dnevnik TOREK, 10. NOVEMBRA 2015 št. 262 (21.499) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Športna priloga OD 9. DO 16. STRANI DEŽELA - Na 3. strani Osimski sporazumi praznujejo 40 let Stališča ezulskih združenj GROCANA - Na 6. strani Štiridesetletnica spomenika NOB Padli so za mir in solidarnost GORICA - Na 17. strani Briška vina kmalu z oznako DOCG Za večjo zaščito in razpoznavnost HRVAŠKA - Za oblast se bo morala relativna zmagovalka HDZ še pogajati Do vlade čez Most PROSEK - Nedeljska furenga Zasvirali so svetemu Martinu ZAGREB - Desna Domoljubna koalicija na čelu z najmočnejšo opozicijsko stranko HDZ je relativna zmagovalka nedeljskih hrvaških parlamentarnih volitev. Prejela je samo tri poslanska mesta več (59) od dozdaj vladajoče levosredinske koalicije Hrvaška raste, ki pa lahko računa na podporo treh poslancev Istrske demokratske skupščine. Dosedanji pozicija in oHDZ Tomislav Karamarka bo najbrž postal prvi mandatar za sestavo nove vlade, a vprašanje je, alu mu jo bo uspelo izoblikovati. Jeziček na tehtnici bo pri tem koalicija Most neodvisnih list, ki je presenetila z osvojitvijo 19 poslanskih mest. To koalicijo zdaj snubi tudi dosedanji levosre-dinski premier Zoran Milanovic. Koalicija Most je ideolško bližja desnici, a je med volilno kampanjo zavračala nacionalistično politiko HDZ. Vlada torej bo, a še ni jasno, katera bo njena barva. Na 3. strani BEGUNCI Slovenija: ovira najbrž pomeni ograjo LJUBLJANA - Slovenija bo na meji s Hrvaško postavila ograjo. To je mogoče razumeti po včerajšnji seji vlada Mira Cerarja, ki je ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti z težko obvladljivim številom prebežnikov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere. Po zadnjih podatkih policije so nastanitveni in sprejemni centri sicer prazni, toda že jutri ali najpozneje četrtek lahko pričakujejo kar 20.000 do 30.000 beguncev. Na 2. strani PRAPROT - Včeraj popoldne Postavili anteno Občinski uradi ugotovili, da je v skladu s predpisi GORICA - Prispelo sedemdeset pribežnikov Vračajo se iz Avstrije Vse večje težave za nudenje primerne namestitve - Odhajajo tudi v »džunglo« ob Soči GORICA - V Gorico je včeraj prišlo preko sedemdeset pribežnikov. Že dopoldne so jih policisti izsledili devetnajst beguncev na železniški postaji. V glavnem gre za afganistanske državljane, med njimi se najde tudi kak Pakistanec. Begunci pravijo, da so v Gorico prišli z vlakom iz Avstrije. Skupno je v zadnjih dneh v mesto prispelo že okrog 250 pribežnikov, zaradi česar ima nadškofijska Karitas vse večje težave za njihovo namestitev. Prostovoljci, ki jim nudijo pomoč, so prepričani, da se bo število afganistanskih in pakistanskih prosilcev azila v prihodnjih dnevih še povečalo - in sicer kot posledica odločitve nemške vlade, da sprejme le sirske begunce. Na 17. strani RONKE - Obletnica Je sedanje obdobje čas miru? RONKE - V občinskem avditoriju so na pobudo Združenja staršev romjanske osnovne šole in vrtca počastili sedemdesetletnico osvoboditve. V programu je bilo sedemnajst pevskih in govornih točk. Spomin na osvoboditev postopoma bledi, ne smejo pa zbledeti zmagovite vrednote, ki so zahtevale visoko ceno, je dejal govornik Dušan Udovič. Vztrajati je treba pri dojemanju tedanjih dogodkov in zavračati manipulacije, ki krnijo vrednost osvobodilnega boja. Danes pa se sprašujemo, ali je sedanje obdobje sploh čas miru. Na 19. strani Bolzonello: Burgo je treba rešiti Na 4. strani S sanacijo bunkerjev milijonska goljufija Na 19. strani Miroslavu Košuti odlikovanje RS Na 21. strani Science+Fiction: zmaga v Avstralijo Na 21. strani Poofrlaičcnl prodajsrcc In MrvJjijr CITROEN MENJAVA GUM "AKCIUSKE CENE" »iE-Rvs za vse AV TOM OSlLiKE Z NAM K E- W JL H.Vhurj.-UflfA.I., n Jt/P iiilK^" ■ 'Mtqi'wostc .IV i lta 411 0TI AH tin ru^-i > 9771124666007 2 Nedelja, 8. novembra 2015 AKTUALNO / begunska kriza - Usmeritev vlade Mira Cerarja Slovenija bo postavila ograjo LJUBLJANA - Slovenija bo na meji s Hrvaško postavila ograjo. Vlada Mira Cerarja je namreč sinoči ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti z težko obvladljivim številom prebežnikov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere. Po zadnjih podatkih policije so nastanitveni in sprejemni centri sicer prazni, toda že jutri ali najpozneje četrtek lahko pričakujejo kar 20.000 do 30.000 beguncev, je pred sejo vlade pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. Iz vladnega urada za komuniciranje so po seji sporočili, da se je vlada seznanila z aktualnimi informacijami o pričakovanem povečanem pritoku beguncev oz. migrantov po t.i. balkanski poti ter hkratni možnosti, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje. Na podlagi teh informacij je vlada ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti z težko obvladljivim številom beguncev oz. migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere. Še toliko težje posledice lahko nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah za ustrezno zavetišče ljudem na poti. »V svoji odgovornosti za življenja ljudi in nemoteno delovanje države je vlada na današnji seji pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za varovanje šengenske meje,« so zapisali in dodali, da se bodo ti ukrepi se bodo po potrebi začeli izvajati v naslednjih dneh. Evropska unija načrtuje vzpostavitev središč za obravnavo beguncev vzdolž balkanske migracijske poti, tudi v državah Zahodnega Balkana, je medtem včeraj v Bruslju povedal luksem-burški minister za migracije Jean Asselborn, ki je vodil izredno zasedanje notranjih ministrov o begunski krizi. Koncept je sicer treba še podrobneje opredeliti, a ta središča naj bi po Assel-bornovih besedah vzpostavili vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti za registracijo in identifikacijo prebežnikov. »Vedeti moramo, kdo trka na naša vrata,« je poudaril Luksem-buržan. Notranji ministri so se sicer zavezali k doslednemu izvajanju doslej sprejetih odločitev. Izredno zasedanje je bilo zlasti prehodnega značaja, most med oktobrskim mini vrhom EU in Zahodnega Balkana ter neformalnim vrhom EU ta teden v Valletti. V Sloveniji je sprejemnih zmogljivosti 7000, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2000. Ministri so se za- mjamar - Demokratične volitve po 25 letih Opoziciji se obeta prepričljiva zmaga Predsednik Thein Sein in Aung San Suu Kyi ansa YANGON - Na prvih demokratičnih volitvah v Mjanmaru po 25 letih se obeta velika zmaga opozicijske Narodne lige za demokracijo, ki jo vodi legendarna Aung San Suu Kyi. Čeprav bodo prvi delni izidi znani šele danes, naj bi na nedeljskih volitvah dobila več kot 70 odstotkov glasov. Za večino bi jih morala dobiti 67 odstotkov, saj vojski v obeh domovih parlamenta pripada 25 odstotkov neizvoljenih poslanskih mest. V državi, kjer so vladale vojaške diktature med letoma 1962 in 2011 in jo sedaj s podporo vojske vodi Stranka unije solidarnosti in razvoja (USDP), sicer ne objavljajo javnomnenj-skih raziskav niti volilnih projekcij. Nedeljske volitve so bile za več kot 30 milijonov volivcev (prebivalcev pa je v tej državi 51 milijonov) polne emocij, saj so bile prve demokratične volitve po letu 1990, ko vojaška hunta ni priznala premočne zmage NLD, njeno voditeljico Suu Kyi pa je nato več kot 15 let zadrževala v hišnem priporu. Pred volišči so se v nedeljo vile vrste volivcev še pred zoro. Predsednik države Thein Sein in še vedno zelo vpliven poveljnik vojske sta napovedala, da bodo spoštovali rezultate volitev, tudi če bo vladajoča stranka izgubila. Nova vlada naj bi mandat nastopila šele 29. marca 2016. Vojska vsekakor ohranja velike pristojnosti na mnogih področjih (in imenuje obrambnega in notranjega ministra), v ključno s pravico veta o morebitnih ustavnih reformah. Ne glede na izid volitev bodo za predsedniško mesto kandidirali trije, med njimi pa ne more biti Suu Kyi, ker je vdova in mati tujih državljanov. Lahko pa na mestu predsednika postavi svojega človeka, če bo imela dovolj poslanskih mest. V Mjanmaru, ki ima veliko naravnih bogastev, kot so rubini, žad, zemeljski plin, nafta in tikovina, 37 odstotkov prebivalstva še vedno živi pod pragom revščine, pričakovana življenjska doba pa ostaja med najnižjimi v regiji, kažejo podatki Svetovne banke. (STA, ANSA) Vsakdanji prizor na slovensko-avstrijski meji ap-ansa vezali tudi k pospešitvi vzpostavljanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih hotspots, v Italiji in Grčiji, tako da bodo v celoti delovali do konca novembra, kot je bilo dogovorjeno. Ob tem so se zavzeli tudi za preučitev koncepta središč za obravnavo beguncev vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, o katerih je govoril Asselborn. Gre za središča za obravnavo beguncev v državah, kjer se ne izvaja pristop hotspot z namenom zagotoviti dostop do mednarodne zaščite oziroma vrnitve nezakonitih migrantov, piše v sklepih. Ministri so pozvali tudi, naj vse članice prispevajo k pospešitvi izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije. Članice naj bi do 16.novembra sporočile zmogljivosti za premestitev ter imenovale osebi za zvezo z Italijo in Grčijo. Z begunsko krizo so tako ali drugače v Sloveniji vezane tudi javnom-nenjske ankete. Stranka SMC je v novembrski anketi Dela izgubila primat, po dveh mesecih jo je prehitela SDS. Obema strankama je podpora sicer narasla, a opozicijski bolj izrazito. Kot navaja časnik, bi spremembo najlažje utemeljili z argumentom, da je stranki Janeza Janše uspelo najbolje unovčiti strah pred begunskim tokom v EU. Stranko SDS v tokratni anketi podpira 13,1 odstotka vprašanih, oktobra je stranka zabeležila 8,5-odstotno podporo. Največjo koalicijsko stranko SMC bi medtem volilo 11,5 odstotka vprašanih. Oktobra je SMC uživala 10,6-odstotno podporo. (STA) slovenija Proti jih bo moralo biti vsaj 343.000 LJUBLJANA - Za zavrnitev zakona o zakonskih (istospolnih) zvezah bo na referendumu, ki bo v Sloveniji 20. decembra, potrebnih okoli 343.000 glasov, je sporočila Državna volilna komisija (DKV), ki je tudi sporočila, da je na v Sloveniji zdaj 1.715.518 volilnih upravičencev. Od števila volilnih upravičencev je namreč odvisno tudi, koliko glasov je potrebnih za zavrnitev zakona na referendumu. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon zavrnjen, če proti njemu glasuje večina, volivcev, ki so glasovali proti pa mora biti najmanj petina. Točno številko, koliko glasov proti mora biti za zavrnitev na referendumu, bodo tako vedeli na dan glasovanja, če upoštevajo današnjo številko volilnih upravičencev, pa glasov proti ne bi smelo biti manj kot 343.104. Po ocenah DVK stroški referenduma ne bodo presegli 3,2 milijona evrov. oecd - Napoved rasti Ugodno za Italijo in Slovenijo PARIZ - Zaradi nadaljnjega upočas-njevanja hitro rastočih trgov in svetovne trgovine je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) še znižala napoved rasti svetovnega gospodarstva - letos naj bi se okrepilo za okoli 2,9 odstotka, kar je krepko pod dolgoletnim povprečjem. Sicer naj bi se pospešilo okrevanje gospodarstva v evr- skem območju, ki mu pomagajo stimulativne monetarne politike, nižje cene nafte ter postopno upočasnjevanje zatiskanja proračunskih pasov. Tako naj bi se BDP območja prihodnje letos okrepil za 1,8, leto kasneje pa za 1,9 odstotka. OECD Italiji za letos napoveduje 0,8-odstotno rast, za prihodnje leto in za leto 2017 pa 1,4 odstotno. Brezposelnost naj bi se od 12,3 odstotka znižala prihodnje leto na 11,7 odstotka in 11 odstotka v letu 2017. OECD je za Slovenijo izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer za 0,4 odstotne točke na 2,5 odstotka. Napoved za prihodnje leto je pustila nespremenjeno pri 1,9 odstotka, za 2017 pa Sloveniji znova napoveduje krepkejšo rast, ki naj bi dosegla 2,7 odstotka. Gospodarsko rast bo še naprej spodbujal izvoz, postopoma pa bodo k rasti več prispevale tudi zasebna potrošnja in investicije. Sloveniji v napovedi še naprej pripisuje padec stopnje brezposelnosti. Z lanskih 9,7 odstotka naj bi letos upadla na 9,3 odstotka, prihodnje leto na 9,1 odstotka, v letu 2017 pa zdrsnila pod devet odstotkov na 8,4 odstotka. Pod devetimi odstotki je bila stopnja brezposelnosti po podatkih OECD v Sloveniji nazadnje leta 2012, ko je bila 8,8-odstotna. Tudi za največje svetovno gospodarstvo - ZDA - OECD napoveduje nadaljevanje spodobne rasti, ki jo poganja domače povpraševanje. V prihodnjem letu naj bi se ameriški bruto domači proizvod (BDP) povečal za 2,5, v letu 2017 pa za 2,4 odstotka. Evropske borze navzdol LONDON - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so danes sledili negativnim gibanjem v ZDA in se večinoma znižali. Nafta se je malenkost podražila, tečaj evra pa si je nekoliko opomogel od hudih izgub, ki jih je utrpel konec minulega tedna.Na drugi strani Atlantika so vlagatelji vse bolj previdni, saj se je možnost, da bo ameriška centralna banka zvišala obrestne mere še v tem letu, povečala. katalonija - Parlament začel postopek za odcepitev Visoka napetost Španske oblasti so odločene preprečiti prizadevanja za osamosvojitev BARCELONA - Parlament Katalonije je v skladu z napovedmi potrdil resolucijo, s katero se začenja 18-me-sečen postopek odcepitve te pokrajine od Španije. Za resolucijo, ki naj bi bila uraden uvod v neodvisno državo Katalonijo, je glasovalo 72 poslancev, proti pa 63. Španski premier Mariano Rajoy je že napovedal izpodbijanje resolucije na ustavnem sodišču.Neodvisnosti Katalonije naklonjene stranke - koalicija pod vodstvom predsednika regionalne vlade Artura Masa in manjša levičarska stranka CUP - so si na regionalnih volitvah konec septembra zagotovile absolutno večino v parlamentu v Barceloni. Dobile so 72 od skupno 135 poslanskih sedežev, čeprav jim je absolutna večina glasov za las ušla. Točno mesec dni po volitvah so te stranke nato tudi začele proces osamosvajanja. V parlament so vložile predlog resolucije in ga včeraj potrdile. «S to resolucijo slavnostno začenjamo gradnjo države (... ) Številni bodo ta dan doživljali zelo čustveno,» je sprejetje v parlamentu komentiral poslanec Masove koalicije Raul Romeva. V resoluciji med drugim piše, da se parlament in načrtovani proces odcepitve ne bosta podrejala odločitvam inštitucij španske države, še posebej ustavnega sodišča. V 30 dneh bo sedaj steklo delo na zakonodaji, ki bo omogočila vzpostavitev ločenega, katalonskega sistem socialne varnosti in državnih financ. Premier Rajoy, ki ga decembra sicer čakajo parlamentarne volitve, je odločen preprečiti katalonska prizadevanja za osamosvojitev. Resolucijo je ob njeni vložitvi označil za dejanje provokacije, ki ne bo imelo nobe- nega učinka, in napovedal, da se bo v primeru njene potrditve obrnil na špansko ustavno sodišče. To je v prvem odzivu danes potrdil. Kot je povedal pred novinarji, bo po jutrišnji izredni seji vlade to sredo podpisal ustavno pritožbo in zahteval «takojšnje suspendiranje te pobude in vseh njenih morebitnih učinkov». Že pred dnevi so poleg tega v Madridu zaostrili nadzor nad izplačevanjem finančne pomoči Kataloniji, da bi zagotovili, da sredstva ne bodo namenjena separatističnim prizadevanjem. Katalonija je sicer gospodarsko najmočnejša regija Španije, ki ustvari približno 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države. A obenem spada tudi med pokrajine z najvišjo zadolženostjo. Osamosvojitvi Katalonije nasprotuje večina glavnih strank v Španiji - tako premierjeva desnosredinska Ljudska stranka kot opozicijski socialisti ter tudi novi, vse bolj priljubljeni stranki Podemos in Ciudadanos. Konec oktobra so te stranke z izjemo Podemosa, ki daje prednost dialogu, sklenile dogovor o skupni obrambi narodne enotnosti, nekakšen «nacionalni pakt» proti katalonskemu separatizmu. To stališče so v regionalnem parlamentu ponovili poslanci teh strank. «Rojen sem bil v Kataloniji in želim še naprej živeti tukaj,» je med drugim poudaril poslanec PP Xavier Garcia Albiol iz PP in Masovi koaliciji očital, da vse napore vlaga v odcepitev, namesto da bi poskrbela za 600.000 brezposelnih in 1,5 milijona revnih Kataloncev. (STA) AKTUALNO Torek, 10. novembra 2015 3 Desnici relativna večina, o vladi odloča koalicija Most Koalicija na čelu z HDZza tri poslanska mesta močnejša od dosedanje pozicije manjšina Furio Radin spet poslanec v saboru ZAGREB - V novoizvoljenem hrvaškem parlamentu bo italijansko manjšino, ki ima zajamčeni mandat, spet zastopal Furio Radin, vodilni predstavnik Italijanske unije. Radin, ki je doma iz Pulja, je poslanec vse od leta 1992, to se pravi od prvih demokratičnih volitev. Enako usodo deli Roberto Battelli v slovenskem parlamentu. Volilna udeležba pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti je bila precej nizka, saj je glasovalo le 2.451 (23,8 odst.) volilnih upravičencev na skupnih 10.331 (pripadniki manjšine, ki so vpisani v volilni seznam). Radin je dobil 1.594 glasov (65,8 odst.), Maurizio Zennaro jih je dobil 676 (28 odst.), za Danielo Dapas pa je volilo 151 upravičencev (6,2 odst.). V novem saboru bo, poleg Radina, sedelo še osem poslancev oziroma poslank iz Istrske župa-nije. To so Boris Miletič, Giovanni Sponza in Tulio Demetlika - župani Pulja, Umaga in Labina - iz vrst Istrske demokratske zve-ze-IDS, poslanca SPD Tanja Vrbat Grgič (Umag) in Peda Grbin (Pulj), Anton Kliman (HDZ) iz Vodnjana ter Silvano Hrelja (Pulj) in Nansi Tireli (Vinež) iz Hrvaške stranke mirovnikov in laburistov. S.T. ZAGREB - Relativna zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev na Hrvaškem je desna Domoljubna koalicija z 59poslanskimi sedeži. Levosredinska koalicija Hrvaška raste bo imela 56 poslancev. Na tretje mesto se je z 19 poslanci uvrstil Most neodvisnih list, ki bo ključen za oblikovanje vlade, saj brez njega nobena od koalicij nima absolutne večine v saboru.V saboru bodo še Istrska demokratska skupščina (IDS) s tremi poslanci, Stranka Ban-dic Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti (BM365) ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki sta dobili po dva mandata, ter Živi zid in koalicija Uspešna Hrvaška s po enim. Osem poslancev v 151-članskem saboru bo iz vrst nacionalnih manjšin. Ključna pri sestavi 13. hrvaške vlade bo nova politična platforma, Most neodvisnih list. Nova vlada namreč v saboru potrebuje podporo najmanj 76 poslancev. V uradu hrvaške predsednice Kolin-de Grabar-Kitarovic so napovedali, da bo predsednica države posvetovanja o sestavi nove vlade začela, ko bo prejela uradne volilne izide, kar pomeni, da se s predstavniki parlamentarnih strank ne bo dobila pred začetkom prihodnjega tedna. Pričakovati je, da bo mandat najprej ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku. Karamarko je že dejal, da pričakuje, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade. V HDZ so sicer pričakovali zmago, ki bi jim omogočila oblikovanje vlade, a je glede na povolilno razporeditev poslanskih mandatov v saboru jasno, da Karamarko brez podpore Mosta ne bo uspel dobiti najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru. Ka-ramarko je med predvolilno kampanjo omalovaževal Most, a je po parlamentarnih volitvah začel bolj spravljivo govoriti o politični konkurenci. Predsednik SDP, dosedanji premier Zoran Milanovic je v nedeljo takoj po objavi prvih uradnih izidov volitev povabil Most k sodelovanju z levosredinsko koalicijo Hrvaška raste. Ta je poravnana s HDZ glede mandatov, saj ima Domoljubna koalicija na čelu s HDZ tri mandate več kot Hrvaška raste le zahvaljujoč glasovom Hrvatov v tujini. Tudi to razliko levosre-dinska koalicija lahko izniči s tremi poslanskimi mandati Istrske demokratske skupščine (IDS), ki je že napovedala, da bodo šli v koalicijo samo z levimi in liberalnimi strankami. Za povrh Milanovic lahko računa tudi na poslanski mandat koalicije Uspešna Hrvaška. Kljub temu predsednik SDP ne bo dobil mandata za sestavo vlade, če se ne bo za sodelovanje dogovoril z Mostom. Tomislav Karamarko, vodja desne stranke HDZ bo najbrž mandatar za sestavo nove hrvaške vlade, a je vprašanje, ali mu jo bo uspelo sestaviti ansa Obstaja tudi možnost oblikovanja manjšinske vlade HDZ in njenih partnerk, ki pa bi bila zelo nestabilna in hkrati slaba za Hrvaško, ki potrebuje vrsto nujnih reform. Reforme javne uprave in pravosodja ter monetarne in davčne politike so pogoj za sodelovanje Mosta tako s HDZ kot SDP. Most je politično heterogeno zavezništvo lokalnih politikov različnih svetovnih nazorov, med katerimi so nekateri bolj naklonjeni sodelovanju z levico, nekateri pa z desnico. Večina bolj izpostavljenih članov Mosta, med njimi predsednik Božo Petrov, Poslanska mesta Domoljubna koalicija (desnica) .....59 Hrvaška raste (leva sredina).........56 Most neodvisnih seznamov.........19 Istrska demokratska skupščina.......3 Stranka Bandic Milan.................2 Stranka dela in solidarnosti...........2 Hrvaška demokratska zveza..........2 Živi zid................................1 Uspešna Hrvaška.....................1 Hrvaški parlament šteje 151 poslancev, absolutna večina je 76 poslancev je iz Dalmacije. Na oblast so prišli v manjših mestih in občinah na lokalnih volitvah leta 2013, na katerih so večinoma zrušili dolgoletno vladavino HDZ in z njo tesno povezanih strank. V kratkem času na oblasti so pokazali, da vodijo bolj odgovorno politiko kot njihovi predhodniki. V Mostu je tudi donedavni podpredsednik HDZ Drago Prgomet, ki ni podpiral nacionalistične politike Karamarka in njegovih pristašev. Prgomet je včeraj dejal, da ideološke razprave niso pomembne, temveč da bodo v pogovorih s potencialnimi koalicijskimi partnerji vztrajali pri reformah. To pa pomeni, da se bodo pogovarjali tudi s Karamarkom o morebitnem zavezništvu v prihodnji vladi. V primeru dogovora bi Hrvaška dobila konservativno, a stabilno vlado, dokler se bosta strani držali koalicijskega dogovora. Na drugi strani Milanovic ni obremenjen s konservativnimi stališči Petrova, a je ovira lahko dejstvo, da niti kot premier niti v predvolilni kampanji ni bil naklonjen bolečim reformskim rezom, ki jih zagovarja Most. V nedeljo je izrazil pripravljenost, da bi se o vsem pogovarjali, in ni postavljal nobenih pogojev. Zdi se, da je Milanovic bolj pripravljen na kompromise z Mostom kot HDZ. Neuradno naj bi že stopil v stik z nekaterimi vplivnimi člani Mosta. Morebitna druga Milanoviceva vlada bo tudi precej odvisna od spoštovanja reformskih zavez in rokov, ki jih bo Most zagotovo zastavil kot pogoj za sodelovanje v levosredinski vladi. Možno je tudi, da ne bo prišlo do dogovora med Mostom in vodilnimi strankami, kar bi lahko Hrvaško pripeljalo do predčasnih volitev že v začetku prihodnjega leta. Petrov je v nedeljo izjavil, da bi bile cenejše nove parlamentarne volitve kot štiri leta slabe oblasti. Analitiki na Hrvaškem ne izključujejo niti možnosti koalicije HDZ in SDP, čeprav je težko verjeti, da bi se o sodelovanju dogovorila Karamarko in Mila-novic. Nedeljske volitve so vsekakor pokazale, da si zajeten del hrvaških volivcev želi sprememb v državi. Med drugim so neuspeh na parlamentarnih volitvah doživeli nekateri dolgoletni politični akterji na Hrvaškem, kot so bivši predsednik države Ivo Josipovic, bivša premierka in predsednica HDZ Jadranka Kosor ali bivši finančni minister in član SDP Slavko Linic. Goran Ivanovič/STA osimo Sandor Tence sandor.tence@primorski.eu Grmenje, nato sonce Kolega Sergij Premru mi je prav včeraj znova razlagal, kako sta on in Tom Marc pred štiridesetimi leti »zavohala« novico, da se med Italijo in Jugoslavijo pripravlja nekaj zelo pomembnega. Na zunanjem ministrstvu v Rimu jima niso ničesar povedali, nekdo ju je nato »preusmeril« v Ancono. Na tamkajšnji Prefekturi so ju poslali v Osimo, kjer sta zunanja ministra Italije in SFRJ - Mariano Rumor in MilošMinic-10. novembra 1975podpisala Osimske sporazume. Gre za mednarodne pravne akte, ki so dokončno zakoličili mejo med državama. Dogovor o meji je potrdil stanje iz leta 1954, ko je formalno prenehalo obstajati Svobodno tržaško ozemlje, državna meja pa še ni bila formalno priznana. Za Slovence v Italiji, posebno na Tržaškem, je imel Osimo srednjeročno gledano zelo negativne posledice. »Izguba« Istre je vsestransko okrepila italijanske revanšiste in nacionaliste, rodila se je Lista za Trst, ki je skoraj čez noč politično uničila Krščansko demokracijo in ošibila komunistično in socialistično levico. Vsi volivci Liste pa niso bili desničarji. Med njimi je bilo veliko takih, ki so se tudi iz plemenitih ekoloških nagibov opredelili proti načrtovani italijansko-jugo-slovanski industrijski coni na Krasu. To zamisel sta med drugim podprla Primorski dnevnik in SKGZ. Takrat se je mislilo, da bo industrijska cona, v nasprotju s prosto-carinskim območjem, ki ga je zagovarjala desnica, prinesla napredek Trstu in okolici. Čas je pokazal, da je šlo za napačno presojo. Štirideset let pozneje moramo Osim-ske sporazume ocenjevati predvsem v luči dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo, ostalo se mi zdi v tem sklopu postranskega pomena. Vključno z zakonsko zaščito slovenske manjšine, ki jo je parlament izglasoval šele leta 2001. Takrat so se na desnici in v ezulskem gibanju jezili in zgražali, da so bila pogajanja med državama tajna in da se je odločalo na koži istrskih beguncev in Trsta. Hvala bogu, da je bilo vse tajno. trst - Stališča ob 40-letnici sporazuma med Italijo in SFRJ Za ezule je bil Osimo krivičen Fundacija za odškodnine? TRST - Ezulska združenja, bolj kot zgodovinsko razglabljanje o 40-le-tnici podpisa Osimskih sporazumov, zanima vprašanje odškodnin, ki je po njihovem mnenju še vedno odprto. To je srž stališča, ki so ga ob obletnici Osi-ma objavile tri organizacije - Združenje ezulskih združenj, ANVG in Zveza istrskih skupnosti. V njem obnavljajo zapleteno problematiko odškodnin, za katere predlagajo ustanovitev fundacije po zgledu bančnih fundacij. Ta fundacija bi upravljala ves odškodninski denar, začenši s tistim, ki ga Italija hrani v neki luksemburški banki. Gre za finančna sredstva iz t.i. Rimskega dogovora, ki jih Italija noče dvigniti, češ da bi s tem za vedno zapečatila odškodninsko vprašanje. Slovenija je že poravnavala svoj »dolg« (56 milijonov dolarjev), Hrvaška pa (še) ne. Rento Codarin in kolegi predlagajo, da bi omenjena fundacija slonela na prostovoljnih prispevkih beguncev ter njihovih potomcev. Fundacija bi financirala in izvedla po- Renzo Codarin na arhivskem posnetku sege za zaščito istrske zgodovine in istrske identitete, poleg zastopnikov ezulov pa bi jo upravljali predstavniki javnih in lokalnih inštitucij. Med cilji fundacije pa bi bilo tudi spodbujanje italijanskega podjetništva na severnem Jadranu. Ob obletnici Osima se je oglasil tudi deželni svetnik Forza Italia Bruno Marini, ki ima zelo močno volilno bazo med ezuli. Marini je prepričan, da so bili dogovori izpred štirideset let zelo krivični do ezulov, Istre in Italije na sploh. Tedanja italijanska oblast se je po njegovem mnenju slepo in naivno podredila Titovi Jugoslaviji ter sploh ni vzela v pretres možnosti nasilnega razkroja SFRJ. Za vplivnega zastopnika Berlusconijeve stranke pa obletnica Osima ni le čas za tarnanje in pritoževanje, temveč tudi za pogled v prihodnost. Jugoslavija je že zdavnaj pokojna, Slovenija in Hrvaška pa sta članici Evropske unije, zato je treba z njima sodelovati, pravi Marini. 