Posamezna Številka 1 Din, mesečno, £e se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-rulmu po dogovoru VOHEiDEJCJSKI Uredništvo; Kopitar iev u ul. št. b/lll Telefon št 2050 in >9% — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitur-jeva ulica štev. 6 oštni ček. račun. Liuldjana t5.l79. Telefon štev. 2549 Ifatijansko-abesinska vojna Mussolini že pripravljen na mir Senzac. trditve dunajske „Reichsposfe" - Italija hoče Harar, Tigns, O goden Pariz, 13. oktobra. AA. Današnji »Oeuvre« priobčuje poročilo iz Ženeve svojega glavnega urednika za zunanjo politiko ge. Tabou. V svojem poročilu navaja ga. Tabou, da je včeraj v vezi Društva narodov rimski poročevalec »Keichspo-ste«, glavnega glasila avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga prepričeval svoje tovariše, da ie dobil z najmerodajnejše strani informacijo, da ie predsednik italijanske vlade Mussolini zdaj pripravljen na kompromis in sicer na tejle osnovi: Društvo narodov odstopi pod posebnimi pogoji, ki bi se o njih Mussolini podrobno pogajal, Italiji pokrajine Tigre, Harar in Ogadcn. Pri tem naj se pravice Italije na tem ozemlju čim podrobnejše opredele. . Ga. Tabou pristavlja, da bi to bil prvi primer če so te vesti točne, da se hoče Mussolini pogajati o Abesiniii v okvirju Društva narodov in da se odreka italijanskemu vojaškemu pohodu do zavzetja abesinske prestolnice. Italijansko poročilo si. 18 Rim, 13. oktobra. AA. Agencija Štefani poroča: Uradno poročilo z bojišča št. 18 Prav: 11 t. m. ob 13 se ie Dedžas Haile Selasi Guks po predstavitvi predstavil italijanskim sprcdmim stražam in nato prispel v šotor glavnega povel,-nika generala de Bona. Bil ie oblečen v vo,asko obleko evropskega kroja. V njegovem spremstvu je bilo več nižjih starešin. Z rasom Guksom je prišlo na italijansko stran 1500 oseb, oboroženih večinoma z brzostrelnimi puškami sistema Man licher. Razen tega so imeli 20 strojnic, štiri gorske topove in dva protiletalska topa sistema Obcr-lington. Ti vojaki so se nahatali okrog Adigrata. Pred generalom de Bonom je ras Guksa vnovič izrekel svojo zvestobo napram Italiji in izjavil, da se mu stavlja na razpoloženje. Deial ie, da bodo njegovemu p-imeru sledili najbrž tudi drugi poglavarji, tako da bo moglo vse prebivalstvo pokrajine Tigre uživati sadove miru blagostanja in pravičnosti pod zaščito italijanske troboinice. V nedeljo, 13. t. m. bo generai de Bouo obiskal Aduo. Tu bo pregledal čete in odkril na svečan način spomenik italijanskih vo.akov, tadlih leta 1896. , . .. . Tekom včerajšnjega dne so se nadaljevale operacije končnega očiščenja dozdai zavzetih krajev. Med temi operacijami je bil oddelek ita ljan-ske domače pehote napaden s streli iz ousrf, je pa kmalu obkrožil in razbil sovražnika. Na bojišču je sovražnik pustil dva mrtva, od teh ie bil eden neki višji starešina. Na somalijski Irontl ni nič novega. Angleška poročita „Pred 15 dnevi ne bo večje italijanske ofenzive na severu" London, 13. okt. AA. Reuter poroča iz Addis Abebe: V zadnjih 24 urah so ugotovili tale tri °MMp'rvo dejstvo je odpad nj?gušovega zeta rasa Cukše drugo je ravnanje italijanskega poslanika de Vincija in italijanskega vojaškega atašeja Caldrini-ja tretje pa je današnji vhod generala dc Bona v Aduo, kjer odkrije spomenik leta 18% pn Adui padlih vojakov. ...... Ras Gukša je prispel v italijanski glavni stan v avtomobilu, ki mu ga je stavil na razpolago general de Bono. Vrhovni italijan |-oveljnik je spre jel rasa Gukšo zelo prijateljsko. Gukša je takoj prisegel zvestobo. Po ne|»trjenih [voročilih je nameraval ras Gukša počakati prihoda Italijanov v Ma-kale, 50 milj od Adue, kjer jih je hotel sprejeti ko! prijatelje. Odjiad Gukše in njegovih 12.000 vojakov je osvobodil levo krilo Italijanov in jim omogoča svobodno prodiranje proli Makalu. Gg. de Vinci in Caldrini sla dejansko ujetnika, čeprav sta gosta abesinske vlade. S tem, da je od- klonil odhod iz prestolnice, je ustvaril de Vinci zelo kočljiv položaj. Te besede je rabil danes o italijanskem iioslaniku visok uradnik abesinskega zunanjega ministrstva napram novinarjem. Uradnik je pristavil: . . . . Cesar osebno proučuje Io vprašanje, ker ga smatra za zelo resno. Boji se, da bo moral rabiti silo. da odstrani oba italijanska predstavnika iz Adis Ab.bc. Danes je vladal na severnem bojišču m.r. Italijani. kakor tu poročajo, ne nameravajo v večjem obsegu napredovati pred 15 dnevi- Dotlej prispe v Eritrejo tudi šel italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio, ki bo t;;koj po svojem prihodu imel posvetovanje pod vrhovnim poveljnikom de Bonom. Italijani mislijo, da je odpad rasa Gukse okrepil njihov položai in jiolrdil njihovo trditev, da narodi na abesirsK' meji nočejo negtiševe nadoblasti, marveč žele poči ita.iianskc oblast, če bodo Italijani z njimi dobro ravnali. V italijanskih krogih mislijo, da bo temu primeru sleoii najbrž tudi ras Sejutn, ki je njegov jorodnik. Posebno od.očilnega pomena bi bilo dejstvo da bi mogel Gukša ko vnuk postati kandidat za prestol, če b' Haile Selasie strmoglavljen. Tu mislijo, da bo italijanska vojska . na severu v etapah, kakor je storila dosedaj. Italijanske čete se bodo ustavljale vsaka 2 ali 3 tedne, da izgrade dobljene položaje. Uspeh italijanske politike bo v dobri meri odvisen od naglosti njihovih vojaških operacij. Tu so mnenja, da Italijani ne bi mogli prispeli v Addis Abcho pred novim deževnim časom. Na vseh bojiščih je zdaj mir, saino italijanska letala delajo izvidniške poleta. Nemška poročila Pred ofenzivo proti Mahali Rim, 13. oktobra. A A. DNB j>oroča: Po po-rot i i i h italijanskih lislov o bojiščih v Vzhod. Atriki je ireba že jirihodnje dui računati z veliko olenz vo proli Makali. S somalijskih bojišč so prispela poročila, da so italijanske čete prodrle v ogadenski pekrajini tako daleč, da so samo še 50 milj oddaljene od Hararja, ki je glavno mesto tega okraja. Tudi tod bo v najkrajšem času odločilna olenziva. Italijani ne bo do bombardirali železnice Džibuti-Addis Abeba Addis Abeba, 13. oktobra, c. Danes je vojno ministrstvo objavilo uradno sporočilo, ki |irnvi, da stn se ahcsinskn vlada in italijanski generalni štab sporazumela, da Italijani ne bodo bombardirali proge Djibuti -Addis Abeba. ker se tn proga ne Ih> uporabljala