v koj izsledili saj so njegove stopinje vodi!»: v bližnii stražnnski (,T07d. — Ker je stražnika pretepel, se |g moral pred malim kazenskim senatom h;! • njega okrožnega *»<>dišča zagovarja*! ni delavec Anton Prnpnotaik iz Središča oh Dravi. Na neki veselici j-- napadol občin skega ttralnika. mu odvzel gumijevko ir ga z njo občutno poškodoval. Sodniki s' Praprotnikg obsodili na 1 mesec 15 dn1 strogeera zapora. _ Tatanski berač. V torek doj>oldne je prišel v stanovanje angleške profesori,. Miss Edith Oxle6 loletni berač In prosi! 7a kos kruha. Ne|*>Meni mladenič j* tsrab 1 priliko in s kuhinjske omare ukradel roi no torbico, v kateri je bilo precej denj-ja. — S kropom se je polila včeraj Opoldn« 161etna sobarica Jožefa Medvedova na Krn lja Petra trgu. Zadobila je po vsem telesu tako hude opekline, da so jo mo^li roSe-vaici nemudoma prepeljati v bolnico. M a denkino stanje je zelo resno. Dane3; Stanislav. KOLEDAR četrtek 7. maja. Katoličani: DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ziočin v mornarici Kino Ideal: Vse radi glasbe. Kino Sloga: Mladost zraagnje Kino Inion; Poročim kogar hočem Kino Šiška: Maček v vreči. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piecoji, TvrSeva cesta ft, Hočevar, Celovška eesta 62, Gartus. Mo ste. Zaloška cesta. Elektrifikacija Dolenjske Radeče, 6. maja. Pri nas se zadnje čase mnogo ra/prtv-Iji o elektrifikaciji Radeč in bližnje okolice s strani banovinske elektrarne. Banovinska elektrarna ima svoj izvor v Ve Ioni u in v Završnici. Iz Velenja ao izpeljani daljnovodi in segajo sedaj skoraj do Trebnjega na Dolenjskem. Zasnovan je projekt po katerem se bodo elektrificirali kraji <>h Mirenski dolini t. j. Št. Rupert, MoflONMMg Tržišče. Boštanj, Sevnica itd. Ker se v rej dolini gnadl /ele/nwka proga ftt Jan/ — Sevnica, je premogovnik v k>m!iM, m£aa no odstopit tudi električno silo rHikičevc mu podjetju, ki gradi novo železnico. 1? Trebnjega bo šel daljnovod do N mesta in dalje mimo St. Jerneja, Kosta njevice, Oerkclj Brežic v Krško » pnključ kom do Sevnice in Radeč. Iz Butanja je projektiran vSL0VENSE1 NAROD«, oetrtak, ?. maja 1936. Strtn 3 Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Samo ie dane« ob 4., iy4 In 9% uri SENZACIJA NAD SENZACIJO ZLOČIN v MORNARICI Gigant&ki boji za ljubezen lepe žene. —- Morje, ljubezen, strast. DNEVNE VESTI — Večer na našem poslaništvu v Pragi. Naš poslanik v Pragi dr. Frotič je prl*je-dil v ponedeljek na poslaništvu večer, ki so se ga udeležili predsednik vlade dr. Hodža s soprogo, prosvetni minister dr. Franke. zunanii minister dr. Krofta. poslanik Strimpl, general Sirovv. papeSki nuncij dr. Ritter francoski poslanik de 1-a-croix italijanski poslanik de Facendis. romunski poslanik Emandi naš vojask^ a.i_-še polkovnik Božamovic in drugi odlični^:. _ Iz državne *hižbe. Za obrtnega uči-telja uradniškega pripravnika na tehnični srednji šoli v Ljubljani je imenovan Franjo Brenčič. Upokojena if1 učiteljica na držav-nem osrednjem /avodu za ženski domači obrt Marija Reven. KINO SLCGA Telt*f- ~730 - Danes ob 16., 19.15 in 21.15 veleburka Mladost zmaga Liane Haid, Herman Thlmig, Loo Slezak, Hans Moscr in Carl Anton. Ce se hočete 2 uri dobro zabavati, morate videti ta film! _ Iz banovinske službe. Imenovani so za administrativnega uradnika pn banovinski bolnici V Celju banovinski uradniški pripravnik Vilko Apih, 7u banovinske urad-pripravnike pri banovinfiki bolnici v Mariboru volonter obče državne bolnice v Ljubljani dr. Ciril Bezlaj, pri banovinski bolnici v Ptnjn voJonter splošne bolnice v Ma-riboru dr. Vladimir Breznik, pri banovinski bolnici v Sovem mestu volonter državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Maks Iglic, pri sreskem cestnem odboru v Kočevju Rudolf KoŠorog pri banovinski bolnici v Celju volonter državne bol-nice v Ljubljani dr. Franc Kozln, pri banovinski bolnic] v Slovenigradcu volonter obče državne bolnice v Ljubljani dr. Josip ide Heggi. pri upravi Franc Si-jar pri banovinski bolnici v Novem mestu volonter državne bolnice z-a ženske bolezni v Ljubljani dr Avgust Spacapan. pri banovinski bolnici v Mariboru volonter ob-državne bolnice v Ljubljani dr. Janez Schrott, pri banovinski bolnici v Mariboru volonter banovinske bolnice istotam dr. Viktor Tominšek, pri banovinski bolnici v Cei m volonter državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Franc Verbic, pri banski upravi v konceptni stroki dipl. pravnik Stanko Plut in pri gozdno tehničnem odseku za urejevanje hudournikov v Ljubljani inu- Alojz Kerin; z:i banovinksegainšpektorja pri banski upravi banovinski svetnik dr. Franc Logar za zdravnika združene zdravstvene olcine Rogaška Slatina banovinski uradniški pripravnik splošne bolnice v Mariboru dsr. Jože Munda. za zdravnika združene zdravstvene občine Loče zdravnik volonter splošne bolnice v Mariboru «1 r. Ludvik Scfrw&rz. za administrativnega uradnika pri javni bolnici