4 Torek, 10. novembra 2015 Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRAPROT - Včeraj v bližini prireditvenega prostora Protesti niso zalegli Antena družbe Wind stoji Postavili so jo delavci podjetja Sitri - Občinski uradi so ugotovili, da je v skladu s predpisi Cesta, ki teče mimo prireditvenega prostora v Praprotu, je bila včeraj dopoldne zaprta za promet in parkiranje (razen za tamkajšnje stanovalce). Odredbo v tem smislu si je bilo mogoče - v italijanščini in slovenščini - prebrati ob začetku ceste, kjer je bila postavljena pregrada z dvojezičnim obvestilom, da je cesta zaprta med 8. in 18. uro. V odredbi, ki nosi datum 6. novembra in jo je podpisal odgovorni za lokalno policijo Man-lio Pelizon, je pisalo o prepovedi vožnje oz. parkiranja na odseku ceste med hišno številko 10 in križiščem s pokrajinsko cesto št. 6 od 8. do 18. ure oz. do zaključka del. Za katera dela je šlo? Preprosto: začeli so postavljati anteno mobilne telefonije družbe Wind, ki je v preteklih mesecih dvignila veliko prahu med krajani. Dela so s pomočjo žerjava izvajali štirje delavci podjetja Sirti SpA iz Marghere pod budnim očesom dveh tehnikov družbe Wind in zasebnega varnostnika. Ob obisku novinarja in fotografa Primorskega dnevnika ni bilo tam razen omenjenih nikogar drugega. Nobenega krajana, potem ko so še pred dobrim mesecem dni uprizorili protest proti gradnji antene, ki stoji na jusarskem zemljišču (kaže, da so pred približno dvema tednoma neznanci tudi poškodovali podstavek, kar naj bi bilo družbo stalo nekaj deset tisoč evrov). Družba Wind je že pred časom pridobila vsa potrebna dovoljenja, podpisana je bila tudi pogodba z Jusom Praprot-Trnovca, preteklega 5. avgusta so zagra-dili zemljišče, vlili so tudi beton, po protestih in pismu, v katerem so nekateri občani opozarjali na morebitne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, pa je devinsko-na-brežinska občinska uprava zadevo začasno zamrznila, da bi njeni uradi preverili, ali vse odgovarja predpisom. Po besedah podžupana Massima Veroneseja so prav včeraj prejeli poročilo tako redarjev kot tehničnega urada, da ima družba Wind vse papirje v redu, tudi praprovsko-trnovski jus naj ne bi do zdaj preklical pogodbe z družbo, ki je tako veljavna in predstavlja podlago za postavitev antene. Ze preteklega 5. novembra pa si je odgovorni za redarje Pelizon ogledal prizorišče in ugotovil, da vse odgovarja prometnim predpisom, zato je tudi izdal odredbo, je povedal Veronese. Ivan Žerjal Dopoldne je bila antena še v »vodoravni« legi (levo), popoldne pa je že stala fotodamj@n/sas PRISTANIŠČE - D Agostino Polni vlaki Železniški promet se je letos povečal za 15,16 odstotka Železniški promet v tržaškem pristanišču se je povečal. Promet iz pristanišča oz. za pristanišče se je namreč v prvih devetih mesecih povečal za 15,16 odstotka v primerjavi z istim obdobjem leta 2014, izrazito pa je narastel promet polnih kontejnerjev. Vest je posredoval izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino včeraj ob robu zasedanja komisije Srednjeevropske pobude. V tržaškem pristanišču so letos doslej prešteli 4104 vlake, medtem ko so jih v prvih devetih mesecih lani prešteli 3564. V kontejnerjih je bilo v veliki večini primerov blago. To pomeni, da postaja železniški promet iz in za tržaško pristanišče strukturni in se bo težko preusmeril v druga pristanišča, je ocenil D'Agostino in poudaril, da je to tudi razlog, da vlagajo v vlake. Namen investicij namreč ni nižanje stroškov oziroma stopnje davkov, ampak nuditi dodatne storitve, ki bodo še utrjevale promet. D'Agostino je poleg tega potrdil, da bodo na pro-stocarinskem območju lahko potekale tudi logistične in obrtne dejavnosti. V zadnjih 20 letih je prevladovala miselnost, da v Italiji ni mogoča predelava blaga, s tem pa so hudo podcenjevali konkurenčnost pristanišč, kot je tržaško, je dodal DAgostino. Komisar pa namerava to spodbujati in podpirati, saj nudi Trst vse pogoje. DOLINA - Seja občinske komisije Proti onesnaževanju Razpravljali o hrupu v Ricmanjih, smradu pri Krmenki in žveplu tovarne Wartsila Rossana Petaros Druga svetniška komisija dolinskega občinskega sveta je na svetovni dan zdrave prehrane, 16.okt-obra, razpravljala o onesnaževanju ozračja. Člani komisije, ki ji predseduje svetnica Rossana Pettirosso, so ob prisotnosti odbornika za okolje Franca Crevatina vzeli v pretres okolje industrijskih obratov, ki delujejo na občinskem ozemlju in hitre ceste. Glede na fonometrični posnetek iz l. 2012, ki je opozoril na presežek dopustne hrupnosti v zaledju šole v Ricmanjih, bi moralo podjetje Anas učinkoviteje poseči vzdolž avtocestne trase z izboljšavo obstoječih protihrupnih pregrad in s strožjo kontrolo upoštevanja dovoljene hitrosti predvsem za težka vozila. Pri družbi naftovoda SIOT potekajo dela za izolacijo podzemskih cevi znotraj obrata in za nadzor pred možnimi izlivi, predvsem pa eksperimentiranje sistema z vodnim razpršilcem med premikanjem pokrova rezervoarjev za ublažitev smradu. Tega je že po prvih preizkusih manj bodisi po pogostosti kot po jakosti. Franco Crevatin fotodamj@n Člani komisije nameravajo predlagati podjetju Siot, naj prebarva rezervoarje z zeleno barvo za lepši in manj vpadljiv videz. Potrebno je tudi monitoriranje izpuščnih plinov, ki nastanejo pri izgorevanju goriva z visoko vsebino žvepla v laboratoriju za testiranje motorjev pri tovarni Wartsila, za kar je dobila potrebno dovoljenje. Zato pri komisiji predlagajo sklicanje skupnega omizja s tehniki podjetij Anas, Siot, Wartsila, Pokrajine Trst in Deželne agencije za okoljsko zaščito ARPA, da bi pregledali dosedanje posege in predlagali inovacijske ukrepe preprečevanja zvočnega in okoljskega onesnaževanja. Siot: danes vaja Dolinska občina obvešča, da bo družba Siot danes ob 10. uri izvedla, v okviru običajne vaje predvidene po t.i. smernici Seveso, poskus evakuacije na svojih strukturah z uporabo siren in sporočanjem po zvočnikih, v bližini rezervoarjev družbe pri Krmenki. pokrajina - V načrtu tudi večerni tečaji Pokrajina sprejela načrt za ureditev šolske mreže Pokrajinski odbor je včeraj sprejel nov načrt za ureditev šolske mreže in za načrtovanje šolske ponudbe v šolskem letu 2016/2017. Pokrajina je tudi odobrila ustanovitev nekaterih tečajev na tehničnih področjih, ki so bila doslej premalo krita in potrebujejo poglobitev. Pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino je razložila, da so pri tem upoštevali smernice in prošnje, ki so jih posredovali šole in občinski upravitelji, v glavnem pa so zadevale prirejanje večernih tečajev. Na zavodu Volta bodo tako priredili tečaje iz mehanike, mehatronike in energije ter elektronike in elektrotehnike. Na tehničnem inštitutu Deledda Max Fabia-ni bodo potekali tečaji kemije, materialov in biotehnologije, medtem ko bodo na šoli Nordio priredili tečaj MAT. Zahteva po obogatitvi šolske ponudbe oziroma prirejanju tečajev je nastala iz potrebe, da se poglobi tehnološki sektor, je razložila od-bornica Pino. Pokrajinski odbor je tudi sprejel prošnjo znanstvenega liceja Galilei, da ustanovi športni oddelek. Pokrajinska uprava je v tej zvezi vprašala za mnenje deželni šolski urad, potrebno pa bo tudi počakati na deželni načrt za ureditev šolske mreže, ki naj bi ga odobrili pred koncem leta, je še povedala odbornica Adele Pino. ŠTIVAN - Deželni odbornik zahteva jasnost Bolzonello: Papirnico Burgo je treba rešiti Štivansko papirnico Burgo je treba na vsak način rešiti. To je zelo pomemben industrijski obrat in bo deželna vlada storila vse, da se bodo pogajanja z vodstvom odvijala v tej smeri. To je povedal deželni odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello in poudaril, da zahteva jasnost. Dežela FJK je namreč že zahtevala od družbe poslovni načrt, ki pa ga ni nikdar predstavila, in je stalno v stiku z ministrstvom za gospodarski razvoj, kjer so ustanovili omizje. Skratka, dežela je aktivna na državni in lokalni ravni in bo storila vse za rešitev tovarne, ki je zelo pomembna za FJK. Vprašanje Burga bo odjeknilo tudi v tržaškem občinskem svetu. Občinski svetnik liste Trieste cambia Roberto Decarli je pripravil resolucijo s predlogom, da se vse občine trža- Sergio Bolzonello ške pokrajine zavzamejo za rešitev delovnih mest. Devinsko-nabrežinska občinska svetnika Massimo Romita in Silvia Iurman pa sta zahtevala sestanek med vodji svetniških skupin in sindikati. SODIŠČE Svobodni Trst: proces proti 17 članom Na tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj začel proces proti 17 pripadnikom gibanja Svobodni Trst, ki jih je javni tožilec Federico Frezza obtožil kaznivega dejanja nedovoljene manifestacije, ker so 10. februarja lani manifestirali pred vhodom v tržaško staro pristanišče. Odvetnik Svobodnega Trsta Edoardo Longo je predložil tri pre-judicialna vprašanja, češ da italijanska država nima pristojnosti nad Svobodnim tržaškim ozemljem, zato tudi sodišče ni pristojno za sodbo. Proces se bo nadaljeval 16. novembra. / KULTURA Torek, 10. novembra 2015 5 PROSEK - Ob lepem sončnem vremenu 150 ljudi na pohodu z Roune do Proseške postaje Več tisoč ljudi na Martinovi furengi Preteklo nedeljo popoldan se je na Proseku zbralo toliko ljudi, kot malokdaj prej. Po oceni domačina Edija Bukavca jih je bilo več tisoč. Privabila sta jih lepo sončno vreme in, seveda, Martinova furen-ga, prevoz novega vina s konjsko vprego v vas. Veselja in zabave ob zvokih godbe na pihala iz Škofje Loke in pevcev iz Re-pentabra ni manjkalo. Iz sodov so se stekli prvi litri vina, ki jih je kraljica terana Kristina Tavčar radodarno točila v kozarce za prvovrstno pokušnjo. Martinova karavana je obredla vse osmice, gostilne in okrepčevalnice, svojo pot pa je sklenila v kulturnem hramu, kjer so vitezi vina krstili letošnji prosekar. Seveda na povsem kulturen način, s koncertom godbe na pihala iz Bohinja, pevci z Repentabra in domačimi šolarji. Da bo nedeljski dan res izjemno prazničen, je napovedal že dopoldanski 6. Martinov pohod. Kar 150 pohodnikov se je podalo z Roune po poteh mimo dolin vse do Proseške postaje, in nazaj. Vmes so se okrepčali s fancli z dušo in vinom. Fancli so bili »protagonisti« sobotnega večera. V Kulturnem domu so Anica Štoka, David Perini in (neposredno po uspehu na Expu ...) Nataša Štoka - vsi trije s Kontovela - pokazali, kako se fanclom in duši streže. Seveda so nato fancle tudi postregli. Še prej so prišli na svoj račun ljubitelji kartanja, ki so se pomerili na 2. turnirju v briškolu za Memorial Walter Fer-luga, izkupiček katerega bo namenjen Združenju darovalcev kostnega mozga. Striktno kulturni del sta obogatila odprtje razstave Pričevanja in koncert v vaški cerkvi sv. Martina, kjer sta zapela zbora Corale Barbisano iz Pieve di Soli-go in Jacobus Gallus iz Trsta. Sinoči sta o prosekarju včeraj in danes poročala Stefano Cosma in Mario Gregorič, medtem ko je za razvedrilo poskrbel Duo Tzigano. Danes ob 20. uri bo v Kulturnem domu na sporedu gledališka predstava Orkester skupine Gledališka druženja, jutri pa bo šestdnevno praznovanje doseglo višek s »pravim« martinovanjem, s sejmom, z Okusi sv. Martina, z razstavo in pokušnjo domačih vin ter seveda popoldansko mašo, kot se pač spodobi za proslavitev vaškega zavetnika. Iz soda je prižuborelo novo vino fotodamj@n Kraljica terana Kristina Tavčar je natočila vino fotodamj@n Letošnjega pohoda sv. Martina se je udeležilo 150 pohodnikov vs Edi Bukavec je pred Društveno gostilno nagovoril množico fotodamj@n OBČINA TRST - Z aplikacijo bo mogoče opozoriti na polne zabojnike Odpadkom dnevi šteti Preko računalnika tudi pomoč službi AcegasApsAmga za ureditev spornih zabojnikov, da bi povečali ločeno zbiranje Se vam je že zgodilo, da odpadkov niste mogli odvreči v zabojnik, ker je bil ta prepoln? Ali pa, da odpadki v zabojnikih nisto ustrezno ločeni oz. da v kanti, kjer naj bi se zbiralo steklo prevladuje embalaža, o steklu pa ni sledu? Morda ste tudi videli, da so organski odpadki vsepovsod, le tam ne, kamor sodijo? To je le nekaj neprijetnosti, s katerimi se nezadovoljni občani srečujemo vsak dan. Svoje nezadovoljstvo s komunalnimi odpadki lahko nemo ignoriramo ali javno izražamo na družbenih omrežji ali kar preko tiskanih medijev. Po novem pa bo pripombe mogoče neposredno posredovati pristojni komunalni službi. V našem primeru službi AcegaApsAmga. Ta je namreč dopolnila aplikacijo Rifiutologo, ki občanom med drugim pomaga sprejeti pravo odločitev, kam z različnimi vrstami odpadkov. Dopolnitev aplikacije so na novinarski konferenci predstavili občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, generalni direktor družbe AcegasApsAmga Roberto Ga-sparetto in odgovorni za stike z javnostjo pri pričujoči družbi Riccardo Finelli. Odbornik Laureni je izpostavil dejavnosti, s katerimi Občina Trst želi doseči čim višji odstotek recikliranja. Po njegovem smo občani vse bolj ozaveščeni o pomenu ločenega zbiranja odpadkov, a kljub te- mu so še naprej potrebne okoljevarstvene kampanje, s katerimi si prizadevajo zmanjšati stroške ravnanja z odpadki in dvigniti raven informiranosti in okoljske ozaveščenosti. Direktor Gasparetto je poudaril, da želijo z dopolnitvijo aplikacije Rifiutologo povabiti vse občane, naj bodo aktivni člen okoljske politike. Delovanje aplikacije je predstavil Riccardo Finelli, ki je spomnil, da je celoten sistem sestavljen iz ene komponente. Uporabnik mora s svojim pametnim telefonom obiskati spletno stran www.ilrifiutologo.it in ob kliku dobiti aplikacijo, ki omogoča fotografiranje komunalnih zabojnikov ali odpadkov. Še pred fotografiranjem je treba vtipkati ime kraja oz. občine, saj je dotična komunalna družba dejavna tudi v drugih občinah, nato pritisniti tipko fotografiranje. Ko je fotografija narejena, se pokaže geografski položaj posnetega objekta, ki ga je po želji možno opremiti s komentarjem. S klikom na okence »pošlji« se fotografija neposredno pošlje pristojni službi, ki je dolžna v roku enega dne intervenirati in poskrbeti za odvoz odpadkov ali ureditev spornih zabojnikov. Komunalna služba bo, kot je zagotovil Finelli, s tem sistemom pošiljanja pripomb oz. opažanj veliko bolj učinkovita kot v primeru, ko ljudje svoja kritična opažanja delijo zgolj na družbenih omrežjih. (sč) MARTINOVANJE Voda za vino Laureni in Cattaruzza fotodamj@n Naslov včerajšnjega srečanja ob martinovanju na Proseku je bil le navidezno ... svetopisemski. Saj ni bil govor o vodi, ki se - kot v primeru Kane Galilejske - čudežno spremeni v vino, temveč o vodi, ki bo odslej oziroma v (upajmo) bližnji bodočnosti napajala vinograde pod kontovelskim in prose-škim bregom. Zadeva se vleče že skoraj dve desetletji. Obljub je bilo dosti, letos je bilo končno nekaj storjenega, kot je - po pozdravu občinskega odbornika Umberta Laurenija in rajonskega predsednika Roberta Cattaruzze - pojasnil odgovorni za vodovode pri podjetju AcegasAp-sAmga Franco Berti. Septembra so bila zaključena dela za podaljšanje vodovoda z Dolanje vasi v konto-velski breg. Kakih 600 metrov na območje Mokolanov in dodatnih 400 metrov proti Skdjancu. Investicija je znašla 275 tisoč evrov, novi vodovod bo koristilo 20 vinogradnikov in pet gospodinjstev. Predstavnik Konzorcija za sanacijo Posočja Daniele Luis pa je poročal o posegu v proseškem bregu, od Brajd, kjer se nahaja samostan sv. Ciprijana, do Postran. Načrt je bil odobren, predvideva razširitev makadamske ceste, utrditev zidkov in namestitev vodovodnih cevi ter zbiralnikov za deževnico. M.K. Občinski odbornik Edi Kraus sprejel danske podjetnike Občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus je včeraj sprejel delegacijo podjetnikov in delavcev z Danske na čelu s predsednikom danske zveze industrijcev Jensom Holst-Niels-nom in zveze pomorskih delavcev Klausom Rostellom. Na srečanju so bila v ospredju gospodarska vprašanja in še predvsem obisk predstavnikov 7 danskih podjetij, ki so v teh dneh na Tržaškem in navezujejo stike z družbo Fincan-tieri. Kraus je na srečanju predstavil Trst in njegove značilnosti s posebnim poudarkom na starem pristanišču, ki ga nameravajo obnoviti in razvijati. Obisk danske delegacije se je zaključil z obiskom občinskega muzeja sodobne umetnosti. Javno srečanje o beguncih in o poročanju medijev V mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni št. 3 bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo priseljeništva in beguncev s posebnim poudarkom na poročanju medijev, ki ga prireja združenje Konrad. Srečanje bo vodila odgovorna urednica revije Konrad Simonetta Lorigliola, govorila pa bosta tržaška občinska odbornica za socialo Laura Famu-lari in predsednik italijanskega konzorcija solidarnosti ICS Gian-franco Schiavone. Pri razpravi bo sodeloval tudi predsednik tržaške konzulte priseljencev Héctor Sommerkamp. Iz Zavoda združenega sveta pomoč za begunce v Postojni Člani Skupine za humanitarno akcijo Zavoda združenega sveta v Devinu in neprofitne organizacije @uxilia Italija so v zadnjem obdobju zbirali hrano in denar za begunce. Dijaki in dijakinje zavoda so namreč v zadnjem času izrazili željo in pripravljenost, da na nek način pomagajo. Zbrano hrano in denar bodo posredovali danes namestitvenemu središču za begunce v Postojni, kjer je bilo včeraj popoldne 14 ljudi. Srečanja o zdravi prehrani Na Tržaškem se nadaljuje informativna kampanja za zdravo prehrano Mangia bene, cresci bene (Dobra prehrana, dobra rast), ki je namenjena učencem oziroma dijakom, profesorjem in družinam in jo prireja Italijansko gibanje staršev Moige v sodelovanju s številnimi združenji. O tem bo govor danes med 8. uro in 12.15 na večstopenjski šoli Campi Elisi pod vodstvom Alessandra Parme. V Italiji je kar vsak četrti otrok s prekomerno telesno težo, vsak deseti pa je predebel, opozarjajo pobudniki. Najhujše je v južni in srednji Italiji, negativen rekord pa je v Kam-paniji, kjer ima polovica otrok prekomerno težo, polovica staršev pa ne pozna pravilne prehrane. Policisti kvesture aretirali romunskega državljana Policisti tržaške kvesture so včeraj aretirali 33-letnega romunskega državljana S. D., ki ga je sodišče v Rimu leta 2012 že dokončno obsodilo na dve leti in pet mesecev zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Moškega, ki je v Italiji brez stalnega bivališča, so policisti izsledili v prostorih skupnosti San Martino al Campo. Romunskega državljana so odpeljali v koronej-ski zapor. 6 Torek, 10. novembra 2015 TRST Narodnoosvobodilni boj je in ostaja, tudi ob vseh tragedijah, ki jih je terjal upor, doslej največje slovensko zgodovinsko dejanje, ki je prvič v zgodovino priborilo slovensko državnost in je postavilo temelje samostojnosti. Brez NOB ne bi bilo slovenskega naroda in niti države. Mlade generacije morajo poznati preteklost, ker demokracija, ki so jo padli in vsi borci za svobodo izborili, ni dana za vselej. Za mir, pravičnost, solidarnost in sožitje se je treba vselej boriti, pri tem pa morajo mladim pomagati tudi starejše generacije in organizacije, kot sta Vzpi-Anpi in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. To je povedala predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrovatin med slavnostnim govorom na proslavi, s katero so v nedeljo v Gročani obeležili 40. obletnico postavitve spomenika padlim iz Gro-čane in s Peska. Proslavo so povezali s 70-letnico konca 2. svetovne vojne oz. osvoboditve. Svečanost so priredili Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga ter Občina Dolina, udeležil pa se je je tudi bivši partizan Drago Slavec iz Doline, ki je leta 1975 sodeloval pri postavitvi spomenika. Proslavo je uvedla predsednica SKD Krasno polje Zaira Vidau, pozdravu dolinske občinske odbornice Franke Žerjal je sledil govor Stanke Hrovatin, zaključni del pa je oblikoval TPPZ. Zaira Vidau je razložila, da se je v različnih krajih zvrstilo že veliko proslav, v Gročani pa so želeli proslaviti ta dogodek s spominom na male ljudi, ki so s svojim življenjem prispevali k zmagi dobrega in pravičnega. Ti ljudje so bili v vasi dedi, pra-dedi, strici, skratka sorodniki in bližnji, je povedala in na kratko obnovila zgodbe osmih padlih: Vincenc Fonda je bil partizan v Zagrebu, kjer je tudi padel in je še danes tam pokopan; Mirko Grahonja je kot partizan padel v bojih prve divizije Prekomorske brigade; Josip Gropajc je bil partizan v 23. Dalmatinski brigadi, padel je leta 1944 v kraju Ston v Dalmaciji; Angel Racman je bil partizan v Novem mestu, kjer so ga leta 1944 ustrelile nemške čete; Franc Racman je bil partizan do smrti leta 1944; Peter Racman je kot partizan sodeloval v Cankarjevi brigadi na Dolenjskem. Padel je v Božakovem pri Metliki, kjer je tudi pokopan; Anton Ražem je bil deportiran v Salzburg na prisilno delo. Umrl je, ko je se je vračal domov leta 1945 v kraju Mariano del Friuli, kjer je tudi pokopan; Marjo Ražem je kot partizan padel na Dolenjskem leta 1944 in je pokopan na Turjaku pri Ljubljani. Zaira Vidau je ne nazadnje podala še aktualno misel s proslave pred 40 leti: »Naj ne bodo ta vklesana imena le v spomin in zahvalo padlim, ampak življenjska in idejna podlaga doslednega boja za pridobitev pravic do uživanja vseh plodov njihovega osvobodilnega boja«. Stanka Hrovatin je, kot omenjeno, povezala ideale partizanstva s sodobnim časom, ki te ideale še vedno potrebuje. Nekaterim se te svečanosti zdijo nekaj nostalgičnega, a ni tako, je povedala, ker se moramo tudi danes boriti za obstoj v času, ki ga pogojujejo finančni mogotci. Demokracija pred 70 leti ni bila dana za vselej, ampak jo je potrebno dan za dnem graditi in jo čuvati, je poudarila: vsesplošno politično razkrajanje omogoča namreč nastanek arogantnih in popu-lističnih gibanj, ki ustvarjajo plodna tla novemu fašizmu v Evropi. Begunska kriza tudi ni naravna ujma in se moramo vprašati, ali je prav postavljati ograje. Naša naloga je, da podpiramo tiste sile, ki se trudijo za demokratičen razvoj naše države, za mir, solidarnost, socialno pravičnost in sožitje med narodni. Med temi silami so tudi slovenska kulturna društva, športne organizacije, dramske skupine, zbori, gledališče. To je naše bogastvo, je poudarila Stanka Hrovatin, brez zavzetosti in sodelovanja pa je zahteva po spoštovanju pravic samo besedičenje. GROČANA - 40. obletnica postavitve spomenika padlim Padli so za mir, solidarnost in sožitje ŠTIVAN - V nedeljo v organizaciji ZCPZ Pet zborov oblikovalo revijo devinske dekanije Na reviji sta nastopila tudi priložnostni družinski zbor iz Zgonika (levo) in cerkveni zbor iz Mavhinj fotodamj@n GLASBA - Marcu Sofianopulu v spomin Niz koncertov Od 13. do 29. novembra ob prvi obletnici njegove smrti V petek, 14. novembra bo minilo leto dni od smrti znanega tržaškega skladatelja Marca Sofianopula. Marco Sofia-nopulo je bil, kot znano, plodovit skladatelj, organist in dirigent tržaškega stolnega zbora, profesor na konservatoriju G. Tartini. Že v prejšnjih tednih in mesecih je bilo izpeljanih kar nekaj pobud, ki so pokazale, da je zanimanje za njegovo glasbo v Trstu živo. Tako mu je na primer Tržaški stolni zbor Cappella civica posvetil svoj tradicionalni septembrski koncertni ciklus, spomnila se ga je tržaška grška skupnost s koncertom samospevov za glas in kitaro, o kateri je naš dnevnik že poročal, v svoje programe pa so ga vključili tudi organizatorji enega od pomembnejših glasbenih dogodkov na Primorskem - Kogojevih dnevov. V dneh med 13. in 29. novembrom pa se bo v Trstu na pobudo združenja Promusica, v sodelovanju z Občino Trst ter muzeja Revoltella«ter s prispevkom Fundacije CRTrieste odvijala vrsta koncertov in kulturnih pobud, katerih namen je, da bi celovito predstavili Sofianopula ne le kot skladatelja, ampak tudi kot mu-zikologa in intelektualca širokega razpona. Prizorišča tega dogajanja bodo kate- V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu je v nedeljo popoldne pet zborov oblikovalo 16. revijo zborov devinske deka-nije, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov, posvečena pa je bila 50-letnici smrti skladatelja Stanka Premrla. Spored, ki ga je povezovala Mira Tavčar tudi z branjem odlomkov iz Premrlovih spisov o cerkveni glasbi, je obsegal nastop priložnostnega družinskega zbora iz Zgonika pod vodstvom Paole Matcovich, ki je pevce tudi spremljala na harmonij, medtem ko je na bas kitaro igral Mario Garavello, dalje CPZ iz Mavhinj, ki je pod vodstvom Majde Pertot Legiša nastopil tudi skupaj z otroško skupino, Farnega zbora iz Šempolaja pod vodstvom Iva Kralja in ob orgelski spremljavi Petre Grassi, ŽCPZ Zgonik pod vodstvom in ob spremljavi Zulejke Devetak ter MeCPZ Devin, ki ga je vodil Herman Antonič, pri orglah pa spremljala Petra Grassi. Ob koncu revije, med katero je večina zborov - z izjemo zgoniške-ga družinskega zbora - prepevala na koru, so pevci pred oltarjem pod vodstvom Antoni-ča in ob spremljavi Grassijeve skupaj zapeli še Premrlovo Pozdravljena, Mati dobrega sveta in Vodopivčevo Najvišji, vsemogočni Bog, večer pa se je nadaljeval z družabnostjo na sedežu zborov v Devinu. OPČINE - Srečanje o velikem pajesnu Nebodigatreba Rastlina je v nekaj letih postala pravi veliki sovražnik Krasa Vzhodnokraški in zahodno- kraški rajonski svet sta pobudnika vrste srečanj o velikem pajesnu, rastlini z latinskim imenom ailant-hus, ki se je zadnja leta tako razpasla po Krasu, da je začela resno ogrožati njegovo rastlinsko ravnovesje. Prvo tako srečanje bo danes ob 18.30 v dvorani Združene kraške banke na Opčinah. Udeležili se ga bodo direktor inšpektorata za kmetijstvo in gozdove na Goriškem in Tržaškem Aldo Cavani, izvedenec za boj proti takim plevelnim rastlinam Valter De Monte, predsednik združenja Triestebella Roberto Ba-rocchi ter deželna svetnika Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar. Veliki pajesen Marco Sofianopulo drala Sv. Justa (13. novembra), avditorij muzeja Revoltella (14., 15. in 29. novembra) ter dvorana Bobi Bazlen v občinski palači Gopcevich (16. novembra). Sodelovali bodo ugledni solisti, plesalci, gojenci konservatorija G. Tartini, ob njih pa tudi uveljavljeni komorni orkestri in skupine ter pevski zbori. Koncerti bodo podali pomenljiv prerez iz skladateljevega opusa izvirnih skladb ter priredb za najrazličnejše solistične, komorne, vokalno-in-strumentalne in zborovske zasedbe. Predstavitev bodo v okviru omenjene pobude doživeli tudi likovni umetniki iz družine Sofianopulo, govor pa bo tudi o Fondu partitur in rokopisov, ki ga je sklada-teljevea vdova Paola darovala občinskemu glasbenemu muzeju Carlo Schmidl, kjer bo na razpolago glasbenikom in raziskovalcem. Kot je bilo že zapisano, je bil So-fianopulo glasbenik in človek širokih obzorij. Bil je zvest svojemu grškemu poreklu, a obenem kot Tržačan povsem vključen v kulturni utrip mesta in odprt vsem njegovim manjšinskim komponentam, v prvi vrsti slovenski. Njegovo zanimanje za slovensko kulturo in glasbo je prišlo do izraza že na dosedanjih koncertih, svoje mesto pa bo našlo tudi v okviru novembrskega ciklusa. Na njem bosta namreč Martina in Marko Feri predstavila nekatere njegove priredbe slovenskih ljudskih pesmi za glas in kitaro, mladinska skupina Primorsko iz Mačkolj ter dekliški zbor Barkovlje pa bosta pod vodstvom Aleksandre Pertot in s sodelovanjem solistov izvedla izbor iz Sofianopu-love vokalne glasbe. Začetek ciklusa bo v petek, 13. novembra, ko bo v katedrali sv. Justa sv. maša, posvečena skladateljevemu spominu, ki jo bo glasbeno animiral stolni zbor Cappella civica (žč). / KULTURA Torek, 10. novembra 2015 7 repen - V občinski telovadnici gala koncert orkestra Cantabile iz Logatca Melodije znanih mojstrov potrdile prijateljstvo med občinama Dogodek je potekal v okviru 33 let trajajočega pobratenja med občinama Repentabor in Logatec Ljubitelji kakovostno izvedene klasične glasbe so imeli v nedeljo zvečer priložnost za užitek. V občinski telovadnici v Repnu je namreč nastopil številen simfonični orkester Cantabile iz Logatca, ki deluje komaj pet let, a se je s svojimi nastopi, projekti in sodelovanji že uveljavil tako doma kot na tujem. Koncert, ki sta ga priredili Občina Repentabor in Pokrajina Trst, je spadal v okvir že večdesetletnega prijateljstva med Občino Repentabor in Občino Logatec, katerega najboljši odraz je že 33 let trajajoče pobratenje. Na to je pred začetkom koncerta prisotne v svojem pozdravu opozoril repentabrski župan Marko Pisani, ki se je večera udeležil skupaj z logaškim županom Bertom Menardom in predsednico Pokrajine Trst Mario Tere-so Bassa Poropat ter predsednikom pokrajinskega sveta Mauriziom Vidalijem. Večer se je začel z dobrodošlico, ki jo je gostom iz Logatca zapel domači Moški pevski zbor Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin. Repentaborski pevci so kmalu zatem prepustili prizorišče orkestru Cantabile, katerega začetki segajo v leto 2010, ko je tudi prvič nastopil pred občinstvom na pobudo nekaterih orkestrašev in idejnega vodje Marjana Grdadolnika. Prvotni zasedbi so se kmalu pridružili novi glasbeniki in orkester je v kratkem postal prepoznaven doma in v tujini, posveča pa se izvajanju skladb klasičnih mojstrov iz vseh slogovnih obdobij. To je bilo razvidno tudi iz sporeda nedeljskega gala koncerta, saj je orkester pod taktirko Marjana Grdadol-nika izvedel skladbe Antonina Dvoraka (četrti stavek Allegro con fuoco iz Simfonije št. 9 v e-molu op. 95 iz Novega sveta), Richarda Straussa (Morgen), Tomaža Habeta (Rozeta 1850), Edvarda El-garja (Nimrod), Cesarja Francka (njegov sloviti Panis angelicus), Vilka in Slavka Avsenika (Spomin v priredbi Bojana Adamiča), Emmericha Kalmana (Heia in den bergen), Franza Leharja (Ballsirenen) in