za jirevoz orožja. Italijanski poslanik in njegov tajnih zaprta Addis Abeba, 13. oktobra. AA. llavas poroča: O tajniku italijanskega jioslaništva Degre-nii. ki je samovoljno zapustil železniško postajo. Ras Kasa, poveljnik abesinskih čet na severni Ironti češ du noče odpotovati lire/ svojega poslanika, in ki so ga kasneje našli v bližini trgu in spravili nazaj na postajo, poročajo, du se je na železniški postaji upiral abesinskim orgunqm z revolverjem v roki. Na kraju so ga morali razorožili in s silo -pravili v posebni v Ink Glede poslanika grofa du Vincija pravijo na nierodujuem mestu, da ga ue smutrujo več /n italijanskega poslaniku uili /u osebnost, ki bi uživala mednarodne prav in diplomatov v službi. Bivši poslanik je napisni nbesinskeinil zunanjemu ministru pismo, v katerem pravi, da ostane v \ddis \bcbi po lasmi volji in da -e bo pokoril siiiiio sili. Addis Abeba, 13. okt. c. Italijanski poslanik je s|)oročil. da bo i/ Addis Abelu- udpolovul v sredo. Addis Abeba. 13. oktobra. \ V Ileuter poroča: Prestolnišku policiju je iskala tajnika italijanskega poslaništva Degrena, ki je davi ušel i/, posebnega vlaku /a italijansko poslaništvo / izjavo, da noče zapustiti \ddis Abebe brez svojega poslanika, tajniku so tekom dneva prijeli nu nekem trgu in gu s stražo odvedli na železniško postujo, kjer se je še nadalje upiral r. revolverjem v roki. Kraljevska vtada na Optencu Topola, 13. okt. m. Danes ob 10 10 so prispeli na Oplenac člani kr. vlade z dr. Stojadino-vičem na čelu. Takoj po prihodu so stopili v kripto, kjer je opravil žalni obred prota Sava Guzvič. Po obredu je predsednik vlade položil na grob šopek nagliev. Člani kraljevske vlade so nato z enominutnim molkom počastili spomin bla-gopokojnega kralja. Po končani žalni poklonitvi so se ministri, katere je na Oplencu zbrana množica živahno pozdravljala, odpotovali čez Mlade-novac v Belgrad. CSR legionarji Angleška mobilizacija ob libijski meji Redna izdaja »Slovenca« je že poročala o zbiranju egiptovskih in angleških čet na meji Italijanke Libije. S|xxlaj sledijo podrobnosti o tej mobilizaciji. ..... ..... Kairo, 13. okt. TG. Mobilizacija angleških in egiptovskih čet se nadaljuje z veliko doslednostjo m v največjem miru in redu. Zadne dni so trajala posvetovanja med angleškimi vojaškimi zastopniki in egiptovsko vlado takorekoč noč in dan. Pri tem so se zedinili na posebno angleško-egiptovsko vojaško i>ogodbo, ki bi dovolila, da sc egiptovska vojska frikratno poviša in da dobijo egiptovske m angleške čete skupno vrhovno jioveljstvo. Generalni inšpektor angleške vojske, generalni inšpektor egijitovske armade in vrhovni poveljujoči admiral angleškega brodovja nadaljujejo razgovore. Večina angleškega brodovja je zasidrana v Pori Saidu. Zračno bro-dovje pa leži pripravljeno v Abukirju in Ismaili ob Sueškem prekopu. Danes je bilo uradno javljetio, da je egiptovska vojska sporazumno z angleškimi vojaškimi poveljniki odprla 300 km zajiadno od Aleksandrije v oazi Mersa Mafruh piosebno letalsko |x>slajo. V Mersa Matruh so bile jx>slane tudi motorizirane angeške čete kakor tudi večje število tankov oklopnih avtomobilov in lažje artiljerije. Mersa Matruh leži blizu meje italijanske Libije in je namen teh oboroževanj Anglije in Egipta jx>f)olnoma jasen. Po vsej meji med Egiptom in Libijo vozijo ne prestano lažji oklopm avtomobili, 'i udi letala vršijo redno ])atrolno službo vzdolž vse meje- Angleške vojaške oblasti zatrjujejo, da se nahaja v italijanski Inki Derna. ki leži na libijski obali blizu egiptovske meje, 25.0(!0 mož redne italijanske vojske. Nadalje nameravajo angleške in egiptovske vojaške oblasti v primeru, da pride do sjx>pada z Italijo v Libiji, izprazniti vso puščavo do črte, ki gre ravno od Aleksandrije do Kaira, zamašiti vse puščavske vodne studence in prepustiti sovražniku brezvodno puščavo, ki |e skoraj gotovo ne bo zmogel. V Aleksandrijo so prišli veliki transporti nafte iti bencina za letala. Pomorsko brodovje pa ima svoja skladišča petroleja v Hajfi v Palestini. Tudi ogromne količine premoga so prišle v Egipet za oskrbo državnih železnic. Javnosti se je spričo teh vojaških priprav polastila že panika, ker čuti, da bi v primeru sovražnega spopada med Italijo in Anglijo ravno Egipet postal središče vseh liojnih operacij Živčevje je še danes silno napeto tudi vsled tega, ker Egipčani še ne vedo, kako daleč bo Anglija šla s svojimi obljubami, da jiostane Egipet popolnoma svobodna država. Za nocoj so javljeni dovozi letal in artiljerije ler dveh domačih angleških motoriziranih polkov, ki bodo zavzeli jiostoianke južno od Aleksandrije. Belgrad, 13. okt. m. Davi so prispeli v pre-stolico zastopniki čeških legijonariev, Jugoslovanskega kola, Jadranske straže na Češkem in zastopniki sindikata časnikarjev 7. namenom, dn se na Oplencu poklonijo manom blagopokojnega kralja. Gostom je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravil jih je predsednik JČ lige dr. Kosta Ku- manudi. Popoldne so sc udeležili častne seie občinskega sveta belgrajskega. na kateri i i h je pozdravil belgrajski župan Vlada llič, odgovoril pa mu je vodja delegacije dr. Peler Zenkel. Ob 10.45 so gostje obiskali Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega vojaka. Grki Oplenac, 13. okt. m. Danes so se poklonili na grobu pokojnega kralja Aleksandra 1. člani grško-jugoslovanske lige iz Soluna in Aten Položili so na grob vence raznih organizacij iz Soluna m Aten. Belgrad, 13. okt. m. Društvo rodbin oficirjev, ki so padli v svetovni vojni, je danes pred svojim domom v navzočnosti odposlanca N. Vel. kralja Petra II., kapetana fregate Koste Grubišiči. zastopnika vojnega ministra generala Jakovljeviča in drugih predstavnikov odkrilo spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Dve novi gospodarski uredbi *r sr-, - - r- - v-' *". "T- " ■ i v t. šBis Na meii med Egiptom in italijansko kolonijo Libijo je na obeli straneh opažati zivalmo vojaško gibanje. Naša slika natn kaže vojaške patrulje na velblodih, ki patruljirajo ob meji. Taksne olajšave za industrijo Belgrad, 13. oktobra. AA. Na podlagi § 63 finančnega zakona za leto 1934-35 in na temelju določbe § 7 zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust 1935 do marca 1936 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal tole uredbo o taksnih olajšavah za industrijska pod- ielia; . ,-i 1. Industrijskim podjetiem s sedežem v kraljevini Jugoslaviji, ki jim je delovanje močno ogroženo po splošni gospodarski stiski, ki pa je njihov nadalni obstoj v interesu našega narodnega gospodarstva, se sme radi njihovega ozdravljenja dovoliti tele pristojbinske olajšave: a) oprostitev plačila taks po § 10 taksnega zakona z izjemo primerov pete opombe k tej taksni številki; b) oprostitev plačila laks po § 12 zakona o taksah, in sicer za pogodbe za nakup in prodajo nepremičnin; c) oprostitev odplačila taks po § 41 odst. 1. št. 1. zakona o sodnih taksah. 