v Celju uradniški pripravnik Anton Mafcko Ni-kler; razveljavljeni so odloki banske uprave o prestanka službe banovinskemu profesorju ing. Mateju Absecu banovinskemu kmetijskemu pristavu pri sreskem načel-Stvu v Mariboru levi breg ine. Pavlu Fer-lincu, I.anovinskemu kmetijskemu višjemu pristavit pri banski upravi ing. Lambertu Muri ju. banovinskemu viš. pristavu pri sreskem naČedstvu v zmariu pri Jelšah inž. Ivanu Oblaku, banovinskemu kmetijskemu ekonomu pri banski upravi Jožetu Okornu in banovinskemu strokovnemu učitelju pri kmetijski šole na Grmu Ludviku Pušu; premeščena sta na lastno prošnio banovinski uradniški pripravnik dr. Franc Cun-drc od bonske uprave v splošno bolnico v Mariboru in banovinski uradniški pripravnik dr. Viktor Čerček iz ženske bolnice v Novem mestu v banovinsko bolnico v Mariboru, no službeni potrebi na banovinski uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru 9 Kočevju Mari in n Jamšak k banski nravi; jx>novno je spreiet v aktivno banovinsko službo in imenovan za banovin-skega sreskega referenta pri sreskem na-čelstvu v Celju vpokojeni banovinski kmetijski uradnik Janko Dolinar: sprejeta je ostavka, ki jo je podaj na banovinsko s;už-bo banovinski uradniški priDravnlk javne ženske bolnice v Novem mestu dr. Viktor Ceiček: v višjo skupino sta pomaknjena prima rij javne bolnice v Ptuju dr Aleksander Kiihar in banovinski arhivski uradnik pri javni !>o!nici v Ptuju Franc Gortnar. Film ZKD Jutri ob 14.30 poje Richard Tauber NE VERJAMEM NOBENI ŽENI VEČ... Enotna vstopnina Din 3.50. ELITNI KINO MATICA HBMOHHHHSnaM — Osnutek zakona o minimalnih mezdah. Zadnje čase se pri nas vedno bolj čuti potreba po zakonu o minimalnih mezdah, ki bi obsegal tudi obveznost skepanja kolektivnih pogodb. Le tako bi se dala zatreti nelojalna konkurenca v našem gospodarskem življenju. Konkurenca ne sme bazirati na nižjih mezdah, temveč na boljši proizvodnji in hitrejšem blagovnem prometu. Na to stališče so se postavil poleg delavskih organizacii tudi namešeenski sindikati. Ministrstvo socialne Politike in narodnega zdravja je osnutek zakona razposlalo vsem zainteresiranim korporacijam. ki naj ga hitro prouče in do 26. trn- pošljejo ministrstvu svoje predloge in propombe, potem to pa sestavljen definitivni osnutek in predložen narodni skunšini- — V°zne olajšave. ZVeza za tujski promet v Sloveniji sporoča: Obiskovalcem razstave v Bukarešti, ki bo od 9. maja do 9. junija, je dovoljena polovična voz-nina no naših železnicah. Pooust velia od 9. maja do 20. junija 1936. Odobreno je 50% znižanje vozne cene po naših železnicah delegatom Zadrug" državnih, uradnikov iz vse države, ki se bodo udeležili kongresa in skupščine Zveze nabav -ljalnih zadrug državnih nameščencev, ki bo v Zagrebu od 21. do 24. maja. Znižanje velja od 19. do 26. maja 1936 50rr popust po naših železnicah je nadalje dovoljan udeležencem kongTesa Zveze nameščencev socialnega zavarovanja Jugoslavije, ki bo od 31. maja do 1. junija v Ljubljani. Popust velja od 2S. maja do 5. junija 1936. — tz >Služel>enega lista«. «Službeni li«t kr. banske uprave dravske banovine> št. 37 z dne 6. t.m. objavlja Ukai o imenovanju ministrov za člane državnega obrambnega sveta uredbo o začasni ustavitvi ue-katerih pravic zavarovancev »Feniksa* druž le za življenjsko zavarovanje, direkcije za kraljevino Jugoslavijo, uredbo o izpremem* bi zakona o železnicah javnega prometa, uredbo o ocenjevanju uslužbencev državnega pravobranilstva, pravilnik o potniških pisarnah (agencijah), pojasnilo za uvoznike papirja za tiskanje na rotaciiskih strojih, razpredelbo avtobusnih r>roJaz bi rad rdečih rož* in »Oj, Doberdob«. Mali moški zbor. 2) »Tožbat in -•Dekliška pesem«. Poje Tinka Dolenčeva. Pri klavirju H. Svetel. 3.) >Sedem si rož<, »Zapoj mi pesem«. >škrjančku<. Poje mali moški ztor- 4.) »Tako mi ie dragi«, ženski dvospev z malim godalnim orkestrom. Pojeta Vidičeva in Pelanova- 5.) Mirko Premrl zapoje >Mrzeča je zunaj trda noč« in >Zagorski zvonovi«. Pri klavirju H. Svetel. 6.) >Ena ptička priletela;: in »Napoved''. Mešana zbora. 7.) »Ave Marija t. sopran solo, mešani zbor in godalni orkester. Solo poje Tinka Dolenčeva. 8.) >Lepa V»da«. narodna balada za soli. zbor in mali orkester. Solisti: Tinka Dolenčeva Elca Bitenčeva in Mirko Premelč. Predprodaia vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. lj— Vojašnico vojvode Mišifa so pričeli te dni prepleskavali. 2e pred časom je vojaška oblast v lastni režiji uredila in pre-belila notranje prostore, sedaj pa se je odločila se za prepleskanje glavnega objekta, v katerem sta oficirski dom in pravoslavna kapelica. Nujno potrebni prepleska-nja, s čeme- bi dobili lepše zunanje lice, bi bili tudi ostali trije objekti, vendar dela še niso oddana. Lepa, elegantna in šarmantna Joan Craw£orw je očarala pri včerajšnji premieri ljudi najfinejšega okusa v najnovejšem filmu Poročim, kogar hočem... Filmska novela o dveh mladih zaljubljencih in o njiju globoki ljubezni, ki je vzplamtela pod žarkim solncem grškega neba! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. Z2-21 I lj— Pred glavnim kolodvorom bi Ulo nujno potrebno javno stranišče, ki jih sicer v Ljubljani manjka v vseh delih mesta. Da pri glavnem kolodvoru ni te potrebne ^ustanove«, se sicer ugotavlja že več let, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke- Zgraditev javnega stranišča vsaj tamkaj, je nujna že iz higienskih in pa tujsko-prometnih razlogov. —U počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Prošnje za sprejem se naj predlože osebno do 16. maja v socialno političnem uradu, mladinski oddelek, soba št. 43, Mestni dom II. nadstropje. Na prošnje vložene kasneje ne ne bo moglo ozirati. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14 leta starosti, pristojni v Ljubljano. V prošnjah je navesti rojstne podatke otrok, katero šolo in razred obiskujejo, ime, poklic in dohodke staršev, njih pristojnost, stanovanje in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripravljen prispevati, če bo otrok sprejet v ko lonijo. Kdor dobiva za otroka posebno rodbinsko dok]ado, bo moral doklado celotno prispevati. Pri sestavi prošenj se je točno držati teh navodil, ker bi morali drugače prošnje zavrniti. Mestni socialno politični urad, mladinski odsek. —lj Delavski prosvetni večer >Zarje« bo v soboto 9. maja 1936 v dvorani Delavske zbornice z zelo lepim sporedom. »Zarja« bo igrala več novih skladb in sicer dr. J. čerin: >Srečna vas domača«, ter bo dirigiral sam kot gost. Igral bo man dolinski orkester in pomnoženi jazz orkester »Zarje«. Pela bo operna pevka Marta Obervvalderjeva Delavski oder pa bo upriroril Ivan Vuk In J. Kranjčevo enodejanko ia današnjega erv ljenja »Strojepiska«. Pridite! Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji. —lj Prireditveni odsek »Sofe« vabi svoje člane in prijatelje, da se udeleže v nedeljo 17. t m. imeta na dolenjski Čatež. Odpeljemo se v nedeljo s turistom ob 7.20 z gl. kolodvora ali pa ob 7.30 z dolenjskega kolodvora do Ve]. Loke. potem pa pridemo po enourni lepi po'ožni poti na romantični Čatež, kjer nas bodo postregli z dobro kapljico in hrano vse zelo poceni. Izletniki, javite se takoj pri Pav-šiču v trgovini »Jelačinc. lj_ »Oj Doberdobc. Znano pesmico so peli taje najprej v strelskih jarkih, po vsej širni naši domovini pa je po*tala znana šele. ko jo je harmoniziral in priredit za moški zbor Zorko Prelovec. Ta zt>or in vrsto drugih njegovih najlepših skladb «a moški zbor, me-lani zbor in namospeve bomo čuli v petek 8. t.m. ob 20. v Filharmonični dvorani na njegovem iubilejnem koncertu. Počastimo delo Zorka Prelovca in napolnimo Filharmonijo dvorano? Vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice- —lj Se dane« in jutri sprejema prijave izletaa pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Sion, za tridnevni avtobusni izlet na Plitvice, Senj in Orikvenico. Cena 240 Din. —lj Delavsko prosvetno in podporno drufitvo „Tabor« ima avoj redni članski sestanek točno ob 20. v navadnih lokalih. Odbor. _lj XXXVI. redni občni ihor Trgov- skega društva >Merknr« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v četrtek 14. maja ob 7. zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu. Gregorčičeva ulica 27. pritličje levo. Dnevni red: 1. nagovor predsednika: 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov; 6. določitev ustanovnine. članarine in pristopnine za leto 1936; 7. samostojni predlogi. Samostojno predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. Četrtek 7.: Juarez in Maksimiljan. Red _H Občni zbor Jugo«lovenSfco.Će*kos|o- va&ke lige v Ljubljani bo 11. t. m. v TI. nadstropju -.Zvezde« ob 20. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev iji akademskega odseka. Nato pa bo občni zbor izvršilnega odbora lig dravske banovine. js_ Filozofsko društvo v Liubliani bo imelo v soboto dne 0. t.m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi sedmo predavan ie- Predaval no prof bog. g. dr- Janez Tanželcovic o t?mi »Današnje hloiofske struje na Francoskem« Vabljeni člani in oni. ki se zanimajo. Vstop prost. lj— Um se mu je imirafil. Včeraj zjutrai je stražnik ustavil nekega moškega, ki ;e malo poprej odpeljal izpred pivovarne Union konja z vozom. Pripeliali so ga na policijo, kjer so ugotovili, da ie to neko-liko duševno zmedeni kovaški moister Alojzij Pintar iz Skrilj, občina Ig. Slaboumneža so odpravil domov a snoči okrog 20. se je pojavil nag na Barju. Malo preje je vlekel obleko in perilo ter vse skupaj vrgel v Išco. Nesrečneža so prepeliali na policijo, na odredbo zdravnika dr. Lužarja pa v umobolnico. Iz Trbovelj - Deeo na morje: Zadnja leta pošiljajo * razne organizacije tudi iz naših krajev mladino na nas Jadran, kjer si v otroških kolonijah utrdi zdravje. Nedavno je prišla iz Splita pobuda, da bi odšlo letošnje poletje