Giuseppeja Verdija (Napitnica iz opere Traviata), pri čemer so skupaj z orkestraši nastopili solisti: pevske točke sta izvajala sopranistka Mojca Bitenc in tenorist Blaž Gantar, instrumentalne pa violinistka Tina Vrščaj in Godalni kvintet Avšič. Čeprav se koncerta ni udeležilo zelo številno občinstvo, je mogoče reči, da je s prizorišča odhajalo zadovoljno in po-tešeno, dogodek pa je nedvomno dodatno potrdil prijateljske vezi med občinama Repentabor in Logatec. V smeri urinega kazalca: dirigent Marjan Grdadolnik, orkester med nastopom, sopranistka Mojca Bitenc in del občinstva fotodamj@n tks - Jutri Na kavo z Ernestom Jazbinškom Gost jutrišnjega srečanja Na kavo s knjigo v Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu bo slovenski pisatelj Ernest Jazbinšek, avtor romanov o preprostih ljudeh. Srečanje se bo začelo ob 10. uri, kavo pa bo ponudilo podjetje Primo Aroma. festival tržaške popevke - Letos Kraški pevski par Nastopila bosta tudi Kim Furlan in Tommy Budin Na letošnjem »tržaškem Sanre-mu« bo nastopil tudi zamejski pevski par. Med izbranimi pevci, pevskimi pari in skupinami, ki bodo sodelovali na 37. festivalu tržaške popevke, bosta zapela tudi Kim Furlan in Tommy Budin. Občinstvu se bosta predstavila s pesmijo Go l'acento carsolin, kar »izdaja« njuno kraško poreklo. Festival, ki ga vodi Fulvio Marion, bo na sporedu 15. decembra v gledališču Rossetti. Kim Furlan in Tommy Budin se bosta v zelo ostri konkurenci pomerila s trinajstimi drugimi konkurenti, ki bodo predstavili sledeče popevke: Nevio Mastrociani Bertola (pesem Cafe Milano, Marco Grandis in Paolo Piani (Chi ga conossù el paron), Sofia in Laura Cossutta (Diavolo blu), Davide Chersicla in Riccardo Valente (Me pindolo), Maxino (Nela prossima vita), Piero Trofonio (Nel ciaro de luna), Andrea Bussani (Promo), Franco Bussani (Se no te sento più), Raffaele Prestinenzi (Senza de ti), EdyMeola in Massimiliano Riccio (Stela de sto mondo), Dino Bronzi (Triestin in blues), Alex Vincenti (Trieste vivi ancor) ter Lorena Capello in William Costanzo (Vose mia). Prve tri uvrščene popevke (ocenili ju bosta žirija izvedencev in občinstvo) bodo sodelovale na 13. festivalu popevke Furlanije Julijske krajine. festival kave - Tjaša Milkovič Spet prvakinja Drugič zapored najboljša v pripravi kapučina v kozarčku Tjaša Milkovič v svoji kavarni z letošnjim in lanskim priznanjem Repenka Tjaša Milkovič, ki upravlja kavarno White Cafè v Ulici Genova, je na tržaškem festivalu kave že drugo leto zapored slavila na tekmovanju v pripravljanju tipično tržaškega kapučina v kozarčku (Capo in B Championship v sodelovanju z zvezo FIPE). Žirija, v kateri so bili Fabrizio Polojaz, Edi Biecker, Alex Venuti in Massimo Barnaba, ji je spet dodelila najvišjo oceno. »Opazovali so, kako očistimo aparat, kakšne so doze kave, mleka in pene, vse skupaj pa moraš seveda opraviti čim hitreje,« je povedala Tjaša in razložila, da ima kapu-čino v skodelici malce manj mleka, medtem ko je v kozarčku kanček več pene. Tjaša ni nikoli opravila kakega posebnega tečaja: »Vse delam s srcem in to je najbolj pomembno«. (af) Devin: podelili nagrade dobrote Hazel Marie Cole V prostorih Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu so včeraj petnajstim dijakom, ki obiskujejo omenjeni zavod in se soočajo z ekonomsko stisko, podelili nagrade dobrote, poimenovane po britanski inženirki, profesorici in umetnici Hazel Marie Cole, ki je živela v Devinu. Prejemniki prihajajo iz trinajstih držav, med katerimi so Sirija, Jemen, Armenija, Kosovo, Egipt, Laos in Zambija, denarna nagrada pa je zanje edina možnost zadostiti potrebam, ki so za druge njihove vrstnike samoumevne. V San Marcu srečanje o kulturnih dobrinah FJK V kavarni San Marco bo danes ob 17. uri potekalo srečanje z Rito Au-riemma, docentko na Univerzi v Salentu in direktorico Deželnega inštituta za kulturne dobrine Fur-lanije Julijske krajine, ki bo govorila na temo Kulturne dobrine med ohranjanjem in inovacijo: kaj se dogaja v deželi? Srečanje prireja krožek Verdeazzurro okoljevarstvene organizacije Legambiente. Raz/seljeni: film o gluhosti Združenje Raz/seljeni vabi danes v kino Ariston, kjer bo ob 18. uri na sporedu film francoskega režiserja Erika Lertigaua Družina Belier, ki se posveča vprašanju gluhosti. Film bo v francoskem izvirniku z italijanskimi podnapisi za gluhe. Hrana v slikarski in fotografski umetnosti V kavarni San Marco bo drevi v okviru festivala Fotografia Zero Pixel ob 19.45 predavanje na temo Food Art: hrana v slikarstvu in analogni fotografiji. Govorili bosta umetnostna zgodovinarka Karen Drioli in predsednica kulturnega združenja Officina Istantanea. Večer prirejata združenji Acquama-rina in Officina Istantanea, do 28. novembra pa bodo v kavarni na ogled tudi fotografije Tullia Stra-visija. Predstava za ozaveščanje o sladkorni bolezni pri mladih V Kulturnem domu v Trstu bo jutri na sporedu predstava Mille Bolle Blu, ki jo prireja Združenje mladih diabetikov v sodelovanju z deželnim odborom združenj diabetikov FJK in pod pokroviteljstvom Občine Trst, namenjena pa je ozaveščanju javnosti o sladkorni bolezni. Na sporedu bodo monologi iz knjige Luise Codeluppi Lu, la mia vita col Diabete 1. Šlo bo za dogodek deželnega značaja, ki bo ob 11. uri namenjen šolam, ob 20.30 pa širši javnosti (vstopnina bo znašala pet evrov). Prostovoljni prispevki bodo namenjeni raziskavam o diabetesu 1, ki prizadene predvsem mlado populacijo. V San Marcu pisatelj Driessen V kavarni San Marco bo jutri ob 20. uri nizozemski pisatelj Martin Michael Driessen predstavil svojo knjigo Oče Boga (v italijanskem prevodu Padre di Dio) skupaj s prevajalcem v italijanščino Stefanom Musillijem. Na Pončani film Porcile Kulturno združenje Tina Modotti vabi jutri ob 40-letnici smrti Pier Paola Pasolinija v Ljudski dom v Ul. Ponziana 14 ob 20.30 na ogled filma Porcile. Vstop je prost. 8 Torek, 10. novembra 2015 TRST / Včeraj danes Danes, TOREK, 10. novembra 2015 ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.44 - Luna vzide ob 5.22 in zatone ob 16.20. Jutri, SREDA, 11. novembra 2015 MARTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,4 stopinje C, zračni tlak 1025,2 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino THE SPACE CINEMA - 15.50, 17.40, 18.45, 20.50, 21.40 »007 Spectre«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Snoopy and Friends - II film dei Peanuts«; 16.40, 19.05, 21.30 »The Last Witch Hunter«; 16.30, 19.00, 21.30 »Alaska«; 16.40 »Belli di papa«; 16.40 »Hotel Transylvania 2«; 18.50, 21.40 »Sopravvis-suto - The Martian«; 19.00, 21.30 »La tomba delle lucciole«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 2: 16.45, 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »007 Spectre«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Freeheld -Amore, giustizia, uguaglianza«; 22.00 »The Last Witch Hunter«; Dvorana 4: 18.00 »The Last Witch Hunter«; 20.00, 22.00 »Belli di papa«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Alaska«. H Šolske vesti SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginnastica 72. Pogoji razpisa na www.skladtoncic.org. URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »007 Spectre«. ARISTON - 16.00, 21.00 »La legge del mercato«; 18.00 »La famiglia Belier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Un dono degli Dei«; 18.30 »La bu-gia bianca«. FELLINI - 16.20, 20.00 »Woman in Gold«; 22.00 »Rock the Kasbah«; 18.10 »Firenze e gli Uffizi«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Alaska«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.10 »45 anni«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 19.50 »Družina v najem«; 16.00 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 17.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 18.40 »Kuhar na robu«; 18.35 »Skavti proti zombijem«; 15.45, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 20.30, 21.00, 22.00 »Spectre«; 20.40 »Zadnji lovec na čarovnice«; 16.15 »Črna maša«; 17.40 »Šiška Deluxe«. NAZIONALE - 17.30, 20.15 »007 Spectre«; 16.40, 18.15, 20.00, 21.40 »Snoo-py and Friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 20.15 »Freeheld - Amore, giu-stizia, uguaglianza«; 18.20, 22.10 »Bel-li di papa«; 16.30, 18.10, 20.10, 22.10 »Steve McQueen - Una vita sperico-lata«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »La tomba delle lucciole«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 15.11 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 Hfl Osmice □ Obvestila SPDT organizira v nedeljo, 15. novembra, geološko-hidrološki pohod izvirnih vod Matičnega Krasa. Vodil ga bo gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 8.30 v Štivanu, na parkirišču po križišču za Gorico. Od tod se bodo po-hodniki peš podali do Jamelj. Predvidene so 4 ure zložne hoje. Priporočamo pohodniško obutev, potrebna je tudi baterijska svetilka. Info in prijave na tel. št. 040-413025 (Marinka). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 17. decembra, zapeljejo do Ljubljane na voden ogled Plečnikove hiše na Trnovem, sprehod med božičnimi stojnicami in uživanje praznično okrašene slovenske prestolnice. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Ei Turistične kmetije DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmi-co Vesna in Žarko. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu 42. Tel. št.: 040-327135 ali 3383916147. V BOLJUNCU je Parovel odprl jesensko osmico. Tel. št.: 346-7590953. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj angleščine za začetnike. Informativni sestanek bo danes, 10. novembra, ob 20. uri v domu Skala v Gropadi. Informacije in prijave na jan.grgic@ali-ce.it ali 349-7386823 (v večernih urah). RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal danes, 10. novembra, ob 20.30 na sedežu, Doberdobska ul. 20/3. SV. MARTIN NA PROSEKU: danes, 10. novembra, ob 20.00 v KD gledališka predstava »Orkester« s Kopra; v sredo, 11. novembra, sejem sv. Martina, ob 14.30 razstava in pokušnja vin na dvorišču rajonskega sveta, ob 16.00 sv. maša, ob 17.30 v KD zabava z Josetom Garcio (Plesni klub Soz Cubano), sledi glasba z DJ-jem. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZKB vabi člane na območna srečanja: danes, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 0402149200, v podružnicah ali na clani-soci@bcccarso.it. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK -obvešča svoje male obiskovalce, da bodo novembrski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v sredo, 11., in v četrtek, 12. novembra, ob 16.30. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja srečanje v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040415797 ali 331-1255035. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo potekala telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico, letošnja novost je Nirvana vadba, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Brezplačna vadba bo v petek, 13. novembra, ob 9.30 (telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico); v četrtek, 12. novembra, ob 19.30 (Nirvana vadba). Za vpis in pojasnila po tel. št.: 040-327053, 3469520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja). KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gra-dežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it. FOTOVIDEO TS80 vabi v petek, 13. novembra, ob 20.15 v prostore TS80 (Ul. S. Giorgio 1) na predavanje Dušana Jelinčiča »Vandranje po Južni Ameriki pred časom interneta«. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626. SKUPINA 35 - 55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in prof. Loredana Kralj vabita v soboto, 14. novembra, vse tečajnike in ljubitelje nordijske hoje, da preizkusijo novo stezo, ki so jo pred nedavnim otvorili v bližini Tržiča. Zbirališče ob 14. uri na parkirišču pri obrtni coni Zgonik. SKUPINA 35-55 SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v ponedeljek, 16. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren predavanje dr. Andreja Zagheta o gra-fologiji »Odkrijmo značilnosti svoje pisave«. Vabljeni. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk doma Fundacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin v Ul. Valussi 5, kjer bodo radi sprejeli otroška in ženska oblačila, igrače in potrebščine za šolo, v četrtek, 19. novembra, ob 10.30. Info na tel. 347- 5469662 (Ivica). SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v društvenih prostorih v Nabrežini v soboto, 21. novembra, ob 15. uri potekala triurna delavnica klinične soma- tike, pod vodstvom priznanega fizio-terapevta Aleša Ernsta. Število mest je omejeno. Predhodne vpisnine po tel. 349-6483822 (Mileva). OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segreteria@com-sgonico.regio-ne.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure. 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 3405937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra. IS Prireditve MARTINOVANJE - SDD Jaka Štoka Prosek - Kontovel vabi na ogled igre »Orkester«, v izvedbi skupine Gledališka druženja v okviru Gledališča Koper (avtor Jean Anouilh, režija Gregor Geč). Danes, 10. novembra, ob 20.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. TS360, v sodelovanju s Skupino 85 in z Društvom slovenskih pisateljev, vabi na Oberdankov trg danes, 10. novembra, ob 17. uri na srečanje »pesnik Josip Osti v živo«. Druženje bo potekalo v znamenju avtorjevega jubileja in ob dveh novih dvojezičnih zbirkah Na nikogaršnji zemlji in Sence kresnic. O poeziji slovensko bosanskega ustvarjalca bodo govorili profesorica humanističnih ved Vesna Mikolič, pesniki Sinan Gudevič, Roberto De-denaro, Marko Kravos in avtor. TS360, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo na Oberdankov trg v sredo, 11. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Ernest Jazbinšek, avtor romanov o preprostih ljudeh. SPDT vabi v četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v razstavno dvorano ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«. Zanimivo hidrogeološko temo bo osvetlil gospod Paolo Sossi. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predstavitev knjige »Čar prostora« arh. Marka Korošica v petek, 13. novembra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. SKD VALENTIN VODNIK vabi na Mar-tinovanje v petek, 13. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Nastopata MoPZ V. Vodnik in dramska skupina KD Alojz Kocjančič Pu-če - Koštabona z igro »Ta bandima nas bo ruvinala«. SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Ri-sorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Černic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (vodi Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek). FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah. FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 15. novembra, na predstavo »Peter Strah« v izvedbi Gledališča iz Desnega žepka iz Ljubljane. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vigred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA - RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempolaju. Urnik do 15. novembra: 15.30-19.00. SKD TABOR in društvo Piano FVG, prirejata v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri Opensko glasbeno srečanje s pianistom Andreyem Ivanouom. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. S Poslovni oglasi PRODAJAM MALE SLIKE Kosiča, Klanjščka in Bratuža po ugodni ceni. Klicati ob večernih urah. 040634277 DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC išče novega upravitelja. Zainteresirani naj pošljejo prošnjo na gabrovecgabrovizza@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAJAM kalup za voščeno satovje in čebelji vosek. Cena po dogovoru. Tel. št. 329-3865944. PRODAM ZIMSKE GUME z jeklenimi platišči za vozila renault - goodyear ultragrip7+ 195/65R15 po ugodni ceni. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM 2 cisterni iz nerjavečega jekla, 390 litrov vsaka - na olje. Cena po dogovoru. Tel. št.: 0039 333-1597015. PRODAM hladilno komoro v zelo dobrem stanju 250x190 cm. Tel. št. 331-7114399. PRODAM tovornjak ISUZU K35.04 vozniška B kategorija, kiper (»ribal-tabile«), ozki model; tel. 331-8329452. PRODAM vgradno električno peč z ventilom franke, umivalnik in ploščo za kuhanje na metan. Cena 200,00 evrov oz. po dogovoru. Tel. št.: 3382639849. STANOVANJE V SESLJANU delno opremljeno, 90 kv. m., v tretjem nadstropju brez dvigala, damo v najem. 800,00 evrov s stroški. Tel. št.: 3496475943. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ZANESLJIVA GOSPA išče delo, kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. Prispevki V spomin na sestro Marico daruje Nin-ko Lazar z družino 50,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda, 50,00 evrov za KD Rdeča zvezda, 50,00 evrov za AŠK Kras, 50,00 evrov za OŠ »Alojz Gradnik« - Repentabor, 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za VZPI-ANPI Repentabor. V spomin Marice Lazar vd. Budin daruje Nadja Lazar 30,00 evrov za OŠ »Alojz Gradnik« - Repentabor. V spomin na Marijo Čuk - Pauletič in Antona Pauletiča darujeta sin in hčerka z družinama 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel in 50,00 evrov za F.C. Primorje. V spomin na drago Sonjo Zollia por. Bogatec daruje družina 50,00 evrov za nabrežinski cerkveni pevski zbor. V spomin na svoje drage pokojne in padle daruje Miran Kuret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Ricmanjih. /l4 in 15 H HH i r I fll BI- VT\ Konec tedna bo za nami prva " ■ ■ * ¡M uhI j ■ l -T ■ ' , v ' ¿J T ' TrT 1F' ¿¿virT*'Trp',7 tretjina deželnih nogometnih prvenstev. Nekatere ekipe naših društev (tudi) letos ciljajo visoko: Juventina (promocijska liga), Zarja (1. AL) in Primorje (2. AL) Vroče-hladno v moški odbojkarski državni " B2-ligi t " /^13 Protidopinška komisija zahteva izključitev ruske atletske zveze Na 10. strani Moteča slovenščina na tekmi cicibanov Na 11. strani Tadeiu Pivku pri Miljah mu ni uspelo presenetiti Mitje Kosovelja Na 13. strani Katrin Don (SK Brdina) začela ^ smučarsko sezono r~ 15 Jadran uspešen tudi brez poškodovanega Baticha / 12 POGLED Z VEJE TA JE PA DOBRA ./10 TR^Ti i v„ JI ^ POD SV. JUSTOM /11 3 3VPRAŠANJA ZA /^15 ? ♦ 33 VPRAŠANJ % « i > % KRIŽANKA /^16 1 0 Torek, 10. novembra 2015 ŠPORT / MOTOCIKLIZEM Albert Voncina sport@primorski.eu Španska farsa Dogajanje, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih v motociklističnem razredu MotoGP, je bilo žal vse prej kot športno. Prav zaradi tega je marsikdo mislil, da se bo afera Rossi-Marquez-Lorenzo zaključila z nekoliko vnaprej napisanim, a vsekakor srečnim koncem, kot se za uspešen film ali roman spodobi. Junak (Valentino Rossi), ki je skozi vso sezono naskakoval svoj deseti naslov svetovnega prvaka in bil za celih 17 Velikih nagrad prvi na lestvici, je tik pred ciljem naletel na novega, na prvi pogled ne-zainteresiranega antagonista (Marc Marquez), ki mu je na vse načine metal polena pod noge in je kar naenkrat postal zaveznik uradnega nasprotnika (Jorge Lorenzo). Prav po zaslugi zaveznika, ki je med drugim njegov rojak, se je glavni antagonist tik pred ciljem znašel v favoriziranem položaju, junak pa na robu prepada. Zgodba s srečnim koncem naj bi se nato zaključila s pravim čudežem glavnega junaka, ki sam - ali s kako pomočjo - premaga vse ovire in zmaga. Že napisan roman torej, ki bi motociklističnemu kraljevemu razredu še kako koristil za saniranje pokvarjenega imidža. Takega epiloga pa v Va-lencii nismo dočakali, dogajanja na dirkališču pa sploh ne moremo opisati z nazivom »dirka«. Gledalci na tribunah so bili namreč priča pravi farsi od prvega do zadnjega kroga. Za prvi del zgodbe so poskrbeli vsi tisti dirkači, ki so se pred Rossijem kar umaknili, da bi se lahko Valentino v 13 krogih s 26. dokopal do 4. mesta (Pe-trucci si je zaradi tega tudi zaslužil verjetno edino ovacijo v svoji karieri), farso pa je seveda zaključil Marquez, ki je kot telesni stražar branil Lorenza vse do zadnjega kroga, tudi pred napadom mo-štvenega kolege Danija Pedrose, ki je edini moralni zmagovalec nedeljske zgodbe. Napak in sumljivih (oz. nepoštenih ali nekorektnih) prizorov je bilo na zadnjih dirkah na pretek, edini gotovosti pa sta sledeči: Lorenzo je osvojil sicer zaslužen naslov (z madežem), pri vsem tem pa je gotovo izgubil šport. Vprašanj pa je veliko: »Zakaj je Honda dovolila, da je njen dirkač onemogočil moštvenemu tekmecu in torej celi ekipi, da osvoji dirko?«; »Zakaj je tipična individualna športna panoga, kakršen je motociklizem, nenadno postala ekipni šport, ki je primerljiv z nogometno tekmo med dvema državnima reprezentancama?« in še bi lahko naštevali. Naj o tem razmišljajo sponzorji, televizije in gledalci. Prav ti so namreč z denarjem v zadnjih letih prispevali k temu, da je MotoGP pridobil na prepoznavnosti, najpomembnejši motociklistični razred pa mora biti zaradi tega hvaležen predvsem Valentinu Rossiju, ki je v Va-lencii dobil pravo klofuto, ki si jo kot športnik ne zasluži. Vsekakor se je Vale po dirki še enkrat izkazal s svojimi izjavami, saj je dokazal, da je upravičeno sumil o (ne)korektnosti španskih tekmecev. Predvsem pa ga je treba pohvaliti, ker je pred kamero prišel nasmejan. S športom, ki mu je všeč, služi milijone, sam pa ve, da ga javnost podpira. Valentino se torej odlično zaveda, da obstajajo v življenju tragedije, ki so mnogo hujše od športnih porazov. Tudi zaradi tega je Valentino legenda, Marquezovo obnašanje pa naj opišejo njemu namenjeni žvižgi španskih navijačev v španski Valencii. Proti Ukrajini brez Beriča LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca se je zbrala na Brdu pri Kranju in začela priprave na tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2016 proti Ukrajini (v soboto v Lvovu, v torek v Mariboru). Na zboru ni napadalca St. Etienna Roberta Beriča, ki si je v nedeljo na tekmi proti Lyonu poškodoval koleno. Njegov trener Christophe Galtier je bil jezen na nasprotnika, ki je nad Beričem storil grob prekršek, ter dejal, da napadalca »mogoče čaka 15 dni počitka, mogoče pa 6 mesecev«. Selektor Srečko Katanec je namesto Beriča poklical napadalca Reke Romana Bezjaka, ki je v odlični strelski formi. Conte hoče le motivirane FIRENCE - »Ni primerno in ni niti pravično, da to majico oblečejo tisti, ki njenega pomena ne razumejo.« Tako je na včerajšnji predstavitvi novega dresa italijanske nogometne reprezentance dejal selektor Antonio Conte. Ni imenoval nikogar, dejstvo pa je, da za prijateljski tekmi proti Belgiji in Romuniji (na sporedu v petek in torek) ni vpoklical zvezdnika Napolija Lorenza Insigneja, ki je pred meseci zaradi domnevne poškodbe zapustil italijanski tabor in nekaj dni zatem zaigral za svoj klub. Namesto Insigneja je Conte poklical njegovega soigralca Manola Gabbiadinija. ATLETIKA - Protidopinška agencija Wada zahteva izključitev ruske atletske zveze »Rusi sabotirali OI v Londonu« Za številnimi ruskimi uspehi na atletskih stezah naj bi se skrival doping ansa (0 ■o (0 a u ¡2 »Ne zdi se mi nič spornega, če ljudje pridejo gledat odbojko le zaradi kopalk. Zgodi se tudi, da pridejo zaradi kopalk, pa potem vzljubijo še igro.« (Odbojkarica na mivki Erika Fabjan, Dnevnik, 3. 11.) »Joj te poškodbe ... Osma je bila usodna. Z zdravnikom sva že postala prijatelja. Rekel mi je, tako v šali, če mislim še smučati, bo kar vpisal termin, kdaj naj si pridem po novo koleno.« (Rusko-mariborski smučar Alek Glebov, Večer, 5. 11.) »Glasba in dolgi sprehodi v hribe. Nobene posebne diete, vedno sem rada jedla čokolado, ki posladka življenje.« (109-letna Tržačanka Iolanda Giovanardi o svojem dolgem življenju, Il Piccolo, 5. 11.) »Živimo v sistemu, kjer prevladujejo privilegiji, interesi so pred zaslugami in vrednotami. Ste kdaj videli predsednika zveze, ki bi bil izvoljen zaradi programa?« (Arrigo Sacchi o razmerah v nogometu, Corriere della Sera, 6. 11.) »Bersani je bil prvi, a ni zmagal. Valentino Rossi ni prvi, je pa zmagovalec.« (Urednik dnevnika Messagero Veneto Tommaso Cerno, Twitter, 8. 11.) ŽENEVA - Svetovna protidopinška agencija Wada je Mednarodni atletski zvezi Iaaf predlagala, naj rusko atletsko zvezo po zadnjih odkritjih o sistematičnih zlorabah začasno izključi z vseh mednarodnih ravni atletskega športa, ker naj bi šlo za primer »državnega dopinga«. Wada je ob tem še predlagala, naj dosmrtno izključi pet ruskih atletov in pet trenerjev. Imen ni navedla, gre pa za atlete, ki so po pisanju Sunday Timesa plačevali za molk o pozitivnem dopinškem testu. Predlog za dosmrtno prepoved zadeva tudi atleta, ki sta na OI v Londonu 2012 stopila na zmagovalni oder: čeprav nista omenjeni, se predlog po poročanju tiskovnih agencij nanaša na olimpijsko prvakinjo na 800 metrov Marijo Savinovo in njeno rojakinjo Jekaterino Poistogovo, ki je na isti razdalji osvojila olimpijski bron. Če bi se svetovna atletska zveza odločila za suspenz ruske atletike, bi to pomenilo, da ruski atleti ne bi mogli tekmovati na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru in evropskem atletskem prvenstvu. Poročilo Wade niti najmanj ne prizanaša ruski atletiki: »Olimpijske igre v Londonu so dejansko sabotirali, ko so na njih nastopili atleti, ki ne bi smeli tekmovati.« Agencija predlaga tudi odvzem mednarodne licence protidopinškemu laboratoriju v Moskvi: dokopala se je namreč do podatkov o uničenju tisoč dopinških vzorcev v tem laboratoriju. »Razširjenih zlorab dopinga ne bi bilo brez vednosti in strinjanja ruskih državnih oblasti,« je ob predstavitvi za Rusijo zelo obremenjujočega poročila dejal vodja tričlanske preiskovalne komisije Wade Dick Pound. Ruski minister za šport Vitalij Mutko je prepričan, da Wada nima podlage za take predloge. Le nekaj ur po objavi stališča agencije Wada pa je Interpol napovedal globalno preiskavo o korupciji v športnem okolju. Afero v ruski atletiki, ki kaže na sistematično kršenje protidopinških pravil, je decembra lani v dokumentarcu razkrila nemška televizija ARD. Osrednja figura novega škandala, ki pretresa svetovni šport, je postal nekdanji predsednik Mednarodne atletske zveze Lamine Diack, 82-letni Sene-galec, ki ga francoski preiskovalni organi bremenijo korupcije in pranja denarja ter sprejemanja denarja za prikrivanje zlorab v športu. Prijateljstvo, križi in težave Padajo nam še zadnje gotovosti in rešilne bilke. Pa ne zaradi tega, ker se je izkazalo, da Renzi ni levičar (kolega Marin-čič je v nedeljo zapisal, da se pomika celo v desno politično poloblo) in da so številni iz njegove sredinske stranke s Fassino na čelu po slovesu sedaj ustanovili italijansko levico in da so nekdanji zamejski slovenski levičarji postali... no, ne ve se kaj... Gre za vprašanje psov in nadgradnjo tega vprašanja, ali je pes še vedno pregovorno in resnično človekov najboljši prijatelj? Lindsey Vonn pestijo v zadnjih letih številne srčne in telesne poškodbe. Zaradi fizičnih je izpustila celo uvodno tekmo v Soeldnu (tudi Ane Fenninger ni bilo, saj si je lanska zmagovalka svetovnega pokala natrgala kolenske križne vezi in je zanjo sezona končana še prej kot se je začela). Kaj se je Vonnovi pripetilo? Igrala se je s svojima psoma, jima metala frizbi, za katerim sta se divje zapodila in vsak od njiju je vlekel »igračo« na svojo stran. Smučarka ju je skušala ločiti, a se nista dala, eden jo je iz protesta tako močno ugriznil v prst, da je morala v bolnišnico na operacijo. Pa naj še kdo kaj zine o zvestobi in prijateljstvu teh štirinožcev! Prav taki so kot dvonožci! A ne vsi. Nepre-sežnega in nedosegljivega izvenserijskega Šveda Ingemarja Stenmarka so mnogi proizvajalci smuči z vrečami denarja vabili, naj zapusti elanove dilce in naj postane njihov zastavonoša, češ da bo z boljšim materialom še boljši. Neprekosljivi smučar pa jim je odgovoril: ali bom boljši kot prvi? In tako je vso tekmovalno pot ostal zvest slovenskemu podjetju, ki po njegovem odhodu ni preživljalo in ne preživlja najboljših časov. A ta je usoda številnih slovenskih proizvajalcev, ki se jim je v zadnjem času pridružilo še velenjsko Gorenje. Na vprašanje pa, katerega od slovenskih smučark in smučarjev (razen Tine Maze) vsaj poimensko pozna, je Šved rezko odvrnil: nikogar! Ta je natančna analiza stanja, v katerem je danes slovensko tekmovalno smučanje, nekdaj paradna panoga športnega dogajanja na sončni strani Alp. Vsak se pač sooča s svojimi in še drugačnimi križi in težavami. Marsikaj je ne- NOGOMET - Afera Odstopil nemške zveze FRANKFURT - Predsednik nemške nogometne zveze Wolfgang Niersbach je odstopil zaradi afere o domnevnem kupovanju glasov, s katerim naj bi si Nemčija priborila organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006. 