2. Pristojbinska olajšava prejšnjega odstavka se sme dovolili samo v teh primerih: a) če se industrijska podjetja, ki obstojajo kot delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo ali zadruge, združijo; b) če se industrijska podjetja, ki obstojajo v obliki enolastniških tvrdk ali kot javna trgovske ali komanditne družbe, združijo z delniško družbo ali z družbo z omejeno zavezo ali z zadrugo; c) če se industrijska podjetja, ki obstojajo v obliki eno-lastniške tvrdke ali javne trgovske ali komanditne družbe izpremene v delniške družbe ali v družbe z omejeno zavezo, ali v zadrugo. Klirinške nakaznice Belgrad, 13. oktobra. AA. Kraljevska vlada je na predlog'Narodne banke smatrala za potrebno, , da sklene uredbo o klirinških nakaznicah in da na ' ta način olajša mobilizacijo lerjatev na podlagi kli-ringov z Nemčijo in Italijo. Ta listina, ki se ho imenovala klirinška nakaznica, bo obenem lahko prenosna. Klirinška nakaznica obsega tele bistvene določbe: 1. Znesek tuje valute; 2. število vrstnega reda za izplačilo v dinarjih; 3. ime koristnika; 4. označba tujega zavoda, pri katerem je vplačan znesek v litji valuti; 5. označba načina izplačila v di narjih; 0. dan izdaje; 7. |X>dpis Narodne banke. Iz-daja klirinških nakaznic je podvržena plačilu taks enakih taksam, ki se plačajo za izdajo čekov. (§ '30 taksne tarile zakona o taksah). Shod opozicije na Topoli Tojioln, 13. okt. m. Nn opozicijskem shodu v Trnuvi pri Topoli je l juba Davidovi«'- med drugim govoril naslednje: Demokrucija ne pomeni enakosti ljudi, temveč enakost v pravi, ali teh 1 ji. Zavedamo sc, du nu vsem svetu ni dveh popolnoma eiinkili ljudi, ampak je treba dati vsem ljudem iste pravice. Govoreč o hrvatskem vprašanju je dejal. »Moramo reči jasno in glasno, lili hočemo sporazum s Hrvati ali ne, ker ako ga nočemo, ne preostaja drugega, du gremo narazen. Ali sporazum, nli gremo narazen! Hrvatje in lili smo kost iste kosti in kri iste krvi. Rojeni smo na islili tleli iu pravično bi bilo, da pride do sporazumu. / o/.irom na izjavo prometnegu ministra dr Snahe v I uzli. da bodo kmalu razpisane občinske volitve, je Davidovič dejal: Če pride do občinskih volitev, tedaj izvolite najboljšega človeka lire/ ozira lin stranko, ker se občinu, ki je temelj države, lahko povzdigne samo s takšnimi ljudmi Ne dnjie občinske uprave brezvestnim in politično preveč pobarvanim ljudem. Nova poljska vlada Varšava, 18, oktobra. AA. Predsednik re publike Moseieki je imenoval novo poljsko vlado, ki je sestavljena takole: predsednik vlade Mihajlo Koscialkovvski, notranji mini štor Vlad is la v Hadzijevlc, zunanji minister Josiji Heck, minister vojske general Tadiia Kaspicki, finančni minister Kvvijafkovvski, pravosodni minister Ivan Mihalovski, vodja jioslov prosvetnega ministra Konstantin Hi-ljudski, kmetijski minister Julij Ponjatovskl. trgovinski minister general Komun Korecki, prometni minister Mihajlo Ilutkijevič, minister socialne politike Vladislnv Kaskolc, minister pošte Milan Kalinski. Nova poljska vlada je ob 11.30 jioložila |>risoKo._ Belgrad. 13. oktobra, m. Z ukazom kraljev, namest. je imenovan zu senatorja g. Drngoslav Djordjevie. bivši senator. Bihač, 13. okt. m. Na shodu združene opozicije so govorili dr. Kokanovič, Miloš Carevič In dr. Čubrilovič. Predsedujoči je prečital pismo Ljube Davidovič«. Trije shodi ministra dr. Kreka Slovenci v taboru dr. Korošca Zborovanje v Tržiču V soboto, dne 12. oklobra jo imel dr. Miha Krek v Tržiču zelo dobro uspelo zborovanje pristašev JRZ, t. .i. političnih pristašev dr. Korošca. Ko se je g. minister pripeljal v mesto, je že vladalo praznično razpoloženje. Ne kateri so s tihim veseljem in /mlovoljnostjo pričakovali tega zborovanja, drugi pa so va /.očarani in poraženi govorili: Tisti zborujejo.« In ta govorica je šla od ust do ust: »Tisti« zborujejo. »Tistih« »e je /bralo v Prosvetnem (lomu na Skalci za polno 4p>rano. Godba se je morala postaviti za oder. nekaj ljudi pa je šc stalo po garderobah, ker takega -zborovanja brez, priganjanja v Tržiču že dolgo ni bilo. Ko je minister g. dr. Krek šel skozi nabito polno dvorano na oder, ga je vsa množica v sproščenem vesolju pozdravljala. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije JRZ g. Majeršič. ki je |m uvodnihjio/iimvili podal geslo, pod katerim naj -e vrši celo zborovanje: Zvestoba zu zvestobo. N am reč zvestoba naroda, za zvestobo voditelja dr. Ko rošea. Govor min i sir a dr. Kreka Izrazil je v jeilniatih besedah nagibe naših zborovanj, ki jih prirejamo tc dni, na katerih hočemo pokazati, da kol svobodni državljani svobodno povemo svojo besedo in jo svobodno poslušamo. To je res samo za /a-četek samo na sebi prav za prav malo. Za nii.s pa, ki do pnilkrutkitn nisnni imeli nobene pravice, ampak smo bili samo kamen spodtike, v katerega se je vsak, ki je imel količkaj zvez /. oblastmi, lahko nekaznovano obregnil, je pa to že velik napredek. se zbiramo in govorimo v skladu z veljavnimi zakoni, da sc moremo na zakon sklicevati tudi takrat, ko gre za naše pravice. Narod, na kalen se je v kratkih letMi zgrnilo toliko gorja in trpljenja, zna ceniti svobodo, zna l bili tisti ljudje, katerim je narod najbolj in-edinim zaupal in katerim iti mo-goi nihče očitati uiti najmanjše krivice, najbolj ponižani iu najbolj preganjani, zato je bil'narod iMinižan in se je umaknil iz_ javnega življenja v tišino in molk, !Mi"a. (e naj zmaga, naj -zmaga svobodno, eo ne nmre svobodno zmagati, naj premi de. Odklanjamo vsak pritisk, vsako grnžnMi, vsako sodelovanje organov javne varnost; pri političnem delovanju. N' ljudski množici je (isto zdravo življenje, bogastvo novih misli in koristnih pobud, ki jih je treba zanesti zlasti v ra/.rvano gospodarstvo. Ne bojimo se širokih samouprav, ker vemo. da se to načelo nikdar ne more sprevreči na Škodljivo siniti za državo iu njeno cnnvitost. Svobodno izvoljena okrajna zastopstva naj urejajo tisto samoupravne stvari, ki spadajo pod okraj, hanovlnska pa vse liste posle, ki spadajo v širše območje banovine. ,,Državo so ponižati . . Ljudje pa. ki so v preteklosti svojo stran; ko izen;i'-c\ ali /. državo, so državo poiržali na stopnjo svoje zasovra-žene, n?l jrdsko stranke. < lovek. ki ima samo nekaj ljudi okrog sebe. tiste ob Širokih cestah, vse druge pn preglasi za protidvžavne, -zato ker so proti njemu, je največji nasprotnik države in najbolj nevaren državni idej'. Naše ljudstvo je osi a lo kljub temu, da je bilo za (ako proglašeno, mirno iu ui seglo po kroglnh. ker je vedno upalo, dn si bo s kroglicami lažje kovalo svojo pravico, čeprav so tisti, ki so sedeli za državnimi mizami, vse storili, da hi izzvali nerede. Še vedno pn si od naroda za-vržeiti poetiki preteklosti jemljejo v zukrtp ljubezen (to domovine, čeprav jim narod tako na glas odreka vsako pravico. Tc dni so lakozvani Pohovi izdali okrožnico, v kateri (rdijo, tla med JNS iu JRZ ni nobene razlike (ženski medklic z galerije: O, ježeš ), iti da jo bo odpihnila prva burja, eem bi njeni -zagovornike šli iz, vlade. Kazlika med JRZ in propadlo JNS pa je v tem: Ima svoj temelj v političnih organizaciji Slovencev. Srbov in Muslimanov. Slovenski del JRZ Slovenski del JKZ je >.e od svojih davnih časov organiziran. To je naša prirojena skupnost. ki nas jc ohranila pred vsem pritiskom iujc.a, poslednji«" pred pritiskom ošabnega Dunaja. In ko med svetovno vojno mož in ia ulov ni bilo doma, su žene delale propagando za Jugoslavijo. To so bile naše organizacije Prosvetne zveze (medklic: »Kje pa je bila takrat JNS«). ki so izvršile to veliko lelo. Tc skupnosti ne more odpihniti nobena burja Ko je minila JNS., so vsi dejali: Hvala Bogu, da je ni več. še tisti, ki so ji nekdaj z dušo in telesom pripadali, sc jc sramujejo. Druga razlika pa je v tem: Zruženc so v JKZ tri gru(>e z vso svojo organizacijo. Te grupe so vsaka na svojem ozemlju imele večino tudi takrat, ko nobenih drugih večin ni bilo. In ich večin ni mogoče razpustiti. Sporazum je bil sklenjen takrat, ko sc nihče ni mogel iz tega nadejati kakega dobička, ko so nekateri že napravili križ čez dr. Korošca, ki pa je v pregnanstvu več pomenil, kakor pa vsi tisti, ki so bili na vladi in ki so njega preganjali. Lahko je združiti uekaJ dobičkar- jev iz cele države, nekaj odpadnikov od posameznih prejšnjih političnih skupin, da gredo drug za drugim za ministre, če pa se ti posreči združiti ljudi, katerim se v bodočnosti ne obeta ničesar drugega, kakor delo in požrtvovalen napor za ureditev države, je pa to vse nekaj drugega. Dr, Korošcu tudi očitajo, da je prodal slovenstvo. l)r. Korošec pa je bil Slovenec tudi takrat, ko marsikoga od današnjih »Slovencev« nikjer ni bilo. Danes vpijejo o slovenstvu in slovenskih svetinjah, ko jim jo dr. Korošec obljubil, da zato ue bodo zaprti. Na njegovo besedo se pa zanesejo — od tod njihov pogum. Življenje države se začne na vasi, v trgu, v tovarni. Kadar je v teh najmanjših edini-cali red in mir, takrat je država urejena in mirna. Zato pa morejo voditi državo samo listi ljudje, ki so trajno v zvezi s temi najmanjšimi edinicami. Voditelj zborovanja se je, ko so je odobravanje v dvorani poleglo, iskreno zahvalil g. ministru za njegove poštene besedo nato Pit zagrešil napako, ki je že cela letu nismo imeli prilike opaziti. Prcdrznil si je namreč z odra vprašati polno dvorano, če še kdo želi kaj govoriti ali vprašati, pa nobenega orožnika v bližini, V burnem odobravanju se sicer ni nihče oglasil, vendar pa narod globoko čuti razliko med sedanjimi in bivšimi zborovanji. Nato je pozval vse prisotne, da gredo jutri v čim večjem številu v Kranj, da še tam pokažejo, kdo ima pravico do oblasti. V Kranju - dve leti po Šenčstrju Današnjemu zborovanju JKZ v Kranju i se morejo primerjati samo zborovanja bivše 1 SLS. Zborovanje se je vršilo dopoldne ob de- ' vetih na prostornem Glavnem trgu. Mosto jc bilo vse v slavnostnih zastavah in sila živahno. Množice z vseli krajev Gorenjske so se zbirale nn določenih kritjih pred mestom in j na dogovorjeno -znamenje s tremi godbami j kakor vojskii korakale v mesto. Gospoda mi nistra so sprejeli številni konjeniki v narodnih nošah, daleč zunaj pred mestom, in ga v sprevodu peljali na Glavni trg. Ko je g. minister s tovarišem govornikom današnjega zboru inijii j;. Kremžarjcni. urednikom Slovenci' sloni! ua govorniški oder, ga je najmanj ti.lltHI-gluva množica burno pozdrav- : Ijala. To je narod restantov, »puuktašev« iu •punlarj'.",':, ki nosi jugoslovansko zastavo, poje jui-e- lovar .Ue himne in pozdravlja mi-ništivi jiif.n: tliva nslte vlade — pa ne vsakega. Kn se je, navdušenje žc nekako pomirilo, so si vsuli ua govorniški oder šopki in slovenske niže. kav je zopet dalo povod novemu pozdravljanju. Po trgu so bili postavljeni zvočniki, ki so z mojstrsko natančnostjo prenašali besede govornikov do 'zadnjega konca polnega trga. Zborovanje je otvoril bivši narodni poslanec Janez Ilvodiir, o katerem so nekdaj rekli, nit policijah, dn je »dobro znan«. Po uvodnih pozdravih iu izrazili zaupanja in zvestobe vladi in voditelju notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, kateremu je bila ob velikem pritrjevanju odposlana uilanostna brzojavka, je izpregovovil G. mmisSer dr. Krek Zborovanje se vrši v kraju iu za kraj. o kat-rem mirno moremo reči. da je bil v preteklosti najbolj preganjan, najbolj zaničevan iu kjer so se ljudstvu godile največje krivice. Tisti narod, ki vestno plačuje v obliki vojaške službe svoj krvni davek in •/. zadnjimi žulji svoj denarni davek, tisti narod, ki vestno izpolnjuje zakone in ki tudi oblast spoštuje, veliko bolj, kakor pa je oblast preteklih let zaslužila, tisti narod je bil proglašen za proGdržnvitega iu se tega madeža nikakor ni mogel iznebiti. Obrekjivali < so to ljudstvo in za še obrektijejo z njegovimi voditelji vred. zato moramo na lo hudobno početje opozarjati, da bodo take in podobne besede