Štev. 202. F Lijubljiini, v soboto, S. septembra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega In tnjega = Uredništvo In oprava: Kopitarjeva b, Ljubljana | Conceaslonaria esclnstva pet la pubblidtft dl provenienca ttaliana izvora: Unione Pubblicitš It&liana S. A, Milana = ttedazioce Ammtnistrazlonet Kopitarjeva K Lnbiana. = ed estera: Uniona PubblicitA ttaliana & A. Milana Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbonamentc postale Vojno poročilo št. 830 Močno delovanje osnega letalstva v Egiptu Uspešni napadi oklepnikov Bombardiranje petrolejskih čistilnic v Hajfi Italijansko uradno vojno poročilo štev. 830 pravi: V Egiptu so se spopadi oklepnih oddelkov razvili v našo korist. Nasprotnik je izgubil nekaj oklepnih voz. Dobljeni so biti številni novozelandski ujetniki. Osno letalstvo je močno delovalo zoper zbiranja angleških čet in avtomobilskih vozil. Uničen je bil neki ogledniški oddelek, ki ga je napad presenetil. Kaže, da je v zagrizenih bojih italijansko in nemško lovsko letalstvo sestrelilo 25 strojev. Oddelek naših letal za dolge polete je bombardiral področje petrolejskih čistilnic pri Haili, povzročil požare ter zadel tovorni vlak. Vsa letala so se vrnila v oporišče. Področje vojnih nastopov, 5. septembra s. Posebni dopisnik agencije Stelani v Severni Airiki poroča; Delovanje letalstva je tudi 2. septembra kazalo poseben zagon. Italijanska letala so bila navzoča povsod in so dala nasprotniku trd nauk. Na nekem predelu bojišča je 18 italijanskih lovcev prestreglo več nasprotnikovih oddelkov, ki so leteli različno visoko, da bi ušli nadzorstvu. Dvanajst »Spitiire-jev« je letelo v višini 8000 m, dve drugi skupini »Spitiirejev« in »Bostonov« pa v višini 4000 m. Angleška letala je varovalo 15 lovcev. Italijanski lovci so se vrgli v napad, razpršili angleške sestave in po zagrizenih dvobojih se jim je posrečilo zagotovo sestreliti šest angleških letal vrste »Spit-iire« ter eno letalo vrste »Boston«. Številna druga lovska letala in en »Boston« so pa ponovno obstreljevali s strojnicami. Na nekem drugem delu bojišča so italijanska letala izvedla silovit nastop z bombami zoper močno zbirališče avtomobilskih vozu ter povzročila požare in eksplozije, ki jih je bilo z višine razločno videti. Med nekim varovalnim poletom nad četami, so italijanski lovci prestregli skupino 25 angleških letal vrste »Curtiss« in »Spitiire«, V bojih, ki so se takoj začeli, sta b.ia zatrdno sestreljena dva »Curtissa«, številne lovce pa je večkrat zadel ogenj iz strojnic. Nemški prodor do zahodnih predmestij Stalingrada Prekoračenje morske ožine pri Kerču — Napadi mogočnih sovjetskih sil pri Kalugi in Rževu odbiti Hitlerjev glavni stan, 5. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: 2. septembra so nemške in romunske čete s sodelovanjem vojne mornarice ter letalstva prekoračile preliv pri Kerču s Krima, podrle kljub srditemu odporu sovjetsko obalno obrambo ter se po naglem pohodu včeraj povezale z romunskimi četami, ki nastopajo z vzhoda. Boji s sovjetskimi silami na polotoku Tamanu še trajajo. Severozahodno od Novorosijska so bile osvojene še druge utrjene višine. Nemški torpedni čolni so ob zelo slabem vremenu napadli sovjetsko brodovje v vzhodnem Črnem morju ter potopili tri ladje s skupno 8500 tonami, med katerimi je bila tudi ena petrolejska ladja. Nemške pomorske enote so torej od početka kavkaške ofenzive uničile za 35.400 ton sovjetskega trgovskega brodovja. V napadu na Stalingrad so nemške čete včeraj dospele do zahodnih predmestij. Čete, ki so zdaj severno od Stalingrada ob Volgi, so doslej potopile tri topniške čolne, dva rečna čolna, šest tovornih ladij ter mnogo manjših ladjic. Jugozahodno od Kaluge ter severozahodno od Medina so bili zavrnjeni napadi velikanskih sovjetskih sil. Tudi pri Rževu so ponovni napadi močnih sovjetskih sil spodleteli. V teh bojih so Sovjeti izgubili 83 oklepnikov. Ob napadu na nemško letališče na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo od 37 sovjetskih strojev sestreljenih 24, ostali pa so se morali umakniti. Južno od Ilnienskega jezera so bili mno- gi sovjetski napadi odbiti. Tudi južno od Lado-škega jezera ter na obkolitveriem leningrajskem bojišču so številni sovjetski napadi propadli. 20 od 28 napadajočih ladjic, ki so skušale prepluti Nevo, je bilo uničenih. V Egiptu samo boji krajevnega pomena. Nemška in italijanska letala so napadla angleške čete, zbirališča motornih vozil, letališča in oskrbovalni promet. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 25 angleških strojev. V pretekli noči sta bila nad Nemškim zalivom sestreljena dva angleška stroja. Lahka nemška bojna letala so včeraj z bombami zadela industrijske naprave ter prometne zveze ob južni angleški obali. Poročnik Marseille, poveljnik nekega sovske-ga oddelka, je 2. septembra na egiptskem bojišču dosegel svojo 125. letalsko zmago, potem ko je v letalskih bojih prejšnjega dne sestrelil 16 angleških strojev. Berlin, 5. septembra, s. Z zavzetjem Anape je padel prvi steber sovjetskih obrambnih postojank ob severni kavkaški obali. To dejstvo poudarjajo v berlinskih krogih, kajti kaže. da se je začela tudi sovjetska kavkaška fronta ob Črnem morju, ki so jo že močno zaprle lahke ladje nemške, italijanske in romunske mornarice, kuhati pod udarci kopenskih sil. Snoči je bilo sporočeno, da se prodiranje zavezniških čet nadaljuje v smeri proti jugu. Potopitev več ladij, ki so pripadale neki spremljavi na Črnem morju, o čemer je bilo govora že v včerajšnjem Bucejeva pohvala protiletalski in požarni obrambi Rima Rini, o. sept. s. V zadnjem razdobju predvčerajšnjih vaj rimske protiletalske obrambe so letala z zažigalnimi bombami napadla petnadstropno poslopje ter stanovanja v obsežnem predelu. Vse to je bilo postavljeno začasno. Izbruhnil je ogromen ogenj in tedaj sta UNPA ter Rdeči križ poklicala na pomoč gasilce. Takoj ko so bili poklicani, so gasilci pritekli najprej z naglo stotnijo, ki je zvedla prve rešitve s posebnimi sanmi ter s takoimenovanimi »italijanskimi stopnicami«. Toda ker je požar zavzemal vedno večji Španski tisk o spremembah v Francovi vladi: čuječnost z roko na meču - edino načelo španske zunanje in notranje politike Madrid, o. sept. s. Španski listi prinašajo ppd velikimi naslovi besedilo odloka generala Franca o preureditvi španske vlade. Za novega zunanjega ministra je imenovan general Jordana y Souza, prvi zunanji minister v Francovi vladi, zadnje j čase predsednik državnega sveta. Za novega notranjega ministra je bil imenovan Blas Jerez, do-zdaj državni pooblaščenec za pravosodje pri španski falangi. Za novega vojnega ministra in za člana političnega sveta španske falange je bil imenovan general Asenzio Cabanilla. Za podtajnika falange pa je bil imenovan bivši madridski guverner in major v »Sinji diviziji« Mora Figueroa. Madrid, 5. sept. s. List »Arriba« razlaga spremembo v španski vladi in pravi, da bi bilo nesmiselno dajati ji kak drug pomen, kakor pa da je to čisto preprosta sprememba straže. Sprememba pušča docela nedotaknjeno enotnost vlade, ki jo pooseblja general Franco, enotnost falange in vojske, temeljnih stebrov španskega naroda. Vrhovni poglavar obeh je general Franco sam. List poudarja, da je predsedstvo državnega političnega odbora prevzel general Franco sam in pripisuje temu poseben pomen, v kolikor bo poslovanje te vrhovne španske ustanove odslej še bolj uspešno in plodno. Zaradi tega nimajo nobene veljave računi zunanjih in notranjih sovražnikov, zakaj španska notranja politika gre po svoji nepreklicni poti za zunanjo politiko, ki je zapečatena po krvi mučencev in padlih ter je ona in vedno ista: politika čuječnosti z roko na držaju meča. Načrtno uničevanje Stalingrada in njegove obrambe po nemškem letalstvu Rim, 5. septembra, s. Uradna britanska poročevalska agencija popisuje boje pri Stalingradu in pravi, da je tam stalno v zraku več kakor ipo 100 nemških letal, ki utirajo pot oklepnim divizijam. Po mnenju agencije igra nemško letalstvo najvažnejšo vlogo pri bojih za Stalingrad. Stotine nemških lovskih letal neprenehoma obdelujejo sovjet, letališča, da sovjetska letala sploh nemorejo vzleteti in so prikovana na tla. Povrh po nemški bobniki v spremstvu lovskih letal s točo bomb in 6 strojniškim ognjem obdelujejo bojišče in tolčejo ruske čete. ki so v bojili. Reuter pravi da nemško bombardiranje ne daje sovjetskim vojakom niti trenutka oddiho. Kopenske čete dajejo s svetilnimi raketami znamenja in kličejo svoja letala na pomoč. Koder pa se pokaže svetilna raketa, se takoj pokažejo v ksupinah nemška letala. Reuter dalje pravi, da nemško letalstvo ne bombardira nepretrgoma le bojnega poprišča. Pač pa tudi vsa naselja, ki so tik za bojnimi črtami. Po mišljenju Reuterjevega poročevalca Prekaša napad na Stalingrad po svoji silovitosti in obsegu vse, tudi najdraniatičnejše prizore ob bombardiranju Londona. Nekateri prizori s]>omin ja jo na drzno zasedbo Rotterdama, i jo je izvedlo nemško letalstvo. Nova sovjetska prošnja za ameriško vojno pomoč Stockholm. 5. septembra, s. »Newvork Ti-mest poroča, da je sovjetska vlada poslala ameriški vladi novo prošnio za takojšnjo po-“Bistev pomoči v vojnem blagu, zlasti v letalih m oklepnih vozovih. Prošnjo je izročil soviet-■Vi P°sbuiik v Washingtonu Litvinov. Na nme-flski strani so odgovorili, da bodo to blago odposlali takoj, ko se bo položaj pomorske plovbe izboljšal. Buenos Aires, 5. septembra, s. Dopisnik >New York Timesa« na vzhodnem bojišču potrjuje, da so Nemci že v predmestjih Stalingrada in da stalno odrivajo branilce mesta. Novi nemški klin, zabit na severovzhodu mesta, je pa naredil globoko zaseko v ruske utrjene črte. Stanje v Stalingradu je nepopisno. Nemško letalstvo ponoči in podnevi nenehoma in po načrtu ruši mesto. Notranji stanovanjski drli' mesta so kupi ruševin, pristanišče pa je močno poškodovano. Mnogo je požarov, ki jih Sovjeti še niso mogli pogasiti. Italijanski nasvet generalu Wavellu Rim, ft. sept. s. General \Vavell je imel po radiu govor namenjen Indijcem ter trdil med drugim, »da Italijani zdaj vedo, da so svojo vojno že izgubili.