64-letni nekdanji športni novinar je bil na čelo nemške nogometne zveze izvoljen 2. marca 2012. »Sam pri sebi sem prišel do ugotovitve, da je napočil čas, da prevzamem politično odgovornost,« je dejal Niersbach v Frankfurtu, na sedežu nemške zveze, ki ga je minuli teden v preiskavi največjega škandala v nemškem nogometu obiskala davčna policija. Niersbach je bil v času očitanih dejanj podpredsednik organizacijskega komiteja SP. »Bil sem udeležen v organizaciji svetovnega prvenstva od vložitve kandidature do zadnjega trenutka poletne pravljice, vsa ta leta sem se trudil in delal brez madeža, zanesljivo in korektno,« je povedal Niersbach in zanikal krivdo za očitane nepravilnosti. Proti nemški zvezi poteka obširna preiskava zaradi suma utaje davkov in finančnih nepravilnosti. Najbolj sporen je domnevno nepravilno izveden prenos denarja, ko je nemška zveza leta 2005 nakazala 6,7 milijona evrov krovni svetovni nogometni zvezi Fifi. Iz neznanih razlogov je včeraj odstopil tudi predsednik kolumbijske nogometne zveze Luis Bedoya. Kolumbijski mediji navajajo, da gre ta odstop prav tako pripisati korupcijskim škandalom okrog Fife. AFRIŠKI UPI - Nigerijski nogometni upi so na svetovnem prvenstvu reprezentanc do 17 let v Čilu osvojili naslov prvaka. V finalu v Vina del Maru so ugnali vrstnike iz Malija. STRAMA - Bivši trener Udineseja Andrea Stramaccioni je dobil službo v Grčiji. S Panathinaikosom je podpisal pogodbo do konca sezone 2017. razumljivo. Na primer to, da je Inter z nikakršno igro prvi na lestvici italijanske A lige, da je special one Mou stalno prehlajen, saj je pri Chelseaju na močnem prepihu, da se na italijanskih nogometnih igriščih še vedno prepoveduje slovenski pozdrav (če gre verjeti izjavam spremljevalcev Krasa). V Jugoslaviji so nekdaj prisegali na bratstvo in enotnost. Videli smo, kako se je končalo. V Italiji pa še vedno govorijo o bratskem objemu med Italijani in Slovenci. Ta objem je tako močno iskkren, da kmalu nas ne bo več ... To je kot dvoboj obeh jamahovcev Lorenza in Rossija, ki sta si pred letošnjo sezono obljubljala pošten boj, prijateljstvo in sodelovanje, a vemo, kako se je končalo. Španci so Rossiju kljub načelnim izjavam s figo v žepu, da nimajo nič proti njemu, zasadili nož v hrbet. In to se nam dogaja domala vsak dan, a mi vsakič rinemo kot bik v nova vrata, čeprav si pri tem okrvavimo gobec. Kot da ne bi razumeli, kot da smo prevečkrat prebrali Zvezdico Zaspanko, brez katere na Slovenskem ni mogoče zrasti. Pred dvema tednoma je bila 50-letnica, odkar je ta umetnina Frana Milčinskega-Ježka (napisana leta 1952) doživela prvo odrsko-lu- POGLED Z VEJE AJ tkovno uprizoritev. Saj veste, da gre za zgodbo o zaspani zvezdici, ki z zamujanjem v službo povzroča na nebu veliko zmedo. Da. Vsako zamujanje lahko povzroči veliko nepopravljivo škodo, kar velja za šport, družbo, življenje. Zamujanje pri uveljavljanju lastnih pravic in dostojanstva že meji na predajo, ki v izgovoru »za ljubi mir« išče opravičilo nedejavnosti in nepokončnosti. Ali pa gre za pitanje parcialnih interesov? Še Buffon in Evra sta s težkimi in ostrimi besedami predramila soigralce pri Juven-tusu. Naj strnejo vrste in naj se borijo, enotno, za isti cilj! ŠPORT Torek, 10. novembra 2015 1 1 Andy, Aljaž in Venus LONDON - Škot Andy Murray je za nedosegljivim Dokovičem trenutno drugi na lestvici ATP, ob koncu sezone pa bo lahko zadržal to uvrstitev, če bo na turnirju v Londonu boljši od Ro-gerja Federerja. Ljubljančan Aljaž Bedene, ki zastopa Veliko Britanijo, se je prebil do 46. mesta: zdaj zaostaja le še tri mesta za najvišjo uvrstitvijo kateregakoli slovenskega tenisača na lestvici ATP (Grega Žemlja iz 15. julija 2013). Na ženski lestvici WTA se je Venus Williams (nasliki) po štirih letih in pol vrnila med deset najboljših, trenutno je sedma. Prva je njena sestra Serena. EP v odbojki sede PODČETRTEK - S sinočnjo prvo tekmo Slovenije in uradnim odprtjem se je v Podčetrtku začelo eno največjih letošnjih tekmovanj za športnike invalide v Sloveniji. Na evropskem prvenstvu v odbojki sede za ženske sodeluje osem ekip, Slovenija je EP začela z zmago proti Nemčiji s 3:0. Slovenske odbojkarice na domačem prvenstvu v odbojki sede lovijo tudi vozovnico za paraolimpijske igre v Riu 2016, kamor pa vodi le prvo mesto na EP. Na šestdnevnem tekmovanju pod vodstvom Zveze za šport invalidov Slovenije nastopajo še Rusija, Ukrajina, Madžarska, Hrvaška, Finska in Nizozemska. V OSPREDJU - V soboto na tekmi cicibanov pri Svetem Alojziju v Trstu Moteča slovenščina Sobotni dogodek na tekmi cicibanov (otroci stari 10 let!) pri Svetem Alojziju v Trstu med domačim San Lui-gijem in repenskim Krasom je dvignil precej (medijskega) prahu. Na »incident«, o katerem smo poročali že v nedeljo pozno popoldne na naši spletni strani www.primorski.eu, nas je prvi opozoril odbornik NK Kras Repen Maurizio Vidali. Kaj se je zgodilo na malem igrišču z umetno travo pri Svetem Alojziju? Ko sta se ekipi malčkov pripravljali za prihod na sredino igrišča, kjer moštvi običajno pozdravita občinstvo, je spremljevalec San Luigija, ki je sodil na sobotni tekmi (v kategoriji cicibanov kot piše v pravilniku zveze sodijo spremljevalci domačega društva), približal h kapetanu Krasa in mu ukazal, naj pozdravi samo v italijanščini, so zapisali na uradni facebook strani NK Kras Repen, dogodek pa nam je potrdil tudi odbornik repenskega kluba, ki ni hotel biti imenovan. Kras, kot tudi druga naša društva, namreč običajno pozdravljajo s slovenskim »za nasprotnika enkratnim zdravo!« Mali kapetan (sicer italijanske narodnosti) mu je odgovoril, da bo pač pozdravil kot ponavadi, v slovenščini. Sodnik-spremljevalec naj bi ga opozoril, naj si tega sploh ne drzne narediti, saj »smo v Italiji in zaradi tega morate pozdraviti samo v italijanščini«. Otrok se je prestrašil in na sredini igrišča so nogometaši Krasa pozdravili z (za naša društva) neobičajnim »Hip hip hura«. Kaj se je zgodilo, so otroci staršem pojasnili šele po tekmi. Predsednik Krasa Goran Ko-cman, ki ga v soboto ni bilo ob robu igrišča, je bil zaradi dogodka precej slabe volje: »Naš kapetan si tega prav gotovo ni izmislil, kot nam nekateri zdaj očitajo. Žalosten in jezen sem, ker se še danes dogajajo te stvari. Kako bomo ukrepali?Ne bomo! Odločili smo se, da je zadeva za nas končana.« Niti opozorilnega pisma nogometni zvezi? »Ne, zdi se nam čisto odveč.« Po telefonu smo poiskali tudi predsednika San Luigija Ezia Peruzza, ki je bil kategoričen: »Vse zanikam. Tekmo je sodil eden naših najboljših spremljevalcev. Po dogodku sem se pogovoril z njim. Zatrdil mi je, da ni nikomur ukazal, da mora pozdraviti samo v italijanščini. Verjamem njegovi verziji,« nam je povedal Peruzzo in ostro dodal: »Dogodek je zaradi pretirano prevelike medijske pozornosti prekoračil vse meje, saj vse to škodi ugledu našega društva. Danes (včeraj op. av.) zjutraj sem že poklical odvetnika in pripravljeni smo se braniti tudi po sodni po- ODZIVI NA DOGODEK ZSSDI, SSk in trikratni »Zdravo!« Združenje slovenskih športnih društev v Italiji z veliko mero za-prepadenosti in zaskrbljenosti spremlja žalostni dogodek, ki naj bi se pripetil na nogometni tekmi najmlajših med ekipo San Luigi iz Trsta in NK Kras Repen. »Avtoritativno onemogočiti iskren pozdrav mlademu človeku je dejanje, ki je že samo po sebi nekaj nevzgojnega, da ne rečemo podlega, nekaj, kar nikakor ne spada v vzgojno področje našega vsakdana in torej tudi v šport ne!«, je zapisalo ZSŠDI, ki zahteva, da »nogometna zveza opravi temeljito preiskavo v zvezi z dogodkom in da ob ugotovitvi krivcev tudi ustrezno disciplinsko ukrepa. Od društva San Luigi pa zahteva, da se javno opraviči in jasno ožigosa neprimerno vedenje.« ZSŠDI je nadalje izraža svoji članici NK Kras Repen solidarnost in vso podporo. Stranka Slovenska skupnost je izrazila popolno podporo in solidarnost mladim športnikom nogometnega kluba Kras in bo tudi v dogovoru s poklicanimi športnimi zvezami preverila odgovornosti za neopravičljiv dogodek. Večjezičnost in večkulturnost sta temeljni vrednoti ne le obmejnega območja, kamor nedvomno spada Trst, temveč tudi idealov strpnega sodelovanja in vrednotenja raznolično-sti na katerih sloni moderna evropska družba. Naš najboljši odgovor tovrstnim izrazom kulturne omejenosti je v tem, da še bolj prepričano in dosledno, tudi na športnih igriščih, ponosno izpričamo svojo identiteto. Dogodek z nogometnega igrišča je odjeknil tudi med včerajšnjim srečanjem o vodi in vinu v okviru martinovanja na Proseku. Podpredsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Jure Zeriali je prisotne nalašč pozdravil s slovenskim trikratnim »Zdravo! Zdravo! Zdravo!« ti.« Spremljevalec-sodnik G. N. je po telefonu zanikal, da bi nekaj podobnega ukazal kapetanu Krasa. »Ne bi si upal reči nekaj takšnega, saj spoštujem vse druge narode in kulture. Resnici na ljubo me je spremljevalec Krasa med tekmo besedno napadel z neprimernimi oznakami. Če se stvar v prihodnjih dneh ne bo polegla, sem pripravljen izbrati tudi sodno pot. Obstaja tudi vi-deoposnetek, s pomočjo katerega lahko pogledate, da se pred začetkom tekme nisem pogovarjal z otroki,« je poudaril spremljevalec tržaškega kluba. Ob robu igrišča je bil tajnik Krasa Paolo Sarazin, ki pa je sedel na tribuni. »Nihče ni slišal in videl, kaj se je dogajalo na igrišču. Mi verjamemo verziji našega kapetana. Čemu bi se lagal?« se sprašuje Sarazin. Podobnega mnenja je bil spremljevalec ekipe cicibanov Krasa Vladimir Norčič: »Otroci so nas o dogodku obvestili šele po tekmi. Fante bom še enkrat vprašal, kaj se je natančno zgodilo, na treningu v sredo (jutri op. av.),« je povedal Norčič. Včeraj smo iskali tudi delegata tržaške nogometne zveze Maria Adamiča, ki pa po prenosnem telefonu ni bil dosegljiv. Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane POD SVETIM JUSTOM ZGODOVINA Borovci so si v Rimu izborili »trikratni zdravo« V začetku 60. let, ko je v Trstu vladalo bistveno drugačno ozračje, je bil slovenski »trikratni zdravo« posebno moteč. Leta 1961 sta v italijanskih prvenstvih začeli nastopati ženska in moška odbojkarska ekipa Bora, kar je bilo za predstavnike nekaterih drugih društev samo po sebi sporno. To so bila leta, ko je proseški nogometni klub Primorje zmagoval kot za stavo, ker so ga italijanski nasprotniki bojkotirali: zaradi slovenskega naziva se na igriščih niso pojavljali, Prosečani pa so vse tekme zmagovali brez boja. »Pozneje sem izvedel, da so se tržaška odbojkarska društva sestala in se vprašala, ali bi sprejela naš vpis v prvenstvo. Pa so nas sprejela,« pravi dolgoletni trener Učo Jurkič. Na prvi tekmi ženske odbojkarske ekipe se je zbralo neobičajnih 70-80 gledalcev, v glavnem »opazovalcev«; marsikoga je verjetno zmotil slovenski pozdrav »zdravo, zdravo, zdravo«. »Nekdo se je pritožil, saj je iz Rima prišla okrožnica odbojkarske zveze, ki je vsa društva v Italiji obvestila, da je uradni pozdrav pred tekmami 'hip hip urra■',« se spominja Jur-kič. Pri Boru so se prilagodili, predsednik Dušan Košuta pa je izkoristil priložnost skupščine italijanske zveze: odpravil se je v Rim in razložil, da se v slovenskih društvih uporablja slovenski jezik. »Zveza je nato dovolila pozdrave v slovenščini, kar je veljalo tudi za ostala društva in druge športe,« pravi Jurkič, ki poudarja, da so se odnosi s federacijo izboljšali, saj so vsi cenili zgledno obnašanje slovenskih športnikov in odbornikov. Pozneje se mu je na Stadionu pred neko tekmo približal sodnik iz Roviga in rekel, naj odbojkarji na parketu govorijo italijansko, da ne bodo žalili nasprotnikov v nerazumljivem jeziku. Jurkič pa ga je opomnil, »da smo bili Borovci vedno zelo korektni in da bomo vedno govorili slovensko.«. (af) TRZASKI MEDIJI jan.grgic@primorski.eu Odkrili so toplo vodo Kras, San Luigi, prepovedan slovenski pozdrav, ogorčenje, zanikanje, številni odzivi, tudi politični. Ali veste, katera je »prava novica« v vsej tej aferi, če jo lahko tako imenujemo? Nekdo je odkril toplo vodo. Prvič je tako obširno o diskriminaciji do Slovencev poročal italijanski lokalni tisk. Končno. Naša društva so v preteklosti že večkrat obvestila predstavnike sedme sile in športne zveze. Skoraj vsakič so zadevo enostavno pometli pod preprogo. Kot noj so potisnili glavo v pesek. Kolikokrat smo na Primorskem dnevniku že poročali o takih in podobnih izpadih na račun Slovencev in slovenskega jezika. Odziv je bil skromen. Tako rekoč: povedali smo si jo sami. Tudi sam sem tovrstne izpade občutil na svoji koži (kot nogometaš). Skorajda ni bilo nedelje, da ne bi nasprotnik ali gledalec s tribune ščuval proti nam. Bilo je na dnevnem redu. Prvič, kot otrok (mlajši ciciban), sem bil šokiran. Če me spomin ne vara, je tekla tudi kaka solza. Drugič samo jeza. Tretjič tudi reakcija (večkrat ostra). Nato pa brezbrižnost. Skozi eno uho notri in drugo ven. Del »italijanskega Trsta«, ki ima manj stikov s Slovenci (ali morda jih nima), je morda včeraj prvič slišal o problemih, ki so na srečo na Tržaškem in Goriškem vse manj pogosti. Več takih dogodkov se nogometašem, od-bojkarjem in košarkarjem slovenskih društev v Italiji pripeti nekaj sto kilometrov proti zahodu. V Furlaniji in Venetu. Na Tržaškem in Goriškem v glavnem prevladuje politična korektnost. Vrnimo se k Svetemu Alojziju. Kaj se je v resnici zgodilo, bržkone ne bomo nikoli izvedeli. Žal ima (lahko) laž včasih tudi dolge noge. primorski_sport facebook ^ primorski_sport y fcuiitfcer Včasih kot Jordan, potem pa samo Parks ... Tržačani so v nedeljo s težavo premagali tačas zadnjeu-vrščeno Matero (končni izid 76:70), 3000 zvestih navijačev pa se je verjetno med tekmo in po njej spraševalo, kakšen je resnični potencial te ekipe. V šestih prvenstvenih nastopih so Dal-massonovi varovanci namreč vsakič pokazali drugačen obraz: katastrofalno igro v uvodnem porazu proti Veroni, spodbudno v Mantovi, navdušujočo proti Imoli in Bologni, povprečno v Re-canatiju in na nedeljski tekmi. Termometer ekipe sta oba tujca: Jordan Parks igra na trenutke kot ... Jordan (proti Materi je enkrat zabil v slogu nepozabnega Michaela), a kaj, ko je v naslednji akciji spet ... Parks. Hristo Zahariev je proti Bologni - kot se za tako ime spodobi - delal čudeže, proti Materi pa več škode kot koristi. Pipitone se sicer trudi, a je v napadu povsem nekoristen, ostali pa igrajo enkrat dobro in enkrat slabo. Tokrat sta v napadu zadovoljila le Pe-cile in Prandin, v obrambi pa vsi v prvih dveh in ob koncu zadnje četrtine, nihče pa v tretji in v začetku zadnje, ko so nasprotniki nadoknadili kar 15 točk zaostanka. Gre pa poudariti, da imajo pravzaprav vse ekipe takšna nihanja v igri, z izjemo Trevisa, ki je sam na vrhu lestvice brez poraza. Kaj to pomeni? Možnosti sta dve: ali da je prvenstvo zelo izenačeno in bosta o končni razvrstvi odločala le srečno naključje ali pa trenutna dobra forma (beri: nekaj zaporednih zmag); ali pa, da se razmerje moči še ni izkristaliziralo in bomo še videli, kdo se bo boril za prva mesta in kdo za obstanek. Marko Oblak 1 2 Torek' 10- novembra 2015 KOŠARKA / »Italijana« Kobe in Saša NEW YORK - Tekma v ligi NBA med moštvom New York Knicks in ekipo Los Angeles Lakers je bila lepa priložnost za ponovno snidenje med bivšima soigralcema. Američan Kobe Bryant (na fotografiji ANSA) in Slovenec Saša Vujačič sta v istem dresu odigrala šest sezon, skupnega pa imata to, da sta del svojega življenja preživela v Italiji. Prav zaradi tega sta ju kamere v nedeljo ujele, medtem ko sta se med seboj pogovarjala v italijanščini, na koncu srečanja pa se je zmage veselil Vujačič. (av) Točke ali skoki? Oboje! DETROIT - Ko košarkarske ekipe želijo najeti kakega novega igralca, se večkrat osredotočajo na številke. Za zelo zanimivo statistiko v ligi NBA je po prvih šestih tekmah poskrbel center moštva Detroit Pistons Andre Drummond (na fotografiji ANSA), saj je v povprečju zabeležil točno 20,3 točke in 20,3 (!) skoka na tekmo, v nedeljo pa se je Drummond v Portlandu izkazal z 29 točkami in 27 odbitimi žogami. Ni treba dodajati, da na šestih tekmah omenjeni igralec ni nikoli metal izza črte 6,75. (av) c-liga silver - Kljub slabemu prvemu polčasu nova zmaga Jadrana Skupaj do uspeha d-liga Po derbiju zadoščenje in zaskrbljenost Ivo Ušaj (Sokol) fotodamj@n Takoj po sobotnem derbiju v telovadnici na Rouni sta po zvoku sirene svoje poglede na tekmo podala košarkar Sokola Ivo Ušaj in košarkar Kontovela Tadjan Škerl. Ušaj, ki je v soboto dosegel 13 točk, je tako ocenil zadnje poglavje srečanj med svojim Sokolom in Kontovelom:»Vse tekme so pomembne, ta derbi pa je vedno nekaj posebnega, zato je zmaga na njem še toliko večje zadoščenje. Igra je bila res nihajoča, malo je bilo tudi točk v prvem polčasu. Na koncu smo pa bili bolj prisebni od nasprotnika in le zaključili s prednostjo. S svojim nastopom pa nisem popolnoma zadovoljen, lahko bi še kaj prispeval.« Organizator igre moštva trenerja Marka Švaba, Tadjan Škerl: »Derbi je derbi, še bolj, ko se srečamo s Sokolom. Pravega favorita ni. Na začetku je bilo stanje odprto. Prvi je povedel Sokol, nato smo jih mi prehiteli, zmagala je tista ekipa, ki je izkazala večjo željo po zmagi. Zmanjkala je gotovo naša zbranost na igrišču, v ključnih trenutkih metanje ni bilo uspešno, predvsem izbira metov je bila zgrešena. Zdaj je naš položaj na lestvici zaskrbljujoč. Treba si bo zavihati rokave in trenirati bolj kvalitetno. Izboljšati moramo tudi našo glavno značilnost, in sicer obrambo, kjer preveliko popuščamo.« (mar) A r \ Tadjan Škerl (Kontovel) fotodamj@n Jadranovec Matija Batich je proti Arzignanu prispeval 7 točk fotodamj@n Analizo nedeljske zmage Jadrana proti Arzignanu bomo tokrat začeli pri negativnih plateh srečanja na Opčinah. Košarkarji Jadrana so bili v prvih minutah tekme neprepoznavni, saj so v obrambi nastopili premalo agresivno ter tako nasprotnikom dopuščali prelahke prodore na koš in veliko odprtih metov od zunaj. Ban in soigralci so med drugim v napadu igrali zelo neorganizirano, dve trojki Rajčiča ter dva zadeta meta z razdalje Malalana in Da-neua pa so jim vseeno omogočili, da jim nasprotnik ni zbežal. Tovrstne napake v obrambi pa se večkrat drago plačajo proti močnejšim moštvom, tako igra Arzignana kot Jadrana v prvem polčasu pa sploh ni bila primerna za ekipi, ki sta v lanski sezoni nastopali v državni B2-ligi. Porazen je bil tudi podatek, da je Jadran zadel le 16 od 34 prostih metov (47%). Pot do zmage bi lahko bila namreč mnogo lažja, ko bi Malalan in soigralci ne odpovedali ravno v tem elementu, saj - kot je po tekmi pripomnil nekdanji Jadranov steber Sandi Rauber - je tako število prostih metov (34) na eni sami tekmi rekordno. Zadnjo negativno točko pa lahko zasledimo pri sodniški dvojici. »Možakarja v sivem« na koncu nista oškodovala nobene ekipe, oškodovala pa sta košarko, saj njuno sojenje sploh ni bilo na nivoju C-lige gold, tako na eni kot na drugi strani igrišča. Če pa preidemo na pozitivno plat nedeljske tekme, so košarkarji Jadrana zagotovo pokazali, da so prava skupina. Prejšnji teden ni bil enostaven za Murove igralce, saj so se morali sprijazniti s poškodbo Daniela Baticha, zagotovo enega izmed li-derjev ekipe. Sam Batich je s sklopi neprestano spodbujal soigralce, ti pa so v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni. Reakcija, ki so jo pokazali v tretji četrtini, ko so v 10 minutah dosegli več točk kot v celem prvem polčasu, jasno priča o lepem mo-štvenem duhu, ki vlada znotraj mlade ekipe. Prav vsak posameznik je prispeval svoj doprinos k zmagi. Zelo zanesljivo je odigral Malalan, Ridolfi je poskrbel za nekaj ključnih potez tako v napadu kot v obrambi, Rajčič je v pravem trenutku zadel nekaj »težkih« metov, Matija Batich je prispeval 5 asistenc, Ban pa si je prevzel odgovornost v kriznih minutah. Velike zasluge za soliden drugi polčas nosi tudi kondicij-ski trener Tiziano Vidoni, saj je ekipa na koncu fizično povsem nadigrala nasprotnike iz Arzignana. »Danes (v nedeljo op.av.) smo pred tekmo občutili tremo, saj smo letos na domačih tleh že dvakrat izgubili. Gre za po- membno zmago, predvsem za našo samozavest. Čaka nas še veliko dela, saj bomo občutili Batichevo odsotnost, dvigniti pa bomo morali intenzivnost na treningih, tako da bomo še dodatno pripravljeni na fizične kontakte,« je po tekmi povedal pomožni trener Jadrana Andrej Vremec, ki je med drugim še enkrat potrdil, da naj bi v teku tega tedna med Jadranovimi mladinci poiskali zamenjavo za Daniela Baticha. (av) Jadran - Arzignano 70:64 (16:20, 27:35, 55:50)Jadran: M. Batich 7 (4:8, 0:1, 1:6), Cet-tolo 3 (1:2, 1:1, 0:2), De Petris 9 (5:10, 2:13, -), Malalan 13 (-, 5:9, 1:2), Kojanec nv, Ban 18 (2:6, 5:9, 2:7), Ridolfi 7 (4:8, 0:1, 1:3), Da-neu 3 (-, 0:1, 1:2), Rajčič 10 (1:2, 2:5, 2:4), Sko-ko nv. Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 9; pridobljene: 9; asistence: 13; skoki: 40 (25 + 15). SON: 19. c-liga silver Bor spet na realnih tleh Breg potrdil odlično formo Breg je v soboto proti verjetno najboljšemu Romansu v letošnji sezoni potrdil zelo pozitiven trenutek in dosegel tretjo zaporedno zmago v C-ligi silver (edina negativna novica večera je poškodba Carre, ki pa naj ne bi bila huda). Varovanci trenerja Kra-šovca so tokrat prikazali lepo skupinsko igro, saj je kar pet igralcev doseglo vsaj 11 točk, tem pa je treba dodati tudi 8 točk razigranega Gellenija. Če so se v taboru Brega veselili novih dveh točk, je Bor doživel pravi spodrsljaj. Varovanci trenerja Oberdana so po petih zaporednih uspehih izgubili prvič v sezoni in to kar z odmevnim 83:49 v gosteh proti Latisani. Po besedah Borovega trenerja Deana Oberdana pa poraza sploh ne gre jemati tragično, saj so lahko včasih tovrstni »alarmni zvonci« še kako dobrodošli. »Na tekmi nam nič ni šlo od rok, medtem ko je Latisana naletela na sijajen strelski večer, saj sta Rubin in Moschioni (vsak po 17 točk op.av.) zadevala kot za stavo, pri nas pa se ni razigral nihče, edi-nole Marusic je odigral solidno srečanje. Vsekakor menim, da je ta poraz skorajda dobrodošel, saj smo tako stopili na realna tla. Ko bi zmagali tudi to tekmo, bi morda neupravičeno mislili, da je v tej ligi vse enostavno, « pravi Dean Oberdan. (av) Poletovke še niso uigrane UNDER 16 MOŠKI Laipacco - Breg Jadran 55:68 (17:16, 25:29, 40:54) Breg/Jadran: Kalc 2, M. Malalan, Rovis 6, Zgur 20, Cappellini 8, Antler, Emili 14, P. Zettin 12, D. Zettin 4, Cavarra, Maver, Per-čič 2. Trener: Krečič. Z nastopi je v prvenstvu U16 začela tudi združena ekipa Breg Jadran pod vodstvom trenerja Krečiča. Začetek prvenstva pa je bil takoj pozitiven, saj so fantje dosegli zmago v gosteh. Rezultat je bil izenačen do tretje četrtine. Nato so gostje prešli v consko obrambo, povsem zmedli nasprotnike in si priigrali prednost 14 točk. Dom - Aibi Fogliano 50:100 (14:30, 24:48, 35:75)Dom: Čavdek, Cecere 6, Terčič 1, Za-vadlav 4, Mucci 11, Devetak 21, Peric, Chi-menti, Jakin 3, Komic 1. Trener: Zavrtanik. Proti tehnično in fizično močnejšemu nasprotniku iz Foljana so igralci Doma pokazali lep napredek v igri v primerjavi z lansko sezono. Med posamezniki je v napadu izstopal povratnik De-vetak, ki je bil z enaindvajsetimi točkami najboljši strelec ekipe. (av) UNDER16 ŽENSKE Polet - Cussignacco 40:88 (7:29, 17:51, 34:67) Polet: Ukmar, Perčič 14, Furlan 2, Sosič 3, Danev, Taučer 3, Kravos 10, Daneu 8. Trenerka: Brollo 3T: Perčič Tretji zaporedni poraz za poletovke, ki so sicer igrali proti dobri ekipi iz Cussignac-ca. Igralke trenerke Brollo so slabo začele in v prvi četrtini so si gostje priigrale visoko prednost. Domačinke so nato bolje zaigrale v drugi in zlasti v tretji četrtini, ko so začele več napadati na koš. V tem delu so obenem bile tudi bolj agresivne v obrambi in igrale bolj ekipno. Če bi tako igrale od samega začetka, bi bila zagotovo razlika manjša. Dober nastop je tokrat prikazala Kristina Perčič, ki je dobro vodila ekipo na igrišču. UNDER 15 ELITE MOŠKI Bor - Codroipese 64:48 (1813, 37:20, 51:36) BOR: Bonini 5, Negovetti 21, Cingerla 13, Pre-garc 8, Žerjul 4, Kavčič, Paiano 8, Coffoli, Stric-ca, Tretjak, Ota 5. Trener: Popovič. 3T: Cingerla Bor je novo sezono začel s prepričljivo zmago na domačem terenu. Čeprav je bila postava iz Codroipa krepko višja od borove, se domačini niso prestrašili in takoj vzstostavili svoj ritem. Po dokaj izenačeni prvi četrtini, so Popovičevi fantje zaigrali še bolj agresivno v obrambi in si v drugi četrtini priigrali visoko prednost. To so nato mirno upravljali do konca srečanja. UNDER 14 NA GORIŠKEM Dom - Servolana 63:53 (12:16, 26:26, 39:43) Dom: Makuz, Komic 13, Jakin 6, Mucci 13, Braini 2, Salvi 17, Zigon 2, Macchitella 2, Zei, Menis, DeMartin 8. Trener: Zavrtanik. Dom je začel svojo pot v deželnem prvenstvu U14 z zmago proti Servolani. Po negotovem začetku so varovanci trenerja Zavrtanika odreagirali in osvojili zmago po zaslugi odlične poslednje četrtine, ki so jo zmagali s 24:10. (av) Top & Flop Top scorer: Gallocchio (S) 22. Top predstave v sezoni: Ban (J) 31, Škerl (K) 25, Basile (B) 24, Carra (Br) in Babich (S) 23, Gallocchio (S), 22 Ridolfi (J) 21, De Petris (J) in Cigliani (Br) 20. Državna C-liga Gold: Ban 106, De Petris 92, Ridolfi 64, Malalan 56, Rajčič 53, D. Batich 48, M. Batich 44, Daneu 31, Cettolo 15, Kojanec 2. Deželna C-liga silver: Basile (B) 93, Marchesan (B) 82, Carra (Br) 75, Cigliani (Br) 72, Scocchi (B) 59, Vecchiet (Br) 58, Marusic (B) 63, Strle (Br) 46, Bole (B) 41. Deželna D-liga: Gallocchio (S) 88, Škerl (K) 85, Lisjak (K) 66, Starc (K) 53, Pizziga (S) 52, Ušaj (S) 51, Hmeljak (S) in Seno (S) 42, Sossi (K) 39. TOP Prosti meti: Spigaglia (Br) 5:5, Carra (Br) 9:10 (90%); 2 točki: Marusic (B) 8:10 (80%), Starc (K) 5:7 (71%); 3 točke: Rajčič (J) 2:4 (50%), Gallocchio (S) 4:10 (40%); FLOP Prosti meti: Jadran 16:34 (47%); 2 točki: De Petris (J) 2:13 (15%), Lisjak (K) 2:11 (18%); 3 točke: Cigliani (Br) 0:5, Bor 3:22 (14%). (av) C-LIGA GOLD Ardita - Falconstar 77:74, Caorle - Padova 80:59, Calligaris - Oderzo 69:66, Montebelluna -Sanve 60:76, Mestre - Bassano 77:70, Conegliano - Tarcento 70:73, Jadran -Arzignano 70:64 Tarcento 7 Caorle 7 Sanve 7 Ardita 7 Jadran 7 Calligaris 7 Falconstar 6 Conegliano 7 Mestre 7 Montebelluna 6 Oderzo 6 Arzignano 7 Padova 6 Bassano 6 Spilimbergo 6 5 2 496:477 10 5 2 491:458 10 5 2 469:396 10 5 2 581:550 10 5 2 511:489 10 4 3 453:453 8 3 3 436:418 6 3 4 412:430 6 3 4 453:483 6 3 3 404:413 6 2 4 425:450 4 2 5 474:502 4 1 5 370:429 2 2 4 461:478 2 1 5 400:434 2 PRIHODNJI KROG (15.11.) Falconstar -Calligaris, Spilimbergo - Ardita, Tarcento -Jadran (v soboto), Oderzo - Caorle, Bassano -Montebelluna, Sanve - Conegliano, Padova -Mestre C-LIGA SILVERGrado - Geatti 65:61, Servolana - Latte Carso UBC 61:71, Latisana - Bor Radenska 83:49, Breg - Romans 87:83, DGM - Codroipese 72:92, San Daniele -Don Bosco 87:78, Fagagna - Pordenone 88:54 Bor Radenska 6 5 1 413:408 10 San Daniele 6 4 2 448:415 8 Latte Carso UBC 5 4 1 337:311 8 Codroipese 6 4 2 367:328 8 Breg 5 4 1 371:353 8 Latisana 6 4 2 406:373 8 Romans 6 3 3 450:430 6 DGM 6 3 3 464:467 6 Fagagna 6 3 3 445:419 6 Servolana 6 2 4 387:398 4 Geatti 6 2 4 383:413 4 Don Bosco 6 2 4 433:431 4 Fogliano 5 1 4 332:351 2 Pordenone 5 1 4 315:382 2 Grado 5 1 4 283:319 2 PRIHODNJI KROG (14.11.): Fagagna - DGM, Geatti - Ubc, Pordenone - San Daniele, Romans - Latisana, Bor Radenska - Fogliano, Breg -Servolana, Codroipo - Grado D-LIGA Kontovel - Sokol 53:61, Goriziana - Cus TS 78:70, Cutazzo - Dinamo GO 52:50, Perteole - Monfalcone 66:65, Alba -Santos 62:77 Goriziana 5 5 0 393:326 10 Sokol 5 4 1 341:328 8 Perteole 4 3 1 298:277 6 Santos 5 3 2 365:328 6 Cutazzo 5 3 2 311:323 6 Monfalcone 5 2 3 336:337 4 Cus 5 2 3 355:367 4 Alba 5 1 4 333:364 2 Kontovel 5 1 4 331:354 2 Dinamo GO 4 0 4 215:276 0 PRIHODNJI KROG (14.11 ) Goriziana Kontovel, Dinamo - Santos, Cus - Perteole, Monfalcone - Cutazzo, Sokol - Alba (v petek) Promocijska liga Pall. Bisiaca - Athletismo 55:51, Villesse - Isontina 63:56, Dom - Ronchi 77:70, Olimpia - Gradisca 68:50 Dom 2 2 0 140:120 4 Villesse 2 2 0 140:105 4 Pall. Bisiaca 2 2 0 118:97 4 Gradisca 2 1 1 139:154 2 Olimpia 2 1 1 118:113 2 Athletismo 2 0 2 137:144 0 Ronchi 2 0 2 119:154 0 Isontina 2 0 2 102:126 0 PRIHODNJI KROG (13.11. ) Ronchi - Olimpia, Isontina - Dom, Athletismo - Villesse, Gradisca - Pall. Bisiaca / KULTURA Torek, 10. novembra 2015 13 Papi tisočkrat PIACENZA - Samuele Papi je v minulem krogu Superlege v starosti 42 let odigral svoje 1000 srečanje v italijanski Al ligi. Papi se v dolgi tekmovalni karieri lahko ponaša s štirimi olimpijskimi odličji, dvema osvojenima svetovnima prvenstvoma, tremi evropskimi in pet zmag v World League. Čeprav spada med veterane še ne razmišlja o prekinitvi profesionalne kariere. Napovedal je, da bo v dresu Piacenze igral tudi v naslednji sezoni. Poraz Trenta v Perugi PERUGIA - Tretji krog italijanske Al-lige - Superlege je minil v znamenju zmage Perugie s 3:1 proti Trentu, pri katerem tudi tokrat ni nastopil slovenski odbojkar Tine Urnaut. Nadvse odmeven je bil nastop srbskega od-bojkarja v dresu Perugie Aleksander Atanasijevič (na fotografiji), ki je dosegel 33 točk Loris Mania, libero Piacenze je doživel poraz proti Padovi. Nov krog Superlege bo na vrsti že jutri, Trentino in Piacenza se bosta pomerila v Trentu ob 20.30. MOŠKA B2-LIGA - Sloga Tabor in Olympia po nastopih v 2. krogu Kratka klop ni težava Sobotni obračun med Slogo Tabor Televito in Porto Virom iz Roviga je bil vse manj kot enostaven, čeprav je prvi niz minil v znamenju sloginih odbojkarjev, predvsem razigranega Francesca Biribantija (21 točk). Nekdanji reprezentant, ki je v prvem krogu v Gorici sedel na klopi, je takoj izkazal svoj repertoar tehničnih sposobnosti. Vasilij Kante je začel na mestu blo-kerja, kar sicer ni novost. Tudi v začetku lanske sezone je Kante startal v tej vlogi, postopoma pa je vse bolj igral kot korektor. V soboto je bil učinkovit v bloku, v četrtem nizu pa je spet igral v diagonali s podajalcem Rigonatom kot korektor. Na drugi strani mreže so stali dokaj trdoživi nasprotniki, ki so lani napredovali iz C-lige. Po zadržanem začetku so od-bojkarji Porto Vira po zaslugi dobrega sprejema in kar številnih napak Sloge Tabor v polju osvojili 3. set. »Res so gostje vse skozi odlično branili, kaznovale pa so nas odvečne napake. Njihov libero Fusaro je že igral v A2-ligi, kar precej ostalih odbojkarjev Porta Vira je nabiralo izkušnje v B1 in B2-ligi. Predvidevam, da bodo opravili kar dobro prvenstvo,«je dejal slogin libero Ambrož Peterlin. Kratka klop Sloge Tabor pa po mnenju libera, ki je obenem tudi pomočnik Jerončiča na klopi, ni večji problem: »Nas ni veliko, ampak smo poli-valentni. Skoraj vsi lahko krijemo po dve različni vlogi.