slednjič že tako splošno znane iu osme-šenc. da jih noben pes ne bo več povohal. Žalostna pretehlost V dobi, ko se smemo zopet svobodno združevali in brez prigunjačev svobodno združevali. moramo vedno imeti to žalostno preteklost pred očmi, da bomo mogli v bodoče iti po začrtani poli naprej. Nasilja, ki so sc izvrševala nad posamezniki, bodo spričo potrpežljivosti in trdnživosti tega ljudstva kmalu pozabljena, ni pa mogoče kar tak« pozabiti /lečinov, ki so sc izvrševali nad našimi občinami, gospodarski nt i in samoupravnimi orgaimacijami. Tega pa ni mogoče pustiti tako v nemar. Iz teh organizacij bodo morali z voditeljskih mest editi vsi tisti, ki so bih nanje ali nasilno im novani ali ;ia sc prišli do njih z goljuljo pridobljenimi glasovi. Občin nc smejo vodili tisti, ki sc jim prav i župan ampak tisti, ki jc župan. Ta svobod?, liud-skega izbiranja in imenovanja po ljudstvu se nora razrasti do vseh samoupravnih zastopstev tja do banoviiiskega sveta. Dr. Marušičevo de"o V nadaljnjih izvajanjih je utojsterski ger : rnik prikazal zločin .ki se ni zgodil nikdar v zgoJo. ni Slovencev, ampak ie bil pridržan nekdanjemu banu dr. Mariišiču. da je namreč razpustil vso slovensko katoliško pr*»sveto, organizirano v 1'rosvotniii zvezali v Mariboru in v Ljubljani. O.idcviia ie bila argumentacija teli Marušičevih odlokov. V glavnem je bil razlog la, da mora bili Prosvetna zv«a in njena družba razpuščena zato, ker nekateri okni društva politično delajo in se prolirežimsko udej-slvujeio. Po tej logiki bi morala biti dan-.:s ,?.zpu-ščena vsa društva, v katerih je član g. Man, ic in njegovi politični pirjatelji, po tej logiki sploh nobeno ne stanovsko, ue kulturno, ne gospodarsko in ne prosvetno društvo ni varno, d,i ga vsak ireuutek kak saitiosilnik razpusti iu seže po njegovem življenju. Kajti vsako društvo ima meo svojimi člani ljudi, ki se izven društva ludi politično ndejstvu-jejo v lej ali oni smeri Tak razlog je politična norost, g. Mariišič je dobro vedel, da jc Ic |:oiiiičua norost, :i njemu ni šlo za razlog, on ic !',<>'.. i učinek Sramotne volitve Zavedajoč se. da govori v okraju, kjer so bila iioiiurejntrja voiilev z vsemi leži.inii posledicami nad posamezniki na dneva m redu, je spomnil zbnrnvnlce tudi nu ti.ste čase, da l»i liol.j občutili razliko mod sedanjim časom. Vsake volitve pod re iinoni JNS so pomenile nova mučenja iti gonjenju. V vsaki volilni dobi je bilo izrečenih nad lit in lil lisočev di nar.inv političnih kazni v vsakem okraju, vem zii okraj, ki je. samo v eni volilni periodi pod JNS plačili nad N0.1HMI Din denarnih kazni. V tem času. kn je režim JNS prale/i-rui Nemce, Madjare in vse mogoče nnroilne manjšine, da so mogli kandidirati, da so mogli voliti, dn so uživali vse politične sv.iito- šči ne, ni slovenski jiošten državljan smel spregovoriti politične besede in ne tvegiiti kakega političnega nastopa, za vsako besedo, za vsak poizkus je bilo kazensko preganjanje. hišna preiskava, policijski zapori, denarna kazen. Doživeti smo morali šc to, da jo soustanovitelj in sonst vari tel j Jugoslavije, človek, ki je vodil Slovence in vse Jugoslovane v bivši Avstriji ob prelomil dobe v nacionalno državo, človek, ki je in ki uživa sloves enega največjih državnikov Jugoslavije in nn.ipt-i-l.juhl jenejši voditelj Slovencev, moral kot politični kaznjenec v pregnanstvo. S Hrvati K delu za ureditev države so seveda i>o-klicani tudi Hrvatje, s katerimi so vsak na svojem iu vsak po svoje podirali diktaturo JNS. Pogajanja so se vodila v najboljšem namenu z. obeh strani dolgo časa, toda Hrvatje so se postavili na stališče, da ne bodo popravljali, kar so drugi pokvarili in zavozili. Ali pa smo sc postavili na stališče, da tir. Kranier, Mnrušič in vsi podobni »javni delavci« pač ne bodo uiti popravili tega. kar so toliko let s tako hudobno iznajdljivostjo kvarili. Zato so se pogajanja razbila, tisi pa smo se lotili teža vitega delit. Zaupamo pa, dn lin narod upošteval naš napor in ga znal črniti, ako mu ne bomo mogli vzeti toliko bremena z ramen, da hi bili tudi za naprej še redni njegovega zaupanja, bomo pa ob prvih prihodnjih volitvah šli — raje se mi poslovimo, kakor pa da hi pustili, da kdo s silo naš narod v naših vrstah drži. Množce so napetim -zanimanjem poslušu-le govornika in ga ponovno prekinjale z dolgotrajnimi izrazi odobravanja. Za njim jc govoril bivši poslanec g. Krcmžar, urednik Slovcnca«. Nato jc bivši poslanec Bro-dar ob splošnem navdušenju zaključil nad vse uspelo zborovanje. Minister dr. Krek: ,,Vlada je trdna" Po shodu se je vršil v dvorani hotela »Stara pošta« obed, katerega so «c udeležili vsi predsedniki krajevnih odborov JRZ v okraju Kr.ini, Kamnik in Radovljica. Na obedu je minister dr. Krek v napitnici izvajal sledeče; „Vlada se ne hoji poslancev" Neprestano krožijo vesti, da jc vlada slaba, da jc že padla in da bo padla. Namen vseh teh vesti je, ubili predvsem polet in zanesljivost pri uradnikih ler vzdrževati med uradništvom razpoloženje, naj dela tako kakor pod prejšnjim režimom proti našira ljudem, naj dela v smislu, kakor da bi bili mi goljufi in tatovi, medtem ko smo mi samo pristaši in prijatelji dr. Korošca, našega voditelja. Rečem vam, da ni sledu o kakšni nestal-nosti režima, da ie trdnost vlade tako velika, kakor sploh trdnost viade more biti. Dr. Stojadinovič in dr. Korošec uživaia neomajno zaupanje vseh odločilnih činitcljev. Ni torej govora o kaki spremembi vlade. Rečem vam, da nismo večni, ker se vse spreminja, toda ni nobene konkretne nevarnosti, da bi se ta vlada spremenila nli zamenjala s kakšno diktatoričeo. Mnogi kombinirajo o stanju, ki naj bi nastalo 20. oklobra. Rečeni vam, da hoče ta vlada delati s parlamentom, četudi vemo, kako je ta parlament nastal in kako so bili poslanci izvoljeni. Vlada Daleč zunaj pred starim, tradicije polnim slovenskim trgom jc g. ministra žc čakala cela vojska jahačev nu težkih kmečkih konjih in kolesarjev, ki so sc ob obeh straneh ceste razpostavili v strogo urejen mi dolg šj-alir. C. ministru so najprej pozdravili krajevni voditelji IIIZ. nato pa se jo. ves ogtomni »prevod začel pomikati proti Cankarjevemu tigu, kjer sc jc vršilo zborovanje. Tu je najprej g. Marolt v kratkem, pa klenem govoru grajal občinsko gospodarstvo, nato pa je