« Na kaj Italijani opirajo svojo zavest o kakem takem položaju, bi si general Wavell kaj lahko dobil podatke pri svojih tovariših, generalih Auchlinlecku. Ritchieu in Cunninghamu. Ker je očitno preveč zapleten v druge zadeve, se v govoru ni mogel posebej ustavljati pri položaju na Sredozemskem morju. Naj ga torej v bodoče pazljiveje spremlja, pa se bo naučil mnogo stvari, ki mu bodo praktično pokazane. Nasilje brazilske vlade nad lastnino osnih državljanov Buenos Aires. 5. septembra, s. Nadaljuje se nepretrgana vrsta nasilij in tatvin, ki jih dela brazilska vlada na škodo italijanskih in nemških državljanov. Brazilski minister za delo ie razglasil, da so razveljavljene vse pravice in koncesije, ki jih imajo osni državljani. Ta ukrep, pravi uradno poročilo, bo omogočil brazilski industriji izkoriščanje številnih patentov in izumov. uradnem poročilu, smatrajo v berlinskih krogih kot znamenje čedalje večjih težav, s katerimi se morajo boriti boljševiki tudi pri svojem pomorskem prometu ob kavkaški obali. Na polotoku Taman so nemške in romunske čete na svojem napredovanju prodrle še dalje, dočim so se zavezniške čete približale Novorosiisku. Na področju pri Stalingradu so bili zabiti novi globoki klini ter so bile zavzete nove postojanke. Severno od Stalingrada so nemški pehotni oddelki prodrli čez neko manjšo vodo in v naskoku zavzele neko višinsko postojanko. Vse zveze na sovjetskem bojišču na tem področju so bile po letalskih napadih težko poškodovane. O neprestanih sovjetskih napadih na nemške postojanke v srednjem in severnem delu vzhodnega bojišča poudarjajo v Berlinu, da so ti napadi še vedno brez vsakega vojaškega smisla, z njimi pa boljševiki niso dosegli nič drugega kot to. da so izgubili znova vojaštvo in vojaške stvari. Zgovorna ie v tej zvezi številka 109 tankov, ki so jih boljševiki izgubili pri Rževu. Vesti 5. septembra Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je pri potopitvi letalonosilke »Eagle« med zadnjo bitko na Sredozemskem morju, izgubilo življenje 160 mož posadke. Turški general Ihsan Sabil napoveduje v listu »Tasviri Efkar« skorajšen padec Stalingrada, General pravi, da so Rusi v odločilni bitki tam zbrali ogromne sile, nemško levo in desno krilo pa sta kljub temu dosegla Volgo in je sedaj mesto z vseh strani obkoljeno. Angleška jrolieija je v Belfntsu, prestolnici severne Irske, prijela in zaprla veliko članov irske republikanske stranke ter izvedla veliko preiskav, ker se boji. da je v mestu več skladišč orožja in razstreliv. Hitler je odlikoval s hrastovim listom z meči in briljanti ria viteškem križu odlikovanja reda železnega križa, hrabrega letalskega poročnika Marseilleja, ki je dosegel 125. zmago. Marseille je na afriškem bojišču sestrelil 118 angleških letal. Star je šele 22 let in fie je specializiral za zbijanje v množicah. Zadnjič je en sam dan sestrelil 16 letal, poprej pa povprečno po pet, šrst ali deset na dan. Prve zmage je dosegel na zahodnem evropskem bojišču. V Nemčiji se zdaj mudi odposlanstvo portugalskih častmikov. ki jih vodi general De Pasos. Častniki si bodo ogledali nemške vojaške naprave in pa vzhodno bojišče. Ameriški vojni izdatki v drugi tretjini letošnjega leta so zahtevali 21 odstotkov kosmatega dohodka vseh prebivalcev, poroča trgovinsko ministrstvo. Za i>oveIjnika 17. nemškega letalskega področja je bil na predlog maršala Goringa imenovan protiletalski general Hirschauer, predsednik nemške zveze za protiletalsko obrambo. Rusija je do 31. julija izgubila 1.35 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja. Prebivalstvo na teh področjih cenijo na 40 do 52-milijondv ljudi, t. j. 29—30 odstotkov vsega ruskega prebivalstva. Kmetijska površina pa znaša 47 milijonov ha. kar pomeni 36.5 odstotkov vse orne zemlje v Sovjetski Rusiji. Dolžina izgubljenih ruskih železnic }c 31.000 kilometrov in industrijske izgube znašajo v primeri s celotno industrijsko izdelavo: 50—55% premoga. 60% železne rude, 60% surovega železa. 57% valjanega železa 30% za strojno industrijo in 60% za izdelavo jekla. Angleški zunanji minister hvali Jude Rim, 3. sept. s. Angleški zunanji ministei Eden je ponovno povzel besedo, da je kristalno jasno izpolnil dolžnost do načel svoje daljnosežne politike, ki je stoodstotno naperjena proti osnim državam. Ves govor je bil posvečen vprašanju judovstva, kateremu je po mnenju Anglosasov usoda namenila nalogo, da reši vso narode sveta, ki so v nevarnosti zaradi prevelike oblastnosti Posebnega komisarja za judovska vprašanja je totalitaristov. Iz tega se jasno vidi, zakaj je ta dobila Bolgarija. Komisar bo uveljavil novi govor ob odprtju nekega angleško-norveškega za-zukon o Judih ter tudi sam izdajal ukrepe, | voda, sprožil himno Angležem in Judom, ki sku-ki bodo imeli takojšnjo veljavo. Komisarju j paj tvorijo nerazdružno politično družbo proti šibo pomagal odbor, v katerem bodo zastop- j lam Osi. Plemeniti britanski minister je s tem niki notranjega, pravosodnega in trgovin- jasno potrdil popolno sodelovanje med imperiali-skega ministrstva ter zastopniki policije. i stičnim bagataštvom in judovskim getoin. Kako so se Nemci povzpeli na najvišji vrh Kavkaza obseg, so posegli še drugi gasilski oddelki z mogočnimi motornimi brizgalnami ter s kar se da visokimi avtomobilskimi lestvami in so naglo gasili plamene. Pri vseh razdobjih tega poskusa, zlasti pa na koncu, so preskusili različna tehnična sredstva in njihovo najbolj praktično uporabo. Pri tem se je pokazala tudi celotna organizacija pomožnih ustanov. Duce je pozorno spremljal potek vaje in je pokazal nad njo svoje zadovoljstvo. Gasilci ter prostaki iz UNPA in Rdečega križa, ki niso bili nič preveč utrujeni zaradi zelo hude preskušnje, so hoteli potem vpričo Duceja prepevati revolucijske in vojne pesmi. Duce je zapustil osrednjo gasilsko šolo v očitnem zadovoljstvu nad popolno pripravljenostjo ra »Učni h panog ter je osebno izrekel pohvalo podtajniku za notranje zadeve, glavnemu ravnatelju gasilske službe, glavnemu ravnatelju protiletalske obrambe, predsedniku italijanskega Rdečega križa ter generalu poveljniku UNPA. Preden je zapustil šolo, je množica kmetov, ki so pritekli tja, brž ko so slišali za njegovo navzočnost, priredila Duceju manifestacijo. Veliko mater je držalo v naročju otročičke, ki jih je Duce očetovsko božal. Vsi so se mu lahko približali in govorili z njim. Ko se je oddaljil, je to sprožilo nove manifestacije pri množici in pri kmetih. Drzni italijanski pehotni in letalski nastopi ob Donu Bojišče ob Donu, 5. septembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Na nekem mestu, kjer so razvrščene italijanske čete. ie prišlo do pogumnega nastopa neke naše patro-le. ki je prekoračila Don, prišla na njegov vzhodni breg ter napadla nekaj sovražnikovih postojank lahkega topništva. Vrli pešci so vrgli iz boja posadke pri tej lahki artileriji, pognali v zrak njeno orožje ter se potem spet vrnili na desni breg Dona. ne da bi bili pretrpeli kakršne koli izgube. Skupine italijanskih letal so dobro podpirale nastope na tleh. Ogledniška letala so izvedla polete nad kraji, ki so do sto kilometrov oddaljeni od Dona, da bi zasledovala premikanje sovražnikovih oddelkov. Letala so izvedla tudi laže rušilne nastope in pa bombardiranja. Lovska letala so bila na dolgih patrolnih poletih ter preprečiln osamljene poskuse nasprotnikovega letalstva. Berlin, 5. sept. s. Vpričo zastopnikov tujega tiska je stotnik Grothe včeraj popisal napete pripetljaje o tem, kako ie zasadil nemško vojno zastavo na naj višji kavkaški vrh, Elbrus. Iz njegove pripovedi se lahko posnamejo nekatere zanimivosti. Ko je bil Don prekoračen, je dobil stotnik od svojega generala nalog, naj si izbere nekaj najboljših mož, da bi se lotili te velike naloge. Sestavil je posebno četo izkušenih planincev, domu iz vseh nemških pokrajin. Z uvtomobili so se odpeljali čez Kuhan in prispeli prav tik pod gorovje. Posebno tež-ka je ,bila nuloga, kako si zavarovati in zagotoviti pot na to goro. Nasprotnik ni mogel dajati preveč odpora, kajti le malo boljševikov se jim je na tej višini postavilo j>o robu. Največje težave so predstavljale naravne ovire, gorske stene in odvratno vreme. V višini 3600 metrov so zajeli nekaj sovjetskih vojakov in častnikov, ki so imeli v svoji stražnici le malo streliva in malo hrane v zalogi. Zvečer 20. av- gusta so se odločili za naskok, ki naj bi povedel drzne plezalce na višino 4200 metrov. Kapitan Grothe je to plezarijo naredil v spremstvu 20 mož, ki so se odlično izkazali v vsakem pogledu. Ko so dospeli do te višine in ko se je videlo le po tri metre naprej, so nemški vojaki vdrli v sovjetsko vremensko postajo, ki so jo držali mongolski vojaki. Boj se je izmenično uspešno razvijal, toda končno so se zaradi prisebnosti in odločnosti nemškega poveljnika Mongoli vduli Nemcem in prenehali z odporom, Zadnji del plezalne ture so planinci prestali ob silnem snežnem metežu. Končno so dne 21. avgusta ob 11 zasadili nemško vojaško zastavo na najvišjo točko Eilbrusa. Pri izpolnjevanju te svoje naloge niso nemški vojaki uživali prav nobene podpore od svojega letalstva, kajti navzlic vsem poskusom izkušenih pilotov je pokazalo kot nemogoče, da bi mogli v takšni višini kaj opraviti. Zvezni tajnik pri sprejemu otrok, ki so se vrnili s poletne kolonije Ljubljana, 5. septembra. Tiskovni odsek Fašistične zveze objavlja: Včeraj ob 16 so se iz kolonije San Teren-zio pri Spezziji vrnili slovenski otroci, ki jih ie pretekli mesec poslalo tjakaj zvezno poveljstvo italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Na postaji so jih pričakovali skupaj z zveznim poveljnikom tudi zvezni podpoveljnik GILL-a, zvezni podtajnik in voditelji zveznega povelj stva. Po enomesečnem bivanju so se vrnili slovenski otroci doniov z občutkom hvaležnosti do Duceia. ki ie dal po GILL-u ljudstvu možnost, da uživa dobrote, ki so bile svoj čas prihranjene le otrokom boljše situiranih družin. Hrvaški otroci na poti