« Sloga Tabor bo v naslednjem krogu spet igrala v Repnu. Tokrat bo v nedeljo ob 18. uri gostila Massanzago, ki je v tem krogu s 3:0 premagal gostujočo Olympio. V taboru goriške združene ekipe so kljub porazu zadovoljni z napredkom v igri:»Fantje so dokazali napredek še posebno v sprejemu. Manj svetla plat so bile naivne napake. Rekel bi, da smo prvi in tretji set podarili gostom. Gotovo bi si zaslužili vsaj en set«, je dejal športni vodja Andrej Vogric, ki je med druge oteževalne Stefano Rigonat, podajalec Sloge Tabor fotodamj@n okoliščine dodal še tesnost telovadnice gostiteljev iz Massanzaga. Zaradi skromnega prostora za črto polja, marsikateri od-bojkar Olympie ni tvegal servisa v skoku. Postavo so sicer pestile tudi nekatere poškodbe. Trener Marchesini je na prijateljski tekmi v Prvačini sredi tedna preizkusil Persoglio v vlogi korektorja. Podobno je storil tudi v soboto. Vogric meni, da bo ta nov mehanizem igre treba še izboljšati, prepričan pa je, da bo združeni ekipi pomagal tudi faktor domačega igrišča. (mar) ODBOJKA - 1. ženska divizija na Tržaškem Tri ekipe s m • ■•v • • tremi različnimi cilji V soboto se bo na Tržaškem začelo žensko prvenstvo 1. divizije. V njem nastopajo tudi tri ekipe, ki delujejo v sklopu projekta Zalet: Zalet Breg, Zalet Sloga in Zalet Sokol. Pri ekipi Zalet Breg nastopajo v glavnem starejše igralke, ki so opustile visoki agonizem, vendar še vedno igrajo v nižji kategoriji, ker imajo odbojko v srcu: »Igralke so zaljubljene v ta šport in večkrat žrtvujejo družino, službo ali druge obveznosti, da lahko pridejo v telovadnico,« je svoje igralke opisala letošnja trenerka (in igralka) Daniela Ciocchi. V lanski sezoni so se praktično z isto sestavo, kot jo imajo letos, uvrstile v končnico prvenstva in odigrale finalno tekmo za napredovanje v D ligo, vendar jim preskok v deželno ligo ni uspel. Tudi letos imajo za cilj igranje play offa, čeprav vedo, da so se nekatere druge ekipe okrepile z igralkami iz višjih lig. »Ekipa je dobra, trenutno treniramo zelo dobro, kakšen bo končni rezultat, pa bomo videli,« je še dodala Ciocchijeva. Pri Zaletu Sloga pa je, nasprotno, ogrodje ekipe sestavljeno iz igralk, katerih večina spada še v under 18 (tri so celo U16). V tej kategoriji so se skoraj vse preizkusile že v lanski sezoni, ko sem jim je za las izmuznil nastop v končnici (končno 5. mesto). Nekatere mlajše pa bodo letos v tem prvenstvu nastopile prvič, saj so v lanskem letu nastopale v 2. diviziji. Ekipa deluje v tesnem sodelovanju s prvo ekipo projekta Zalet, ki nastopa v deželni C ligi; trener je tako kot pri C-ligaši-cah Jasmin Čuturic, nekatere igralke Fe- Kosovelj tretjič, Pivk drugi Slovenski gorski tekač Mitja Kosovelj je že tretjič zapored osvojil zmago na milj-skem eco-trailu Euromarathon s startom v Ankaranu in ciljem v trgovskem središču Montedoro, tokrat v času 1.45:05. Za njim se je na 25 km dolgi progi drugega mesta veselil Žabničan Tadei Pivk z zaostankom +2:45. V ženski konkurenci je zmago slavila nekdanja tekačica na smučeh Antonella Confortola s časom 2.04:33. Zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v Skyrunningu Žabničan Tadei Pivk se je prvič preizkusil tudi v gorskem teku med oljčnimi nasadi in vinogradi na miljskih gričih fotodamj@n ri, Kojanec, Pertot, Vattovaz in Vitez, ki so sicer članice prve ekipe, pa bodo soigralkam v prvi diviziji po potrebi lahko priskočile na pomoč; pravilnik namreč dovoljuje igralkam letnika 1997 in mlajšim nastop v dveh članskih prvenstvih -za posamezno igralko do 10 vstopov v višjem prvenstvu. »Moj cilj je predvsem vzgojiti mlade, da bodo lahko v naslednjem ali v dveh letih lahko nastopale v višjih članskih kategorijah. Nivoja prvenstva ne poznam, tako da se težko izrečem o tekmovalnih ciljih,« je izjavil trener Jasmin Čuturic. Ekipa Zalet Sokol cilja v prvi vrsti na obstanek. Ogrodje skupine, ki jo je letos prevzela Lajris Žerjal, je enako lanskemu, čeprav so nekatere lanske igralke igranje opustile ali pa igrajo pri drugih ekipah projekta Zalet. V lanski sezoni se je ekipa rešila pred izpadom šele v zadnjem kolu. Trenerka Žerjalova pa razmišlja pozitivno o dosedanjem in bodočem delu svojih varovank: »Treningi so bili do sedaj dobro obiskani. Igralke redno in dobro trenirajo. Imamo še nekaj vrzeli v obrambi in predvsem v napadu, vendar delamo na tem, da bi se izboljšali in prepričana sem, da nam bo z dobrim delom to tudi uspelo.« Koledar prvenstva sicer ni še dokončen: prvi derbi pa bo na vrsti že v tretjem krogu (28.11.), ko se bosta pomerili ekipi Zalet Sloga in Zalet Breg. Druga dva pa v novem letu: Zalet Breg proti Zaletu Sokol v sredo 20. in Zalet Sokol proti Zaletu Sloga v soboto 30. januarja. (stc) ZALET BREG - Podajalki: Daniela Ciocchi, Viviana Martincich (obe 1976); blo-kerke: Saša Grgič (1992), Mateja Košuta (1986), Ingrid Sancin (1973); sprejemal-ki: Irina Pertot (1973), Katja Spetič (1984); korektorki: Barbara Gregori (1970), Debora Virgilio (1979); libero: Delia Cerne-ca (1994); univerzalki: Alessia Piccinino (1987), Teresa Spangaro (1992); trenerka: Daniela Ciocchi, pomožna trenerka: Daniela Zeriali. ZALET SLOGA - Podajalke: Agnese Bor-tolin (1999), Karen Breganti (2000), Demi Vattovaz (1997), Jasna Vitez (1998); blokerke: Maja Kojanec (1997), Nina Ko-vačič (2000, /korektorka), Michelle Legi-ša, Nastja Maver (obe 1998), Veronika Skerk (2000); sprejemalke: Veronika Feri (1999), Petra Olenik (1999), Anastazija Pertot (1997), Petra Racman, Noemi Roma (obe 1998); korektorka: Lisa Camas-sa (1999); libero: Ivana Zaccaria (1998); trener: Jasmin Čuturič, pomožni trenerji: Erik Calzi, Staška Cvelbar in Ivana Gantar. ZALET SOKOL - Podajalki: Caterina Ca-brelli (1995), Hana Zidarič (1997); blokerke: Nicol Kralj (1991), Veronica Moro (1996), Tanja Valič (1992); sprejemalke: Ksenja Daneu, Irina Goruppi (obe 1996), Karin Milcovich (1991), Caterina Simeoni (1996); korektorke: Urška Petaros (1997), Giulia Rauber (1996), Leah Zidarič (1997); libero: Tanja Barbieri (1992), Veronica Tence (1991); trenerka: Lajris Žer-jal, pomožni trener: Andrej Pertot. moška B2-liga Massanzano - Olympia 3:0, Isola VR - Bibione 3:0, Sloga Tabor Televita - Porto Viro 3:1, Bassano - Trebaseleghe 3:' , Cordenons - Treviso 1:3, Casalserugo - Monselice 3:1 Bassano 2 2 0 6:1 6 Sloga Tabor 2 2 0 6:1 6 Volley Treviso 2 2 0 6:3 5 Isola VR 2 1 1 5:3 4 Massanzago 2 1 1 5:3 4 Porto Viro 2 1 1 4:3 3 Casalserugo 2 1 1 3:4 3 Cordenons 2 1 1 4:5 2 Trebaseleghe 2 1 1 4:5 2 Bibione 2 0 2 2:6 1 Monselice 2 0 2 1:6 0 Olympia 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG (14.11.) Trebaseleghe - Bibione, Sloga Tabor - Massanzago, Monselice - Isola, Volley Treviso Bassano, Porto Viro - Cordenons, Olympia - Casalserugo v Ženska C-liga Staranzano - Rojalkennedy 2:3, Sangiorgina - Pordenone (jutri), Porcia Coselli 0:3, Volleybas - Virtus 3:0, Trivignano - Zalet Sloga 3:2, II Pozzo - Rizzi Volley 0:3, Estvolley - Dlf Udine 3:0, Fontanafredda - S. Andrea 3:1 Estvolley 5 5 0 15:2 14 Pordenone 4 4 0 12:3 12 Sangiorgina 4 4 0 12:3 12 Volleybas 5 4 1 12:4 12 Fontanafredda 5 4 1 13:6 11 Staranzano 5 3 2 12:8 10 Virtus TS 5 3 2 10:10 8 Trivignano 5 2 3 10:11 7 Zalet Sloga 5 2 3 10:12 7 Rizzi Volley 5 2 3 9:10 6 Coselli 5 2 3 6:9 6 Dlf Udine 5 2 3 8:11 5 Rojalkennedy 5 1 4 8:14 3 S. Andrea 5 1 4 4:12 3 Porcia 5 0 5 2:15 1 Il Pozzo 5 0 5 2:15 0 PRIHODNJI KROG (14.11.) Staranzano - Sangiorgina, Coselli - Zalet Sloga, Rojalkennedy - Estvolley, Virtus Porcia, Rizzi - Volleybas, S. Andrea - Trivignano, Pordenone - Il Pozzo, Dlf - Fontanafredda Moška C-liga Volley Club TS - Fincantieri 3:0, l Pozzo - Buia 3:1, Prata - Triestina Volley 3:0, Sloga Tabor - Volley Ball UD 0:3, Ausa Pav - Favria 3:2, Pasian di Prato - Mortegliano 0:3 Volley Ball UD 3 3 0 9:1 9 Mortegliano 3 3 0 9:3 8 Volley Club TS 3 2 1 7:3 6 Prata 3 2 1 6:5 5 Triestina Volley 3 2 1 6:6 5 Il Pozzo 3 1 2 7:7 5 Sloga Tabor 3 1 2 5:6 4 Favria 3 1 2 5:7 4 Ausa Pav 3 1 2 6:8 3 Pasian di Prato 3 1 2 4:7 3 Buia 3 1 2 5:8 2 Fincantieri 3 0 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG (14.11 ) Fincantieri - Il Pozzo, Mortegliano - Prata, Buia - Ausa Pav, Favria - Volley Club TS, Volley Ball UD - Pasian di Prato, Sloga Tabor - Triestina V Zenska D-liga Zalet Kontovel - Volley Team 3:0, Ronchi - Tarcento 3:0, Codroipo - Mossa 2:3, Sanvitese - Pav Udine 3:0, Oma - Chions 1:3, Minerva - Roveredo 1:3, Majanese - Torriana 3:0, Rojalkennedy - Ottogalli 2:3, Buia - Blu Team 3:0 Ronchi 4 4 0 12:4 11 Chions 4 4 0 12:5 11 Roveredo 4 4 0 12:6 10 Buia 4 3 1 9:3 9 Zalet Kontovel 4 3 1 9:5 9 Sanvitese 4 3 1 10:5 8 Majanese 4 2 2 10:6 8 Blu Team 4 2 2 8:6 7 Ottogalli 4 2 2 10:8 7 Codroipo 4 2 2 9:9 6 Mossa 4 2 2 9:10 5 Oma 4 2 2 8:9 5 Tarcento 4 1 3 5:9 4 Pav Udine 4 1 3 5:9 4 Torriana 4 1 3 4:9 3 Rojalkennedy 4 0 4 4:12 1 Volley Team 4 0 4 2:12 0 Millenium GO 4 0 4 1:12 0 PRIHODNJI KROG (14.11. Roveredo - Buia, Pav Udine - Majanese, Tarcento - Sanvitese, Blu Team - Ronchi, Chions - Zalet Kontovel, Torriana - Codroipo, Mossa - Oma, Volley Team - Ottogalli, Millenium - Rojalkennedy Moška D-liga Rojalese - Val 1:3, Fiume Veneto - Cus TS 2:3, Blu Team - Olympia 0:3, Aurora Volley - Altura 3:1, Coselli - Volley Club 3:0, Soča - Vivil 1:3 Olympia 3 3 0 9:0 9 Val 3 3 0 9:1 9 Vivil 3 3 0 9:2 9 Altura 3 2 1 7:5 6 Cus TS 3 2 1 7:7 4 Aurora 3 1 2 5:7 4 Rojalese 3 1 2 5:6 3 Soča 3 1 2 4:6 3 Coselli 3 1 2 3:6 3 Blu Team 3 1 2 3:7 3 Fiume Veneto 3 0 3 3:9 1 Volley Club 3 0 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG (14.11.) Val - Fiume Veneto, Vivil - Blu Team, Cus - Coselli, Volley Club TS - Rojalese, Altura - Soča Aurora - Olympia (v nedeljo) 14 Torek, 10. novembra 2015 NOGOMET / Polfinale bo v Križu Polfinalno tekmo državnega pokala elitne lige bo kriška Vesna (na fotografiji trener Luigino Sandrin) proti Rivignanu igrala v soboto, 19. decembra. Lokacijo tekme so določili šele prejšnji teden, ko je bil na sedežu deželne nogometne zveze žreb. Igrali bodo v Križu. V deželnem pokalu 2. amaterske lige so medtem izžrebali še dve ekipi, ki sta izpadli v šestnajstini finala. Proseškega Primorja ni med njima. Ekipi, ki bosta po v repasažu igrali v osmini finala deželnega pokala, sta Sarocaneva in Ruda. Tudi motoGP V športnem centru Gaje na Padričah (pa najbrž tudi druge) so med tekmo številni odborniki in navijači z enim očesom spremljali tudi dogodke na dirkališču v Valencii, kjer se je bil boj za svetovnega prvaka v razredu motoGP med Lorenzom in Rossijem. Levo spremljevalec Gaje Valter Milkovič (FOTODAMJ@N). elitna liga - V 9. krogu zmaga Vesne v Križu, Kras do točke v gosteh Vesna v višje nadstropje Vesna je proti trdoživemu Sanviteseju osvojila zelo pomembne tri točke. Moštvo iz San Vita al Tagliamento se lahko ponaša tudi z daljšo D-ligaško tradicijo, je pa po izpadu v elitno ligo izpred dveh sezon povsem pomladilo postavo. Naporna naloga kriških nogometašev se je postavila na prave tire že v 5. minuti prvega polčasa, ko je Saša Božičič spet uresničil mojstrski kazenski strel. Gostje so tako v prvem kot v drugem delu igre zadeli okvir vrat, kar dokazuje, da so bili dalj časa enakovreden nasprotnik. Po vrnitvi iz slačilnice je Sanvitese poskušal izenačiti s Šedivcem, ki je s strelom iz razdalje zadel desno vratnico in pošteno stresel tudi Sandrinovo moštvo. V 17. minuti je Božičiču skoraj gotov zadetek preprečil nasprotnikov vratar Piccolo, kmalu za tem je po nenapisanem nogometnem pravilu na drugem koncu izenačil Della Bianca. Razplet je visel na nitki, ki jo je pretrgal Goran Kerpan v 34. minuti. Znašel se je v pravem času na pravem mestu in porinil Božiči-čev predložek v mrežo za končni 2:1. Poleg Gorana Kerpana sta tokrat izstopala Lorenzo Toffoli, ki na sredini igrišča teka skoraj za dva, in Nace Kosmač, ki ustvarja za špicama. »Trenutno igra Kosmač zelo konstantno. Od njega si pričakujem predvsem, da bo obdržal to ravenforme tudi v prihodnjih krogih. Tokratno srečanje je bilo sicer borbeno, imeli smo tudi kanček sreče, da smo povedli takoj v 5. minuti,«je dejal trener Vesne Luigino Sandrin po tekmi. Repenski Kras je na igrišču Gemone-seja, dosedanjega presenečenja prvenstva, iztrgal točko. Srečanje je minilo v znamenju redkih priložnosti, kar je po tekmi potrdil tudi predsednik Krasa Goran Kocman. Najbolj prizadeven med repenskimi nogometaši je bil Žiga Smrtnik z neposrečenimi streli iz razdalje. Še največjo priložnost je imel Gemonese, ki je tudi zadel, ampak je sodnik zaradi predhodnega prekrška nad Pahorjem razveljavil gol in sprožil ogorčenje domačih nogometašev. Prijetna novica pa je vrnitev Marca Facc-hina od prve minute in Daniela Tomizze, ki je po poškodbi dimelj, spet nastopil. Žlogar mu je namenil dobre pol ure v drugem polčasu. (mar) primorski_sport facebook ^ DANIEL TOMIZZA (Kras Repen) »Nisem še 100 %« Minute proti Flaibanu v 5. krogu so dokazale, da poškodba dimelj še ni bila popolnoma sanirana, tokrat pa kaže, da je Daniel Tomizza na pravi poti saniranja poškodbe. »Nisem še popolnoma zdrav, minutažo bom počasi stopnjeval. Sanacija te poškodbe je bolj zahtevna saj je ta mišica deležna skromnejšega obtoka krvi. Deloma je težava tudi psihološka, saj me vedno skrbi, da bi si z nepravilnim gibom spet pretegnil mišico,« je dejal Tomizza. Gemonese ga v nedeljo ni navdušil: »So fizična ekipa, ki igra na nespodobnem igrišču. Mi smo vajeni igrati z žogo na tleh, kar pa je bilo v nedeljo težko uresničljivo.« Tom-izza računa še na vrnitev Grujiča in drugih poškodovanih: »Ko bomo popolni, bomo zelo kompetitivni, mlajši člani ekipe so že dokazali, da so dovolj zreli za to ligo.« (mar) David Colja (desno) je v prvem polčasu srečanja proti Sanviteseju zamenjal poškodovanega Stefana Stancicha, ki je zapustil igrišče zaradi poškodbe gležnja fotodamj@n 6 krogov (točneje 513 minut) že traja strelski post napadalca Vesne Nicole Venturinija, ki je v dveh krogih imel prepoved igranja zaradi sodniške kazni. Ko bo le prebil led, bo Vesnin napad še toliko bolj nevaren. 2. amaterska liga Primorje vse višje Gaja znova izgubila Gropajsko-padriška Gaja je v nedeljo doživela nov poraz, že sedmi zapored. Na Padričah je tokrat tri točke osvojila srednje postavljena Romana, ki je gol dosegla v izteku prvega polčasa po unovčeni najstrožji kazni. Drugi gol gostov je padel v ob koncu srečanja. Gajin vratar Chias- Nogometaši gropajsko-padriške Gaje ne preživljajo najlepših trenutkih, saj so sedmič zapored izgubili fotodamj@n sato je bil pri strelu v sedmico nemo-čan. Položaj Gaje je zaskrbljujoč, za njo pa se še slabše godi Sagradu in Alabardi. Popolnoma drugače doživljajo prvenstvo v taboru proseškega Pri-morja, ki je v Moraru zmagal z golom prednosti. Za varovance trenerja Ra-valica je to že peta zaporedna zmaga, rumeno-rdeči pa so v letošnjem prvenstvu še neporaženi. Že v 4. minuti je gol dosegel nekdanji nogometaš Krasa Piero Metu-glio. Domači so še pred 30. minuti izenačili, zmagoviti gol pa je dosegel Ni-gris v 28. minuti drugega polčasa. z novo zmago se Primorje veseli večje prednosti na vrhu lestvici, saj je drugo uvrščena Chiarbola izenačila s Roianesejem. 200 poraz Gaje (7. letošnji) po skupno 663 tekmah (217 v 3. AL in 446 v 3 .AL) v doslej 27 prvenstvih (20 v 3. AL in 7 v 2. AL). Padri-ško-gropajska ekipa je v teh prvenstvih doživela 107 porazov v 2. Al in 93 v 3. AL. Za ljubitelje statistik lahko dodamo, da je Gaja v 663 tekmah dosegla 263 zmag in 200 neodločenih rezultatov in skupno osvojila 658 točk s 918 danimi in 763 prejetimi goli (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). ELITNA LIGA Vesna - Sanvitese 2:1 Strelca: Božičič v 5. in G. Kerpan v 79. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Avdič, Disnan, Purič, Stnich (Solja), Toffoli, Kosmač (Sammartini), Božičič, Venturini (Menichini), trener Sandrin. Gemonese - Kras 0:0 Kras Repen: D'Agnolo, Salkič, Tawgui, Carlevaris (Tomizza), Pahor, Spetič, Sgorbissa, Facchin, Smrtnik, Maio (Stančič), Petracci (Kocman); Zucca, Racman, Simeoni, Košuta. Trener: Žlogar. PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Sevegliano 2:1 (0:1) Strelca: 80. Bardini, 84. Scrazzolo Juventina: Bon, Spanghero, Manfreda, Racca (Zanutto), Morsut, Popovič (Scrazzolo), Iansig (Donda), Antonutti, Sant, Zorzut, Bardini. Trener: Sepulcri. Sant'Andrea - Primorec 0:1 (0:1) Strelec: v 43. Castrillon. Primorec: Perissinotto, Rihter, Cappai, Omari, Vesnaver, Debernardi, Greco, Ruzzier (Davanzo), Castrillon (Asim), Sarcano, Caselli (Male). Trener: Biloslavo. 1. AMATERSKA LIGA Mladost - Isonzo 2:1 (1:0) Strelca: 30. Ferletič, 70. Peric D. Mladost: Ballerino, D. Peric, Gergolet, M. Peric (E. Cadez), Candusso, Bressan, Zollia, Marušič, Simeone (Vizintin), Ferletič, Skarabot (A. Cadez). Trener: Gon. Mladost je prekinila rezultatsko sušo z lepo zmago proti Isonzu. Terzo - Breg 2:0 (1:0) Breg: Daris, Piccolo, Frangini, Bolcich (G. Semani), Leiter, Belladonna, Pippan, Pohlen, Martini, Vianello (Sovič), Nardini (Nigiris), trener -allenatore De Frabris. Porpetto - Sovodnje 1:1 (0:0) Strelec: 77. J. Visintin Sovodnje: Dovier, Stergulz, Clancis (Pavletič, Komjanc), Flocco, Galliussi, Bytyqi, Markovič (Tomsič), C. Visintin, Vanzo, Hriberšek, J. Visintin. Trener: Sambo. Rdeč karton: Clancis (na klopi) Zarja - Cormonese 1:0 (1:0) Strelec: Cermelj iz 11-m v 39. min. Zarja: Castellarin, Franco, Grizonič, Barut, Ferro, Šestič, Zucchini, F. Bernobi (Morante), Marzini, Puzzer (Markovič), Cermelj (Aiello). Trener: Vitulič. 2. AMATERSKA LIGA Gaja - Romana 0:2 (0:1) Gaja: Chiasalotti, Cerkvenik, Vidoni, Roberti (Lauro), Spena, Finessi, Marconi (De Vincenzis), Turus, Saule, Perlangeli, Mania (Zerial). Trener: Colomban. Moraro - Primorje 1:2 (1:1) Strelca: Metullio, Nigris Primorje: Carmeli, Marchetti, L. Kovacic, Santoro, Furlan, Benvenuto, Romano (Krizman), Chierini, Ruggiero (Paoletti), Nigris, Metullio. Trener: Ravalico. Elitna LIGA Chions - Rivignano 1:0, Cordenons - Lumignacco 1:1, Gemonese - Kras 0:0, Gradisca Virtus 0:0, Manzanese - Flaibano 0:0, Torviscosa - Tolmezzo 0:3, Tricesimo - Cjarlins 0:2, Vesna - Sanvitese 2:1 Lumignacco 9 7 2 0 16:4 23 Cordenons 9 5 2 2 11:7 17 Torviscosa 9 4 4 1 8:7 16 Vesna 9 4 3 2 15:9 15 Gemonese 9 4 3 2 9:7 15 Chions 9 4 2 3 13:13 14 Kras 9 3 4 2 10:10 13 Sanvitese 9 4 0 5 11:14 12 Tricesimo 9 3 2 4 15:15 11 Cjarlins Muzane 9 3 2 4 10:11 11 Rivignano 9 3 2 4 10:11 11 Flaibano 9 3 2 4 10:12 11 Tolmezzo 9 2 3 4 13:13 9 Virtus Corno 9 2 2 5 8:15 8 Gradisca 9 0 5 4 7:12 5 Manzanese 9 1 2 6 9:15 5 PRIHODNJI KROG (15.11 ) Cjarlins - Gemonese, Flaibano - Tricesimo, Kras - Torviscosa, Lumignacco - Manzanese, Rivignano - Vesna, Sanvitese - Cordenons, Tolmezzo - Ism, Corno - Chions Promocijska LIGA Gonars - Sangiorgina 0:2, Costalunga - Ronchi 3:1, Juventina - Sevegliano 2:1, Ol3 - Zaule 1:1, Pro Cervignano - San Luigi 1:3, S. Giovanni - Sistiana 0:3, S. Andrea - 'rimorec 0:1, Valnatisone - Trieste Calcio 0:0 San Luigi 9 7 0 2 21:12 21 Juventina 9 6 1 2 10:3 19 Costalunga 9 6 1 2 15:9 19 Trieste Calcio 9 5 1 3 16:5 16 Gonars 9 5 1 3 17:11 16 S. Giovanni 9 5 0 4 13:11 15 Valnatisone 9 4 2 3 10:7 14 Sangiorgina 9 4 1 4 10:13 13 Pro Cervignano 9 3 3 3 10:9 12 Ol3 9 2 5 2 10:10 11 Sistiana 9 3 2 4 11:14 11 Zaule 9 3 2 4 8:13 11 Primorec 9 3 1 5 8:16 10 S. Andrea 9 2 2 5 11:16 8 Ronchi 9 1 2 6 9:14 5 Sevegliano 9 1 0 8 6:22 3 PRIHODNJI KROG (15.11.) Primorec - Gonars, Ronchi - Ol3, San Luigi - S. Andrea, Sangiorgina - San Giovanni, Sevegliano - Cervignano, Sistiana - Valnatisone, Ts Calcio - Costalunga, Zaule - Juventina 1. AMATERSKA LIGA Domio - Aquileia 4:1 Isontina - Turriaco 1:0, Mariano - Gradese 2:0, Mladost - Isonzo 2:1, Porpetto - Sovodnje 1:1, Romans Medea - Pro Gorizia 0:2, Terzo 1:0 - Breg 2:0 Zarja - Cormonese Zarja 9 6 3 0 14:3 21 Pro Gorizia 9 5 4 0 17:6 19 Terzo 9 6 1 2 13:7 19 Domio 9 5 2 2 17:8 17 Isontina 9 5 2 2 12:6 17 Gradese 9 4 0 5 9:10 12 Aquileia 9 3 2 4 10:13 11 Isonzo 9 3 2 4 9:12 11 Breg 9 3 3 4 8:11 11 Mariano 9 2 4 3 9:12 10 Mladost 9 3 1 5 8:12 10 Cormonese 9 2 3 4 7:8 9 Sovodnje 9 2 3 4 11:16 9 Turriaco 9 3 0 6 10:15 9 Romans Medea 9 2 2 5 12:17 8 Porpetto 9 1 3 5 6:16 6 PRIHODNJI KROG (15. 11 .): Aquileia - Isontina, Breg - Domio, Cormonese - Terzo, Turriaco - Mladost, Gradese - Zarja, Isonzo - Romans, Pro Gorizia - Porpetto, Sovodnje - Mariano 2. AMATERSKA LIGA Alabarda - Muglia 2:3, Azzurra - Ruda 0:1, Campanelle - Audax 0:4, Chiarbola - Roianese 1:1, Gaja - Romana 0:2, Montebello - San Canzian 1:2, Moraro Primorje 1:2, Sagrado - Villesse 1:6 Primorje 9 7 2 0 18:4 23 Chiarbola 9 6 2 1 19:4 20 Muglia 9 6 1 2 22:10 19 Audax 9 5 3 1 22:6 18 Ruda 9 5 2 2 15:11 17 Villesse 9 4 4 1 22:12 16 Moraro 9 5 1 3 14:11 16 San Canzian 9 4 1 4 16:13 13 Azzurra 9 3 2 4 21:14 11 Romana 9 3 2 4 11:12 11 Montebello 9 2 4 3 14:12 10 Campanelle 9 3 1 5 14:19 10 Roianese 9 2 2 5 14:21 8 Gaja 9 1 1 7 7:27 4 Sagrado 9 1 0 8 8:46 3 Alabarda 9 0 2 7 4:19 2 PRIHODNJI KROG (15.11 .) Audax Chiarbola, Muglia - Campanalle, Primorje - Azzurra, Roianese - Sagrado, Romana Alabarda, Ruda - Gaja, San Canzian - Moraro, Villesse - Montebello prej do novice www.primorski.eu1 / KULTURA Torek, 10. novembra 2015 15 1. AMATERSKA LIGA - »Rdeči« vztrajajo na vrhu, Mladost zadihala Vsi proti Zarji ALPSKO SMUČANJE - Katrin Don (Brdina) »Nisem bila zadovoljna s svojim nastopom« vprašanja Ujeli smo ravnotežje Zarja je po devetih krogih prva na lestvici skupine C 1. AL. V Bazovici nočejo slišati, da so zdaj favoriti za napredovanje. Dejansko pa sodijo v ožji krog favoritov. »To ste vi povedali (smeh). Toda... smo na vrhu. Smo motivirani. Dobro treniramo. Pustimo se presenetiti,« je dejal trener Zarje Davor Vitulič. Nadpovprečno dobro ali pa vse po načrtih? Izbral bi prvo. Doslej nam je šlo nadpovprečno dobo. Nad pričakovanji. Smo še neporaženi in igramo precej dobro, čeprav so fantje nekoliko utrujeni. Ta teden bo naredili le dva treninga. Za to so me zaprosili fantje. Upošteval bom njihove želje. Z njimi sem zelo zadovoljen. Trudijo se. Veseli me, ker se vsi čutijo pomembni. Vsak lahko prispeva svoj doprinos. Zadovoljen sem, ker se počasi v ekipo vključuje tudi Niko Jevnikar. V Por-pettu je po poldrugem letu odigral celo tekmo. Vsekakor vsaka tekma je izjemno težka. Ker smo na vrhu, igrajo proti nam vsi 110 odstotno. Bržkone vam je v velik plus, da imate že drugo leto zapored skoraj nespremenjeno in uigrano skupino. Delno velja. Nekaj sprememb smo sicer naredili. Izgubili smo Mattea Pipana, ki je odpotoval v Avstralijo. On je bil izjemno taktičen igralec. Pridobili smo Šestiča, ki na Pipanovem igralnem mestu bolj napadalni nogometaš. Barut igra vrhunsko. Vratar Castellarin je veliko bolj zrel. Franco ne popušča. Ujeli smo neko ravnotežje. Po devetih krogih lahko že ovenite, kdo so vaši glavni konkurenti v boju za vrh? Pro Gorizia »in primis«, proti kateri smo igrali neodločeno. Nato Terzo in Isontina. S Terzom smo si prav tako razdelili točko. Isonti-no pa smo premagali. V boj za vrh se lahko vključi še Domio, ki smo ga prav tako premagali. (jng) Kapetan Zarje Daniel Franco (levo) igra v zadnjih krogih vse bolj zanesljivo fotodamj@n V 1. amaterski ligi ostaja Zarja sama na vrhu lestvice. Vituličevi varovanci so s tesnim 1:0 (in s pomočjo enajstmetrovke) premagali trdoživo ekipo iz Krmina. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Cermelj in dosegel gol, ki je bil na koncu odločilen. Sicer pa igralci ba-zovskega kluba niso ponovili nekaterih prejšnjih prepričljivih nastopov. Nogometaši Sovodenjso v 90. minuti srečanja proti Porpettu doživeli pravo hladno prho, saj je takrat sodnik dosodil enajstmetrovko v korist zad-njeuvrščenega Porpetta, ki je tako po grdi tekmi iztržil točko. Sovodnje so tako izgubile lepo priložnost, da bi se nekoliko odlepile od spodnjega dela lestvice, saj bi se z zmago dokopale do šestega mesta. Tako imajo le tri točke prednosti ravno pred Porpettom, lestvica pa je na splošno zelo »kratka«, saj le šest točk loči šesto od šestnajste ekipe. Sicer je bila kakovost srečanja v Por-pettu zelo nizka, predvsem zardi domačih igralcev, ki so prikazali zelo grdo igro. Na drugi strani so varovanci trenerja Samba slabo izkoristili nekaj lepih priložnosti za zadetek, povedli pa so vsekakor po zaslugi Jasona Visinti-na, ki je v tem obdobju v odlični formi. Po izenačenju Porpetta v sodnikovem dodatku ekipi nista nato več igrali pravega nogometa, saj je igra postala zelo groba, sodnik pa je zaradi ugovarjanja pokazal rdeči karton Clancisu, ki je sicer tekmo spremljal s klopi. Mladost je prekinila niz treh zaporednih porazov in je tako dosegla tretjo zmago v letošnji sezoni. Sam spremljevalec doberdobske ekipe Ezio Bressan je po tekmi priznal, da je do uspeha prišlo tudi po zaslugi tiste športne sreče, ki je na nekaterih preteklih tekmah obrnila hrbet igralcem Mladosti. Ti so sicer v prvem polčasu imeli terensko premoč na igrišču in so tudi po-vedli s Ferletičem. V drugem delu srečanja so boljšo igro prikazali nasprotniki, ki so tudi izenačili, Mladost pa je z nekoliko posrečenim lobom Daniele-ja Perica ponovno povedla in osvojila tri zlata vredne točke. Spodbudna pa je tudi novica, da se na igrišče postopoma vračajo poškodovani igralci, kar bo za doberdobsko enajsterico zagotovo velika okrepitev. Breg je proti drugouvrščenemu Terzu začel precej dobro in si v uvodnih minutah priigral vsaj tri zrele priložnosti za gol, ki jih ni izkoristil. Bol-cich je zadel tudi vratnico. Gostitelji so povedli v zadnji minuti prvega polčasa po akciji iz kota, nakar so zadeli tudi prečko. V drugem polčasu je imel Breg stoodstotno priložnost, da stanje izenači, toda Pippan je sam pred praznimi vrati poslal žogo mimo vratnice. Kot se rado zgodi v nogometu, zamujeno priložnost drago plačaš. In to se je tudi maščevalo igralcem Brega, ki so po napaki v obrambi prejeli drugi zadetek in s tem je bilo srečanja dejansko konec. (av, jng) Na prvem veleslalomu v novi (dolgi) smučarski sezoni v mednarodnem tekmovanju za točke FIS je alpska smučarka openskega kluba SK Brdina Katrin Don (letnik 1998) v izjemno hudi konkurenci zasedla 78. mesto. »S svojim nastopom nisem zadovoljna, čeprav sem tekmovala proti zelo močnim nasprotnicam. Snežne razmere so bile dobre. Le v drugem spustu je pihal močan veter. Vseeno sem po svoji krivdi smučala slabo,« je priznala Donova, ki jo ča- PROMOCIJSKA LIGA ka že danes v južnotirolskem kraju Sulden am Ortler (Solda) še drugi veleslalom. Katrinin zaostanek za vodilno Sofio Pizzato (letnik 1998) je znašal +11,10 (čas Pizzatove je bil 2:28,28). Druga je bila smučarka iz naše dežele Arianna Stocco (1996) +0,13. Med smučarkami iz Italije je bila Domova skupno 58. V kategoriji mlajših mladink (1998-1999) pa 34.. Na startni liniji se je predstavilo 144 smučark. V moški kategoriji pa je bilo smučarjev 153. Juventina in Primorec šele po hudem boju Juventina je z okrnjeno postavo prišla do dragoceno zlatih treh točk proti pepelki Seveglianu. Šele v zadnjih desetih minutah je domačinom uspel preobrat, ko je že vse kazalo, da bodo ostali praznih rok. Trener Sepulcri ni imel pravih menjav za odsotne igralce (med temi je Jan Dornik, ki bo zaradi strgane kolenske vezi odsoten vso sezono), zato so morali nekateri igrati v takih vlogah, ki jih niso navajeni. Zaradi tega se v prvem polčasu ekipa ni ujela in prejela zadetek. Sreča zares ni bila na strani gostiteljev, saj sta morala v drugem delu zapustiti igrišče zaradi poškodb Racca in Popovič. Kljub temu je Juventina značajsko nadigra-la nasprotnike in po dveh njihovih obrambnih napakah osvojila zmago. Trener Nicola Sepulcri je tako ocenil nastop ekipe: »Pohvalil bi vse fante. Naredili smo več, kot je bilo mogoče. Imeli smo kar sedem odsotnih igralcev in tudi tisti, ki so vstopili, niso bili sto- odstotno pripravljeni. Sedaj upam, da bomo sanirali nekatere poškodbe in bili nared za naslednjo tekmo.