sledil govor g. ministra, ki je med drugim rekel: Zunanje pozitivni položaj: Naša država ostane nevtralna I/,med zunanjepolitičnih vprašanj se jc do-taknil tudi splošno znanega zapletljaja med lln-lijo iu A besi ni jo. ki je — po nekontroliranih govoricah že tudi naše gospodarske kroge pričel razburjati, čujem. da so ponekod med ljudstvom razširjene vesti, da bo naša država na m ki način soudeležena r sporu med Italijo j in Abesinijo. Tc vesti vzbujajo mnogo gospo-| (Ilirske ncivoznosti ki jo nekateri Finančni in ! gospodarski zavodi že precej čutijo. Poudarjam, j da so vse te vesti neutemeljene in tendenčne. sašii država hoče \ sporazumu /. vsemi našimi iirijalelji v Mali /vezi in /lasti v sporazumu s Kianeijo v tem sporu ostati popolnoma nevtralna. Predaleč je Abesinija, da bi imela Jugoslavija kakršenkoli interes na tem sporn. Vlada buče vse storiti, da ta spor ne ho imel nobenih niti n." iinatijših škodljivih vplivov na naše notranje, gospodarsko, linaneno iu politično Izjava angleškega poslanika Belgrad, 13. okt. AA. Novik jx>slanik Velike Britanije na našem dvoru g. Ronald Campbel je sprejel zastopnika Agencije Avale. Na vprašanje o avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je pri tej priliki angleški jxjslanik izročil svoje jk> verilnice. je g. Campbel naglasal izredno Ijuhez-njivosl tega sprejema in globok dojem. ki ga je nanj napravil Nj- kr. Vis. kaez namestnik. O stikih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo Jc g. Campbel izjavil, da niso samo dobri, temveč uprav odlični. »Kar se tiče mojega bodočega delovanja, bom storil vse, kar je v moji h močeh, da te stike pospešim in poglobim ne le na političnem področju, temveč zlasti iu v prvi vrsti na gos|iodarskem polju, kjer je treba, kakor mislim, še veliko dela.« G. Campbel, ki je pravi Škot, doslej še ni bil v Jugoslaviji in sploli na Balkanu. Svoj čas ie prispel kot član angleškega odposlanstva v Sofijo, da tamkaj obvesti dvor o smrt i kralja Edvarda VIL, toda odllej je poteklo dolgo let... Angleški poslanik je prisjiel v Jugoslavijo z avtomobilom. Potoval je mimo Bleda in Banjaluke. O svojem [>otu ie izjavil: »Kraji so lepi. Obžalujem, da sc nisem mogel ustaviti tudi v Dalmaciji. Bil sem nekoliko utrujen, vrlin tega sem hotel zaradi sedanjih dogodkov čimprej v Belgrad .da prevzamem svoje dolžnosti.« Na vprašanje o zadnjih mednarodnih dogodkih in o ženevskih podajanjih je novi angleški poslanik krepko podčrtal, da hočejo vsi angleški državnik' samo eno, to je mir. Shod H o de rt.' Kragujcvac, I "v okt. m. Danes ic bil tukaj shod Jugoslovanske narodne stranke, katerega se je s člani glavnega odbora udeležil tudi »vodja« Svetislav llodžera. Med udeleženci shoda pa jo bilo samo "VMI borbnšev, nad tOlH) pa samih nasprotnikov. ki so ves čas shoda tako burno Protest i ra I i. da če celo najbližje stoječi niso slišitli. kaj je vodja« govor:I. Večkrat je morala intervenirali policija in shod sc jc končni v velikem neredu. Belgraishe vesli Belgrad. 12. oktobra Povišan jo za sckttnda-rija v osmi skii|iini nu državni bolnišnici za živčne in duševne bole/ni \ fiubcu dr. Branko G <1 s t I, dosedanji uradniški pripravnik na isti bolnišnici. Belgrad. 12. okt. iu. V tobačni tovarni v Ljubljani je napredoval iz 8. pol. skii|». Z a g r a d u i k Ivan, višji oficijal. — Z odlokom ministra za industrijo in trgovino je sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Mohorčič Frančiška, strokovna učiteljica na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani. Ilelgr.ul. 12. okt. AA. Predsednik večinskega kluba Slovan Jankovič je sklical sejo kluba skuj)-ščinske večine za IS. oktober ob 5 popoldne v narodni skupščini . čuprija, 13. okt. m. Na .shodu opozicije, |c med drugimi govoril tudi Milan Grol, ki jc zahteval nove volitve, da se izvoli narodna skup ščina po volji in želji ljudstva. II. internationala Bruselles, 13. oktobra, c. Danes so je tu-ka.j sestal izvršni odbor druge intonaoionale. Istočasno je zasedal tudi vrhovni odbor socialističnih strokovnih -zvez. Na seji obeh je bila sprejeta resolucija, v kateri se delavstvo zahvaljuje Zvezi narodov, da se je odločila ■za točno izvajanje določil člena I (t. pakta ZN. Sprejel, je, bil tudi sklep, da naj delavstvo povsod po svojih močeh pomaga pri izvaja/ nju sankcij. hoče delati s parlamentom, ker noče bili dikta-torična in hoče na parlamentaren način rešiti, kar jc rešiti treba, da bo mogoče priti do svobodnih volitev. Vlada hoče upoštevati vse dobre želje, ki jih bodo poslanci izjavili, toda vlada r,e nc boji glasov poslancev, ki bi oddali svoje glasove v kakšne razdiralne namene. Vlada sc zaveda, da ima ogromno večino naroda za seboj, pa ji jc vseeno, če to poslanci priznajo ali pa ne. Vprašanje trboveljskega rudnika Pripovedujejo in pišejo uaši nasprotniki, da je vprašanje trboveljskega premoga rešeno defi-nitivno v škodo rudarjev in rudnikov. Povem vam, da jc res borba, ki jo vodimo, težka in da jo vodimo v težki situaciji. Zavedamo pa sc, da je to borba naša za 500 rudarskih družin. Povem, da to vprašanje premoga še ni rešeno, kakor pišejo nekateri listi in zato ne smele verjeti tem lenden-cioznim ve.stem, ampak čakajte vedno avtentičnega poročila. življenje. Zato mirno in brc/ vsake nervozno« sli vodimo iu urejujnio svoje gospodarske in tinaneiic transakcije, brez najmanjšega strahu, kakor v dobi popolne mirovne sigurnosti, popolnega miru. Med njegovim govorom sc jc trikrat ulila ploha, ki pa ni nobenega izmed zborovalcev pregnala s trga. Razpeli so svoje dežnike in izpod njih vzklikali dr. A. Korošcu in govorniku, fantje na konjih jia so kar goloroki, kakor so bili, in v narodnih nošah vztrajali na svojih mestih med prvo ploho, počakali, da je prišla sc druga in še tretja, 'listi, ki so imeli zastave so se za silo pokrili z zastavami, drugi pa so brez \sega vztrajali do konca govora. l'o govoru jc g. minister odšel v Rokodelski dom. kjer je sprejel številne deputacije. Hočevarja so izžvižgali Na vrhniškem zborovanju si jo. že zgodil prvi demokratični incident G. župan Hočevar je — že po zaključenem zborovanju, ko se j< množica z g. ministrom žo pomaknila precej daleč proti Rokodelskemu domu — hotel izpre govoriti o občinskem gospodarstvu kot odgovor na besede