skozi Ljubljano na povratku iz Riminija Ljubljana, S. septembra. Skozi Ljubljano je včeraj potovala skupina okrog 100 hrvaških otrok, vračajočih se iz počitniške kolonije Igea Marina pri Riminiju. Za čas; postanka vlaka v mestu so bili otroci gostje zveznega poveljstva italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Dobili so kosilo in prisostvovali kinematografski predstavi v dvorani italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Zvečer pa so hrvaški otroci odpotovali naprej proti Zagrebu. Na postaji so jih pozdravili voditelji zveznega poveljstva. Zborovanje zveze kreditnih in zavarovalniških zavodov Ljubljana, 5. septembra. Včeraj dopoldne ob 10 se je prvikrat zbral upravni odbor zveze kreditnih in zavarovalniških zavodov v Ljubljanski pokrajini pod predsedstvom predsednika zveze in ob nuvzočnosti nadzornika za delo ter strokovnjakov pri pokrajinski zvezi delodajalcev in imenovane zveze. Predsednik je podal pregled delovanja zveze, ki je strnila svoje delo z delovanjem zastopnikov oblasti in je sodelovala pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo normalizacije in sistemizacije kreditnih in zavarovalniških poslov v pokrajini. Predsednik je izrazil zahvalo v svojem imenu in v imenu družb, včlanjenih v zvezo, Visokemu Komisarju za delo, ki ga je storil v vseh panogah gospodarskega delovanja v pokrajini. September dosegel vročinski rekord Ljubljana, 4. septembra. Človek skoraj ne bi mogel verjeti kratkemu, suhoparnemu vremenskemu poročilu, ki navaja, da je bil včeraj 3. t. m. ob 14 dosežen v Ljubljani in to sredi mesta v senci vročinski rekord +32.5 stop. C. September je letos izredno lep, vroč in tako vročih dni še stari ljudje ne pomnijo. Tudi današnja jutranja temperatura se je nekoliko dvignila napram včerajšnjemu jutranjemu mininiu. Davi je bil zaznamovan temperaturni minimum +12.2, ko je bil včeraj +11.6 stopinj. Temperatura se je v zadnjih 24 urah začela dvigati, nasprotno pa je začel padati barometer, ki je prejšnji dan kazal 765, m/m. Vsi znaki govore, da 1)0 kmalu nastopila vremenska sprememba. Na Barju je bila davi visoka megla. Z Gorenisketa V Medvodah so pred kratkim odprli v neposredni bližini sotočja Sore in Save novo športno igrišče. V Srednji vasi so preuredili nekdanje župnišče v šolski vrtec. Poslopje je že urejeno, sedaj urejajo še okolico. Pred hišo bodo napravili tudi športno igrišče. Blizu Spittala so potegnili iz Drave 15 letnega Franca Kamila z Dunaja. Fant je s kolesom potoval po Koroškem in je očittfo padel po nesreči v reko in utonil. V Smledniku so članice ženske organizacije izredno pridne. Na pobudo baronice so zbrale za vojake ranjence mnogo copat, rutic, nabrale mnogo borovnic ter podarile 90 kokoši, nekaj golobov in zajčkov za ranjence na Golniku in v Celovcu. S štajerskega V Celju je umrl dentist Hinko Zagoričnik s Pragerskega, star 51 let. V Rogaški Slatini sta se poročila Anton Lav-renčak in Marija Strniševa, umrla pa sta Alojz Hornaus in Adam Schneider. Na Teharjih pri Celju sta se poročila Karl Vrunč in Angela Uršičeva, umrl pa je Jakob Povalej. V Trbovljah je padel pri izvrševanju svoje službe orožnik Jože Kotnjak. Umrl je g. Sepp Weber, ki zapušča ženo in hčerki. Nova poročila o komunističnih zločinih »Osvobodile!« so umorili še tri duhovnike Prenosi lastninske pravice do nepremičnin Ljubljana, 4. septembra. Kakor znano, je bilo s Kr. ukazom od 7. maja t. I. v členu 1 določeno, da je predhodno potrebna odobritev Visokega komisarijata za prenos lastninske pravice do nepremičnin Sodišče sedaj ne more dovoliti, da bi se izvedel na podlagi kupne pogodbe same prepis lastninske pravice na kupca, potrebna je še posebna odobritev ali pooblastilo, ki ga izdaja upravni oddelek (II) Visokega komisarijata in v /.vezi s tem pooblastilom odnosno odobritvijo kupne pogodbe more šele nato sodišče dovoliti prepis in prenos lastninske pravice. Kakšen, je postopek za dosego omenjenega pooblastila? Mnogi ljudje prihajajo in vprašujejo, kako naj napravijo prošnjo na Visoki komisa-rijat. ‘^Najenostavnejši in najpraktičnejši je postopek ta, da kupec odnosno prodajalec napravi prošnjo na upravni oddelek Visokega komisarijata, v kateri navede vse točne podatke, kaj namerava prodati, kakšno parcelo in slično, prošnji navadno prilagajo tudi koncept odnosno osnutek zadevne kupne pogodbe. Upravni oddelek izda, potem ko prejme vse informacije o resničnosti navedb v prošnji, zadevni sklep, da se I kupna pogodba glede prodaje zadevne nepre- ‘ mičnine odobrava. Po tej odobritvi prodajalec in kupec napravita definitivno kupno pogodbo in jo podpišeta ali pred javnim notarjem ali pred sodiščem v pisarni, kjer se overavljajo podpisi na raznih javnih listinah. Po podpisu pogodbe ja nato možno vložiti pri okrajnem sodišču predlog za prenos lastninske pravice na kupca. Predlogu pa jo treba predložiti zadevni sklep Visokega komisarja o odobritvi pogodbe. Avgust izkazuje po podatkih zemljiške knjige najmanjše število kupnih pogodb, ki jih jo letos sprejel zemljiškoknjižni urad. Avgusta jo bilo zaznamovanih v zemljiški knjigi do 15 kupnih pogodb za kupno vrednost 159.724 lir. Ni bilo večjih kupčij. Je nastal nekak zastoj na nepremičninskem trgu. V osmih mesecih pa je bilo drugače v zemljiški knjigi zaznamovanih 341 kupnih pogodb za vrednost 12.079.2S4 lir. Gotove mesece so bile izredno živahne kupčije z zemljišči in hišami. Tudi sedaj je še vedno veliko število ponudb za prodajo najrazličnejših nepremičnin, toda ljudje, ki so razpolagali z več- jimi kapitalijami, so že poprej primerno gotovino investirali v nepremičnine. Opažati pa je drugače pojav, da so začeli nepremičnine prodajati ljudje, ki rabijo denar, ki pa so pred leti sami vso svojo gotovino spravili v zemljišča. Ti ljudje sedaj navadno prodajajo nepremičnine s primernim dobičkom tako, da se jim je v zemlj* dani denar v kratki dobi dobro obrestoval, (—e) Današnji trg Ljubljana, 5. septembra. Današnji trg je bil zmerno založen tako s sadjem ,kakor tudi z raznovrstno zelenjavo. Od sadja je bilo največ na razpolago grozdja. Prodajali so rezen belega, če črno in rdeče. En kilogram je bil od 8.20 do 8.60 lir. Cena je bila pač določena po kakovosti grozdja. Nekaj kupov je bilo na prodaj tudi lepih hrušk ter domačih in uvoženih jabolk. Sadje je šlo dobro in hitro v denar. Precej je bilo na prodaj tudi limon, katere smo že zelo pogrešali. — Velik naval je bil tudi danes okrog zeljaric, ki so dovoženo blago kaj hitro prodale. Tmovčanke in Krakovčanke, pa tudi ostale zele-njadarice so navozile na današnji trg dovolj lepe glavnate solate, ki je bil po tri lire. Pa ne le solate, ampak tudi ostale zelenjave, ki jo gospodinje nujno potrebujejo, je bilo dovolj na prodaj. Razen na glavnem tržišču, je bilo kaj živahno tudi tam, kjer okoliške kmetice prodajajo sadje. Bilo ga je precej košar na prodaj. Cene domačim ja-bolkam so se sukale okrog treh, štirih lir, drobnejše sorte so pa dali tudi cenejše. — Za naše tržne razmere je bilo že skrajni čas, da je oblast posegla vmes, kajti pri nakupu in prodaji ni bilo dozdaj prav za prav nobenega reda. Zdaj pa je mestna policija posegla v to zadevo. Gospodinje morajo odidaj stati lepo v vrsti, če hočejo priti na vrsto in zaželeno kupiti. Tako je zdaj okrog vsake branjevke kar krog nakupovalk, ki lepo čakajo, da pridejo na vrsto. In tako je prav, saj gre prodaja hitreje od rok, pa tudi za prodajalke je boljše, ker imajo bolj proste roke, in še marsikaj ostane v košari, kar je sicer izginilo v torbah nepoštenih nakupovalk. Gospodinje in kuharice so sc v teh nekaj dneh odkar je uveden nov red, na tega že lepo privadile in danes je bilo že mnogo manj prerivanja kot druge dni. Z dežele prihajajo dan za dnem nova poročila o groznih zločinih komunističnih »osvobodilcev«. Ta grozodejstva nas pretresejo in skoro ne bi mogli verjeti, da se more v človeški podobi skrivati tako velika hudobija in zločinstvo. Iz mnogih krajev smo šele sedaj zvedeli podrobnosti o umorih treh duhovnikov ter poštenih kmečkih fantov, ki so jih partizani odpeljali pod krinko »osvobodilnega boja« v gozdove in jih ubili. V v. v1 s®«® Jože Kofalt Vinko Kastelic Ko je pripravljal otroke na sv. obhajilo, so ga ugrabili in ubili. Iz Št. Jerneja je prispelo poročilo o umoru tamkajšnjega kaplana Vinka Kastelica. Njega so ugrabili komunisti dne 27. junija, ko je šel z otroci k podružnici v Šmarje in jih pripravljal na prvo sv. obhajilo. Odpeljali so ga s seboj v Gorjance. Po zasliševanju in mučenju so ga ubili in pokopali blizu Vodenic. Semkaj so pripeljali še tri brate iz šentjer-nejske fare in še Luzarja Jožeta iz Dol, Maha-rovca, Krhina Antona iz Dol, Gradišča in Guština Janeza iz Gor. Mokrega polja. Ubili so še mnogo drugih fantov, katerih jim pomagal. Kastelic je moral pasti zato, ke.i ga je ljubila mladina, tega pa komunisti niso mogli prenesti in so ga zato ubili. Na postelji so ga ubili. V Starem trgu so ubili partizani znanega kaplana Kramariča Franca. V sredo ponoči so vdrli v kaplanijo in ga ubili na postelji. Zločin je vzbudil po vsej fari in še preko nje silno ogorčenje proti komunističnim morilcem, ki v svojem besu more š.e kar naprej vse, kar je na poti komunističnim nameram. Ljudstvo noče slediti komunističnim propagandističnim geslom in se je začelo tudi v svoji popolni moči zoperstavljati komunističnim morilcem, ki jim ni mar velika narodna nesreča. »Ce bo treba, bomo pobili večino naroda,« je dejal komunist Brilej na zborovanju v neki dolenjski vasi. Toda komunisti naj vedo, da je našemu ljudstvu že dovolj potrpljenja, dovolj njihove morije, zato bo s temi uničevalci obračunalo samo! grobov pa še niso našli, ker so jih zločinci zagrebli kar v gozdu. Na semiški podružnici v Črešnjevcu so »osvobodilci« ugrabili kaplana Jožefa Kofalta in ga ubili. Umor je odre-Guštin Janez dil zdravnik Mihelčič, glavni kolovodja partizanskih tolp okrog Gorjancev. Oba kaplana sta sinova revnih kmečkih staršev, ki sta v siromaštvu preživela dijaške dni, kot kaplana pa skrbela za materi. Kofalt, ki je najprej služboval v Leskovcu, nato pa prišel k podružnici, kjer je živel s svojo materjo v skromni bajtici in delil težave s tamkajšnjimi revnimi ljudmi, je bil vzoren duhovnik in so ga ljudje zelo čislali. Mnogo je pretrpel, zato je razumel težave ljudstva, jim bil ob strani, jih svaril in V fletek, dne 11. septembra t. 1., se prične ob štirih pop,- v Higijenskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom, Lipičeva ul. 3) tečaj o negi in prehrani dojenčka. Vpisovanje v tečaj se vrši vsak delavnik dopoldne istotam. Ure in dnevi tečaja se bodo določili po ustnem dogovoru. Za vozni promet bo taprta Šubičeva ulica ob lepem vremenu od ponedeljka 7. t m. morda do kraja tedna zaradi naprave površinske prevleke. , Mestni socialno politični urad na Ambrote-vem trgu v nedeljo, ponedeljek in torek, 6., 7. in 8. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke, pač bo pa tudi te dni uradoval v najnujnejših primerih. Pazimo na red v tramvaju! Še nikdar se ni posluževalo električne cestne železnice toliko ljudi kot se jih sedaj vozi zlatsi zjutraj in zvečer, ko je potreben v vozovih največji red, da električna železnica brez večjih zamud zmaguje svojo nalogo. Pohvalno pa moramo tudi podčrtati, da velika večina potnikov že upošteva predpise, ker se zaveda, da so ti predpisi vendar v korist vsem potujočim. Zato je tudi vedno manj pritožb in nezadovoljnosti, predvsem je pa naše občinstvo razveselil uspeh malih lepakov, ki po tramvajskih vozovih opozarjajo na spoštovanje starosti, mater ter onemoglih in pohabljenih. Samo izjeme še sede pred starejšo gospo in mirno gledajo mater, kako se stoje muči z otrokom v naročju, še bolj redki so pa taki, ki bi ne ponudili prostora oslabelemu ali celo pohabljenemu potniku. Kako ljubke so vendar naše gospodičnice. ki svoje prostore vljudno ponujajo preprostim mamkam in ostarelim gospodom, saj najmlajše lepotice s to malenkostjo postajajo še lepše, ker odkrivajo tudi svojo srčno 'lepoto. Prav tako fantje niso več tako raztreseni ter so naglo začeli tekmovati. kdomnil: »Saj nimaš ničesar proti, če začnem delati? Moram naglo opraviti še mnogo stvari in povrhu imam še nekaj sej. Ali ne bi šel ti malo naokrog in se vrnil sem ob pol ene? Lahko bi šla skupaj v »Bankcrs* na kosilo.« »Izvrstno. Nimaš ničesar proti, če povabim tudi polkovnika Ostranderja?« Markham ga je sumljivo pogledal. »Bigsbyja Ostranderja, tistega skriv-■oetnega polkovnika, o katerem ai zadnja dva dneva shiral podatke?« »Da, vprav tistega. Je velika klepetulja in dolgočasnež, toda bogve, nam le ne bo morda kakšne stvari po-jannii. On je, 6e se tako izrazim, pravi očak v tistem krogu ljudi, s katerimi je je občeval Benson. Ni to sestanek, ki se ga lahko udeležiš, ali pa tudi ne: je to kar nekakšen majhen časopis... « »Potem ga le povabi, in nasvidenje čez kakšno urico.« XIII. POGLAVJE. Sivi avtomobil. Ponedljok, 17. junija ob 12.30. Ko smo ob pol ene Markham, Vanče in jaz stopili v restavracijo krožka »Bankers«, je bil polkovnik Ostrander že pri točilnici, kjer si je bil naročil cocknil, pripravljen po vseh predpisih. Vanče mu je bil telefoniral, ko smo se odpravljali iz urada Okrožne uprave, ter ga prosil, naj pride za nami v klub, in polkovnik je to njegovo povabilo rad sprejel. »Evo vam, to je najbolj brezskrben človek v vsem New Yorku,< je spregovoril Vanče in ga predstavil Mark-hamu (jaz sem ga bil že poznal) »pravi poinehkuženec. Spi navadno do poldneva in se pred popoldansko malioo z nikomur nikdar ne domeni za kak sestanek in tudi sam pred to uro ne sprejema obiskov. Ce sem hotel, da je prišel sem ob tem času, sem moral naročiti, naj ga zbude, in mu zagrniti z vašimi strelami.« »Zelo me bo veselilo, če vam bom lahko kaj pomagal s čem,« je dejal polkovnik Markhamu. »Kakšna nesreča, kaj? Ko sem bral v časopisu to žalostno novico, ji kar nisem mogel verjeti. Moram povedati, da sem si o tem ustvaril svojo sodbo. Skoro sem Vam že jaz hotel telefonirati.« Komaj smo se vsedli za mizo, že je Vanče brez kakšnih posebnih uvodov začel z zasliševanjem. »Gospod polkovnik, Vi poznate vse ljudi iz tistega kroga, v katerega je zahajal Benson. Povejte nam kaj o stotniku Leacock'- Kakšen človek je to?« »Kaj, tega vrlega stotnika ste si vzeli na piko?« Ostrander si je navil svetle brke in pri. tem naredil zelo važen obraz. Bil je po postavi visok človek, rdečega obraza, na katerem so se košatile goste olirvi. Človek je dobil vtis, da ima pred seboj junaka iz kakšne operete. »£e res, tudi to je neka misel; tudi on bi bil lahko zagrešil zločin, zakaj ne? Je človek vroče krvi ter do ušes zaljubljen v neko St. Clairovo. Lepo delile je tista Maurlel, res! Tudi Benson je bil zaljubljen vanjo. Ce bi bil jaz dvajset let mlajši, bi celo sam.. .< »Za nežni spol ste pač že malo preveč v letih, gospod polkovnik,« ga je prekinil Vanče. »l\>vejte nam kaj o stotniku.« »... Da, o stotniku, seveda. Rodil se je v Georgiji. Udeležil se je prejšnje svetovne vojne in je bil celo odlikovan. Benson mu ni bil prav preveč všeč, ali bolje rečeno, ni ga mogel trpeti. Človek ognjevite narave, toda vrl dečko. Zavisen in nevaren tudi... pa saj ga že poznate. Je eden tistih, ki si mečejo ženske kar pred noge in ki bi šli na konec sveta, samo da bi jih dobili. Leacock je čuvstven človek, kavalir, ki je nadvse spsoben razbiti brez besede glavo svojemu tekmecu. Nevarno bi ga bilo imeti za nasprotnika. Benson je bil kar nor, tako je dvoril dekletu, čeprav je vedel, da je zaročena z Leacockom. Igral se je takorekoč z ognjem... Odkrilo Vam povem, da bi ga bilo dobro dati v opazovalnico. Toda, stvar me na vse zadnje ni brigala. Nerad se vmešavam v tujo stvari. »V kakšnih odnošajih pa sta si bila z Bensonom?« je vprašal Vanče. »Hočem reči, ali sta si bila zaupna prijatelja?« »Zaupna ravno ne, tega ne moreni reči. Skočila pa sta si tu pa tam včasih v lase. Poznal sem oba zelo dobro. Prišla sta večkrat tudi na kakšno zabavo, ki sem jo priredil na svojem domu.« »Je stotnik morda izboren igralec? Hladnokrven in miren pri igri?« »Kaj šel« je odvrnil polkovnik prepričevalno. »Nikdar še nisem videl tako preprostega igralca. Mislite si. da igrA poker dosti slabše kot kakšna ženska! Preveč ie živčen Aha, hudimana'< se jo pridusil po.kratkem molku, »zdaj se mi je pOMetild, na kaj cikate. In morda imate tudi prav Mlad in tako nepremišljen človek, kakršen je on, bi pač lahko spravil s sveta koga. do katerega je gojil kakšno posebno sovraštvo« »Torej, čisto nasprotne vrste Sovek, kakor pa je Vaš' prijatelj Leander Pfy-fe.< »Stotnik se jo očividno zamislil. »Da in ne« je nato odvrnil, »Pfyfe je igralec mirne kivi, to je že res. Svoj čas ie im'- v Long Islandu zasebno igralnico: rouletto, baccarat in podob- no zabavo so imeli tam. Še prej je bil v Afriki na lovu na tigre in divje vepre. Toda, Pfyfe ima kljub svoji hladnokrvnosti to slabo lastnost, da ni noben »znanstvenik« pri igri, če se tako izrazim, pač pa je zmožen nasproti vsa-kon.ur zastaviti ogromne vsote, če je še tako malo verjetno, da bi dobil. Res, zanimiv Človek je tale Pfyfe: čisto mirno lahko rečem, da bi bil sposoben koga umoriti in po petih minutah že pozabiti na to. A za ka j takšnega se ne bi nikdar odločil, če ga kd» le ne bi preveč izzival. Sicer pa ga je kdo tudi res lahko izzval... kdo ve?« »Pfyfe in Benson sta si bila prej zaupna kot ne, je tako?« »In še kako zaupna! Kadar je bil Pfyfe v New Yorku, sem ga videl vedno z njim skupaj. Spoznala sta se bila Že pred leti, in preden se je Pfyfe poročil, sta skupaj hodila na zabave. Zelo zahtevna ženska je tista Pfyfejeva žena, a tudi zelo petična.« »Ko že ravno govorimo o ženskah,4 jo vprašal Vanče, »v kakšnih odnošajil* pa sta si bila Benson in gospodična St Clairova?« »Kdo naj bi to vedel?« }e odvrnj! polkovnik. »Muriel ni bila ravno preveč nežna do Bensona, to je gotovo. Toda. ženske 60 sploh tako čudne ...« Štev. 202. Stran 3. V Martuljkovi skupini so se smrtno ponesrečili štirje plezalci Gorenjski tednik poroča o smrtni nesreči 4 plezalcev v Martulkovi skupini: »Čist in svetel se dviga planinski svet iznad selišč v nebo. Vabi nas na planinske trate, v čudovito prirodo in tudi na sončne police in skale. Vedno so imele naše planine mnogo navdušenih obiskovalcev in ob njih je zrasla in se izvežbala družina mladih alpinistov-plezal-cev. katerim so se leto za letom pridruževale mlade generacije Globoko med ljudstvo v dolinah, skoro v vsako družino sega vez lin bite- Ijev gora-alpinistov, zato je ne=reči prisluhnil ves kraj in je prevzela vse ljudstvo. Kakor vsako nedeljo, so se odpravili v platane številni ljubitelji tudi v nedelio. dne 16. avgusta, da preživijo dan v planinskem tovarištvu in da se vrnejo na delo prenovljeni v sončnem svetu. Skuipina plezalcev mlatšp generacije, v kateri so bdi Franc Kovač. Anton Tomazin in lože Vodišek, je odšla na plezalno turo v Roglico. Ko pa se je v ponedeljek zvedelo, da se fantje niso vrnili, je legla na vas prva slutnja. Toda zakaj bi morala biti že nesreča, veličastne so planine v svoji lepoti in mosoče so šli globlje v to lepoto in se kje zadržali Planinski tovariši pa so se pripravili na vse. Zbrati' so se znani reševalci in številni tovariši ter Sli v smer za pogrešanimi. Že ob vstopu v steno Roglico so našli prvo sled za pogrešanji — odložena dva nahrbtnika, kar te bil znak. da se plezalci niso vrnili s ture. Nahajati se morajo nekje v steni, ki je visoka kakih 600 do 700 m: kje in kako, ie v tem trenutku naivažneiše vprašanje. Štirje reševalci so se podali v steno po normaln-' smeri, dva pa no stranski grapi Na večkratne klice se je nekje izpod vrha oglasil odziv (živeči Tomazin). Le kdor je doživel tovarištvo v planinah ve, kaj pomen’ tak klic. Znak. da nrihaiajo tovariši, da jih niso pozabili, znak rešitve na eni in svoistven občutek povezanosti na drugi strani. Toda klic ie prihaial nekie izpod vrha, iz neznanega, pred reševalci 60 bile samo strme in nevarne stene. Sposobnost plesalcev in pa zavest nujnosti so iih premagale tem preie. Prišli so na višino, da so se sporazumevali- »Ali si sam. .?