« Primorec je v gosteh osvojil tri zlata vredne točke proti ekipi S. Andrea, ki se bo verjetno kot trebensko moštvo na vse kriplje borilo proti izpadu iz lige. Gostje so v prvem polčasu imeli premoč na igrišču in tudi nekaj več priložnosti za gol od domačega moštva. Dve minuti pred koncem polčasa je Castrillon zadel v polno. Drugi del tekme je bil bolj izenačen, obe ekipi pa nista imeli večjih priložnosti za zadetek. »Za nas je v tej kategoriji vsaka točka zelo pomembna in še posebno, če jo osvojimo v gosteh. S to zmago smo malo zadihali, toda tudi naši neposredni tekmeci za obstanek v ligi so dosegli pozitivne izide, tako da se stanje na lestvici ni bistveno spremenilo,« je po tekmi dejal predsednik Primorca Darko Kralj. (M.F.) MLADINSKI NOGOMET - Na Tržaškem in Goriškem Vse bolj konkurenčni Naraščajniki so v zahtevnem deželnem prvenstvu premagali goste iz Tržiča - »Kiks« najmlajših Sovodenj DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Ufm 3:0 (0:0) Strelci: Majcen, Mule, Devide Kras: Perossa, Curri, Calzi, Dekovič, Caldarola, Benetton, Majcen, Mule, Devide, N. Malalan, A. Malalan; Balzano, Birsa, Bre-zich, Kavčič, Calcagno, Carli. Trener: Cotterle. Nova zmaga za Krasove naraščajnike, ki so še enkrat več dokazali, da so na pravi poti. Dobro delo med tednom daje Cotterlejevim fantom vedno več samozavesti. Proti Tržičanom so bili zbrani čez celo tekmo in izvajali vsa tre-nerjeva navodila. Dobro so igrali že v prvem polčasu, čeprav niso zatresli nasprotnikove mreže. Še bolj odločno pa so stopili na igrišče v drugem polčasu. Prišla je na dan zlasti dobra atletska priprava celotnega Krasovega moštva, s tremi zadetki pa so zasluženo slavili zmago, katero so nagradile tudi čestitke nasprotnikov. V naslednjem kolu čaka Repence izjemno težko gostovanje v Gradišču. POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI Na Goriškem Virtus Corno - Juventina 1:2 (0:1) Strelec: Coppetti 2 Juventina: Barone, Tonani, Impastato, Pavletič, Malič, Petejan, Deganutti (Osso), Vidoz, O'Loughlin, Cociancig (Viler), Copetti; Soban, Tomšič. Trener: Sarcina. Rdeči karton: Vidoz Kljub nekaterim odsotnostim in premešani postavi, se Juventina vrača s težkega gostovanja s polnim izkupičkom točk. Tekma se je sicer začela z ne najlepšo igro, saj sta obe ekipi igrali zakrčeno. Pobudo so nato prevzeli gostje iz Štandreža in z golom Coppettija zaključili polčas v vodstvu. V drugem polčasu pa so domačini pritisnili, vendar je Juventina po protinapadu ponovno dosegla zadetek. Zatem je koncentracija padla in domačini so kmalu zmanjšali razliko. Kljub igralcu manj na igrišču (izključen je bil Vidoz), pa so varovanci trenerja Sarcine zdržali in si ob koncu celo priigrali nekaj dobrih priložnosti. DEŽELNI NAJMLAJŠI Kras Repen - Sanvitese 0:8 DEŽELNI NAJMLAJŠI 2002 Montebello Don Bosco - Kras Repen 0:1 (0:1) Strelec: Starc Kras: Rizzi, Kaurin, Giu. Marinoni, Stojanovič, Parisi, Ves-covo, Gio. Marinoni, Tomasetig, Raseni, Starc, Krizmanic; Cozzutto, Giovannini, Okretič, Pertot, Di Lullo, Cocevari. Trener: Prodanovič. Igralci trenerja Prodanoviča so tokrat odločno začeli in si v prvem polčasu s številnimi podajami takoj priigrali nekaj lepih priložnosti za zadetek. Po prestreženi žogi na robu kazenskega prostora je Starc preigral branilca in potisnil žogo mimo vratarja v mrežo. V drugem polčasu so pobudo prevzeli domačini in se večkrat približali izenačenju. Krasovcem pa je uspelo obdržati vodstvo do konca tekme, tako da so se na koncu po skoraj dveh mesecih zasluženo veselili druge letošnje zmage. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI Na Tržaškem Roianese - Zarja 2:3 (2:2) Strelci: Pitacco 2, Sancin Zarja: Savi, Čufar, Čermelj, Tomšič, Kralj, Benčina, Ražem, Di Donato, Pitacco, Sancin, Ferluga; Gruden, Košir, Can-ciani, Gustini, Matassi. Trener: E. Mevlja. Spet lepa predstava in zmaga za bazovsko moštvo v pokrajinskem prvenstvu najmlajših. Čeprav končni izid kaže na izenačeno srečanje, so imeli gostje vajeti igre ves čas v svojih rokah. Čez celo tekmo je Zarja napadala in vodila že z 2:0, Roianese pa je v edinih dveh nevarnih poskusih zatresla mrežo Savija. Škoda, da Mevljevi varovanci niso izkoristili vseh priložnosti, saj bi lahko bila zmaga še bolj prepričljiva. Ponovno je bil glavni adut v napadu Pitacco, ki je v zadnjih tekmah strelsko zelo razpoložen. Na Goriškem Ronchi - Juventina 0:5 (0:2) Strelci: Santoriello, Visintin, Graziano, avtogol, Braida Juventina: Rupil, Famos (Braida), Boschin (Nanut), Komjanc, Bellan, Visintin, L. Zoggia (Lenardi), Rochira (A. Zoggia), Santoriello, Cotič, Graziano (Toso). Trener: Surace. Ponovno gladka zmaga za Juventino, ki je tokrat v gosteh premagala Ronchi. Že v prvem polčasu je štan-dreška enajsterica vodila z 2:0, čeprav so igralci Juventi-ne zapravili kar 6 čistih priložnosti. Obramba pa je delovala brezhibno, saj domačini niso niti enkrat streljali proti vratarju Rupilu. Z mlado ekipo (imeli so kar nekaj igralcev letnika 2003) so se domačini skušali upirati, zmaga Ju-ventine pa seveda ni bil nikoli v dvomu. »Tudi mi sodimo letos med najmlajše ekipe prvenstva, smo pa vseeno prvi s polnim izkupičkom točk. Moramo pa še igrati z ostalimi štirimi prvouvrščenimi.Vse smo stavili na prihodnjo sezono: če bomo letos zaključili na stopničkah, lahko ciljamo v prihodnji sezoni na osvojitev prvenstva,« je dejal trener Surace. Sovodnje - Isonzo 1:4 (1:2) Strelec: Pintar Sovodnje: Devetak, Solinas (Argentin), Faggiani, Ocretti, Ožbot, Pintar, Faidiga, Briz, Liut (Marega), Bolteri (Troncar), Trevisan (Brecelj). Trener: Cijan Najmlajši iz Sovodenj so po lepi zmagi v prejšnjem kolu tokrat razočarali, tako z rezultatom kot s samim pristopom. Temu so pripomogle tudi številne odsotnosti nekaterih standardnih igralcev. Že v prvih minutah so gostje prešli v vodstvo, kmalu zatem pa je z lepim zadetkom izenačil Pintar. Na novo sestavljena obramba pa tokrat ni delovala dobro in polčas so igralci Isonza zaključili v prednosti. V drugem polčasu so domačini poskušali pritisniti, vendar neuspešno. Neodločnost domačinov so kaznovali gostje, ki so s četrtim zadetkom v sodnikovem podaljšku zapečatili izid. 16 Torek, 10. novembra 2015 ŠPORT - i> 1. Igram nogomet, ker ... sem se že od malega navdušil za ta šport in sem nato nadaljeval do sedaj, čeprav sem sprva igral košarko. 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Lansko napredovanje iz 3. v 2. amatersko ligo. 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? Želel sem delati v družinski želez-nini, kjer sem tudi odraščal. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Miši in podgan, ker sem se jih kot otrok močno prestrašil. Nekoč so me dobesedno šokirale. 5. V kaj verjamete? V poštenost in prijateljstvo. 6. Kaj najbolje skuhate? Testenine s pestom 7. Katero pijačo največkrat naro- čite? Pivo 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? Trenutno glasbene komade, ki jih imam na mobilnem telefonu: od narodno zabavne glasbe do rocka. 9. Kateri avtomobil vozite? Volkswagen Polo. OSEBNA IZKAZNICA: Kraj in datum rojstva: 22. decembra 1993 Kraj bivanja: Nabrežina Študij, služba: študij na ekonomski fakulteti v Trstu Stan: prost Športna panoga: nogomet Matično društvo: ŠD Vesna Sedanje društvo: ŠZ Gaja 10. Kateri mobilni telefonček imate? Samsung Galaxy S3 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Letos poleti v Barceloni. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? Z mamo ali pa s prijatelji. 13. Domača žival. Nimam nobene domače živali. 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Poklepetam in grem na pijačo s prijatelji. 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Lo Hobbit o la riconquista del Tesoro, J.R.R. Tolkien 16. Katere jezike govorite? Slovenščino, italijanščino in angleščino. 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Na košarkarskem turnirju v Trstu na tekmi Italija - Michigan State. 18. Facebook, tvvitter, google+, istagram. Facebook in istagram. 19. Država, v kateri bi radi živeli? Velika Britanija 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. Za mesec po Severni ali Južni Ameriki, teden po kakem grškem otoku, dan pa vzpon na Triglav. / 21. Kaj bi radi znali, pa ne znate? Igrati harmoniko. SESTAVL LAKO ZADNJE, SLABO ŽGANJE KUHINJSKA POSODA ZA PEČENJE IN PRAŽENJE AMERIŠKI KGB RIBJE JAJČECE PREBIVALEC GLAVNEGA MESTA GRČIJE V STRUGI TEKOČA VODA PERGAMON-SKI KRALJ LESLIE IRVING OLGA ČEHOVA ARHITEKTKA (ZASTAR.) ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI VASE ZAPRTA DRUŽBENA PLAST NAŠA NOVINARKA GRŠKA KOLONIJA NAJSVETLEJŠA ZVEZDA 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni. Ekipa Juventus, športnika nogometaš Lionel Messi (Barcelona) in košarkar Stephen Curry (Golden State Warriors) 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih spremljate v tej sezoni. Nogometaše Vesne, košarkarje Jadrana in Kontovela. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, bi... Najprej bi kupil nov avto, nato bi potoval. 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Nek nov, mlad obraz, ki bi prinesel nekaj svežega zraka. 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Za sedaj še ne. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat. Prvi trener pri mladincih Vesne Giorgio TofFoli, ker me je dokončno postavil na moje igralno mesto, v obrambo. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Profesor Peter Močnik, ker nas je poleg prava naučil veliko o aktualnosti in zgodovini naše manjšine. Pa tudi drugo. 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? Kot športnik bi rekel ZSŠDI, ampak propasti ne bi smela nobena. 30. Kateri italijanski politik ti je najbližji? Trenutno nihče. 31. Najljubši šolski predmet/ izpit. Gospodarski zemljepis in gospodarsko poslovanje. 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Majhen traktor na pedale. Podaril mi ga je nono. 33. Imate kakšno razvado? Igranje na Wii s prijatelji ali s sestrama. MNENJE, MIŠLJENJE O ČEM MESTO V BOLGARIJI AM. ATLET OERTER VALENTINO ROSSI NEKD. MILANOV NOGOM. JE ŽIČNA, JEKLENA ALI IZ NAJLONA COGITO ... SUM ZDRAVNIK SPECIALIST JETIKA, SUŠICA, TBC REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN DIRKAL. F1 PRI LIZBONI TURŠKI VELIKAŠ NAŠ REŽISER IN IGRALEC VERČ BERI ŠPORTNO PRILOGO PD HUDIČ, VRAG ČEŠKA PRESTOLNICA KMEČKO ORODJE MESTO V BELGIJI Z DIRKALIŠČEM ZA F1 RUSKI AVTOMOBIL TANJA ZAJC ALDO RUPEL BRITANSKI BAND UDAREC PRI TENISU NAŠA PARLAMENTARKA BLAŽINA PRISTANIŠČE VMAROKU ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC (RAFAEL) HRVAŠKI PISATELJ (TOMISLAV) ALAN JONES RINOCEROS NAŠ KITARIST (MARKO) TEŽA OVOJNINE TRINIDADSKI ATLET BOLDON VRTNA RASTLINA GIACOMO AGOSTINI ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI ARABSKI ŽREBEC EMA STARC EVGEN BAN ITALIJANSKI PEVEC GLAVNO MESTO JEMNA OTOK V JADRANSKEM MORJU GNUS, STUD NEKDANJI PREDSEDNIK ŠD BREG (DRAGO) Kdo je na sliki? Na sliki je naša vsestranska športnica (letnik 1983). Že pri štirih letih se je začela ukvarjati s plavanjem, nato s kotalkanjem pri Poletu in ritmično gimnastiko pri Kontovelu. Agonistično je začela s tenisom pri Gaji ter nato z odbojko pri Slogi in temu društvu ostala zvesta še danes. Krstni nastop v Slogini članski ekipi je imela že pri 14. letih (D-liga), igrala je nato še v C-ligi. Igralsko kariero je sklenila leta 2014, da bi se nato posvetila trenerstvu. Aprila 2015 ji je ZSŠDI podelilo priznanje za življenjsko zvestobo slovenskemu športu v Italiji. ime treh pergamonskih kraljev • IGALO = zdravilišče v Črni gori • LADAN = hrvaški pisatelj • M. A. D. = britanski band lahke glasbe • ROSATO = nekdanji Milanov nogometaš (Roberto) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Begunski val se je preusmeril proti jugu Množično prihajajo iz Avstrije prosit azil »Prihajam iz Avstrije. Iz rodnega Afganistana sem se odpravil pred tremi meseci. Najprej sem prečkal Iran, potem sta bili na vrsti Turčija in Bolgarija. Preko Madžarske sem prišel v Avstrijo; nekaj poti sem opravil peš, nekaj z avtobusom, nazadnje sem z vlakom prispel v Gorico, da bi v Italiji zaprosil za azil.« Tako nam je povedal eden izmed sedemdesetih pribežnikov, ki so včeraj prispeli v Gorico. Osemnajst so jih policisti nekaj po deveti uri izsledili na železniški postaji, kamor so se z vlakom pripeljali iz Vidma. Med čakanjem smo jih vprašali, od kod prihajajo. Večinoma gre za Af-ganistance, med njimi je bil tudi kak Paki-stanec. V slabi angleščini so povedali, da so na vlak stopili v Avstriji in da so prišli v Gorico, ker nameravajo tu vložiti prošnjo za pridobitev statusa azilanta. Stari so od dvajset do približno štirideset let, večinoma gre za preproste fante brez višje izobrazbe. V prejšnjih mesecih in še zlasti lani so bili pribež-niki, ki so prihajali v Gorico, povsem drugačni; vsi po vrsti so govorili angleško, številni med njimi so nekaj časa v Angliji celo živeli, vendar jim britanske oblasti niso izdale dovoljenja za bivanje, zaradi česar so se razpršili v Evropi, kjer so v raznih krajih skušali pridobiti status azilanta. VRNILI SO SE TUDI V »DŽUNGLO« V zadnjih dneh je v Gorico prišlo že okrog 250 beguncev. »Zunaj konvencije je okrog 180 pribežnikov, ki jim je treba prišteti še skoraj petdeset novih prišlecev. Kam naj jih damo? V zadnjih dneh so prostori na sedežu Karitas v župnišču pri Madonini in na Placuti že pokali po šivih; zdaj res ne vem, kako bomo kos novi situaciji,« poudarja direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion. Da se je število beguncev v zadnjih nekaj dneh povečalo, je mogoče opaziti tudi med sprehodom po mestu. Pribežnikov je veliko več kot v prejšnjih dneh, veliko se jih zadržuje v Spominskem parku, številni med njimi imajo v rokah mape, v katerih so dokumenti, ki so jih dobili ob identifikaciji na mejni policiji. Pribežnikov je spet veliko tudi na bregovih Soče. Ob reki se večinoma zadržujejo le podnevi, marsikateri med njimi v »džungli« pod sejemskim razstaviščem tudi prespi. OPOZORILA O NEPITNI VODI Prostovoljci iz združenja Tuttinsieme so očistili soške bregove, po katerih so bili Begunci na goriški železniški postaji (zgoraj), zasilna namestitev pri Madonini (spodaj) posejani odpadki. V kraje, kjer se zadržujejo begunci, so obesili vreče za odpadke; na drevesa so pritrdili tudi obvestila z opozorilom, da soška voda ni pitna. Pribežniki so namreč prepričani, da jim pitje navidezno bistre vode ne bo škodilo, v resnici je to zelo nevarno, saj se le kak kilometer gorvod-no v Sočo izliva močno onesnaženi Koren. Prostovoljci opozarjajo tudi na nevarnost nenadnega nihanja vodostaja, do katerega prihaja zaradi odpiranja in zapiranja zapornic solkanskega jezu. V le nekaj minutah se vodna gladina lahko dvigne tudi za en meter, vendar begunci priporočila ne upoštevajo; včeraj se jih je večja skupina zadrževala na otočku sredi dveh rokavov reke pod sejemskim razstaviščem. Na otočku in na bregovih reke si pripravljajo kosilo in večerjo, iz zasilnih ognjišč jim tako včasih zakadi. Tudi včeraj je bilo tako, zato pa je pokrajinski svetnik Severne lige Franco Zotti takoj opozoril gasilce. Ker morajo preveriti vsak opozorilni klic, so se gasilci odpravili k Soči, kjer seveda ni bilo ne požara ne nevarnosti. Da je treba ponovno vzpostaviti Schengensko mejo, je pa prepričan načelnik občinske svetniške skupine stranke Forza Italia Fabio Gentile. Po njegovem mnenju sta za prihode novih beguncev odgovorna predsednik vlade Matteo Renzi in predsednica dežele Debora Serracchiani, medtem ko nemška kanclerka Angela Merkel »pridno« ločuje Sirce od Afgancev in Pa-kistancev, ki se zato preko Avstrije odpravljajo v Gorico. Gentile je prepričan, da je treba begunce ustaviti že na meji z Avstrijo in jim preprečiti vstop v Italijo. bumbaca, insieme con voi VAL SE USMERJA PROTI JUGU Z desno sredinskimi pozivi proti nu-denju pomoči pribežnikom se nikakor ne strinjajo prostovoljci iz raznih goriških združenj. Pred dnevi so člani združenja In-sieme con voi na spletu zaprosili Goričane za pomoč, saj jim je zmanjkalo odej in hrane. V nekaj dneh so zbrali preko sto odej in več deset kilogramov hrane, tako da je zdaj njihovo skladišče polno in zaenkrat ne potrebujejo nove pomoči. Po besedah prosto- voljcev prihodi prvih beguncev iz Avstrije nakazujejo možnost, da bi se begunski val iz Nemčije in Avstrije preusmeril proti jugu. To jemljejo vse bolj v poštev tudi pristojne italijanske oblasti. Danes bo zaradi tega v Rimu potekalo srečanje, ki bo posvečeno pripravi plana za nudenje pomoči beguncem v primeru, da bi njihovo število naenkrat poskočilo na številke, ki smo jim bili v prejšnjih dneh priča na meji med Slovenijo in Hrvaško. Torek, 10. novembra 2015 1 7 APrimorski ~ dnevnik gorica - Alkohol Nevarno vijugali in na koncu pihali » « Goriški karabinjerji so v prejšnjih dneh izvedli poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola. Vozniško dovoljenje so odvzeli šestim Goričanom, za katere so ugotovili, da so pregloboko pogledali v kozarec in so s svojo vijugasto vožnjo ogrožali sebe ter še zlasti vse ostale udeležence v prometu. V noči z 31. oktobra na prvi november so karabinjerji okrog pete ure zjutraj opazili mladeniča, ki je s svojim skuterjem nevarno vijugal po Ulici Man-zoni. Ko so ga ustavili za pregled dokumentov, je bil 26-letni voznik tako pijan, da ni uspel niti odgovoriti na vprašanja karabinjerjev. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel mladenič kar 2,66 grama alkohola v litru izdihanega zraka. Isto jutro so karabinjerji obravnavali še enega vinjenega voznika. V Ulici Gregorčič v Štandrežu se 23-letnik s svojim avtomobilom Volkswagen polo ni ustavil, ko mu je karabinjer zaukazal, naj pristavi ob robu ceste. Mladenič je pritisnil na plin in skušal zbežati, vendar se je njegov poskus pobega zaključil po nekaj metrih. Karabinjerji so ga prijeli in odredili preizkus alkoholiziranosti. Mladenič je napihal 1,7 grama alkohola. V Šlovrencu so 5. novembra dopoldne obravnavali 67-letnega Goriča-na, ki je povzročil prometno nesrečo. Napihal je 1,08 grama alkohola. Dne 7. novembra ponoči so karabinjerji opazili 44-letnega Goričana, ki je vijugal po Korzu Italia s svojim avtomobilom. Komaj jim je izročil dokumente, so se ka-rabinjerji takoj zavedali, da je bil voznik vinjen. Imel je rdeče oči, jezik se mu je zapletal.Moški je imel 0,96 grama alkohola v litru izdihanega zraka. Na Blankišču pri Mošu so karabinjerji izsledili voznika avtomobila Lancia Y, ki je napihal 1,5 grama alkohola. Zadnjega vinjenega voznika so karabinjerji obravnavali med vikendom v Ločniku. 54-letni Goričan je sredi noči izgubil nadzor nad svojim kombijem in zatem trčil v avtomobil, ki je bil pravilno parkiran ob robu ceste. Moški je napihal 1,49 grama alkohola. Karabinjerji pojasnjujejo, da je globa predvidena za koncentracije alkohola, ki gredo od 0,5 do 0,8 grama. Za višje količine je predvidena tudi kazenska ovadba. gorica - Za večjo zaščito in prepoznavnost briških vin Oznako Doc bodo nadgradili v Docg Konzorcij Collio želi postati vodilna sila na italijanskem trgu belih vin - Standardi briških vinarjev že odgovarjajo zahtevam, ki jih nova oznaka postavlja Od kontrolirane oznake porekla Doc do oznake z garantiranim poreklom Docg. S tem kakovostnim preskokom namerava konzorcij Collio povečati stopnjo zaščite in prepoznavnosti briških vin. Novico je včeraj na goriški Trgovinski zbornici potrdil predsednik konzorcija Robert Princic. Po prepričanju konzorcija bo nova oznaka zagotovila še dodatno razpoznavnost krajevnih proizvodov. »Odločili smo se za to pomembno potezo, saj nudi oznaka z garantiranim poreklom večjo zaščito in podporo tako proizvajalcem kot kupcem. Oznaka Docg bo torej dodaten vir za promocijo naših proizvajalcev. Tukajšnja vina so namreč izredno kakovostna, tako da ne bo nikakr- šne težave pri pridobitvi nove oznake, saj standardi naših vinarjev odgovarjajo vsem predpisom, ki jih taka oznaka zahteva. Edini zapleti bodo torej birokratske narave, a računamo, da bomo vse postopke izpeljali do zaključka leta 2016,« napoveduje predsednik konzorcija Collio, Robert Princic. Naj omenimo, da postaja oznaka Docg primarnega pomena za italijanske vinarje, saj se lahko ponašajo z omenjeno oznako najbolj slovita vina, kot so Brunello di Montalcino, Barolo in Franciacorta. »Ta poteza je le korak na začrtani poti, ki nas vodi do cilja. Želimo namreč postati referenčna točka za italijanska bela vina,« pojasnjuje Robert Princic ambicije, ki so povezane s spremembo oznake. (av) V ČETRTEK »COLLIO DAY« Želijo porumeneti Italijo V četrtek, 12. novembra, bo po različnih krajih Italije govor o vinih, ki jih proizvajajo podjetja konzorcija Collio. V osmih mestih - ta so Milan, Turin, Lucca, Bologna, Neapelj, Benetke, Rim in Bari - bo istočasno potekal »Collio day - L'ltalia si tinge di Giallo« (Collio day - Italija porumeni), s katerim želi konzorcij Collio v sodelovanju z deželnim gibanjem Slow Food in goriško Trgovinsko zbornico promovirati tukajšnja vina in jedi. V popoldanskih urah bodo v prestižnih lokalih potekale degusta-cije, zvečer bodo udeleženci lahko pokusili vina iz Brd v restavracijah, kjer jih bodo pospremili s tipično hrano iz Furlanije Julijske krajine. »Na prizoriščih bodo prisotni sami predstavnikih vinarskih podjetij, ki bodo poskrbeli za promocijo naših vin in krajev. Pobudo letos že drugič ponavljamo, v četrtek pa računamo na to, da bodo Brda v središču pozornosti povsod v Italiji,« razlaga predsednik konzorcija Collio, Robert Princic. (av) Robert Princic 18 Nedelja, 8. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pasti, ki vodijo v zasvojenost Ulični izzivalci V novogoriškem Kulturnem domu se je prejšnji teden nadaljeval niz predstav, povezanih z odraščanjem, vzgojo, medoseb-nimi odnosi, vplivanjem, zasvajanjem in pastmi, ki prežijo na mlado, in ne samo, generacijo. Šlo je za drugo ponudbo interaktivnega dokumentarnega programa z naslovom Izzivalec ulice, med katerim je one show man in vodja vseslovenskega družbeno odgovornega projekta Ne-odvisen.si, No-vogoričan Bojan Kodelja, razkrival osupljivo in načrtno nastavljene pasti, ki prežijo na mlade od osnovne šole do univerze in zaposlitve ter na brezposelne. Prav tako smo izpostavljeni odrasli tem pastem in nobena tolažba ne drži, češ da živimo v Posočju, v nekem zakotju, kamor splošni trendi potrošništva, hlastanja za dražljaji najrazličnejših vrst ali ponudbe škodljivih vsebin, snovi, navad ne sežejo. Nov svet s pomočjo filmov, resničnostnih šovov, računalniških igric, socialnih omrežij načrtno ustvarja številne navade, ki, čeprav prikrito, močno vplivajo na človekovo podzavest. Tako nas lahko zahrbtno potisnejo v eno ali drugo obliko zasvojenosti. Naša zasvojenost pa običajno pomeni priložnost in korist za nekoga drugega. Nekoč so bile stoletja poznane zasvojenosti najpogosteje »bolezen« revnih in neizobraženih, ki niso mogli najti izhoda iz prevelikih tegob. Sedaj je to drugače, saj je zasvajanje posameznikov, skupin in množic postalo načrtno, poklic za cela omrežja organiziranih združb, nekaterih lobijev (alkohol, tobak, telefonija, mamila) in preračunljivih posameznikov. Množici gledalcev in poslušalk je voditelj večera Kodelja brez zatikanja, lucid-no in prodorno nizal spoznanja, podatke, okoliščine, taktike in strategije »uličnih izzivalcev« in seveda ne le uličnih, kajti srečamo jih na šolskem dvorišču, plesiščih, med štopanjem na cestah, na avtobusnih in že- Bojan Kodelja na novogoriškem odru lezniških postajah ali kar tako med odgovarjanjem na »turistična poizvedovanja«. Interaktivna predstava pomeni, da je voditelj poleg občasnih vprašanj publiki skoraj tristo petdesetih prisotnih občanov in občank dajal iztočnice in začetne razlage, nato pa je sprožil video posnetke na velikem ekranu, s katerega je posegla desetina strokovnjakov z raznih področij psihologije, telesne govorice, družboslovja, oglaševanja, medicine, varnostnih služb ... Skupaj so v dveh sovodnje - Društvena 70-letnica Pevski uvod Po reviji Sovodenjska poje bo že v petek na vrsti odprtje razstave Zbor Neokortex na Sovodenjski poje Z 32. zborovsko revijo Sovodenjska poje se je v soboto začelo obeleževanje 70-letnice ponovne ustanovitve Kulturnega društva Sovodnje. Navzoče je uvodoma nagovoril predsednik društva Erik Figelj in napovedal bogat niz jubilejnih dogodkov. Po sobotnem večeru, na katerem so nastopili domači zbori Bodeča Neža, Danica, Neokortex, Rupa-Peč in Skala ter mladinski zbor Anakrousis iz Bazovice, bodo v petek, 13. novembra, ob 20. uri odprli razstavo Beseda barvi; razstavljali bosta domačinka Janina Cotič in Loredana Zega iz Lokavca, uvedla bo flavtistka Valentina Nanut. V nedeljo, 15. no- bumbaca vembra, takoj po maši (od 11. ure dalje) bo pri Kulturnem domu tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika sv. Martina. Najprej bosta zapela otroška zbora Kulturnega društva Sovodnje pod taktirko Jane Drassich in Valentine Nanut. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in orodja. Osrednji dogodek bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovod-njah, ko bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Zadnja pobuda v mesecu bo v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri, ko bo na odru Kulturnega doma nastopila umetnica Loredana Zega z muzikalom Moj službeni dan. urah zelo dinamično razčlenili izzive in škodo, ki jo lahko povzročajo tobak, alkohol, mamila, socialna omrežja, računalniške igrice, nasilje, adrenalin, subliminalna sporočila, internetno podzemlje. A ni adrenalin nekaj, kar nam pomaga v mejnih situacijah in nam celo rešuje življenje? Seveda, ko pa se spremeni v iskanje tveganja zato, da telo uživa v iskanju tanatosa (smrti), je to zasvojenost kot mamilo. Vse bolj se zavedamo zahrbtnosti ponudb ali vabil na socialnih omrežij: privlačnost besedil in slik je takšna, da zamami neizkušene spletne jadralce: ne gre le za goljufive prodaje, temveč za hujše lovke povezane na primer s pornografijo ali vabili na nevarna srečanja. Prikaz nasilja lahko privlači določen odstotek oglednikov in, če to počenjajo cele popoldneve nekaj tednov ali mesecev, se v razumevanju nasilja meje etike lahko premaknejo do neobčutljivosti in neprizadetosti ob trpljenju drugih. Prekomerno buljenje v zaslone nas izpostavlja podpražnim sporočilom, se pravi za človeško oko ali sluh nezaznavnih slik in zvokov, ki pa prehajajo v spomin, v osrednji živčni sistem, ki nas pogojuje pri nakupih, pri hlastanju za novostmi za vsako ceno. Tudi v našem okolju so primeri mladostnikov, ki so bolestno priklenjeni na računalniške igrice in se ne odmaknejo od mize niti, če jih zatišči mala ali velika potreba. Sicer pa tudi pri tobaku in alkoholu ni vse poznano, kot si površno predstavljamo. Če bi se v Sloveniji pojavil primer ebole, bi nastal velikanski halo. Ko pa v enem letu umre zaradi kajenja nekaj tisoč ljudi, zvemo le v kakšnem tretjerazrednem sporočilu. S kakšnim zadoščenjem je podpisani kronist poslušal skrajno negativno oceno slovenskega mladinskega filma Gremo mi na svoje, v katerem se neokusno, nesramno in nastopaško kaže, kako je fajn piti, kaditi, sek-sati na vpogled drugim. Po predvajanju v Gorici se je pred dvema letoma javno razpisal in povzročil neverjeten odziv, češ »kaj se usajaš«, ko je pa v Sloveniji film gledalo 250.000 mladih. Pristojno ministrstvo je za tisti zmazek prispevalo 1.100.000 (sic!). Kajenje se je na splošno skrčilo, povečalo pa se je med najstnicami. Zato sedaj prodajajo škatlice cigaret, ki so likovno oblikovane in prilagojene njihovim okusom: barve, pravljična vsebina, celo vonj se usmerja v ženske parametre okusa. O mamilih le to: tako imenovana trava naj bi bila celo zdravilna?! Že dolgo ne gre za naravno travo, temveč za gensko spremenjene inačice s primesmi, ki so neobvladljive. Sicer pa je trava zdravilna, ko je industrijsko predelana, ne pa surova. Za konec poziv, da izkoristijo starši, vzgojiteljice, bralci in bralke tega sestavka priložnost in si predstavo brezplačno ogledajo v ponovitvi danes ob 19. uri v isti dvorani. Potrebno je le dvigniti vstopnice pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. (ar) štmaver-gabrje - Vaška praznika Martina počastili, kot veleva tradicija Traktorji v Štmavru (zgoraj); vesela družba v Gabrjah (spodaj) bumbaca Lepo sončno vreme je spremljalo zahvalna obreda v čast svetemu Martinu, ki sta ju v Štmavru in Gabrjah izpeljali v nedeljo. Na štmavrskem praznovanju so se zbrali tudi prebivalci Podgo-re, Oslavja in Pevme; skupni praznik štirih vasi z desnega brega Soče prirejajo že mnogo let, letos je bil na vrsti Štmaver. Pri organizaciji praznika sledijo stari tradiciji; pri njem so soudeleženi domači kmetje, svoje prostore da na razpolago vaško kulturno društvo Sabotin. Nedeljski obred v štmavrski cerkvi je vodil duhovnik Marjan Markežič, maši je sledil blagoslov kruha, vina in traktorjev, s katerimi so se zatem njihovi lastniki podali na sprevod po vasi in okoliških krajev. Praznično druženje se je nadaljevalo na sedežu društva Sabotin, kjer je bilo poskrbljeno za kosilo. Kot veleva več- letni običaj, so obiskovalcem ponudili piščanca, klobase, čevapčiče in zelje s fižolom in panceto; držali so se tudi tradicije nizkih cen, s katerimi krijejo le osnovne stroške. Včeraj dopoldne so voz z zelenjavo in poljščinami odpeljali v Zavod svete družine. V nedeljo je bilo veselo tudi v Ga-brjah, kjer so se po šestih letih deževnega vremena končno razveselili sonca, tako da so martinovanje izpeljali na odprtem. Mašo je daroval župnik Renato Pod-beršič, kulturni program je oblikoval moški pevski zbor Skala. Golaž iz divjačine je poklonila gabrska lovska družina, za sladice so poskrbele vaščanke, slastnih razlogov za dobro voljo je torej bilo na pretek. Tako v Gabrjah kot v Štmavru se je praznično druženje ob lepem vremenu nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. ronke - Danes bodo položili temeljni kamen Začenja se gradnja nove šole, odpirajo medgeneracijski park V Ronkah bo danes svečanost ob položitvi prvega kamna nove osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Ulici Campi, medtem ko bodo jutri predali namenu park za medgeneracijska srečanja, ki so ga uredili ob varovanih stanovanjih za starejše občane v Ulici DAnnunzio. Gradnja nove šole se je začela že pred nekaj meseci, vendar prirejajo svečanost ob začetku gradbenih del šele danes ob 12. uri. V novi šoli bodo uredili šest učilnic; v vsaki izmed njih bodo lahko sprejeli trideset otrok, tako da bo v šoli ob polni zasedenosti vseh učilnic 180 otrok. Šola bo zgrajena na enem nadstropju, njena streha bo prekrita s sončnimi paneli, ogrevanje bo talno. Preliminarni načrt za novo šolo so odobrili že leta 2004; začetno so na voljo imeli 2.270.000 evrov, kar se ni izkazalo za dovolj. Deželna vlada je zato dala na razpolago 21.875 evrov na leto za prihodnjih dvajset let in dodatnih 56.800 evrov na leto ravno tako za prihodnjih dvajset let. Za gradnjo nove šole imajo tako skupno na voljo 6.500.000 evrov. Jutri pa bodo predali namenu park za medgeneracijska srečanja v Ulici DAnnunzio; svečanost bo ob 10. uri. V novem parku se bodo lahko srečevali starejši občani in otroci; uredili so zelenice, namestili stole, posadili nova drevesa. DEŽELNI SVETI Plenarno zasedanje V Gorici bo plenarno zasedanje konference predsednikov deželnih svetov Italije, je včeraj napovedal predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop, ki je obenem predsednik konference. Zasedanje, ki bo potekalo v palači Attems Petzenstein, se bo začelo v petek, 20. novembra, ob 15. uri. Med govorniki bosta predsednik računskega sodišča Raffaele Squitieri in vladni podtajnik za deželne zadeve Gianclaudio Bres-sa. V soboto bo okrogla miza. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. novembra 2015 19 ronke - Romjansko združenje ob obletnici osvoboditve Spomin bo zbledel, zmagovite vrednote ne smejo zbledeti Že podnaslov večera, ki je potekal v soboto v občinskem avditoriju v Ronkah, je bil izviren. Na razdaljo 20 kilometrov od Gorice potekajo drugačni miselni ritmi. Nič boljši in nič slabši. Drugačni pač in sveži. Sedemdesetletnico osvoboditve so prireditelji iz Združenja staršev romjanske osnovne šole in vrtca, naslovili z oznako 70 x Svoboda - Priložnostni večer. Napovedani spored je obljubljal sedemnajst pevskih in govornih točk; prevladovale so prve. Posebej je vredno omeniti nagrajevanje učenk in učencev četrtega in petega razreda romjanske osnovne šole Ljubka Šorli, ki so se udeležili likovne delavnice na temo miru in svobode pod mentorstvom Dunje Jogan. Po izvedbi Misle-jeve - Mefove Svobode in Gaberjeve Liberta, ki so ju ponudili več kot osemdesetim poslušalcem pevke in pevci mešanega pevskega zbora Starši Ensemble pod taktirko pevovodje Silvie Pierotti in ob spremljavi Romjanskih muzikantov ter skupine Arcadia, je pozdrav prirediteljev prebrala Damiana Kobal. Podčrtala je pomembnost leta spominov in praznovanj, katerih rdeča nit je vrednota svobode. Opozorila je na širok starostni razpon več kot štirideset nastopajočih. Sledilo je izvajanje šestih pesmi mladinske vokalne skupine AnaKrousis s sedežem v Gropadi, ki je kasneje kulturni večer nadaljevala na koncertu v Sovodnjah. V Ronkah je zapela dve angleški pesmi, eno rusko, dve slovenski in eno v narečju iz Bile. Pod vodstvom Jarija Jarca sta izstopala solo pevca Desiree Celin in Erika Labiani. Sicer milozvočno izvajanje vseh pesmi, zlasti Kalinke, je motilo bobnanje, ki je prihajalo od zunaj iz bližnjega parka, kjer so imeli »žurko«. Glavni govor je imel Dušan Udovič, novinar iz Trsta. Spomin na osvoboditev pred sedemdesetimi leti postopoma bledi, ne smejo pa zbledeti zmagovite vrednote, ki so zahtevale visoko ceno, je dejal. Vztrajati je treba pri dojemanju tedanjih dogod- kov in zavračati manipulacije, ki krnijo vrednost osvobodilnega boja. Oblikovali so se nesprejemljivi interesi, ki meglijo pomembnost upora. Nekaj prvih povojnih generacij je bilo srečnih, ker so uživale in še uživajo posledice osvoboditve, materialne in duhovne rasti ter pred kratkim odprave meja. Sedaj pa se sprašujejo(mo), ali je sedanje obdobje sploh čas miru ali pa naraščajoče vojne napetosti, ki spominja na Hladno vojno. Evropska unija in na splošno Zahod nista sposobna umiriti stanja na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Nasprotno, valovi beguncev so posledica izbir in posegov severozahodne zemeljske poloble na tistih območjih. Tu so ograje, tu so spet meje. Slabšanje gospodarskih trendov, egoizem, napadalni populizem in politični premiki na desno so nič kaj obetavni pokazatelji; begunski val pa se ne bo umiril, prej nasprotno. Dosežki osvobajanja niso zagotovljeni za vselej, zato je potrebno osveščanje, stopiti je treba skupaj, uresničevati v praksi to, kar verjamemo, kot se to dogaja v sami zasnovi romjanske šole s slovenskim učnim jezikom in v okolju, ki jo opredeljuje. Po Predinovi pesmi Pod poraščeno ti-tovko, ki jo je zapela napovedovalka Lara Černic, je kratek poseg imela predstavnica krajevne sekcije VZPI-ANPI Marina Cuz-zi. Z zadovoljstvom je ocenila, da so v Laškem mlajše generacije stopile in stopajo po stopinjah starejših in že odhajajočih. Najboljši način povezovanja preteklih izkušenj s sodobnimi izzivi je obiskovanje pomembnih krajev spomina. Pred nagrajevanjem desetih osnovnošolskih likovnikov so Lara Černic, Ada Fachin in Silvia Pierotti zapele Pasolinijevo Madonute v priredbi Pierottijeve. Večer so zaključili Starši Ensemble, Romjanski mu-zikanti in glasbena skupina Arcadia s štirimi uporniškimi pesmimi iz časa kmečkih puntov preko internacij do osvoboditev. Koliko ljudi sploh ve, da ni v svetu najbolj znana italijanska pesem Modugnova Volare, temveč Bella ciao?! (ar) Govornik Dušan Udovič (desno), občinstvo in nastop mladinske vokalne skupine (levo) bonaventura trg evrope Obe Gorici na pohodu za podnebje Gorica - Nova Gorica dve mesti na pohodu za podnebje je naslov pobude, ki jo krajevna združenja, odbori in spletni dnevnik Piazza Traunik organizirajo ob svetovni podnebni konferenci COP 21; ta bo potekala med novembrom in decembrom letos v Parizu. »Radi bi združili glasove Gorice in Nove Gorice v isto zahtevo, ki jo bomo poslali našima vlada in vladam vseh držav sveta,« pravijo organizatorji. Dne 29. novembra bosta pohoda startala iz Gorice in Nove Gorice ter se ob 11. uri srečala na Trgu Evrope - Transalpini, kjer bo kratekflash mob. K udeležbi vabijo združenja in organizirane skupine, prijave zbirata do 15. novembra Martina Luciani (vialasciac5@gmail.com) in Sara Hoban (sara_hoban@yahoo.it). goriška - Nepravilnosti v sanaciji bunkerjev Milijonska goljufija Javna naročilo oddano za prenizko vsoto, odstranjenih 6400 ton železa visoke kakovosti Državno blagajno so oškodovali za milijon evrov. Zaradi goljufije na škodo države in nezakonitega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila se pred sodnikom bodo morali zagovarjati funkcionar deželne agencije za državno premoženje in trije podjetniki. Preiskovalno delo, ki ga je vodila goriška finančna straža, je koordiniral javni tožilec iz Vidma Raffaele Tito: preiskovalci so pod drobnogled vzeli postopek za sanacijo tridesetih zaklonišč, ki so jih na goriškem Krasu in drugje ob mejni črti zgradili po drugi svetovni vojni, pri tem pa so ugotovili zelo hude nepravilnosti. »Javno naročilo je bilo oddano za odločno prenizko vsoto 37.550 evrov. Država pa še tega ni dobila, saj so podjetja s pomočjo funkcionarja pripravila ponarejene dokumente, iz katerih je izhajalo, da so že plačala, čeprav niso,« pojasnjujejo finančni stražniki in poudarjajo, da so podjetja med letoma 2010 in 2012 veliko kupol dobila tudi brezplačno, vsakič ob posredovanju vedno istega funkcionarja. Ugotovili so tudi, da so podjetja »sanirala« preko štiristo zaklonišč: skupno je bilo odstranjenih 6400 ton železa visoke kakovosti, s prodajo katerega so osumljenci zaslužili mastne denarce. Odnašanje kupole zaklonišča redipulja - Ploščad tlakovali s ploščicami iz cele Italije Kostnico bodo obnovili Državna vlada daje na razpolago enajst milijonov - Dela se bodo zaključila pred 4. novembrom 2017 Obnova spominske kostnice v Redi-pulji se bo zaključila pred 4. novembrom 2017. Tako zagotavlja podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade Luca Lotti, ki se je včeraj v Redipulji udeležil odprtja ploščadi, tlakovane s kamnitimi ploščicami iz cele Italije. Poleg Lottija so se svečanosti med najvidnejšimi gosti udeležili še italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti, predsednica dežele Debora Serracchiani in senator Franco Marini, ki predseduje vladnemu odboru za obeleževanje obletnic nacionalnega pomena. Tlakovanje novega ploščadi med spominsko kostnico in gričem Sant'Elia je stalo 498.000 evrov; nova ploščad je sestavljena iz 8047 kamnitih plošč, ki simbolično predstavljajo občine iz vse Italije. Načrt sta podpisala arhitekta Eugenio Vassallo in Ora-zio Carpenzano. Med svojim nagovorom je Serracc-hianijeva opozorila na kompleksno zgodovino dežele Furlanije Julijske krajine, ki se kaže tudi v slovenskih koreninah toponima Re-dipulja. Predsednica je pojasnila, da je vojna v naših krajih pustila neizbrisne sledi, ki Ministrica Roberta Pinotti in Debora Serracchiani v Redipulji (zgoraj), ploščad iz kamnitih ploščic iz cele Italije (desno) se jih je treba spominjati. Poudarila je tudi, da se je po zmagi uveljavil režim, ki je Slovencem prepovedal uporabljati njihov jezik. Serracchianijeva je izpostavila, da je v različnosti izredno bogastvo in da so v naših krajih prizadevanja za sožitje in demokracijo vse prej kot retorična. V zadnjem delu svojega nagovora je predstavnika vlade pozvala, naj poskrbita za obnovo kostnice. Lot-ti je v nadaljevanju poudaril, da je bilo že v finančnem zakonu za leto 2014 obnovi kostnice namenjenih enajst milijonov evrov; sedem milijonov bo šlo za ploščad pred kostnico in za velike bronaste plošče, štirje milijoni bodo potrebni za prenovo hiše Terza Armata. Po Lottijevih zagotovilih naj bi se obnovitvena dela v Redipulji zaključila pred 4. novembrom 2017, medtem ko se bodo pred letom 2018 končali prenovitveni posegi v Bassanu, Asiagu in na Oslavju - slednji je vreden 350.000 evrov in je že v teku. Lotti je sprejel tudi obvezo, da se bo poiskala rešitev problemu nevarnega prečkanja ceste pred kostnico v Redipulji. Župana iz San Piera in Foljana-Redipulje sta ravno pred nekaj dnevi zahtevala, naj se zgradi podhod, ki bo pešcem zagotovil varen dostop s parkirišča do kostnice. Med včerajšnjo svečanostjo so predvajali posnetek pesmi Il testamento del ca-pitano, ki jo je zapela Mina in je povzeta po pesmi Carla Emilia Gadde. Slovesnost se je zaključila ob 18. uri, ko so prižgali novo talno razsvetljavo. 20 Nedelja, 8. novembra 2015_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Razstava v centru Bratuž »Med tukaj in onkraj« v delih Andreja Jemca Med tukaj in onkraj je naslov razstave likovnih del Andreja Jemca, ki jo Kulturni center Lojze Bratuž odpira danes ob 18. uri v sodelovanju z Galerijo Rika De-benjaka iz Kanala ob Soči. Ustvarjalca bo v galeriji centra Bratuž predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, glasbeno točko bosta poklonili flavtistka Neža Faganelj in harfistka Ana Kristina Klančič. Ljubljanski umetnik Andrej Jemec (1934) je slikarstvo študiral pri Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici, grafiko pa pri Ri-ku Debenjaku in Božidarju Jakcu; izpopolnjeval se je v Parizu in Londonu. Do upokojitve leta 1999 je poučeval na Aka- demiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani; je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in risbo ter s tapiserijo, skulpturo in grafičnim oblikovanjem, sodeluje pri vprašanjih barvnega skladja v arhitekturi (v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom v Ljubljani, pri prenovi cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani), občasno tudi s publicistiko. Bil je vodja pri ustanavljanju in oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, kateremu je bil tudi prvi predstojnik, in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah. Živi in dela v Ljubljani in v Zabreznici na Gorenjskem. Andrej Jemec Našli so ga mrtvega Pogrešani 18-letni Dominik Batagelj iz naselja Kamnje v občini Ajdovščina je bil v nedeljo zjutraj najden mrtev na območju rojstne vasi. Policija v zvezi z najdbo trupla ne ugotavlja sumljivih okoliščin. Svojci so ga pogrešali od 27. oktobra. (km) Geržiničevi spomini Srečanje Na kavi s knjigo bo danes ob 10. uri v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku. O knjigi »Od Save do srebrne reke - Spomini šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča (Ljubljana 1915 -Buenos Aires 2008)« bodo spregovorili urednik Ivo Jevnikar, Mira Cencič in avtorjeva hči Teodora Geržinič iz Buenos Airesa; kavo bo ponudilo podjetje Primo Aroma. Bratstvo na delu V gradu Kromberk pri Novi Gorici bo nocoj ob 20. uri predstavitev knjige Matjaža Stibilja »Bratstvo na delu - Delovne enote Cone A Julijske krajine«. Avtor je osvetlil politične razmere, v katerih so nastale in se razvile mladinske delovne akcije v Sloveniji, kdo je bil njihov pobudnik in organizator ter zakaj je politična oblast spodbujala udarniško delo. Nasilje in represija Na sedežu Foruma v Ulici Ascoli 10A v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Giorgia Liuzzija »Vio-lenza e repressione nazista nel Lito-rale Adriatico 1943 -1945« (Nacistično nasilje in represija na Primorskem 1943 -1945); z avtorjem bosta razpravljala Tristano Matta in Tom-maso Montanari. Poklon Pasoliniju Združenji Terzo Teatro in Ex Border ter Kinemax se bodo danes poklonili Pier Paolu Pasoliniju ob 40-letnici smrti. Ob 18. uri bodo v goriškem Ki-nemaxu vrteli film »Accattone«. Ob 20.30 bo Alberto Princis v sodelovanju z Brunom Toffulom in harfistko Ester Pavlic ponudil govorni spektakel na temo »Pasolini: L'Eretico Mite« (Pasolini: blagi heretik); prebirali bodo tudi odlomke iz Pasolinijeve zapuščine v italijanskem in furlanskem jeziku. Ob 21.45 bo še projekcija restavrirane kopije filma »Salo o le 120 giornate di Sodoma«. »Tir« in razprava V okviru niza, ki ga prireja ronško združenje Leali delle Notizie, bo nocoj ob 20. uri v občinskem avditoriju na Trgu Emigrante v Ronkah večer na temo dela. Vrteli bodo dokumentarni film »Tir« režiserja Alberta Fasula; vstop bo prost. Na sedežu zveze industrialcev v Ulici P. Micca 10 v Ronkah bo danes ob 15. uri strokovno srečanje o novih zakonskih predpisih s področja okolj-skih deliktov; gre za problematiko, ki je zanimiva za tiste, ki upravljajo s teritorijem, in še zlasti za podjetja. Udeležba je brezplačna, obvezna je predhodna najava preko spleta na naslovu http://ow.ly/Upge2; informacije nudijo po tel. 0481-33101. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI ob 20.45: danes, 10. novembra, »Bisbe-tica. La Bisbetica Domata di William Shakespeare messa alla prova«, igra Nancy Brilli. Več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 11. novembra »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super poteri«, igrajo Antonella Que-sta, Giuliana Musso in Marta Cus-cunà; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 11., 12. in 13. novembra, ob 20. uri dramsko plesna etuda »Kdo se boji črnega moža«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.15 »Spectre 007«. Dvorana 2: 21.45 »Salo o le 120 gior-nate di Sodoma« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.50 »Tutto puo accade-re a Broadway«; 20.00 - 22.00 »La leg-ge del mercato«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 2: 16.45 - 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »Spectre 007«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Freeheld: amore, giustizia, uguaglianza«; 22.00 »The last witch hunter - L'ultimo cac-ciatore di streghe«. Dvorana 4: 18.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«; 20.00 - 22.00 »Belli di papà«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Alaska«. fï Razstave V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ce- ja; do 10. novembra ob delavnikih 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. Ospita-le 2 v Gorici je na ogled fotografska in dokumentarna razstava o obdobju italijanske zasedbe mesta Gorica med letoma 1916 in 1917 med prvo svetovno vojno; do 13. novembra od ponedeljka do petka 10.00-12.00. Za vodene obiske razstave je zaželena predhodna najava po tel. 0481-532105. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 13. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut odprtje umetniške razstave »Beseda barvi«. Razstavljali bosta Janina Co-tič (olje in akvarel grafit) in Loredana Zega (kaligrafija) z glasbenim po-klonom flavtistke Valentine Nanut. ~M Koncerti SKPD F.B. SEDEJ pod pokroviteljstvom SSO, ZSKP in ZCPZ vabi na glasbeno prireditev ob 40-letnici ustanovitve otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni« v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Števerjanu. M Izleti SPDG prireja tradicionalno Martinova-nje v nedeljo, 15. novembra, s pohodom na Volnik na tržaškem Krasu. Sledil bo ogled kraške hiše v Repnu in skupno kosilo v kmečkem turizmu. Informacije in prijave na: fanika@sdpg.eu ali tel. 347-6220522. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 048178036. Obvestila 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši od- prt s spremenjenim urnikom: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. KRUT obvešča, da v četrtek, 12. novembra, steče jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gra-dežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD TRŽIČ prireja od 18. novembra razgovorni tečaj slovenskega jezika (informacije in prijave po tel. 3472471222). SKRD TRŽIČ sporoča, da poteka spro-stilna telovadba v telovadnici Duca dAosta 4 v Tržiču ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave in informacije po tel. 347-2471222). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra. POKRAJINSKA UPRAVA je odprla urad, v katerem nudijo pomoč odjemalcem družbe ENI, ki potrebujejo informacije in pojasnila o oskrbi s plinom. Urad bo deloval do konca leta v vili Olivo zraven pokrajinske palače na Korzu Italia 61 v Gorici. Vhod v urad bo v pritličju in bo brez arhitektonskih pregrad; odprt bo ob ponedeljkih in petkih med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v sredo, 11. novembra, ob praznovanju zavetnika sv. Martina vsi uradi zaprti. 0 Prireditve PD RUPA-PEČ vabi izletnike na srečanje in ogled fotografij letošnjega izleta po Normandiji in Bretanji danes, 10. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi. PD ŠTANDREŽ prireja veselo marti-novanje v soboto, 14. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu (informacije in vpisovanje po tel. 338-4582476 Marko in Ema Brajnik) in Martinov zborovski koncert v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Nastopajo MePZ Štandrež, MePZ Obalca Koper in MPZ Vasilij Mirk iz Proseka -Kontovela. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX vabi na predstavitev knjige Lorenza Baratterja »Le Dolomiti del Terzo Reich« v petek, 13. novembra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bosta predstavila knjigo George Meyr in Giulia Caccamo (Univerza v Trstu). »JEZIK-LINGUA«: v sklopu projekta bo danes, 10. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici predstavitev zbornika »Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik - izbor gradiva«. Prisotni bodo urednica Matej-ka Grgič, avtorji Franc Lanko Maru-šič, Petra Mišmaš in Rok Žaucer ter strokovna vodja projekta Susanna Pertot. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri martinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost. Informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda) do 10. novembra. SKŠRD TRŽIČ vabi člane in prijatelje v tržiško občinsko knjižnico v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri na predstavitev pesniške zbirke Ameriga Visin-tina v bezjaščini, slovenščini in italijanščini z naslovom »Scoltando 'l si-lenzio« v slovenskem prevodu Igorja Tute. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri slavnostna akademija ob 40-le-tnici delovanja stranke Slovenske skupnosti na deželni ravni. Častni gost bo Boris Pahor. V NOVI GORICI: v veliki dvorani občine bo v petek, 13. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani« Franca in Zorana Jerončiča. ZSKD vabi v petek, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev »Naj otroci... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!« Nastopajo otroški zbor SKRD Sovodnje, mažoretna skupina Kras Doberdob, harmonikaš Sebastjan Bagon AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob, otroški zbor in recitatorji SKRD Briški grič Števerjan, skupina Zumba kids AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob; gost bo srednješolska skupina društva Škamperle-Grbec-Barkovlje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tu-movi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. H Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 340-2719034. PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 3336572533. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Ida Verze-gnassi vd. Furioso s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 11.00, Ruggero Fornasir v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 14.00, Alda An-drian vd. Puntin (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 10. novembra 2015 21 cankarjev dom - Vrhunske fotografije Čeaka, Pala in Mačka Drugačna Ljubljana Slovensko prestolnico vidimo tudi skozi oči Martina Krpana in delavcev rosa LJUBLJANA - »Ko smo dobili naročilo, naj prestolnico prikažemo drugače, je vse skupaj zvenelo precej nedoločno. Kaj pa je v tem majhnem mestu še neznanega? Iskanje izvorov urbanih legend, kot je skrivni predor med Uršulinskim samostanom in Frančiškansko cerkvijo ali prehod med poslopjem parlamenta in Cankarjevim domom, ni pripeljalo nikamor. Potrebovali smo premislek. Potrebovali smo vsebino. Kaj je za mesto pomembno? Lahko naredimo fotografijo, ki bo ob pogledu na nekaj že stokrat videnega vseeno osupnila? Iskali smo naprej in šli še globlje,« so Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček zapisali v članku revije National Geographics in tako predstavili idejne začetke zadnjega projekta, ki je pri- marno nastajal kot Neznana Ljubljana in katerega izbor si je pod naslovom Ljubljana. Drugačen pogled prav te dni mogoče ogledati v Mali galeriji Cankarjevega doma. Na ogled je postavljen cikel šestnajstih fotografij avtorjev Branka Čea-ka, Domna Pala in Jožeta Mačka. Trije fotografi, katerih delo je praviloma omejeno z zakonitostmi naročniške, najpogosteje promocijske fotografije, so v tokratnem ciklu sprostili ustvarjalno domišljijo in osvetlili spregledane, a presenetljive mestne prostore. Skozi fotografski objektiv je tako na primer prikazan pogled Martina Krpana in kobilice z ure Lutkovnega gledališča Ljubljana na prestolnico, delavni vsakdan osamljenih mestnih rokodelcev, barsko druženje, kot tudi festival - Zaključil se je Science+Fiction Zmaga tokrat avstralskemu filmu Posnetek iz nagrajenega filma Wyrmwood TRST - Avstralski film Wyrmwo-od je zmagovalec nagrade asteroid, ki jo v sklopu tržaškega festivala znanstvenofantastičnega filma Trieste Science+Fiction podeljujejo najboljšemu ce-lovečercu. Tako je določila mednarodna žirija, ki ji je predsedoval ameriški pisatelj Joe R. Lansdale, avtor preko štiridesetih knjig in sploh eden najbolj plodnih znanstvenofantastičnih avtorjev; njena člana sta bila tudi George Delmote - predsednik bruseljskega mednarodnega festivala BIFFF - in Silvio Sosio - odgovorni urednik portala fantascienza.com in ustanovitelj založbe Delos Group. Kot so zapisali v utemeljitvi, jih je film Wyrmwood, pod katerega se podpisuje režiser Kiah Roache Turner, prepričal z iznajdljivo kombinacijo žanrskih prvin in izvirnih zamisli, s katerimi je režiser na novo interpretiral repertoar tako imenovanega zombie movie. Žirija je posebno priznanje namenila filmu Turbo Kid režiserskega kolektiva RKSS. V sklopu šestdnevnega festivala, ki je v gledališče Miela in dvorano Trip-covich privabil preko 22.000 gledalcev, so podelili številne nagrade. Med njimi tudi méliès d'argent za najboljši evropski fantastični celovečerec. Žirija, ki ji je predsedoval režiser in scenarist Luigi Cozzi, je nagradila film Polder režiserske dvojice Schwarz-Grünthal. Film se bo z zmagovalci ostalih festivalov EFFFF potegoval za nagrado méliès d'or 2016. Publika pa je med krat-kometražnimi evropskimi filmi nagradila The Karman Line režiserja Oscar-ja Sharpa. podzemni svet kanalizacijske in druge mestne infrastrukture. Razstava Ljubljana. Drugačen pogled prav s svojem pristopom in vrhunsko izvedbo kaže na dejstvo, da ponuja sicer dobro poznana prestolnica tako umetniku kot tudi obiskovalcu še vedno številne možnosti odkrivanja vedno novih perspektiv in drobnih radosti. Fotografsko razstavo Ljubljana. Drugačen pogled si je v Mali galeriji Cankarjevega doma mogoče ogledati vse do 13. decembra. RoŠa SNG nova gorica odlikovanje - Vročitev v četrtek Miroslavu Košuti red za zasluge LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek odlikoval tržaškega pesnika in gledališčnika Miroslava Košuto. Na slovesnosti v predsedniški palači mu bo vročil red za zasluge. Isto odlikovanje bo prejel tudi mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, medaljo za zasluge pa pravljičarka Ljoba Jenče in stripar Tomaž La-vrič. Dogodka se bo udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Miroslav Košuta, rojen leta 1936 v Križu, je pesnik in pisatelj, avtor številnih del za otroke in odrasle, prevajalec in dramatik. Velik del svojega poklicnega življenja pa je posvetil Slovenskemu stalnemu gledališču, kjer je bil zaposlen kot ravnatelj in umetniški vodja. Je prejemnik številnih nagrad, leta 2011 tudi Prešernove nagrade za življenjsko delo. Josip Osti danes v živo v Tržaškem knjižnem središču TRST - Josip Osti je kraški pesnik sarajevskih korenin ali, nekoliko drugače, Sarajevčan, ki živi in ustvarja v Tomaju, strasten pisec haikujev in prevajalec slovenske književnosti v srbohrvaščino. Ob visokem življenjskem jubileju - Osti slavi namreč letos sedemdeset let - sta pri založbah Multimedia Edizioni v Salernu in založbi Pivec v Mariboru izšli dvojezični zbirki Na nikogaršnji zemlji/Nella terra di nessuno in Sence kresnic/Ombre di lucciole. Prevode je poustvarila Jolka Milič, slike v knjigah je prispevala slikarka Metka Kraševec. Ostija in njegovo poezijo bodo danes ob 17. uri gostili v Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan 7). Ob avtorju bodo spregovorili tudi profesorica humanističnih ved Vesna Mikolič in njegovi pesniški kolegi Sinan Gudevič, Roberto Dedenaro ter Marko Kravos. Predvidena je tudi pokušnja haiku poezije in kraškega terana. T +386 (0)5 335 22 47 E blagajna@sng-ng.si www.sng-ng.si KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA Izbor besedil Ivan Peternelj in Tereza Gregorič Dramsko plesna etuda Koprodukcija z Zavodom MN Produkcija Plesno gledališka predstava poetično spregovori o tujcih in tujstvu. Na odru se prepletajo petje, ples, igra. Javna generalka: SRE, 11. 