kakih 40 sokolskih otrok k raznim družinam v Split za dobo poldrugega meseca, da bi pa na drugi strani starši v Sloveniji vzeli v oskrbo kakega otroka iz Splita, tako da bi bili s tem združeni le stroški prevoza. Predvsem je dobila tako vabilo celjska sokolska župa. ki je te dni pozvala svoje podrejene edinice, tako tudi trboveljskega Sokola, da ugotovi, koliko otrok bi bilo mogoče poslati iz Trbovelj na morje, odnosno koliko staršev bi bilo pripravljenih v zameno prevzeti v oskrbo otroke iz Splita. — Dobro bi bilo, da bi se izbrala za letovanje na morju predvsem revna in bolehna delavska deca, otroke iz Prvo zjutraj — zadnje zvečer! SARGOV KALODONT 9*OTI ZoBf4^ KAMAf(/ DOMAČI IZDELEK Splita pa bi lahko prevzeli razni dobrotniki v revirjih. Varstvo nad otroki v Splitu bi prevzel ondotni o. — 1 prava občine opozarja, da opaža v zadnjem času številne kraitve pravilnika o občirfki klavnic* in zakona c o«:vraćanu živinskih kužnih bolezni. Izvestni mesarji namreč koljejo teleta, svinje, drobnico in tudi govedo kar na domovih in prodajajo neogledano meso teh živali. Uprava občine opozarja, da bo v bodoče podvzela enpr-gične mere proti vsem kršilcem gornjih predpisov. — Sprememba okolica finančne kon. trole: Ker je kraj Sv. Planina zopet priključen občini Trbovlje, je finančna direkcija odredila, da se izloči iz službenega okoliša oddelka finančne kontrole v Zagorju ter zopet dodeli delokrogu finančne kontrole v Trbovljah. — r rad ni dnevi sreakejra načelatva v Trbovljah: Sresko načelstvo v Laškem raa-glaša, da bodo v letošnjem budžetskem letu v Trbovljah uradni dnevi sreskega načel-stva v naslednjih dneh: 6. maja, 3. junija, 1. julija. 5. avgusta, 2. septembra. 7. oktobra, 4. novembra, 2. decembra. 13. januarja. 3. februarja in 3. marca 1937. Iz Celja — r Večer komorne *la*be bo priredil go-d:ilu; kvartet Cllasbene Matice v Celju dr»-vi ob osmih v Mestnem gledališču. Na sporedu je Haydnov kvarte-t v d-molu Pvora-kov >amerikan-ki kvartet« v f-tiuru. Roro-dinov Nokturno iz II. kvarteta in •jodila v Kemični tovarni v Gaberju grozna nesreča, ki je zahtevala mlado življem«-V tovarni uslužbeni 251etni strojni kljuČav nifar Viktor Rijavec iz 7.7.. Hudinje je izgubil pri delu ravnotežje in padel v vročo žvepleno kislino. Dobil je straSne opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v l.olniro. kjer je po hudem trpljenju v torek ob 17. podlegel poškodbam Iz Zagorja — Rudnik je založen z lesom. Od prvega maja dalje ne sprejema rudnik nobenega lesa več. ker je založen za okroglo Wiri mesece z 2000 kubičnimi metri. Tudi udarec za kmetsko okolico. — Šihti, šihti! Pretekli teden sta bila »a mo dva de^vna dneva. Za maj je bilo napovedanih samo 11 delovnih dni. Kakor pa izvemo, bo odpadel še en dan, torej jih ostane samo 10. Za življenje premalo, ta smrt preveč. Menda gre to na rova s lRHO ton. za katere je zagorski rudnik kljub najcenejši režiji in lepemu oremogu prikrajšan, med tem. ko se je amanjSa! odjem Trbnv-vpm. ki so v ugodnejšem položaju samo za 300 ton. Ne eno. ne drugo seveda ni prav. vendar da mora vprav zagorski rudnik prenašati najtežje žrtve. nikakor ne gre in zahtevamo, da se. če že žrtve morajo biti, pravično nalože na vse rame, ne pa ni najšibkejše. MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, neseda 1 Din, davek S Din. preklici £a plamene odgovore glede maJlb oglasov )e treba prilozi tj —jo — Popustov n male oglase ne primarno BIRMANSKE URE nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubljana Pred Škofijo 15.1470 RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanja) znesek 8 Din TRENCHOATE ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično izdelana si nabavite najugodne je pri Preskerju Sv. Petra c. 14. Telefon 38—83 6.R. PRODAM PRODAM 2 zlati moški verigi. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1480 Narodna tiskarna LJUBLJANA ŽULJI Cd so Vale noge občutljive, ce Vu žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajte vodi S al trat Rodell. dokler ne dobi videz mleka. Ko pomočite noga v to mlečno kopeli, ie bo izločil kisik ki je nosilec zdravilnih soli, prodrl bo v znoj niče, idraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. Žulji V a* n« bodo več grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen m občutili ae bost« prijetne ia nedovoljno. Žulji te bodo omehčali v veliki meri, de jih bo mogoče popolnoma odstraniti e korenino vred. Odrgnjena mesta ee bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlje za celo številko manjša, kakor poprej, 'mm Saltrat Rodell so prodaja povsod v strokovnih prodajalnah i salte jamstvom. Njegova cena je zelo smerna. Stran \ »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 7. maja 1936. Štev. 104 Bajanica je pokazala vodo na Polževem Baron CodelU je našel v neposredni vodo taefcaO ^ i^nJa g°ra- a- niaja Najprej klub. za njim dom, potem teje-/on. re>ta in elektrika, zdaj pa 5e vodovod-Tako pravijo in menda bo že res, Če pravijo, ker so doslej storili se ^o, kar tO napovedovali. Kraški svet je okrog Polževega, kmetje po bližnjih vaseh si morajo pomagati z vodnjaki, v katerih se nabira deževnica, če je pa lunin euiša, ostanejo mnogi brez vode. Da se izognejo tej nevarnosti, >o >i napravili nekateri kar po dva vodnjaka in imajo v enem vodo za slabše ča.