« »Da...« »Kaj pa ona dva..., mrtva...?« Reševalci so dosesrfi ponesrečence okrog osme zvečer. Zaradi nastopajoče teme te bilo tsako reševanje nemogoče, treba je bilo točno obvestiti ekspedicijo, ki čaka pod steno, prinesti priprave itd., \ zato sta se vrnila dva reševalca na izhodišče in sporočila težko vest ter podrobnosti za reševanje, štirje tovariši pa so nudili prvo pomoč ponesrečencu.^ ki je bil pri življenju, ga zavarovali in prenočili v steni. Zgodaj zjutraj so se napotili v steno vsi ostali člani reševalne skupine, ki bodo pri tem tež,kem reševanju potrebni, v dolino pa je prišla prva vest o nezgodi. Reševanje bilo eno najtežavnejših, kajti stena spada med zelo težavne in nevarne. Vsa smer je zelo eksponi-rana, v prvi polovici poteka z malo možnosti varovanja na klin. Druga polovica smeri pa poteka v zelo strmem, skoro vertikalnem in zaradi izredne krhljivosti, zelo nevarnem kaminu. Ponesrečenci so se zrušili tik pred izstopom pod vrhom Reševanje je zahtevalo vsestransko varovanje. Tovariši, ki so prenočili v steni, so pripravili prva varovanja in pričeli že s spuscanjem, ko je prispela nadaljna skupina reševalcev v torek okrog poldneva. Reševanje je potekalo čež številne previse, kjer sta reševalca in ponesrečenec visela v zraku. Nepopisna je požrtvovalnost, reševalcev, ki so jo pokazali pri tem delu. Ni jih treba naštevati, sami znani planinski tovariši. Zopet je prehitela noč in morali so prenočiti v steni, toda že po prvem uspehu na nižje ležeči polici. Štirje pa so se podali pod steno zaradi oskrbe ranjenca in reševalcev. V sredo se je reševanje nadaljevalo po izredno strmi steni, do snega, kjer so ekspedicijo že čakali tovariši, ki so se javili v pomoč. Večina reševalne odprave, ki je spuščala ponesrečence v jarek, je bila še v stenah, ko je nepričakovano priletel za pest velik kamen, da se je sneg preklal in zrušil. Pokopal je pod seboj mrtvece, ki so bili že v jarku pod snegom ter zasul še Mirana Marna in Franca Talerja od pomožne reševalne skupine, ki je oskrbovala ekspedicijo in je bila pripravljena pomagati pri nadalnjem reševanju. Prvim ponesrečencem sta se tako v planinskem tovarištvu pridružila še dva in to v trenutku, ko je bilo reševanje takorekoč že končano. Videč, da nihče od ponesrečencev ni več pri življenju in zaradi izčrpanosti reševalcev (tri dni v steni) ter zaradi nastopajoče teme, so opustili vsako nadaljnje reševanje in so spravili ranjenca do pod stene, kjer je ekspedicija prenočila. Naslednji dan so izpod snežnega plazu izkopali ponesrečene tovariše in jih spravili v dolino. S Hrvaškega Poglavnik je pred dnevi odlikoval glavarja glavnega stožerja hrvaškega domobranstva generalporočnika viteza Laxa z najvišjim hrvaškim odlikovanjem veleredom krone kralja Zvonimira z Danico in meči. Pri svečanem odlikovanju je bilo navzočih še več odličnih hrvaških Častnikov. Na zagrebškem velesejmu bodo Italijani razstavili v posebnem paviljonu tudi to, kako se lahko poboljšajo slabo rodovitna tla. S to razstavo so Italijani zelo uspeli že na velesejmu v Plovdivu in v Sofiji, pa zdaj tudi med Hrvati vlada precejšnje zanimanje. V okvirju te razstave bodo prirejena tudi številna predavanja, v katerih bodo predavatelji prikazali kako so v Italiji ogromne površine zemlje sijajno izboljšali, tako da zdaj na njej pridelajo veliko poljskih pridelkov. Od 5. do 13. t m bodo v Zagrebu priredili vrsto kulturnih prireditev, katerih čisti dohodek bo namenjen za osirotele otroke iz južnih krajev države. Hannoverski mestni lupan je odredil, da bo njegovo mesto dalo štiri štipendije za hrvaške vi-sokošolce in to na hannoverski visoki tehnični in veterinarski šoli. Mesečno znašajo štipendije za poedinca 120 RM. Ljubljana Ali bomo s pomočjo radija zrasli? Po mnenju nekega znanstvenika so postali ljudje v enem stoletju I cm višji Koncem preteklega stoletja so priredili v nekem mestu srednje Nemčije vehko zgodovinsko slavlje. Iz orožarne in nekaj bližnjih gradov, naj bi prikorakala vrsta vitezov v oklepih. Ti vitezi so imeli si m sličen nsrrn p-, prireditvi, zato so jim posvečali posebno pažnjo. V prvi vrsti se je potrudil čuvar muzeja, da so nastopili v pravilni noši in slogu. Nastop vitezov pa je zadel ob veliko, nepričakovano oviro. Niti enega mladega moža ni bilo dobiti, da bi bil tako vitek in nizke rasti, da bi mu popolnoma pristajala kovinska obleka. Končno so si morali pomagati prireditelji z raz-ličnmi jermeni in pomožnim okovjem. Isto so spoznali tekom zadnje in predzadnje generacije še nekajkrat. Celo v isti družini ni bila zadeva drugačna, kar je veljalo za moške, je veljalo tudi za ženske. Niti en steznik iz dobe rokokoja, celo noše bidermajerske dobe niso več pristojale ženskam. Bile so jim brez izjeme premajhne, preozke in prekratke. Pred enim samim stoletjem so bili torej — z nekaj izjemami seveda — naši predniki povprečno manjši od nas. Človeštvo je postalo višje po postavi po vsem svetu. V zdravniških krogih je splošno znano, da so ludje tekom enega stolejta postali približno 1 cm višji. Vsako leto postanejo otroci za nekaj milimetrov višji, kot so bili njihovi starši pri teh letih. Ako zraste človek tekom 100 let za 1 cm, si lahko tolmačimo to porast z boljšiifi življenjskim standartom, zlasti pa z vedno važnejšo telesno kulturo. Telovadba in šport sta mnogo pripomogla k temu. Poleg tega imajo v kulturnih deželah bolj vitaminsko hrano. Ze pri dojenčku se trudimo, da bi mu dovajali čim več hormona B, ki pospešuje rast. Do srede 19. stoletja so uživali imo-vitejši sloji zlasti mnogo beljakovin, tolšče in alkohola. Nasprotno pa se je hranil delavec in kmet skoraj izključno z ogljikovodiki. Danes pa skrbimo — po možnosti seveda — za zdravo, mešano hrano. Šport je pa toliko zajel oba spola, da je bledica mladih deklet takorekoč izginila. Te pojave lahko razumemo, do gotove stopnje jih celo lahko vodimo in nanje vplivamo. Pokazal pa se je fenomen, ki nima ničesar opraviti s to počasno povečano rastjo. Spoznali so namreč, da so po vsej zemlji 10 letni dečki in deklice za 8 in 11 centimetrov višji, kakor so bili pred 20 leti. Še bolj značilno pa je pri tem, da niso prizadeti glede tega samo kulturni narodi, marveč tudi primitivni, ki še danes žive enako, kakor so živeli pred davnimi leti. BANCO di ROMA BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE FILIALE Dl LUBIANA Marijin trg 5, telei 4316-4317 PODRUŽNICA V TUTTE LE OPERAZIONI Dl BANCA - VSI BANČNI POSLI Natančno vemo, da se naš rastni hormon izčrpa do 20 leta in da ga ni mogoče kasneje nadomestiti. Če bi bilo to mogoče, bi rasli celo življenje, kakor rase močvirni mah. Na zemlji je morala nastati izprememba, ki draži naš rastni hormon, da deluje hitreje in jačje. Vzrok mora biti tak, da je lahko objel ves svet. Rast je zajela zdrave in slabotne, popolnoma nešportne otroke in tudi take, ki žive daleč proč od vsake civilizacije. Pred kratkim je izrazil ugleden znanstveni krog mnenje, da je temu le mogoč radij, kateremu se ne more nihče na svetu odtegniti glede njegovega vpliva. Valovi, ki krožijo preko vse zemlje, prodro v našo atmosfero vsaj do tzv, Heavisidove plasti (80 do 100 km višine). Ničesar ne ostane nedotaknjenega po teh valovih. Radij je ona iznajdba, ki se je pojavila istočasno povsod in katere nismo poznali. Predstavljajmo si, da bi ti žarki, ki obkrožajo celo zemljo, na nek, še neznan način vplivali na naš rastni hormon. Ako bi to trajalo še naprej in bi ne bilo mogoče nadomestiti radija s kako podobno ali še vaSjo iznajdbo, ki bi slučajno ne vplivala na naše telesne stanice: tedaj bi v nekaj stoletjih ljudje tako zrasli, da bi se zdeli naši predniki kakor pritlikavci. Seveda bi moral vladati predpogoj, da ostane radij na dosedanjem temelju. Kako bi to vplivalo na prebivalstvo, naselja in gospodarstvo, si danes komaj lahko predstavljamo. To lahko prepuščamo . samo bodočnosti. Naloga zanamcev pa bo' preiskati tudi, kako so vplivali radijski valovi na rast živali, Ki bodo slične našim Večji red na trgu Ljubljana, 4. septembra. Kupovanje brez denarja se je na živilskem trgu počasi prav bujno razcvetelo, da smo morali kupovalke neprestano opozarjati, naj ne delajo gneče okrog prodajalk ter s tem prilike in potuhe, da so nekatere brezvestne ženske lahko nakupile zelenjavo kar brez denarja. Mestna občina je sedaj poskrbela, da se zelenjadaricam ni treba več bati voziti zelenjave na trg in se izpostavljati nevarnosti, da bi za blago premalo skupile. Mestna občina ljubljanska je namreč 1. septembra od Kr. kvesture prevzela nekaj domačih policijskih stražnikov ter jih postavila tudi na živilski trg z najstrožjim naročilom, da morajo na trgu vzdrževati red v vsakem pogledu in brez ozira na levo ali desno. Že v četrtek se je na Vodnikovem trgu pokazalo, kako prav je storilo županstvo s pritegnitvijo policijske straže, saj so bile velike gruče okrog zelenjadaric prav naglo razdeljene na posamezne skupine in urejene v vrste, da so se lahko pri kupovanju mirno zvrstile vse gospodinje ter brez otipavanja izbrale in tudi v redu plačale kupljeno blago. Kakor je bila odpravljena gneča okrog stojnice, takoj ni bito tudi več prilike za nepošteno kupovanje, niti tiste zapeljivosti h grdemu grehu tatvine. Poleg gospodinj in sploh kupovalk so bile pa zelo zadovoljne tudi prodajalke, ki bodo sedaj popolnoma varne pred gnečo in njenimi škodljivimi posledicami. Zato bodo pa naše odlične vrtnarice spet rade vozile iz Krako-vega, Trnovega in druge okolice svoje pridelke na trg, gospodinje se bodo pa spet lahko založile z lepo in zdravo povrtnino po znosnih cenah. Koledar Danes, sol>ota, 5. septembra: Lavrencij. Nedelja, 6. septembra: 15. pobinkostna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčic. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmaver R., Sv. Petra cesta 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bc opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7. . . El AR Radio Ljubljana obvešča svoje poslušalce, da se bo pouk italijanščine, ki ga vodi g. prof. dr. Stanko Leben, ponovno pričeli v ponedeljek, dne 7. septembra ob 19. uri. lečaj bo na sporedu vsak ponedel jek, sredo in petek, in sicer ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že ima jo gotovo predznanje. Besedilo posameznih lekcij bo sproti priobčeno v časopisih. Razdeljevanje drv pri trgovcih. Ker bodo trgovci s kurivom oddajali žagana drva in jih morajo šele pripraviti, naj pridejo interesenti ponje samo ob dneh in urah, ki bodo označene pri posameznih trgovcih. . Ravnateljstvo klasične gimnazije v Ljubljani sporoča: Starši tistih učApcev, ki nameravajo delati sprejemni izpit za L ■izred, naj od 12. do 15. sept. pri ravnateljstvu ijože prošnje s kolkom za 4 lire- Prošnjam )e treba priložiti spričevalo IV. razreda ljudske šole in rojstni list. Starost učencev 10—13 let Deklice se v l. razred ne bodo sprejemale Vzorci za prošnje se dobe pri šolskem služitelju. Prav tako naj do 15 septembra vlože prošnje, odnosno prijave še ostali učenci, ki bodo delali popravni, razredni ter nižji ali višji tečajni izpit — Vsi izpiti bodo v času od 17 do 26 septembra. Natančen razpored pismenih in ustnih izpitov in vpisovanja bo objavljen na oglasni deski meščanske šole pri uršulinkah Dijaki izven Ljubljane naj si pravočasno preskrbe pre-hodnice Vsa pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 10 do 12. ure v pisarni v meščanski šoli pri uršulinkah (vhod iz Nunske ulice). Danes popoldne ob <5. uri na j se zbero vsi gojenci, ki so se vpisali na šoli Glasbene Matice v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi u'lici. Na tem sestanku bodo zvedeli h kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni. Takoj nato odidejo v določeno učno sobo, kjer se sporazumno določi urnik pouka posameznih predmetov. Vpis na šolo Glasbene Matice je mogoč tudi vse naslednje dni. Spored koncerta violinista Karla Rupla, ki bo v petek, dne 11. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani, t. Veraeini: Sonata v e-molu; 2. Bach: Adagio iz prve sonate za violin šolo; 3. Lalo: Španska simfonija; 4. Tartini: Varijacije na Corellijev tema; 5. Škerjanc: Ostinato; 6. Debussy: Deklica lanenih las; 7. Sarasate: Ciganski napevi. Pri klavirju bo pianistka Zora Zarnikova Na koncert opozarjamo. Vtsopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 5. sept Ob 17.30 »Zaljubljena Žena«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol Nedelja. 6 sept. Ob 14 »Vdova Rošllnka« Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30 »Mali lord«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: Nedelja, 6. sept ob 16: Baletni večer. Izven. Nedelja v Drami. V nedeljo ponovijo \ Drami ob 14 zahavno kmečko veseloigro »Vdova Rošlinka», ki jo je napisal Cvetko Golar. Delo je domača ljudska igra, ki ima za snov zgodbo o košati vdovi, ki si hoče po vsej sili zamamiti zastavnega kmečkega fanta za moža. Naslovno vlogo igra Polonca Juvanova, ženina-Cesar, Tončko-Verdonik-Rasbergerjeva, Balantaža-Košič. Ostale vloge; Bratina. Raztresen in Podgoršek. Režija: Fran Lipah. Ob 17.30 igrajo za mladino in odrasle vzgojno jako pomembno Igro »Mali lord«, delo Burnettove. To je prisrčna zgodba o malem dečku, ki pridobi s svojo ljubeznivo prostoduš-nostjo in dobroto trdosrčnega deda. Glavne vloge igrajo; Simčičeva, Šaričeva in Milan Skrbinšek. Režija: prof. Šest. — Za obe nedeljski predstavi so cene izredno znižane, od 10 lir navzdol. Novo mesto Naročite II. letnik »Slovenčeve knjižnice«! Vsa naročila sprejenia podružnica »Slovenca« v Novem mestu. Prav tako sprejema podružnica vsa naročila ift daje potrebna navodila v zadevali »Sloveneei* knjižnice in »Slovenčevega koledarja« za vse kraje Dolenjske. Kadarkoli pride kdo v Novo metso. naj se zglasi v podružnici »Slovenca«, kjer bo dobil seznam knjig za H- letnik »Slovenčeve knjižnice«, potrebne nabiralne bloke itd. Zastopniki potrudite se. da boste dobili činj več naročnikov na knjige »Slovenčeve knjižnice« in no »Slovenčev koledar«! V. HEISER 91 Zdravnik gre f? križem svet Odkar sem jo zadnjič videl,^ je ta resnična dežela vil s tolikimi čari in popolnostmi hudo trpela. Velika cesta, ki drži v čudovito podetno bivališče Mijanošita. tako lapo s svojimi vrtovi in jezerci, je bila po hudem potresu prejšnjega leta docela porušena; {W nesreči pa so nastopili hudi nalivi, ki so vse preostaline spremenile v žalostno močvaro, pretakajočo se ob*6trmih slopih okoliških hribov. Ognjeniška naplavina je v velikih množinah pri-tekla z gore. Ko sem se vozil po cesti, ki je bij a zdaj toliko zožena, da je Avtomobil komaj stekel po njej, sem se sporrmi! srečnih dnt. ki sem jih prebil pri italijanski vojski v Dolomitih. Na Japonskem se držijo vozila le-ve strani na cesti kakor v Angliji. Ker smo se vozili z leve na desno navzgor, smo se zmeraj morali nagibati nad n^visi, kadar smo srečali kako vozile festo pa smo morali zavoziti nazaj po drznih zavojih, dokler nismo dospeli do dosti široke točke, da smo drugo vozilo pustili mimo. Pod nama je zijal tristometrski prepad, ob notranji Jtrani ccste pa se je zibala težka volovska vprega, ki je grozila, da nas bo vsak hip porinila v globino, ko je s svojim velikim tovorom stopala mimo nas Potres in ogenj sta mesto huje razdejala, kakor^sem prej pričakovali. V Jokohami so prebivalci zbežali na prosto ter se s svojimi slamnjačami zgnetli na odprt trg, a iskre so zajele posteljnino in v požaru, ki je takoj J nato izbruhnil, je 1500 ljudi prišlo ob 1 življenje. Navdala me je žalost, ko sem si ogledoval ruševine, nisem pa mog«l odkriti prav nobene sledi po hišah, kjer so me poprej tako prijazno sprejemali in kljub vsemu iskanju nisem mogel najti niti enega svojih nekdanjih gostiteljev Vsi ti moji prijatelji so bili izginili, nihče ni vedel, kako in kaj je z njimi. , Devet' mesecev po grozni nesreči je Jokohama še zmiraj nudila mračen pogled apustošenih pokrajin, kakršni so bili predeli okrog Johnstovvna za časa velike poplave ali okolica Arrasa po velikem nemškem obstreljevanju v pretekli svetovni vojni: veliki kupi skrivenčenega železja, opeka in druga nevnetljiva šara. Le nekaj cest je ostalo nepoškodovanih. Tudi v Tokiju, ki je bil oddaljen samo kakih petindvajset kilometrov, je bila škoda prav znatna. Razen po- mi so mi povedali, da je vlada dobila 'slopij, trdno grajenih iz armiranega na tisoče zapisnikov ter fotografij, ki betona, ni nič moglo kljubovati potres- so jih rojaki napravili v tujini. Pn-nim sunkom in ognju. Najbolj pa me mere takega vohunstva iz zabave sem je presenetilo, da esm še videl pokonci že večkrat srečal na tilipinih. Japon-»Imperial Hotel«, veličastno in obsež- ski ribiči, ki so imeli na piki industri-no palačo, za katero je izdelal načrte jo v okolicuManile, so preiskovali z ve-Frank Lloyd \Vright iz Čikage. Pogod-|liko vnemo in skrivat ve« zaliv, čeprav ba z graditeljem je baje zahtevala, da taki podatki niso mogli njihovi domo-mora postaviti stavbo, ki bo lahko .vini nič prida koristiti Kdor je hotel, kljubovala potresom Ker je bila sta v-1 si je namreč v Manili za 25 centov lah-ba res ogromna in imela razsežnejko kupil zemljepisno karto vseh oko-strope, je bil vides, da se bo do tal Miških voda, ki je bila znanstveno iz-porušila. Da pa je ostala nedotaknjena delana ter opremljena z vsemi podrob sredi tolikega razdejanja, je bilo ve liko zmagoslavje za arhitekte in ameriške graditelje. Popravila so dobro napredovala, toda dobro poučeni tujci so mi pravili, da Japonci niso preveč dobro ocenili denarno škodo, ki jo je povzročila nesreča, sicer ne bi kar naprej delali mučnega vtisa s tem, da so stalno pritiskali na zavarovalnice, zlasti na an- nostmi. To ni edini primer Nekoč so Filipinca, ki si je zlomil nogo, nesli k bližnjemu zdravniku, ki je bil slučajno Jaiponec. Toda v veliko začudenje vseh je »zdravnik« nekaj Ča«a mencal sem pa tja ter nazadnje priznal, da se prav nič več ne spomni, kako je treba zlomljeno nogo uravnati Njegovo izjavo so sporočili policiji, ki ga je precej ob- i v | «1 i • I v 1 v I 1 ^ i i '/Li l J l Jv r '■^,1 v,l/ gleške, naj bi jrm poplačale škodo za- jg^ala jer v njegovem stanovanju na radi požarov. Splošno sos'je razširilo mnenje, da Japonci bodi zasebno bodi uradno skušajo izkoristiti tujce. Da ne bi tujci mogli priti do stalnih zemljišč, je vlada prepovedala, da bi se kdo lotil nove zidave v mestu ali pristanišču, ki bi imela stalen značaj, češ da Ik> treba nekoliko počakati, da se zemlja umiri in da morajo poprej vse razne zaščitne zakone, med katerimi su pa se je razvedelo .da je edinica ainerišekga brodovja kljub prepovedi naravnost plula proti temu mestu ter da se je usidrala ob državnem sidrišču. iaponci pa so jih vdano pustili in nc-aj ur nato so stali in gledali, ko je ameriška zastava vih-ala na njihovem parlamentu,- Toda njihovi mornarji so bili čisto zmešani od velike nesreče in namesto, da bi pripravili topove, so v znoju in sopihanju razkladali riž, zdravila, ovoje obliže in celo gradbe-110 blago, ki je bilo v vacj naglici poslano iz Manile. Japon."i niso doumeli športnega pomena ee'** zadeve v ameriškem smislu. Mi stno uiti in smo tudi hoteli biti prvi, ki bi jim priskočil na pomoč v njihovi veliki narodni nesreči. Z začudenjem so gledali naše delo, ki ni bil« samo izraz ljubezni do udarjenega bližnjega, marveč hkrati tudi izredno uspešno, »Kaj, da smo se mosjli tako zmotiti?« so dejali. »Vse svoje mladeniče mesto zdravil in zdravniškega orodju smo poslali v Nemčijo Ja bi se česa našla načrte ameriške pomorske pasto- ( naučili. Kakšna zmota! fe bi imeli za janke Olongapo. upan je v ameriške zamisli, kolikšne v • K,,ii .1, u: ’ napredke bi že imeli Seboj!