11., ob 20.00. Premiera: ČET, 12. 11., ob 20.00. Ponovitvi: PET, 13. 11., ob 20.00; ČET, 3. 12., TA VESELI DAN KULTURE, brezplačne vstopnice, ob 18.00. Veliki oder. Iztok Mlakar PAŠJON Koprodukcija z Gledališčem Koper SOB, 5. 12.; PET, 18. 12.; TOR, 29. 12., ob 20.00. Veliki oder. Prodaja vstopnic od 16. 11.. Jan Cvitkovič OTROCI ADAMA IN EVE Avtorski projekt - Laboratorij nezavednega Predstava je odrski prvenec - gledališki eksperiment priznanega filmskega režiserja Jana Cvitkoviča. PET, 20. 11., ob 20.00. Mali oder. J. B. P. Molière TARTUFFE Komedija o sleparju j^t JK Bogati Orgon sprejme v ^Bs^S^ svojo družino hinavskega Tartuffa. Bo že prepozno, (T ko bo spoznal prevaro? Helena Peršuh in Gojmir Lešnjak Gojc sta za vlogi v predstavi prejela nagrai di na letošnjem Festivalu J ' & F Dnevi satire v Zagrebu. ^Bj^r SOB, 21.11., ob 20.00. Paln Veliki oder. Miha Nemec, Nejc Valenti HOTEL MODRA OPICA Človeška komedija Gostujeta SNG Drama in MG Ptuj Zgodba o karieri in življenju velikega slovenskega igralca in režiserja Ignacija Borštnika. SRE, 25. 11., ob 20.00. Mali oder. FABIANI - UMETNOST BIVANJA Hommage Maksu Fabianiju ob 150. obletnici rojstva Koprodukcija z Accademia Musicale Naonis in a.Artisti As-sociati di Gorizia Dvojezična didaktično-umetniška odrska postavitev, ki jo režira Neda R. Bric, razgrinja pogled v lepoto arhitekturne umetnosti. Premiera ČET, 26. 11., ob 20.00. Veliki oder. Rainer Werner Fassbinder GRENKE SOLZE PETRE VON KANT Igra čustvenih manipulacij Koprodukcija z Mini teatrom Ljubljana in MG Ptuj Zgodbo o usodni ljubezni slavne modne oblikovalke do dekleta iz nižjega družbenega sloja je postavil na oder francoski režiser Arthur Nauzyciel. ČET, 3. 12.; SOB, 12. 12., ob 20.00. Mali oder. Ivan Cankar LEPA VIDA Igra o prebujanju duše Koprodukcija s PG Kranj in SSG Trst Cankarjevo zadnje dramsko delo prinaša zgodbo o neizpolnjenem hrepenenju. Človek vedno znova hrepeni, si želi nekaj več, nekaj izpolnjujočega ... Premiera ČET, 10. 12., ob 20.00. Ponovitvi: SRE, 9. 12.; PET, 11. 12., ob 20.00. Veliki oder. ZA NAJMALJSE Katalena ENCI BENCI KATALENCI Gostujeta Cankarjev dom Ljubljana in KUD Adapter. Za otroke od 6 do 10 let. SOB, 28. 11., ob 10.30. Veliki oder. Boštjan Štorman GOSPA PEHTRA Gostuje Gledališče iz desnega žepka. Za otroke od 6 do 10 let. SOB, 5. 12., ob 10.30. Veliki oder. Tomaž Lapajne GREMO NA VLAK Gostuje Gledališče Unikat. Za otroke od 3 do 7 let. SOB, 12. 12., ob 10.30 in 16.00. Veliki oder. 22 Torek, 10. novembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / monošter - Slavnostna prireditev Zveza Slovencev 25 let skrbi za življenje skupnosti v Porabju S-prehodi o beguncih MONOŠTER - Zveza Slovencev na Madžarskem je v nedeljo v Mono-štru obeležila 25-letnico obstoja. Praznovanja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Zahvalila se je vsem, ki si že desetletja prizadevajo za obstoj slovenskega mater-nega jezika in slovenske kulture med Slovenci, ki živijo na Madžarskem, so sporočili z ministrstva. »Skrb za kulturno raznolikost, za materne jezike in za varovanje kulturne dediščine je skupen cilj, h kateremu so se zavezale vse države Evropske skupnosti,« je spomnila Bizjak Mlakarjeva. Po njenih besedah se na ministrstvu zavedajo, da bo za izboljšanje stanja na področju maternega jezika v Porabju potrebna večja skrb za materni jezik v vrtcih, šolah, knjižnicah, v družinah in drugod. To zahteva tudi izdatnejše financiranje Porabskih Slovencev s strani obeh držav, Madžarske in Slovenije, kar bi vsekakor morala biti pomembna naloga obeh držav v prihodnje. Ministrstvo za kulturo si prizadeva skrbeti za Porabsko slovensko skupnost v okviru svojih pristojnosti, prav tako je ministrstvo okrepilo sodelovanje z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica je izpostavila, da Slovenija zgledno skrbi za manjšine in etnične skupnosti, ki živijo v Sloveniji, premalo pa je uspešna pri zahtevah do drugih držav, da bi tudi druge države enako dobro skrbele za Slovence, ki živijo izven matične države. Zveza Slovencev na Madžarskem od leta 1990 prireja razne programe, koordinira in financira delovanje amaterskih kulturnih skupin v Porabju, podpira delovanje društev Slovencev v Budimpešti in Sombotelu ter delovanje skupnosti Slovencev v Mosonmagyarovaru in sodeluje s slovensko državno in lokalnimi samoupravami. Pomaga tudi vrtcem in šolam ter cerkvam. Zveza dobro sodeluje s kulturnimi inštitucijami v Sloveniji in krovnimi organizacijami Slovencev v Avstriji, Italiji in Hrvaški. V zvezi, ki jo že 25 let vodi Jože Hirnok, se močno zavedajo pomena maternega jezika za narodno zavest, zato izdajajo časopis Porabje, vodijo radijsko postajo Monošter v slovenskem Jože Hirnok jeziku in krepijo pomen slovenščine v narodnostnih šolah in vrtcih. Od leta 1998 v Monoštru deluje Slovenski kulturni in informativni center. KOPER - Želja po boljšem življenju na tisoče beguncev žene daleč preko domačih meja. V kolikšni meri jih znamo razumeti, jim prisluhniti in pomagati. O solidarnosti v času begunske krize bodo govorili s prostovoljcem Rdečega križa, ki bo delil svojo izkušnjo ob pomoči v slovenskih sprejemnih centrih in pravnico iz Agencije Združenih narodov za pomoč beguncem, ki v Gorici sledi postopkom podelitve statusa azilanta. Kako se sodobna družba odziva na begunsko krizo. So državljani Italije, v katero prebežniki iz Afrike prihajajo že vrsto let, bolj pripravljeni sprejeti begunce? Znamo stopiti skupaj in pomagati drugemu?O tem in še več v oddaji S-prehodi danes ob 18.00 na televiziji Koper Capodistria. zgodovina - Jutri dopoldne V Škrbini se bodo spomnili padalcev KOMEN - Jutri bo pred Fakinovo domačijo v Škrbini pri Komnu 18. žalna slovesnost v spomin na primorske padalce. Ob 10. uri bo zadušnica v cerkvi sv. Antona, ob 11. uri pa se bodo pred spominsko ploščo zvrstili kulturni spored, polaganje vencev in nagovori komenskega župana Marka Bandellija, britanske veleposlanice v Sloveniji Sophie Honey, Har-dyja Earla, ki je sin rajnega angleškega veterana in časnikarja, pobudnika kome-moracij v Škrbini Johna Earla, ter drugih predstavnikov. Slavnostni govor bo imel Miha Ferjančič iz Idrije, torej brat Ven-ceslava Ferjančiča (Idrija, 1919 - Buenos Aires, 2010) iz prve skupine primorskih padalcev, ki so se spustili na slovenska tla. Prejšnji petek je bil spominski večer v Kulturnem domu v Komnu. Dali so mu naslov Prof. Ivan Rudolf in primorski padalci. Povezoval ga je časnikar Ivo Jevnikar, zbrane pa je v imenu Občine Komen pozdravil podžupan Valter Ščuka. O življenju in delu narodnoo-brambnega delavca Ivana Rudolfa (Vrabče 1898 - Trst 1962), ki je med drugo svetovno vojno v Afriki zbiral italijanske vojake slovenske in hrvaške narodnosti v britanskem vojnem ujetništvu, jih navduševal za boj za osvoboditev Primorske, zanje v Kairu izdajal list Bazovica, a tudi skrbel za več skupin padalcev, so prikazali dva dokumentarca, ki sta prišla letos v javnost: "Rudolfovi padalci" in "Ivan Rudolf". O prvem je spregovorila predstavnica Socialne akademije iz Ljubljane Simona Osterc, saj sta ga v okviru projekta za mlade zanjo pripravila Martin Gla-žar in Veronika Snoj. O drugem, ki ga je za niz Televizije Slovenija "Pozabljeni" re-žiral Marko Radmilovič, je spregovoril zgodovinar Gorazd Bajc, ki je skupaj z režiserjem zanj pripravil scenarij. Osebno pričevanje o očetovem delu in idealih je podal časnikar Saša Rudolf. PISMO UREDNIŠTVU Novembrski vaški običaj Star običaj je, da se novembra zberemo na vaškem pokopališču, da počastimo naše pokojne in olepšamo grobove s cvetjem in svečami. Pred spomenikom padlim opravi duhovnik svoj obred, domači pevski zbor pa zapoje žalostinke. Večkrat se s prijateljem in vaš-čanom Deziderijem Švaro ob tej priliki peljem v najino rojstno vas Ri-cmanje, kar sta mi letos preprečila burja in mraz. Tokrat je bil namen, da bi šel z njim tudi v Boljunec, kjer ima on pokopane svojce. Želel sem položiti cvetje na grob prerano umrlega prijatelja Draga Ote, ki mi je prvi prisluhnil in podprl zamisel za ustanovitev športnega društva Breg. Obenem so mi tudi v živem spominu pokojni navdušenci: Milan Kuret, Silvan Klab-jan, Boris Lavriha in Dušan Gorela, ki so odločilno pripomogli, da je načrt postal stvarnost in je lahko danes ŠD Breg proslavljal 50-letnico z vsemi priznanji in pohvalami državne športne zveze CONI, kakor tudi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in domačega občinstva. Le tisti, ki smo vztrajali kljub vsem oviram vemo koliko truda je bilo potrebnega, da je zamisel postala stvarnost. Šopek rož pa bi položil tudi na bližnji grob domačina Frana Venturi-nija narodnega buditelja, znanega glasbenika in skladatelja, ki je nekaj časa bil tudi na čelu občine med odsotnostjo takratnega znanega župana Josipa Pangerca. Po Pangerčevi smrti je nabiral prispevke za spomenik, ki je stal na vaškem pokopališču v Dolini, a ga žal danes ni več. Zahvala mu gre tudi za spomenik ricmanjskemu učitelju Ivanu Kuretu, ki se je v Dekanih odlikoval na poklicnih in kulturnih področjih. Zaslužen učitelj je bil tudi Josip Valentič, ki je v Ricmanjih ustanovil prosvetno društvo in pevski zbor. Omembe vreden je prav gotovo tudi učitelj Košutnik, ki je ustanovil mladinski zbor in ima velike zasluge, da je odkril talent kasnejšega dirigenta in Mhfi skladatelja Danila Švare. Ne smemo pozabiti učitelja Ernesta Ceruta, ki je kljub fašističnemu terorju vztrajno opravljal svoje poslanstvo. Ko so razdejali sedež prosvetnega društva Slavec in knjige s knjižnjice zažgali na dvorišču, ga je domačin pravočasno obvestil, da se je umaknil iz šole pred prihodom »skvadristov«, žal pa se ni rešil krute usode, ki ga je dočakala v Dachavu. To so bili vzgojitelji naših staršev, ki so nam kasneje posredovali narodno zavest, da smo lahko po vojni obnovili vaška prosvetna društva in šole. S hvaležnostjo se jih spominjamo. Slava njim in njihovem spominu. Miran Kuret trst - Zasedanje Srednjeevropske pobude Razočaranje zaradi zastoja proge Trst-Divača TRST - »Vsi čezmejni prometni koridorji se soočajo s težavami in problemi, ker posamezne države dajejo prednost nacionalnim projektom. Glede železnice med Trstom in Divačo pa sem precej razočaran.« To je ob robu včerajšnjega zasedanja Srednjeevropske pobude (SEP-INCE) dejal Laurent Brinkhost, evropski koordinator sredozemskih prometnih koridorjev. »Vsi soglašajo, da je treba posodobiti in obnoviti železnico med Benetkami in Trstom. Obljubam še niso sledila dejanja, zato se marsikdo upravičeno sprašuje zakaj sploh proga od Trsta do Divače, če se v Italiji sploh ne morejo zediniti niti o železnici med Trstom in Benetkami,« se je polemično vprašal še evropski koordinator. Brinkhorst sicer še ni izgubil upanja in je kot primer dobre prakse navedel novo itali-jansko-francosko železnico Lyon-Turin, ki naj bi jo znanih težavah in zastojih odprli čez tri leta. Na zasedanju SEP (na njem je sodelovala tudi poslanka Tamara Blaži- na) je tekla beseda še o begunski krizi v luči odnosov med državami srednje in vzhodne Evrope. Na videokon-ferenci se je v razpravo vključil tudi podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Benedetto Della Vedova, srečanja pa se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Cosolini. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani računa na večjo in aktivnejšo vlogo posameznih dežel tudi pri reševanju begunske krize, medtem ko se je predsednik deželnega sveta Franco Iacop navezal na vprašanje načrtovane širitve Evropske unije. Župan Cosolini je dejal, da Trst računa na Evropo pri razvoju gospodarskih dejavnosti, začenši s pristaniščem, medtem ko se je generalni sekretar SEP Giovanni Caracciolo di Vietri zaustavil pri evropskih integracijskih strategijah, ki (pre)večkrat ostajajo le na ravni proglasov. Tudi on, podobno kot Serracchianijeva, zelo računa na večjo evropsko naravnanost dežel. Skupinska fotografija udeležencev srečanja Srednjeevropske pobude-INCE beograd - Občila narodnih skupnosti V Srbiji tudi o slovenski in italijanski manjšini NOVI SAD - Na beograjski konferenci lokalnih manjšinskih medijev in v glavnem mestu Vojvodine je v preteklih dneh tekla beseda tudi o Primorskem dnevniku in občilih italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. O našem časopisu je v luči njegove 70-letne zgodovine govoril predsednik založniške hiše DZP-Prae Bojan Brezigar, o položaju in načrtih italijanskih medijev v Istri in na Reki pa Maurizio Tremul, sicer vidni predstavnik tamkajšnje Italijanske unije. Oba govornika sta izpostavila tudi pozitivno poslanstvo evropskega združenja manjšinskih dnevnikov Midas. Tremul in Brezigar sta sodelovala še na strokovnem seminarju za novinarje manjšinskih časopisov v Srbiji, na katerem je govoril tudi Jurij Giacomelli, ustanovitelj Akademije Media Academy. Razna srečanja so nudila tudi priložnost za predstavitev položaja Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Slovenijo je zastopala viceambasadorka Mateja Norčič Štamcar. / RADIO IN TV SPORED Sobota, l. novembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Questo e il mio paese 23.35 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Nad.: Le sorelle McLeod 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Il piu grande pasticcere 23.20 Unici RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spa-ziolibero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 13.15 Switched at Birth 14.05 Sabrina, vita da strega 15.00 Stargate Atlantis 15.45 Andromeda 16.30 Star Trek: Enterprise 17.15 Novice 17.20 Robin Hood 18.10 Beauty and the Beast 18.55 Reign 19.35 Supernatural 20.20 Vikings cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Valeria 17.45 0.45 Novice 17.50 Nad.: Legami 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Il restauratore 21.20 Serija: L'ispettore Gently 23.05 Serija: E arrivata la felicita _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: Il tesoro dei Sequoia (vestern, '52) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la no-tizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: I misteri di Laura dello sport 18.00 23.55 Trieste in diretta 19.20 Apriti cielo 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Tisane, uguenti e cachet _LAEFFE_ 10.30 14.30 Chef Sara in Europa 11.25 13.25 Il cuoco vagabondo 12.25 Bourdain: Cucine segrete 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35 Il re dello street food 19.55 Novice 20.00 Racconti sulla bellezza 21.05 Nad.: Omici-di tra i fiordi 21.10 Film: La prova - The Quest (akc.) 22.55 Film: Unbeatable (akc.) _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 India selvaggia 16.05 Opera: Ifigenia in Aulide 18.45 Novice 18.501 tesori per-duti di Kabul 19.50 The Art of Gothic 20.45 Passepartout 21.15 Film: La banda (kom.) 22.50 Scaramouche Scaramouche 23.15 Lo stato dell'arte 23.50 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.45 Film: Notte prima degli esami - Og-gi (kom.) 15.35 Film: La battaglia di Midway (voj., '76, i. H. Fonda) 17.50 0.45 Novice 17.55 Film: Arrivano Django e Sarta-na... e la fine (vestern, It., '70) 19.35 Film: Vai avanti tu che mi vien da ridere (kom., It., '82, i. L. Banfi) 21.15 Film: Priscilla - La regina del deserto (kom., '94, i. T. Stamp, G. Pearce) 23.10 Film: Senza arte né parte (kom., It., '11) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Paura di amare 14.05 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. novembra 2015) Vodoravno: ozir, spalec, Mali Krpati, O. P., Valeria, APA, Emi, sto, priloga, Stal I one, luč, sir, Delor, Al, J. F., Roby, ogenj, faraonka, Etolija, Daila, Genna-ro, šo, V. O., traktati, media, imperativ, Avarke, Arja, Lars, M. U., Aal, Mirna, oni, enotnost, Tirana, Albin, C. A., Er-rol, magnat, krik; na slikah: Sylvester Stallone, Jane Fonda. 23.05 Film: Twilight (fant.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Grande Fra-tello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Serija: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Colorado _IRS_ 12.10 Film: Nerone (kom.) 14.15 Film: E nata una stella (dram.) 16.55 Film: Money (dram.) 18.55 Supercinema 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Posta grossa a Dodge City (vestern, '66, i. H. Fonda) 23.00 Storie di cinema 22.50 Film: Chiamata da uno sconosciu-to (horor) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari in grande 20.15 Af-fari di famiglia 21.10 MasterChef Italia _DMAX_ 12.30 Dynamo: magie impossibili 14.10 Killer Karaoke 15.05 Te l'avevo detto 15.55 Af-fari in valigia 16.50 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 Unti e bisunti 22.55 Fuga dalla citta SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Obzorja duha 12.15 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.10 18.05 Risanke in otroške oddaje 16.25 23.55 Profil 17.25 Dok. serija: Klekljana čipka v risu časa 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Dok. film: Zora 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.10 Zgodbe iz školjke 9.00 0.45 Točka 10.05 Čez planke 11.1017.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.45 Slovenski pozdrav 16.10 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.40 Infodrom 20.00 Presenečenja 23.25 Film: Due settimane in un'altra città (dram.) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.20 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Di Martedi _LA7D_ 6.201 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menù di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Ro-tocalco Adnkronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.45 Il caffè 20.50 Film: Železna lady (biogr., '11, i. M. Streep) 22.30 Aritmični koncert 23.3010. festival slovenskega jazza Ravne na Koroškem _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Vzhod-Zahod 14.45 Iz arhiva po vaših željah 15.50 City Folk 16.15 19.25, 23.30 Šport 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Franco Giraldi 21.20 Boben 22.35 Potopisi 23.00 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostila išče šefa 13.50 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar Torek, 10. novembra Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA La banda Francija, Izrael 2007 Režija: Eran Kolirin Igrajo: Sasson Gabai, RonitElkabetz, Saleh Bakri in Khalifa Natour Policijska banda se iz Aleksandrije v Egiptu poda na koncert v Izrael kjer jo pričakujejo na otvoritvi arabskega kulturnega centra. Ko se osemčlanski orkester izkrca na letališču v Tel Avivu pa jih nihče ne pričaka. Godbeni kaplan se tako odloči, da se bodo na kraj slovesnosti odpravili kar z linijskim avtobusom. Slaba izgovarjava krajevnih imen pa privede do nesporazuma in godba se znajde v odročnem kraju kjer o otvoritvi in njihovem nastopu seveda ne vedo ničesar. Kar pa je še najhujše je to, da po vasi avtobus pelje samo enkrat na dan in godba mora tako tam prenočiti. Ko čakajo na jutranji avtobus, se glasbeniki poskušajo približati prebivalstvu. Prijazni domačini jih kljub kulturnim razlikam toplo sprejmejo. Izgubljeni orkester se tako kmalu znajde v izgubljenem mestecu, izraelski režiser pa v svojem prvencu pripoveduje o miru in o žal še vedno težko uresničljivih sanjah. bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Vreme in novice 21.30 Preverjeno 23.00 Serija: Kosti 23.55 Serija: Na kraju zločina - Miami _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške serije 8.3512.30 Serija: Moj razred 9.0016.35 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.2513.30 Serija: Beverly Hills 9021010.20 11.25, 13.00 Tv prodaja 10.35 Nan.: Naša mala klinika 11.40 17.05 Nan.: Lepo je biti sosed 14.30 Film: Disturbia (triler, '07, i. S. LaBeouf) 19.00 Serija: Kar po, pa bo 20.00 Film: Rezervna policista (kom., '10, i. W. Ferrell) 22.10 Film: Najvišja obsodba (akc., '12, i. S. Seagal) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.20 Nan.: Allo allo 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 21.25, 22.35 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.25 23.10 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 23.30 Nan.: Škorpijon RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Hevreka - Iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.15 Jezikovna rubrika, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Johann Wolfgang Goethe: Izbirne sorodnosti - 17. del, sledi Music Box; 18.00 Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič), sledi Music Box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoranza; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 10. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1979 - Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000 m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Danes: ob 2.56 najnižje -29 cm, ob 8.47 najvišje 47 cm, ob 15.48 najnižje -47 cm, o ob 21.42 najvišje 29 cm. fž Jutri: ob 3.25 najnižje -28 cm, ob 9.12 najvišje 49 cm, ob 16.16 najnižje -50 cm, ob 22.12 najvišje 29 cm. Morje je mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C. 500 m...........20 1000 m ..........18 1500 m ..........15 2000 m ..........12 2500 m ........... 8 2864 m ........... 4 UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva okoli 2,5. Neuradno najvišji človek na svetu umrl pri 26 letih BANGKOK - Najvišji Tajec Pornchai Sawsri (na sliki), ki je bil z 269 centimetri neuradno najvišji človek na svetu, je umrl pri 26 letih. Tajec, ki ni bil nikoli razglašen za rekorderja Guinessove knjige rekordov, je že več let trpel zaradi težav, povezanih z njegovo rastno motnjo, poročajo lokalni mediji. Pornchai Sawsri, ki je bil vrsto let priklenjen na posteljo, se je v lokalnih medijih pojavil leta 2013, ko je iskal zdravniško pomoč. Uradno najvišji človek na svetu je 33-letni Turek Sultan Kosen, ki v višino meri 251 centimetrov. Jezni zaradi previsokih stolpnic FILM - Kritiki raztrgali zadnje delo Angeline Jolie Ob morju jim ni všeč To je prvi film, v katerem Joliejeva igra skupaj z možem Bradom Pittom ter njena tretja režija LOS ANGELES - Novi film Angeline Jolie Ob morju, v katerem je Joliejeva tudi zaigrala skupaj s svojim soprogom Bradom Pittom, je v ZDA naletel na negativne kritike. Po pisanju britanskega BBC so kritiki film, ki je odprl letošnji festival Ameriškega filmskega inštituta v Los Angelesu, označili za «samovšečen projekt».Holly-wood Reporter je dramo o odnosu med zakoncema, za katero je Joliejeva napisala tudi scenarij, označil za razvlečeno in brez dramaturškega loka. Variety pa je zapisal, da «pusti srce in misli popolnoma hladne». Ob morju je po filmu Gospod in gospa Smith iz leta 2005, ki ga je režiral Doug Liman, prvi film, v katerem sta Joliejeva in Pitt zaigrala skupaj ter tretja režija Jolieje-ve. Pred njim je režirala filma V deželi krvi in medu ter Neuklonljiv. Screen Daily je o režiji Joliejeve zapisal, da «uresničevanje resnih tem spo-dreže okoren in prenapihnjen slog». «Ne glede na to, kaj želi režiserka povedati, se pogosto zgodi, da filmu ne pusti zadihati,» še piše Screen Daily. The Wrap pa je film označi kot «za-spano dramo, ki se nagiba k parodiji» in še, da «ugled Joliejeve in Pitta kot kompeten-tnih filmarjev z njim sicer ne bo uničen, ne bo pa zrasel». Film bo v ZDA v redni distribuciji od 13. novembra. Dogajanje filma Ob morju je postavljeno v leto 1973 in sledi zgodbi ameriškega pisatelja Rolanda in njegove žene Va-nesse. Par, ki je v primežu zakonske krize, se odpravi v mirno in slikovito francosko obalno mesto, kjer Roland išče navdih za pisanje novega romana. Četudi se zakonca še vedno ljubita, sta izgubljena v začaranem krogu žalovanja, ki njuno zvezo postavi na težko preizkušnjo. Ne vesta, kako se spopasti z izgubo, na katero se vsak od njiju odziva drugače. Na prvi pogled je Roland nasilnež in pijanec, ki se egocentrično osredotoča zgolj na ponovni zagon pisateljske kariere, medtem ko je nekdanja plesalka Vanessa videti kot hladna nečimrnica in ljudomrznica. Resnica pa ni tako enoslojna. Oba namreč trpita in posledično trpinčita drug drugega. Šele ko začneta voajersko preučevati življenja lokalnih prebivalcev in turistov, se postopoma soočata z lastnimi nerazrešenimi problemi, vsebino filma povzema spletna stan Cineplexxa, kjer bo film na sporedu od 10. decembra. (STA) NEW YORK - Nekaj deset prebivalcev osrednjega dela otoka Manhattan je v nedeljo pripravilo protestni pohod po 57 ulici nedaleč od Centralnega parka, torej predelu, ki mu po novem pravijo vrsta milijarderjev, ker tam rastejo nove visoke stolpnice, ki mečejo senco na druge zgradbe in park. Protestniki so se zbrali pri Columbus Circlu s črnimi dežniki, s katerimi so vjasnem vremenu simbolično nasprotovali sencam novih stolpnic. Previsoke zgradbe naj bi bile problem za celotno mesto, saj rastejo tam, kamor sploh ne sodijo, in protestniki od župana Billa de Blasia zahtevajo, naj uvede moratorij na zgradbe, višje od 180 metrov. Ruski umetnik skušal zažgati sedež obveščevalne službe MOSKVA - Ruske oblasti so priprle umetnika Pjotra Pavlenskega, ki je znan po svojih krvavih protestnih akcijah. Med drugim si je leta 2013 pribil moda na tla sredi Rdečega trga, poleg tega si je že zašil usta in odrezal uho ter se zavil v bodečo žico. Tokrat so ga aretirali, ker je zažgal vhod v poslopje ruske obveščevalne službe FSB. Pav-lenski je objavil video posnetek svojega performansa, kako v središču Moskve zažge lesena vrata poslopja FSB, naslednice zloglasne sovjetske tajne službe KGB.Skupaj s posnetkom je umetnik objavil sporočilo, v katerem FSB očita uporabo "metode terorja brez konca in kraja", s katero ohranja svojo moč nad 146 milijoni ljudmi. Pavlenski s svojimi akcijami opozarja na zatiranje državljanskih svoboščin v Rusiji. Za lanski protest, ko je skupaj s še nekaj aktivisti sredi Sankt Peterburga zažigal gume in mahal z ukrajinsko zastavo, je obtožen vandalizma in mu grozijo tri leta zapora. fotoutrip '15 ■ :i i-Jin lil lili IIl ,1 II LI h li. Ai, ta?» - f.t. r .. ¡SI'^T la brad F.í!^ II! rS Flr.r* »IN III tfftijV * .ïiWaWtf1 TU? Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Primorski dnevnik na otoku Rügen na Baltiku matija morelj Kader s filma Ob morju z Angelino Jolie ansa