-e. Vse ima dom na Polževem da je za naše razmere naravnost razkošen, celo vodovod, čeprav ni daleč naokrog Talne vole. Voda je napeljana iz vodnjaka, iz rezervoarja na podstrešju. Vse kaj drugega bi pa bilo. če bi imel dom tudi tajno vodo, saj l.i lahko napravili potem Še kopališke. Pa se nekaj drugega bi se dam napraviti. 113mnv vodovod po bližnjih vaseh, .kar Ju [»ozdravili njih prebivalci .z največjim /obeljeni in hvaležnostjo. Toda kje dobiti vodo* Na kraškem svetu ni studencev, voda se izgublja v zemlji in prihaja na dan šele ob' vznožju hriba ali pa kje »talec y drugem kiaju po dol.ii poti j>od zemljo. Tako je tudi na hribu med Višnjo goro in Krko Toda po tolikih uspehih v tako krilu*, ni Času r-e človek že lahko odioči 5- za en smel korak naprej in za$ne razmiS*JQ*i o vodovodu na izrazito kraškem svelu. posebna, če gre za moža jeklene volje. In tako j*1 bilo nedavno res sproženo vprašanje, da t.i poiskali v okolici polževega talno vodo. NaproŠon jo bil znani in priznani veščak v iskanju talne vode z bajan i co baron g. Anton Codellli, ki se ie pripeljal v nedeljo navzlic deževnemu vremenu p- svojo ljubeznjivo hčerko na Polževo- Koniai je izstopil iz avtomobila in so seznanil z družbo izletnikov na Polževem, že se j.» lotil dela. Nekam rudno -o ga gledali izletniki; še bolj pa domačini in muzali >o se, ko je dejal smeje, da bo poiskal talno vode s čarobno palico. Nekateri so misli.i da je pripeljal čudodelno paljro s seboj, pa so se zmotili. Kar v bližnji grm ie Stopil, odlomil rogovilico, potrgal liste in povedal str-mfnm gledalcemi da to iskal vodo z n;o. KHo- no pozna tn »eoprriijec, mor? strmeti in zmajevati z glavo, saj segg iskanje vode globoko v zemlji s pomočjo rogovilaste ši- bice v kraljestvo fantazije ali če hočete utopije. In vendar ni pri tem nobene fantazije, niti utopije. Stvar je resnična- otipljiva, dasi laiku dokaj nerazumljiva- (.lospod baron se je prijazno smehljal, ko je moral odnovarjati na vprašanja od vseh strani, kako pokaže rogovi lica, da je v zemlji voda, kakšen človek je potreben, da vodo [»o tej čudni poli najde, zakaj nimam vsi hud ie te sposobnosti itd. Potrnite malo, takoj bose videli, je dejal in že jo je u'»ral čez senožeti, radovedneži pa za njim. Dobrih 50 korakov od doma proti vzhodu se je rogoviliča naenkrat postavila navpično, dočim !o je držal g- bar*« prej vo doravno za tanka konca. Držal |o l*z trdno in na obrazu se mu je poznao, kako intenzivno misli — na vodo. I>a, na vodo je trda misliti, s^mo na vodo. irugač« i<' bajanica ne pokaže, (i. baron \> obstal in v zemljo bo zabili prvi količek, potem je pa sel naprej, na desno, na levo nazaj in /.opet naprej dokler ni i>:lo točno log liano, da je voda v globini okrog li> n. v katero smer teče, kako široko se razlika po ne-prodorni plasti ilovice ali skal. ru rogoviliča je kazala naprej -loli v i">!im,. do£c£er ni zadnji"* dvignila ob prihodnjem vodnjaku v gozdu iz katerega -•»> prebivalci bližnje vasi dolga leta zajemal] od« 7 iaj je pa napo! zasut. TJ vendar voda Še vedno sloj; v njom. Od vodnjaka dalje bajanica vode ni več pokazala. Tam torej mora ponukati naravnost v z< nilio. še na dveh krajin ie našel g. baron vodo, na enem v goscii na drugem pa v dolinici lik pod cerkvico vii hriba nad domom. Gredoč skozi gozd je hotel 5e pokazati, kako l^liko z bajan i co najde tmli denar rta tleh. Obrnil se je v drugo obr>kal z nogo v listju in pobral novčič Sirokopleci Peter |e zmajal 7. glavo, se spraskal za ušesom in za mrmral s;mi pri sel-i: »Hućimana, ta j*71 pa pravi copemik-< Tn res. re nisi še niko'i videl, kako znajo nekateri ljudje najti z ba-janico vodo v zemlji se ti mora vsiljevati misel, da tu ni vse y redu. ajno preživlja zeno Mož, ki mu teče jezik bolj gladko od stare lajne Ljubljana, T. maja. Možje ki dandanes preživljalo žene, *o nesodobni, šq posebno nesodobna je pa lajna. Vraga, kdo bi pa naj dandanes se poslušaj lajne, ko lajajo povsod najmodernejši zvočniki, ko imamo že vsi radio apa_ rate ali ..po.- usekni ko na obroke ter uživamo atmosferic.no godbo prav tako na obroke?! Mnogi niti n0 velo veo, kaj je lajna, v muzeju si jc pa tudi n0 morejo ogledati Da. v teh čas:h vendar lahko sn~e:aš na naših ulicah moža. oprtanega z lajno čez pleča. Ne £mete .misliti, da je mož navaden berač, nadložen invalid ali kakršnakoli* izgubljena eksistenca. Soliden obrtnik, muzikant je, ki si je izbraj pač Iaj nanjo za poklic, ne sicer iz kakšnh visokih umetni.