« Ker so se zmeraj bali. ila bi tudi, 1 J tujci utegnili odkriti njihove vojaške) Poslej so Japnici nekaj časa^ tajnosti ter tako skušali varno stopiti vseh dežela najbolj — pregledati za nov regulacijski načrt Vsak Japonec tujini nagiba k vohunstvu, navadno iz lastne pobude. Sa- cenili Združene o imeli za svoje rijatelje, ki so tam lahko dobili, kar jv , ________________ ..oli so želeli. Japonska, ki se *a omi- vala tujim vojnim ladjam vstop v to- ko mnogo prizadeva, je potem poslala kijsko pristanišče. Teden dni po potre-'na stotine dijakov v Ameriko. na njihova tla, so si Japonci izmislili! države: Atnerikance so imeli za svoje razne zaščitne zakone, med katerimi; prijatelje, ki so tam lahko dobili, kar je bila tudi uredba, ki ,je prepovedo-j koli so želeli. Japonska, ki se xa oni)- Leto dni Nedičeve vlade v Srbiji Najprej je bilo treba vzpostaviti mir in red, šele potem so prišla na vrsto druga pereča vprašanja One 26. avgusta je poteklo leto dni. odkar | nikdar videli. 7000 šolarjev in šolark je kora- je general Nedič postal predsednik srbske vlade. Ob obletnici njegovega nastopa je srbski časopis »Srpski narod« prinesel vrsto člankov, ki so jih napisali razgi sedanji srbski ministri. V njih razlagajo javnosti svoje delo, ki so ga v preteklem letu opravili, ter uspehe, ki so jih s tem svojim delom dosegli. Ti članki pa istočasno tudi podajajo sliko celotnega položaja v Srbiji v lanskem poletju po zlomu Jugoslavije ter prikazujejo reforme oziroma načrte nove vlade na vseh poljih srbskega narodnega življenja za gospodarsko in kulturno obnovo dežele. Komunisti so opravili Predsednik vlade general Nedič, primerja T svojem članku položaj, ki je vladal v Srbiji pred letom dni z današnjim. Lani so bili na delu komunisti in dežela je bila na robu propada. Ta doba je zdaj enkrat za vselej končana. Treba pa bo premagati še številne težave, a življenje in bodočnost Srbije in srbskega naroda sta rešena. Notranji minister Ačimovič pa v svojem članku poudarja v^glavnem dejstvo, da je Ne-dičeva vlada moftila predvsem poskrbeti za mir in red v deželi in da je bilo v ta namen treba čisto do temeljev preurediti službo javne varnosti v Srbiji. Šele potem, ko sta v deželi spet zavladala red in mir, se je vlada mogla posvetiti drugim nalogam. Prosvetni minister Jenič je za >Srpski narod« napisal članek poti naslovom »Srbska šola v novem narodnem duhu« V njem piše, da je vzroke srbske narodne katastrofe treba iskati v državni korupciji in v pokvarjenosti srbskega narodnega življenja v zadnjih dvajsetih letih. Kako je delo za temeljito preosnovo srbske šole potrebno, kažejo ne samo ponovni klici generala Nediča in njegova nedavna izjava, da mora kmečka vas biti temelj srbske države in da mora srbsko vas voditi mladina s čisto prenovljeno narodno vzgojo, pač pa tudi skušnje, ki so si jih pridobili v boju za rešitev f?rbije pred komunisti. Tisti, ki jim je bila zaupana vzgoja srbske mladine, imajo težko odgovornost, ker so mladini prikazovali same nestvarnosti, šovinistične sanjarije, materialitsična, komunistična in de-mokratčna načela. Sad takšne vzgoje se je pokazal v boju proti tolpam lansko zimo, proti tolpam, v katerih so se udejstvovali tudi številni gimnazijci in gimnazijke, nekaj sto učiteljev, akademiki in vseučiliški profesorji, odvetniki in drugi, ki so pripadali razumništvu. Bela vrana med akademiki V kakšnem položaju se je znašla srbska Sola, pove tudi dejstvo, da je bilo od 60 profesorjev tehniške fakultete belgrajskega vseučilišča, samo šest doktorjev, in d« je od vseh Študentov, kolikor jih je bilo v tri in dvajsetih letih vpisanih na tej fakulteti, samo eden dosegel doktorsko čast, pa še ta »bela vrana« je bil nek tujeci. Značilno je dalje tudi dejstvo, da Je edina športna panoga, ki so jo gojili v prejšnji Srbiji, bil nogomet, spričo česar je bil tudi šport sama špekulacija. Ta dejstva dokazujejo, kako velike težave je moral in jih še mora premagovati minister Jonič. da postavi srbsko šolo na nove temelje, ki se zanje zavzema tudi predsednik vlade Nedič. Največje težave so duhovnega značaja, kajti vse gmotne in gospodarske težkoče so po zaslugi velikodušne finančne in tehnične podpore Nemčije že na poti k ugodni rešitvi. Delo dragocenejše od zlata Delo in pridnost povsod na go«|>odarskem polju že ustvarjata prava čuda. Ni zastonj rekel pred nedavnim srbski minister za narodno obnovo v nekem svojem propagandnem govoru, da je »delo dosti dragocenejše od zlata, kajti človek zlato lahko izgubi, delo pa ostane.« In vprav zato je bila ustanovljena »Organizacija obvezne delovne službe«. To delo so dolžni opravljati vsi Srbi od 17. do 45. leta starosti. Za Belgrad edinstven prizor Ob koncu letošnjega šolskega leta se je v Relgradu odigral prizor, kakršnega tam še niso kalo mimo generala Nediča s krampi in lopatami na ramah. Bili so to fantje in dekleta, ki so prej zabijali čas na promenadi, se ljubimkali in se udeleževali tajnih politič. sestankov. Zaradi nove propagande in tega novega organizacijskega dela je kmetijski minister v svojem članku pod naslovom »Dvigniti moramo proizvodnjo«, lahko zatrdil, da je klic, ki ga je general Nedič naslovil na srbske kmete, našel odziv med ljudstvom in sporočil, da je bila že v tem prvem letu obdelana vsa zemlja, na kateri je mogoče kaj pridelati, in da je bil uspeh tolikšen, da v vsakem oziru zagotavlja prehrano srb. ljudstva. Srbski minister pa je v svojem članku, objavljenem v »Srpskem narodu«, napisal, kako je moral spremeniti ves upravni aparat ter vpeljati strogo dirigirano gospodarstvo, na čigar temelju je nova »Gospodarska centrala«. O uspehih, ki so naravnost čudežni, pa je pisal finančni minister Gjorgjevič, ki v svojem članku med drugim pravi, da je bilo kljub vsem težavam, ki jih je bilo treba premagati, možno doseči ravnotežje v proračunu za leto 1942. To je uspeh, ki dokazuje, kako se Srbija počasi obnavlja in kakšne možnosti se ji odpirajo za bodoče. Propagandno delo Na koncu teh člankov, ki so jih v »Srpskem narodu« ob obletnici Nedičeve vlade napisali srbski ministri, pa je še članek načelnika srbskega propagandnega urada. V njem je prikazano vse delo. ki ga je vlada opravila za ljudstvo. Vsa sredstva so bila na delu, od propagandnih govorov do časopisov in radia, da bi srbsko ljudstvo spoznalo, kaj mu pripravlja komunizem in tuja propaganda. Vlada je s takšnim svojim delom dosegla to, da je izpodmak-nila temelje boljševiški propagandi, ki bi rada še nadaljevala s svojim podtalnim rovarjenjem, z vprizarjanjem nemirov in neredov, z umori, požigi in razdejanjem. V zvezi z ustanovitvijo novega japonskega ministrstva za veliko Vzhodno Azijo so odpravili dosedanje ministrstvo za kolonije. Na severnem Irskem, zlasti v Belfastu, se nadaljujejo protiangleške manifestacije in spopadi, ki jih je sprožila usmrtitev irskega nacionalista Thomasa Williamsa. Značilna Poglavnikova izjava o odnosu med Hrvaško in Madžarsko Osnovna zamisel zgodovinskega razvoja obeh narodov in Podonavja je v prijateljstvu in tesnem sodelovanju Ugledni budimpeštanski dnevnik »Pester Lloyd« je v eni izmed svojih številk ob koncu meseca avgusta objavil zanimiv članek pod naslovom »Madžari in Hrvati«, ki je bil takoj opažen tudi v ostalem inozemskem dnevnem časopisju. Da bomo tudi našim čitateljem ustregli in pokazali, kakšni so odnošaji med obema državama, naj navedemo omenjeni članek, ki pravi: »Poglavnik Nezavisne Hrvaške Države, dr. Ante Pavelič, označuje odnos med Madžarsko in Hrvaško z zelo značilnimi besedami, ki so sad zgodovinskega spoznanja. Poglavnik je madžarskemu poslaniku v Zagrebu, Franju Marossyju, ki mu je nedavno izročil odlikovanje madžarskega Velikega križa okrašenega s' sveto krono, izjavil, da bo podvzel vse, samo da bo vladalo med obema narodoma ne le zgolj diplomatsko in sosedsko prijateljstvo, ampak da bosta obe državi čim bolje uspevali v okviru novega evropskega reda in da bosta sodelovali v najožjem prijateljstvu kot sta to že neštetokrat v svoji zgodovini. Ta izjava po pravici zasluži, da jo ve ceniti tudi vsa madžarska javnost in da naleti pri njem na odobravanje. Iz Poglavnikovih besed se ne vidi le odločna volja za prijateljske odnošaje, ki naj bodo med obema državama — in da Madžarska to želi, naj bo dokaz visoko Poglavnikovo odlikovanje — ampak tudi spoznanje, da je treba dobrih odnosov med vsemi podonavskimi sosedi. Dr. Pavelič je opozoril v svojem govoru na skuipne cilje, na katere so se Hrvatje in Madžari v značilnih dobah svoje zgodovine skupno borili. V teh besedah je podčrtal Poglavnik temeljito zamisel zgodovinskega razvoja obeh narodov in vsega Podonavja vobče. Vodilna misel tega razvoja, ki je v odločilnih zgodovinskih razdobjih prišla do posebnega izraza, je bila ta, da sta oba naroda služila istim ciljem in istim nalogam. Skupna borba je združila ta naroda v težnji, da temu delu Evrope zajamčita red, na katerega ne bodo vplivali Evropi tuji vplivi, red, ki bo edini prežet z duhom evropske kulture. Vloga, ki jo ima Madžarska v tem skupnem delu za izgradnjo jugovzhodne Evrope, je več kot jasna. Izjava vodilnega hrvaškega državnika se odraža v vsej svoji veličini tudi v tem, da je potrdil, da sta se oba sosednja naroda, oba Prekop med Donavo in Tiso Zgradili ga bodo južno od Budimpešte in bo dolg 110 km, stal pa bo okrog 150 milijonov pengov — Dela bodo trajala 8 let v svojih številnih sipisih tudi vedno poudarjal. V proračunu letošnjega madžarskega poljedelskega ministrstva je tudi znesek 300.000 pengov za pripravljalna dela za zgradbo prekopa med Donavo in Tiso. V dela spadajo ruziskovanja zemlje, izve >pa med Uonavo in liso. V ta pripravljalna ;la spadajo ruziskovanja zemlje, izvedba gradbenih načrtov m merjenja. S temi pripravljalnimi deli bodo pričeli v najkrajšem času. Z začetkom gradbenih del samih pa bodo še počakali do pomladi leta 1943. Inženirji so že izračunali, da bo treba izkopati najmanj 15 milijonov kubičnih metrov zemlje. Po sedanjih računih bo zgraditev prekopa stala približno 130 do 150 milijonov pengov in bo trajala, seveda če ne nastopijo kakšne izredne razmere, najmanj 8 let. Prekop bodo začeli graditi južno od Budimpešte v bližini pristanišča Csepel in bo dosegel Tiso pri kraju Ujkecske. Dolg bo 110 km, do-čim znaša vodna pot od Budimpešte po Donavi navzdol in po Tisi navzgor 645 km. Kanal bo širok 50 m in pripraven tudi za promet s takimi ladjami, ki izjx>drinejo za 1500 ton vode. Prekop ne bo