ških ambicij ter ljubezni do k]asične gla-sbe, temveč zato, da bi pošte, no preživljal svojo še mlado ženo On pa ni več posebno mlad. Toda potrj ite, da nam pove sam, kako ^e prav za prav s to zadevo. ' — Fantje, kaj to pomeni, da nima nihče več denarja? — pravi brez ovinkov prvemu e] o veku na cesti, ko je prišel iz lepe vile. — Pravim vam, šibe bodo pele, šibe. reveži se bodo zbra1' Včasih govorim z njimi. Kaj pravite, ali je res čedaje manj denarja na svetu in da ga bodo odpravili ? Včasih sem še uje! tu p i tam dinarček. danes sem pa ohrornal vse ime. nitnr hiše tam okrog deželne vlade. Kakšen listek mi še ponujajo, da bi šel na ma gistrat. No, ali se dobi kaj zanj? 2^na hoče samo denar Denar ji naj prinesem. Kje ga pa naj vzamem ? Jezik mu teče mnogo bolj gladko ka_ kor stara lajna. — Ali imate samo eno ploščo? poizvedujem. — Samo eno, pa jo lahko obrnem. Vidite, tako! Kaj naj na pravim? Saj bi šel kam drugam, ko v Ljubljani ni zaslužka. Pa moram preživljati ženo. Sodnik je rekel, da jo moram. Kajne, da mi je ni treba? Toda ona pravi, da bo dobila drugega dedca, če ne bom skrbel za njo. Mislite, da ga bo dobila? — Zakaj bi ga pa ne, če je mlada? Odgovor ga je malo prizadel — Res, nekaj čez 30 let ima. Toda policija, ali pusti kaj taksnega? Vidite, kaj pa naj napravim ? Star sem že 59 let, dela ne do. bim več, z godbo pa ni nič. ženo moram preživljati, da ne bo dobila drugega. Saj bi se vse bilo, pa ima še babo pri sebi in jaz ji naj redim. — Ali nič ne dela? — No, dela že, v mesto gre včasih, pa pomaga. Malo več bi lahko, no. Res lahko bi. — Ko bo starejša, bo že, zdaj jo je pa menda še sram, kajne? Zopet ga je nekoliko prizadelo, toda ni mogel skriti, da je ponosen na svojo' mlado ženo. — še! bom, v Ljubljani nima nihče več denarja Vidite, na Jesenicah in Trbovljah je pa boljše. Tam imajo denar. Kadar grem, vselej dobim več kakor v Ljubljani. Ženo bi pustil, saj me ne morejo prisiliti, da jo naj preživljam. Ko bi imel državno službo, že. — Popra_ vil si je godalo na plečih z vajeno kretnjo in se obrnil, saj ni mislil resno, da bi pustil mlado ženo. — Saj nimam državne službe. — Kje pa stanujete? V Šiški Stanov3njn je drago — je dejal, kakor da hoče popraviti vtis besede -Šiška — 150 Din. No. moram naprej, žena zahteva denar. Odšel je počasi, obložen z lajno in nahrbtnikom, ki je skoraj večji od nj"ga. in še vedno se mu ni mojrc] ustaviti jez:ik. ko je bij že sam Potem se je pa oglasila z gospo^k^ga vrta žalostna melodija laj_ ne. če bi no živeli v »sodobn h časih, bi morda kdo slišal v tem kaj več kakor lajno. pecem ljubezni možička. ki pcežvv-ija mlado ženo in še menda koga drugega razen nje. Taks ne smemo delati Ljubljana, i. m.»j-«. 7.v lani smo ugotovili, da je bii.-i Dolenjska bude prizadeta s poletnim vo uim re-j m>ii.. ker j.- stopil na mesto jutranjega vlaku izletniški, ki je pa odhajal ob &V10. niiil1-danskj vlak j-- eb nedi Ijah in prainik ;i sploh izostal In tako si moral na pol se v soboto zvc-i r. če si hotel priti z GorenjV sitega, štajerske-.; ali Notranjskega na dolenjsko v nedeljo ali na praznik. Ž* to je bilo nevzdržno in po pravici je Dolenjska pričakovala, da leto< ne bo doživela takega razočaranja. Zgodilo se je pa bas nasprotno. Po novem vozne,n redu. ki stopi v veljavo 15. niaja. bj odhajal izletniški vlak ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane re ob 5JJ5. Tako da bi morali ljudje vstajati te ob t. riutraj ce bi se hoteli odpeljati na kratek izlet na Dolenjsko. To se pravi na en mah ubiti rmlono ono. kar je bilo 7 velikim trudom, s težkimi gmotnimi in moralnimi žrtvami Storjenega v zadnjih dveh letih za povzdigo nase siromašne 1 >n lenjske. Itpoldanskeo-a vlaka na Dolenjsko bi seveda tudi po novem voznem redu no bilo in tako bi ostala Dolenjska bas ob nedeljah in praznikih zopet odrezana od drugih krajev, kajti vlak. ki odhaja tako zgodaj iz Ljubljane, nima skoraj nobenega praktičnega pomena za potujoče občinstvo in še manj za izletnike, da o kvarnih posledicah pomanjkanja zveze Dolenjska I drugimi kraji bnš ob nedeljah in praznikih niti ne govorimo. V zadnjem hipu se obračamo v imenu Dolenjske na n;>šo železniško upravo, naj vendar izprevidi. da ne smemo rušiti in uničevati sadov splošno« t i namenjenega težkega dela tam. kjer so ti sadovi najbolj potrebni. Saj ven«lar živimo v skupni državi in vsak kraj nam mora biti enako pri sreu. siromašni kraji na najbolj. Me moremo verjeti, da bi ostala železniška uprava globa za te besede. saj so napisane v eminenfnom javnem interesu. Tu ne gre za interese ožjega kroga in zato tmli obravnavanje pred motneca vprašanja ne sme biti ozkosreno. snj osebnih konsri gotovo n^ išče nihč«1 izmed onih. ki so 51 nadeli nehvaležno na-locro dvigniti Dolenjsko iz njenega mrtvih«. Ne mečemo jim torej polen pod noge! Kupni domače blago! Čistim srcem se ni treba bati strupa, nobena ostrina noža ne more prerezati njihovih vezi, kadar se združijo v ljubezni in zvestobi. Shrita zločinsha roha je brez moči, če naleti na plamen ljubečih src. Omahniti mora in izpustiti morilno orožje. O tem se boste prepričali, ho boste v nestrpni radovednosti sledili naglemu razpletu izredno napetega dejanja našega novega romana ULICH ZAČETEK V SOBOTO! 0ZE ZAČETEK V SOBOTO! --v*HV^r^n.». WjgW$i| človeške hijene na ameriškem pokopališču Iz grobnic bogatih rodbin San Francisca so kradli dragocenosti Kdith Kvshnva je znana v San FrumiMii kot ena najlepših /en in zato ji nihče ne more z. meriti, da. ima rada nakir, kakor ga imajo rade tudi druire ženske. Bilo je začetkom mar.-a. ko se je lepa Kdith ustavila stečaja* pred bdoabeniai oknom največjo dragulja me ^.Miller and Bryan- v Fri-seu. kjer je obrnila nase njeno pozornost kravat na igla v obliki zlate nodkviee. po-sejane z demanti. rubini in smaragdi Igla jo je takoj na prvi pogled močno spominjala na ono. ki jo je nekoč podarila svojemu bratu. Njen brat je p;l postal kurilu potem žrU-v avtomobilske nesreče in njegove cemske ostanke se položili v rodbinske grobnico na pokopališču Eaal Eay v Alamedi blizu Frisea. Ivlith je polo/ila takrat v zlato šatuljn v bratov mavzolej vse njegov« dragocenosti in zato jo je tem bolj pre>enetila v izložbenem okna dra Točena kravatn.a igla. tako podobna igli njc-aega brata Hadovednocf je jr> nir^n'h v dratrul inr- 110. kjer si jo dah pokacati kravatoo iirlo iz izloibeaega okna. /t<. da bi jo rada kupila. Lahke si pa mislimo njeno osuplost, ko je opazila n> i~li začetnici Bvojega brata C. F Obljubita je, da so 1m» vrnila p<> itrlo Potem M j«* pa brž odpeljala na j*>-kopališči'. kj^ti ter jih prodajal jnvelirjem. posebno t.vrdki >Miller and Rn-an^«. Vse hijene v člove&ki po-iiol.; so aretirali in zaLrov-arjiti se bodo moralo pre I sodiščem, \rotiran je bil tndi generalni ravnatelj pokopališke dnifbo v ATIa-moili Alfred IfoMe. Otavni kriver .Mlan Smith je po aretaciji finično izjavi!: »Največja neumnost je, da polagajo so>rodnil i mrtvim dragocenosti v grobove, ko bi lahko koristile živim, če bi jih pnniall* 1C letna deklica čita misli ia Rige poročajo o lOIotni, skoraj nepismeni deklici, ki je pa naravnost presenetljiv fenomen na polju čitanja misli. Čudežna deklica 50 pišo Tlga Svebbjergo. va in ne BUBO da ne kaže posebne inteligence tomvce celo znake za > tajjastt Govoriti je zabela šele ko ji je b'lo o.sem let. V SOti pa še vedno slano Cita in ptse, računati pa sploh n(. 7ma. eim pa pride kdo z njo na duševno polje, reši vsako nalogo čudovito hitro in lahko. Profesor medicinske fakultete v Rigi dr. Keureuter je doicro proučeval ta fenomen in prišel do presenetljivih zaključkov. Deklica čita mi=*]i tudi povsem ne_ znanih ljudi, ki s0 z njo duševno spoje in to celo na daljavo. C;tira brez napake eelr strani knjig, ki jih v duhu eitajo tretje osebe Prof Neureiiter je čital samo z očmi latinsko besedilo klasika in ma]a riga je v =>osedm sobi napisala pod kontrolo nekega drugega profesorja vse. kar je čital. sieer z okorno pisavo, vendar pa pravilno. Odpoved službe na Kitajskem Kaeionaliza<;ja tvornic se ni u>'avila niti pred vrati Kitajske. Tudi tam so od jedli stroji mnogim ljudem zaslužek in kruh. Toda Kitajec je navdušen za ceremonije in zato še ni sprejel zapalite metode suhoparne odpovedi službe. Glavni termin odpovedi za uradnike je ni Kitajskem tretji Frideric Boutet Dvojna nevarnost — No torej. Tir jc prtljaga, gospod Edvard, — ie dejal Beimrard m postavil kovičeg na tla. Edvard L-e Mesnil je sedel v avto. Čutil je globoko radost, ko se je peljal po starih tihih ulicah . . . Da, odpovedal bo svoje stanovanje v Parizu, tu se naseli in tu bo živeii po svojih sanjah. Brez bolesti se je sponinol. kako so prekinjale vso njegovo mladost sa-nje ljubezni. Smčlrl se ic sani sebi. da je takrat tolik-o trpel. Vprašal se ic. da-1: bo še kdaj videl MadeJeino. Ali stanuje v sosedni hiši? Toda pri tej mis:li je čutil samo slabo radovednost, samo neznatno, rrrrno. kakor že davno ugaslo scanotje. Avto se je ustav;!. Le Mesnil je stopil na vrt, kjer so že poganjali prvi popki in kjer ;e dišalo po zem!?i. Hitel ie na vso moč p-roti očetovi hiši. Cut1 ie globoko radost, ko je znova videl domače sobe. kjer so na vsakem koraku vstajali spomini . . . Ah. seveda, nikoli več ne bo zapustil tega mirnega in dragega kotička. Vrnil se >e na vrt in hiteJ mimo dolgega korita. \z katerega Je zajemal stari vrtnar vodo za zalivanje vrta. Kar ie zaslišal v bHžini škripanje zarjavelih tejajev in korake na r>esku Ozrl sc |e. — Edvard! . . . Edvard! . . . Vi ste se vrnili! — je zaklical za.5ioipel ženski fflas. V z"'Ju, ki je delil vrt od sosednega so se odprla vratica in na vrt je stopila žena. Ah! — >e vzkliknil Edva»rd Le Mesnil. Bvla je Madeleina in ni bila več ona. Z mastjo za^ta žen«a. nečiste polti, potez v masti zalitih, las kričeče žoltih je bna za Le Mesnila tein groz-nejša, ker ie b"2a podobna karikirani izdaji