samo najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo za ravnino reke Tise, ampak bo hkrati prava hrbtenica za madžarsko ravnino, ki je po eni strani ob suhih letih izpostavljena skrajni suši, po drugi strani pa je pozimi, kadar je dosti snega, izpostavljena hudim povodnjim. Pri povodnji je namreč pod vodo povprečno dva do tri milijone oralov zemlje, zaradi česar je, če računamo samo pšenico, letni pridelek najmanj za osem milijonov stotov manjši. še pred sto leti je bila ta pokrajina do-malega vsa močvirna. Toda že takrat je Sze-kenyi, eden najbistrejših Madžarov, spoznal nujnost zgraditve sličnega prekopa in je to v svojin številnih sipisih tudi vedno poudarjal. Zanimivo je dalje, da je ta pokrajina tudi zelo prikladna za gojitev riža. S poizkusi so dokazali, da bi tod riža lahko pridelali zelo mnogo, ker bi zlasti v sedanjih časih dosti pripomoglo k celotni oskrbi madžarskega ljudstva z živili. prežeta vojaškega duha, borila z ramo ob rami v težkih borbah za svojo svobodo in razširitev državnega ozemlja, ki je bilo zvezano z velikimi nevarnostmi. Oba naroda sta skupaj delovala in se skupaj borila, prav tako kot se je madžarski narod skupaj z drugimi narodi na tem področju boril in delal za dosego skupnih ciljev. To, od vodje hrvaške države izraženo miljenje, jasno dokazuje' veliko zgodovinsko dejstvo. Dr. Pavelič le na kratko omenja zgodovinski odnos, ki sta ga imeli in ga še imata obe sosednji državi. Le v kratkih stavkih je Poglavnik omenil vse bistvena, kar veže tako trdno oba naroda med seboj. Poglavnikova jasna in odločna beseda pa tudi obenem jasno zanikuje lažna pojmovanja tistega mišljenja, ki je še ostalo od včerajšnje trianonske in versajske Evrope Prav obe pogodbi sta vedno skušali prikazovati madžarsko državotvorno delavnost v napačni luči in sta ga označevali kot zasužnjevanje ostalih narodov. Prav zaradi tako krive obtožbe se je pred časom oglasila obsodba. ki je proglasila, da se morata madžarski in nemški narod čim bolj oslabiti in da se mora njun vpliv v Srednji Evropi potisniti čim bolj v ozadje. Potem ko je ta nakana spodletela zaradi 6vojih lastnih notranjih napak in neresničnosti, je Madžarska znova pripravljena, da s svojimi narodi, s katerimi je zgodovinsko tesno povezana, znova začne z delom pri izgradnji jugovzhodnega evropskega reda, ki je edini zmožen braniti vse življenjske zahteve in pravice obeh narodov. Tu in tam še najdemo kakšnega nezadovoljneža in naletimo na negodovanja, kar pa je zakrivila le zgodovinska potvorba nekaterih dejstev. Da že pred časom začetega graditeljskega delovanja naletela na popolno razumevanje tudi pri ostalih sosedih, nam dovolj jasno priča tudi zgoraj navedena Poglavnikova izjava. Iz Po-gilavnikovih dobro mislečih besed je razvidna iskrena in dobra pripravljenost sosednjega naroda, ki je pripravljena v celoti sodelovati pri izgradnji novega evropskega reda. To pripravljenost pozdravlja madžarski narod s tem večjim zadovoljstvom, ker ga vežejo s hrvaškim narodom iskrene vezi prijateljskega sosedstva. Madžarska je že takoj od samega začetka prisrčno in toplo pozdravila nezavisjiost Hrvaške države. Madžarska z velikim priznanjem govori o Poglavnikovem uspehu tekom en in polletnega vodstva hrvaške države, ko je v svoji ne-zavisni državi razvil veliko delavnost okrog izgradnje svoje države in se uspešno boril proti vsem tistim, ki stoje v službi Evropi sovražnih sil in so skušali zavirati hrvaški narod pri delovanju za ustvaritev nove Evrope. Madžarska želi tako Poglavniku kot njegovim sodelavcem še mnogo sreče pri tem delu, ki je prežet z duhom nove Evrope in gleda z največjim zaupanjem na sodeovanje s hrvaškim narodom, ki se je tako pomladil v svoji državni samostojnosti. Madžarski narod pričakuje od tega sodelovanja še mnogo plodovitih uspehov,« je Madžarska pri nadaljevanju svojega d časom začeten-« srraditeliskea-a delo- ■mm Italijanski tanki prodirajo po egiptovski puščavi. SELMA LAGERLOEFt z0/^ 90 NA RAZPOTJIH SRCA BOM A N Prošt jo moral najprej poiskati svoja očala, ki pa so bila shranjena v njegovi sobi. Med tem pa je opazoval Karlino, ki je s prijaznim smehljajem vse opazovala, kar se je dogajalo zunaj hiše. Rahla rdečica je pobarvala njena lica, njene oči pa so se svetile od pritajenega navdušenja. Zares, nudila je krasen prizor. Ko je začutila navzočnost pro&ta v sobi, je spregovorila nekaj besed. »Ljudje ves dan hodijo h Karlu Arturju noter in veni« »Res,« je odvrnil suhoparno stari ogspod. »Niti za trenutek mu ne dajo miru. Konec koncev bom moral zopet jaz sam vodili svoje cerkvene knjige.« Tista, ki je ravnokar vstopila, je bila hčerka Arona Maenssona. Nosila je v roki košarico z maslom. »Da, razumem, najbrže gre za pomoč, namenjeno za veliko otrok.« »Vsi ljudje ga ljubijo,« je nadaljevala Karlina. Saj sem vedela, da se bo tako nekoč zgodilo.« »O ja, če je človek mlad in lep,c je odvrnil »tari gospod, »po- Mtn ni težko pripraviti ženske do joka.« Toda Karlina se v svojem občudovanju nd dala zavesti. »Malo prej sem videla enega’izmed kovačev a Holma, ki je odšel h Karlu Arturju. Ali veš stric, enega izmed pijetdstov, ki nikoli ne hodijo v cerkev in ne marajo poslušati nobenega izmed navadnih duhovnikov.« »Kaj mi vsega ne povešI« je vzkliknil prošt, ki je začel kazati zanimanje. »Ali je res mogel ganiti ta železni stvor? Res, punčka, saj tudi jaz resnično verujem, da bo nekoč iz njega še nekaj!« »Zmerom moram misliti na gospo polkovnikovo,« je rekla Kar- lina. »Kako srečna bi bila, če bi mogla to videti?« »Le tega ne vem, ali je to tiste vrste uspeh, po katerem je vedno hrepenela, kar se tiče njenega sina.« »Ljudi spravlja na boljšo pot. Več tistih, ki prihajajo od njega, joka in si briše solze z oči. Tudi mož Marije Luize je bil tamkaj. Pomisli stric, če bi mu Karel Artur mogel pomagati! Ali ne bi bilo to sijajno?« »Gotovo, gotovo, Karlina! Toda najvažnejše je vendar to, da ti povzroča veselje. Ko tu sediš in gledaš ljudi, ki prihajajo tjakaj odnosno venkaj!« »Ko tukaj sedim, pa ugibam o čem neki z njim govore. Tako mi je, kakor da slišim, kaj jim pripoveduje.« »Da, da, prav imaš, moj otrok. In veš kaj? Gotovo sem pozabil oala tam zunaj v sobi.« »Če bi do tega ne prišlo, potem hi bilo vse skupaj nerazumljivo«, je znova povzela besedo Karlina. »Potem bi na noben način ne bila jaz poplačana za to, da sem ga skušala zaščititi. Toda sedaj poznam smisel, ki v tem tiči.« Stati gospod je naglo odšel. Dekle bi ga kmalu pripravilo do joka. »Kaj za božjo voljo naj sedaj počneva z njo?« je mrmral. »Saj menda še ni na tem, da bi jo pamet zapustila?« Če je že Karlina delovne dni uživala nad zmagoslavjem Karla Arturja, koliko več razlogov je imela za veselje, ko jo prišla nedelja! Vse ceste so bile polne ljudi, kakor pri obisku kralja. Prihajali so peš in na vozovih v nepretrgani reki. Jasno je bilo, da se je novica o pridigali mladega pastorja, o njegovi pobožnosti in njegovi sili, razširila po vsej občini, kakor blisk. »Saj cerkev sploh ne Ivo mogla sprejeti vseh teh ljudi,« je dejala proštova gospa. »Niti za miši ne bo prostora, kakor ljudje pravijo. Da le ne bi izbruhnil noben požar, dokler bodo hiše zapuščene.« Prošt pa ni bil čisto zadovoljen. Očitno je kazalo, da se prebuja versko navdušenje in proti temu ne bi imel prav nič, če bi le bil prepričan, da je Karel Artur pravi mož za to, da visoko dvigne prižgano plamenico. Da pa ne bi žalostil Karline, ki je bila vsa zamaknjena, se o svoji bojazni ni hotel nič izraziti. Oba starca sta se odpeljala v cerkev in samo po sebi je bilo razumljivo, da Karlina ni šla z njima. V petek je dobila od gospe polkovnikove pisemce, v katerem je gospa prosila mladenko, naj vzdrži še nekaj dni. Zavoljo tega Karlina ni uporabila Schager-stroemovega dovoljenja, da sme ustaviti oklice. Toda gospod in gospa Forsius sta se bala, da se utegnejo ljudje, ki so se sedaj vrteli okrog Karla Arturja, lotiti Karline in zavoljo tega sta jo pustila doma. Čim pa je voz izginil za vrtnim vogalom, je Karlina nataknila klobuk, si oblekla plašč in odšla v cerkev. Ni mogla opustiti užitka, da ne bi slišala Karla Arturja, ki bo na nov prijemljiv način pridigal tako, da bo pridobival srca vseh ljudi. Ne, tej radosti se ni mogla odpovedati. Rada bi bila priča vsega češčenja, ki ga je sedaj obdajalo. Posrečilo se ji je, da se je v cerkvi stisnila v eno zadnjih klopi. Tam je sedela polna silne napetosti in pričakovanja, dokler se Karl Artur končno ni prikazal na prižnici. Občudovala je neprisiljeni glas, s katerim je začel * govoriti poslušalcem. Bilo je, kakor bi imel razgovor z množico svojih prijateljev. Uporabljal ni nobene takšne besede, katere vsi preprosti ljudje ne bi mogli razumeti. Zaupno jim je govoril o svojih bojih in težavah, kakor da bi pri njih* iskal nasveta in pomoči. Ta dan je Karel Artur pridigal o Jezusovi priliki o nezvestem oskrbniku. Karlini je bilo nekam tesno pri srcu, ko je slišala, o kako težkem besedilu je moral pridigati. Že mnoge pastorje je slišala govoriti o isti snovi, ki jo jo bilo tako težko in nevarno razlagati. Zdelo se je, kakor da začetek in konec ne moreta skupaj. V zelo skrajšani obliki, s katero naj bi se podala ta prilika, leži morebiti razlog, zakaj današnji ljudje tega nič več ne nazumejo. Karlina doslej še nikoli ni slišala, da bi ji kdo to priliko na zadovoljiv način razložil. Slišala je zdaj tega pastorja pridigati o začetku, drugega pa o koncu, toda na takšnega, ki bi se mu posrečilo dati lej priliki jasnost in vsebino, še ni nikoli naletela. Vsi ljudje v cerkvi so si mislili isto. To je razumljivo. »Gotovo bo pridigal o nečem čisto drugem,« so si mislili. »Ta snov je zanj prevoč neprikladna. Tako bo naredil, kakor prejšnjo nedeljo.« Za Ljudsko tiskamo * Ljubljani) J®*® Kramarič — Izdajatelji tal Sodja — Uredniki Mir*o Javornik - Rokopisov ae vračam« — »Slovenski dom« tzhaja ob delavnikih *b U - Me* sečna M ftr, w jg jjg m jjpa&oiitHij Kopitar j vra Rilca •/M — Uprava* Kopitarje ta alka t, Ljubljaaa — leleloa itn. imi d« 4MS •» Podralulcai Mor« mest«