rnfadegga dekleta iz mladosti. Cista podoba je bila oneČaščena. Res, da je pričakoval, da zag"i'eda .Madelci-no. da bo i zpreme nje na. toda ne tako strašno. Ne tako trivialno vsakdanja. kakoT so jo mogla napraviti sama leta nT:uomia,rnost'. brezdera. preobilega in pp?dohrega jefe . . . — Edvard — :j ponovna. — Vrni1 i ste se . . . Ah! Vrnili ste se . . . nisem več upafla . . . Zelo sem trpela zaradi nesporazuma, ki ie naju takrat ločilo . . . Bila sem tako mđađa. nisem razumela, kaj ste mi bili ... O. kako setm vas Ijub3a! To sem spoznala šele pozneje . . . Govorila je s težkim, pretrgankii. preskakujoči m glasom, v katerem je pa vendar pred petindvajsetim.! ieti... oboževal pred pjtindva'jsetV1" Ni vedel kari odgovorit1. Nadal evala je: — Pred ofenriiui let: mi je umrl i nož in vrnila sem se v očetovo hišo. Živini od spominov na vas, ti spotnini m*c sprcmr?0ajo noč in dan. Dala sem odmreti ta zaklenjena vratica. Zvečer sem često hodla na izprehod v dre-vo utihnrUa. Edvard Le Mesnil je stal prestrašen. V začetku si ni upal razumeti. Zdaj ie pa že razumel. Ko se je odđočtl za po-vratek. je pomisli, da se bo morda razvilo med nj»ma trajno in sladko priiateljsfvo namesto ljubezni, ki je b'-la nekoč tako kruto zTomi»;ena. Niti od- da Ječ ni sluti/1 ^ tega. kar se jc zgodilo .. . Gledal je to zava!Vmo damo. ki mu je stijskala roko. Bila je iskrena, skoraj ganljiva . . . trdno jc verjela, da se je vrn:il zavoljo nje . . . Ka^' je mogel storiti? . . . Živi en jc, o katerem je sanjal, ni bilo več mogoče s to sosedo, ki ga bo preganjala s svojo Ivube/njn. razočaranjem in snl-z-ami. airi pa užaljena, s svojo mržnjo. — Edvard. preveč sem srečna, je ponavKala Madeleina še nc/nc e. — Cuite. razLtmem. da vas moram maio postftT, da se tu uredite . . . Sicer vam bom pa prma.g'ala. jiutri in stalno . . . Toda d revi vas nvoram videti, ljubezen moja - . . Pridem sem. tu se pomeniva o nairni skupni bodočnosti . . Še enkrat mm 'e stisnila roko. še enkrat ga ie zal i ub le no pogtledala. potem se ie Pa odma'ala tia/a ^knz: vratica. Le Mesni je stopal počasi po vrtu. Izredna krivičnost njegove usode ga je težila. Poklical je Bernarda m mu naročil naložiti njegovo prtljago nazal v avto, potem pa je ves obupan zapustil svoj d»rag;. stari dom. Vračal se je na kolodvor, da bi se odipei.al nazaj v Pariz. Kakor je moral nekoč bežat: od doma zato. ker ga Madeleine m dovol-j ljubila, tako je moral bežat", zdaj, ker ga ie ljubda preveč. dan novoletnih pravnikov. IVvega dne ne plaeujejo irajo uslu?^rH* v podjetjih k čoščenjn bojra uspešnih 1rTov, ki pra. prosijo, naj bi naklonil peneev. ki jih h«»-\*>^ Kitajske nu-nj.alnve^ in 7..Tst.<\ilj.4lnie>'. ('e hoče lasinik t.a.keea pod je t j.1 o^ipustiti vel uslu/l'en<-e v priredi orwvl in povt'hi nanj v?e u^hi/be*nee. Ko go zbrani okrozove okle«ie. Periskopska očala Za vogal je lahko sedaj videl vsak. kdor M je oborožil a periskopom. Periskopi pa niso po.sebno prikladni zlasti ne 7A človeka, ki leži na postelji. Sicer bi tudi tak * lovek večkrat z veseljem rad pogledal za vogal, posebno, če ćita in mora držati glavo v neudobnem kompromisu med lego, zaželjeno v spanju, in med lego, potrebno očem pri čitanju. Nekaj poskusov v zadnjih Wih s posebnimi očali jc šlo za tem, da bi dobih prikladnejšo napravo in zdaj so že prišla v prakso periskopska očala angleškega zdiavnika Mc. Kie Reida, o katerih poroča glasilo ameriškega zdravniškega društva. Zaenkrat so ta očala preeej draga, vsaj za naše razmere, saj stanejo 35 dolarjev, gotovo se bodo pa kmalu pocenile, snj jih bodo ljudje bolj rabili. S temi očali ležeš udobno na posteljo ali na divan v vodoravno lego in gledaš v strop. V resnici pa ne gW!aš na strop. temveč na knjigo, ki Jo držiš pred seboj, kajti leči obračata predmet, ki hi bil »;ccr obrnjen narobe. Orala so baje zelo dobra brez običajn h optičnih napak in predstavljajo majhen periskop. Prvi ženski list \ 1'anzu bodo na oa.it noiavno umrl; prvoboriieljici za žensko emaikoprav-M'iraueriti Ourandovi odkrili spomenik. Ta je bila ust a nov i tel j iea prvega dnevnike, ki to 'ja pisale sam 1 ženske. Op urejale in tiskale. Samo za t'./ko de'o o>b ••^t-o;:h so Vnele moške moči. To časnik je bil pravi kurinzuin. Ne idede na ćudrvo vsehino svoih člankov, jc kar mrgole! tiskovn. h napak, VOaoA jih ie imel na cn; strani p-n «ro- Pozneje pa je postal h-oljši- N jceo\ c sotlelavke so postale ugledne pisateljice in pn'itićanlte m njih Sooki ni-so prav nič zaos'-v ali aft članki drugih Batov tik.ivna urednica in p^tanovitel iica žensk ee 1 dnevnika ie Kila drugače en:« izmed n-vholi šarmentnih in n'tjboljc oblečenih Par zank Kiki je velika senzacvia. ko je kmalu po ustano\ tv njenega 1: s *-i stopila ko! prvn /enska v časnikarsko sobo francoske poslanske zher-nice Orejeje Joelp Zapončte. — Za »Narodno dakamo« Pran J — Zm opravo In ineeratni del Usta Oton Chriatot. — Val v Ljubljani.