g. Marolta. Množica ga jc prvič ir-žvižgala, kolesarji pi so ga »i/zvotičkljali«. kn pa sc je drugič povzpel na govorniški oder. jc bil hrup šc večji in šc ogorčenejši: zaključil jc lo demokracijo zastopnik oblasti, ki jo g-, župani opomnil, ua jc shod že zdavnaj zaključen in ruzpuščen in da se protiv i zakonu, ako lioči imeti neprijavljeno zborovanje, šele nn la opomin se je g. župan umaknil / od ra. ninožieu pa ga jc spremila šc daleč po Vrhniki. KADAR POTREBUJETE OBL&KO preglejte tudi naša sukna v naših prodaiainah, ki so dares po kvaliteti enakovredna najbolj dovršenim inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo ugodnejša. ?0 VLADA TEOKAROVIČimMR varaciu Iz Julijske Benečije Celovec od Vrbskega jezera. Koroški Slovenci ob 15 letmcf plebiscita vKoroški Slovenec piše: 10. oktober 1920 je določil državno pripadnost južnega dela naše Koroške k Avstriji. Koroški Slovenci smo vzeli izid lojalno na znanje in ga priznavamo do današnjega dne V vseh petnajstih letih ni niti en sani slučaj zamogcl dokazati nelojalnost koroških Slovencev. , .... , Prebivalstvo spodnje Koroške pa izpričuje vsakdan od zore do mraka že cclili 15 let po svojem jeziku, svoji pesmi, svoji molitvi in vsem svojem delu in sicer svobodno brez nobenega tozadevnega pritiska, da 10. oktober 1020 nikakor in v ničemer ne pomeni menjave narodne pripadnosti, če: prav moramo priznati močan nemški kulturni vpliv Le če lako gledamo in pojmujemo glasovanje 10 oktobra pred petnajstimi leti, jc ra zumljiva svečana šentviška izjava takratne deželne vlade, ki zagotavlja koroškim Slovencem v okvirju države Avstrije polno možnost kulturnega razvoja. Takratna koroška deželna vlada se je dobro zavedala, da nc izvirajo iz zmage avstrij- ske državne ideje 10. oktobra 1020 za deželo in državo samo pravice, marveč tudi težke dolžnosti. Prevelika bližina človeka jx)go?to slepi, tako tudi v tem pogledu dolga leta demokratična država ni hotela videti 10. oktobra v pravi luči Žele v avtoritativni državi si polagoma ut'ra no' novo tozadevno gibanje. Ce skuša avtoritativna država reševati to v šentviški vladni izjavi izrecno p-znano odprto vprašanje, s tem nikakor no slabi ne nemštva in ne nemške kuliure, kot so si to zamišljale bivše politične stranke, marveč znatno okrtpi avstrijsko državno misel v njeni notranji vsebini in zunanjem ug edu. Letošnji manjšinski kongres v septembru v Ženevi ic vzel prve poizkuse zvezne in deželne vlade, da »e reši narodnostno vprašanje na Koroškem v duhu pravice, z. veseljem ua znanje- V kolikor zavisi k o n 0 u o v e1 j a v u a rešitev od n a s koroških Slovencev, sino in bomo doprinesli svoj delež, da se spodnrtnu delu dežele zagotovi kulturni in gospodarski napredek.« Pri saprtin, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne ttCKlsIrirano oil Mtn.soc- not. i" "ar -dr s. 2.8 grenctce. lir. I '.485 o(l 23. V IU3i> Nemška šola na Koroškem pred 50 leti ►Mir« jc poročal leta 1834: Neki potnik , Zgornji Rož. Sreča šolarja, ki ga pc šel z »guteu „ , izprasevati, Oe jc Nemec. je pri- v Zgornji Rož. Sreča soiarja, ki ga pozdravi Fag« Potnik jame šolarja po nemško ;. Fant pa reče: »Nič ne znam nemško«. Čemu pa potem nemško pozdravljaš'« vpraša potnik. »Gospod učitelj so nam tako ukazali,« reče fant. Potnik pa vpraša naprej: Kaj oa v šoli molite?« Fant odgovori: »Molimo neko nemško molitev, pa nič ne vem. kaj pomeni, samo toliko vem, da očenaš ni.« — Od tedanje koroško-štajerske meje je prinesel »Mir« istega leta tole zanimivost, ki nam priča, kako brezobzirno je ponemčevalna šola tedaj po: nemčevala z ostalo slovensko Koroško vred tudi Mežiško dolino: -V naši dolini so eno, dve, tri, štiri in celo pet razredne šole, a v vseh šolali je od prve do zadnje nemški poduk. Nekega dne so g katehet fantiča iz prvega razreda vprašali rekoč: »Was sind die Engel (kaj so angeli)?« Deček se odreže: »Die Engel sind purgerineister, sie ha beti ferstand und btlcu aber kajne bajber (angeli so »purgermajstri«, imajo razum in voljo, a ne žen) « G. katehet fanta ostro pogledajo, misleč, da je iz norčije tako odgovoril. Vprašajo ga še enkrat: »Was sind dic Engel?« Fant pa zopet odgovori kakor prej. O. katehet rečejo fantu: Povej mi slovensko: Was ist ein purer Geist (kaj je čisti duh)? Fant se jc začel jokati in jc dejal: Tega nc vem, jaz sem mislil, da je purgergeist gosped purger-majster. Za kazett je fant moral desetkrat napisati: Die Engel sin pure Geister ..■ (Angeli so čisti duhovi...), ne pa purgermajster. 1 ako se koroškim otrokom v koroški šoli godi. Cc slovenski katekizem ima, ga pa brati ne zna.« Tako zlobno, brezvestno in brezobzirno so ze pred 50 leti ponehičevale koroške ponemčevalnice našo koroško slovensko deco! Kako slepijo naše ljudstvo na Koroškem Ce se na Koroškem oglasi zahteva, da sc morajo slovenski otroci v šoli tudi slovensko učiti, tedaj pravijo našim ljudem: To je nepotrebno! Saj otroci že od doina znajo slovensko! Cemu bi se še v šoli učili! Tako pravijo našim ljudem na Koroškem dandanes, tako so jitn pravili že pred pol stoletjem. /je. pred 50 leti je Andrej Einspiclcr na to modrost da se slovenskim otrokom v šoli ni treba slovensko učiti, ker slovensko že od doma znajo, takole odgovarjal: »Nekateri pravijo: Slovensko se našim otrokom ni treba učiti, to že iz doma znajo. 1 o je prav nespametna beseda. Saj (udi tuniški otroci že z doma znajo nemško, šola ie pa vendar spel koj nemška in sicer ne samo mala šola na kmetih, še pozneje v latinskih in visokih šolah je jxxluk zmerom le nemški; učijo se tedaj skozi 10 let vse |>o nemško. osledic. Rešiti . pa moremo la vprašanja le, če vlada obojestranska i dobra volja in /e zastavimo vsi vse sile, ki so nam na razpolago. Kol je stolnica sv. Štefana ue samo simbol Dunaja, marveč cele Avstrije, tako naj poslane 10. oktober znamenje sprave in ljubezni, ko si bosta slovenski in nemški kmet podala roke, edina za našo Koroško in Avstrijo.« Nevarnega dečka so prijeli v Beljaku. Dejal jc, da se piše Lukas Krounig. Na begu je obstrelil orožnika. Dečko jo jc iz bolnišnice, kjer se jc nahajal, odkuril in ga doslej se niso našli. V Vrbsko jezero je zavozil pri Otoku avtomobil dunajskega ravnatelja Austria-Montan družbe. Ravnateljev spremljevalec je tnrfev, ravnatelj sam se je |>a pravočasno rešil. Umrl je v Zužalčah Peter Na|x>koj p. d. Kajž-nikov oče Dosegel je starost 73 let Pokojni je bil veren krščanski mož in vseskozi zaveden Slovenec. Rad je prebiral slovenske knjige in časopise Naj v miru jiočiva! Večerni trgov -.ki tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod Kongresni trg 2/11. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami, '/ačelok pouka 15. oktobra, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo ua tem večernem trgovskem tečaju strokovni orofesorji, se tečaj najbolje priporoča. Trst V spomin za pokojnini kraljem Aleksandrom I. je bila v /.nuni lepi pruvoslnvni cerkvi .sv. Spiridioiia v Tr«tu sv. maša zaduš niča. Svečane službo božje v spomin našemu | kralju se je udeležil tudi \'.i. kr. Vin. vojv odu ( A o s t n ter vsa politična, civilna in vojaška oblast vit tržaškega mesta. Tako so bili navzoči razen jugoslovanskih državljanov pre-l'ekt Tiontfo, armijski general Sealn, fašistični tu.inik dr. Perusino, div. gen. Sciineen. poveljnik vojnega okrožju gen. Karaeuvi. rektor univerze g. Udina, podžupan, državno pr;i\dništvo in sodne oblasti, pristaniški poveljnik, poveljnik karabi.i.ierje.v, finance in fašistične legije itd. Nj. kr. Vis. vojvod« sta sprejela v imenu juRpalovanskega konzulata | gospoda Kvekič in Slokovie. ('ustno zjužbo v cerkvi so opravljali kr. karabinjerji in mestni gasile! v slavnostni uniformi. Službo božjo je opravil g. Nikifor Vukudinovič ob asistenc: djnkonn Vo.innvieu. IModovitost tržaškega mestu pada. Polnilo di Trieste . ki se s livulevrediio vnemo bori /.ti > eejo iiiitnlile.to, zopet priobčuje številke. ki kažejo, dn se tržaško mestno pre bivulstvo ne plodi, tlneini podeželje, ki ie slovensko, kljub raznim neugodnim razmeram eliko bolj narašča V tržaški provinci je bilo v prvem polletju leto ij-vin letu 317.i rojstev. od teh 2016 v mestu Ti.siu. Letu P.134 jih je bilo 3IKI. od teli Trstu 10!!!. LMu- z.a provinco v primeri ■ !!I34 je bil 92, od tega odpade na provinco 67. 'iu in" -to pu s;mto 25. Ce pomislimo, knko velik jo Trst. knku nin.i-bnn (ia ikolic.-i, vidimo •'.•! se tržaško uicMiio prebiviil.stvo note plodili, nli vsnj >;uno v ininimnini meri, kljub temu. dn se vlada hvalevredno trudi ztt povečanjem n-vbivnlstva. iločini slovenska okolie.i loik-ijive.i ruda rodi in goji naraščaj. Oi) nriliki zavzetja Adue iio italijanski vojski so bile velike inanife-laeije po vsej Julijski Benečiji. Največja je hila v Trstu, kjer je bil tudi obhod z bttkljnmi. Tudi nn liiišem Krtisu so bile podobne inaniTe-taei.ie. Šolski nadzornik tržaške provime ie obiskal le dni Postojno, kjer -i je ogledni prostore za novo gimnazijo, ki se bo še letos otvorila in zn katero so vpisi ->e objavljeni. Potem ie obi-iknl še tri nova šolskn poslopja v postojnski okolici. . Modernizacija Trsta. Trsi ho če/ nekaj lel debil skoraj popolnoma novo lice. Osvobodili bodo slari rimski in srednjeveški zid v starem me stu in ga primerno restavrirali Ob njein bo držala široka po' Proli .l"s,,l od nove"p !*ouesrečil pri Pierisu v I urlaniji trgovec Hermennegild Falcier iz Betisona na Pia-vi, ko se ie z motociklom vozil v Trst Zaletel se ie v nek avtovlak, ki jc vozil iz Trbiža. Gradbena delavnost v mestu Oorici je zelo poskočila. Izdanih jc bilo 372 gradbenih dovoljenj, kar je za Gorico ogromno. Javnih del pa jc na Goriškem tnalo. Aretirana sta hila v Kobaridu Andrej Mait-freda in Rudolf Uršič. Uršiča so oblasfi že obsodile na tri niesecc zapora. 140 Slovencev i/. Jugoslavije oziroma iz Ljubljane je bilo, 0. t. in. ua Sveti Gori pri Gorici, kjer so prisostvovali sveli maši. Potem so obi skali najvažnejša bojišča okoli Gorice. Preden je odšel na vojsko, sc jc pri Sv Pelrti pri Gorici jxiročil črnosrajčnik Jožef Biago. ki sije javil prostovoljno za Afriko. /. Ano Lendro. Dve uri po jioroki se jc že mož odpeljal na bojišče. Dopolavoro v (iorici jc imel koncem septembra lanskega lela 8336 članov, letos pa 8638. Dva meseca jc dobil Benjamir (iorkič. meha-nili iz Vrtojbe, ker se ui javil na nabor. Isto-tako 2 meseca in 2«00 lir globe je dobil 46 letni Jožef Lrzetič iz Sv. Martina, ker se je brez ilovo ljenja |x>da! v Jugoslavijo. Po/ar jc izbruhnil bli/ti doline Siijali Uničil je --en i k nekega Jožefa Bet narddija iz lohniiia in mu napravil precejšno škodo- Prostovolmo se vpisujejo /a eks|H."dici;o v Aiv sinijo tudi srednješolci in akademiki. V < ioi i i se vpisujejo v univerzitetni bataljon milralje/.njev. Vsi bodo postali častniki. Istrn Pater licutivoglio iz fratičiškunskemi reda je imel v dvorani Hullile v Ivojtru govor o Abesiniji. v katerem je vse poslušalce ua vdušil zu iliieeja in /.:i vojsko /.oper Abe.siiii-e. ki zatirajo sužnje. P>og. je dejal, bo to podjetje gotovo blagoslovil, ker bo prineslo tu inošnjenui narodu kulturo in eivili/.ii. i jo. Pater llentivoglio je Žid groniovit nplav • Koptski kri/ iz Vilue v Kopru? Tr/ai aii Aleksander Bizjak, veliki iredont, poročen s Kopreaiiko Tontinusi, je med okupacij-ko vojno Avstrije v llosni /bežal v Italijo, kjer jo postni in/eujer. l'o ilulijuiiskeui pnr.izn pri Adui Ji-!l(i je podili v Sliissiiuo. kjer gradili tifistttiiišee in I 1030 imirl A :;-iri. ; L. ISilti ]>;i se je uuliiijal v italijanski Afriki [ tudi iinii Bi/.jukove žene Ivan Tomniiisi iz Kopru kjer je stanoval pri svoji -ostri in njeni lieor' i. ki je dane* voditeljica taino> nje pošle Tukaj je Ivan Toiiiiiium od poko nega .svojega s\nk;i Aleksandra Ui/.jnkn pre i( I v dar koptski križ, ki se je v onili dindi, ko je Menelik ponr/il itulijmisko vojsko, nn-iuijal v cerkvi v \dui. Knko je In križ prijel v- lli/.iiikove roke se ne dn več uuotoviii. Križ ie prišel v Koper, kjer ga ie dobro pomnijo. Zdit.i je spomin nu lit kri/, vsled dogodkov, po katerih ie prišla v posest Adue •/.otiel itiiliiiiiiskn vojska obnovil in knž iščejo, ue du bi g,i bili mogli do sed.ii izslediti. Neki Viktor ivoeevur v Kopru, ki ."' -<» rodnik oinenjenib ilru/iit. tn kri/ še dobi-o pomni. Velik ie okoli 70 em je iz tnedi in inia dve preeiiici. od knt<,rili je zirorn :;i krn.i fin. dolnja nu širin kakor je to n.iviidn kont škili cerkvenih umetnikov, pn vse lii .iiiitiii-sko cerkve s|doh. Vsekakor ztinimiv'. i;i no v/sej priliki zelo stari kri/ ki predstav I n veliko umetniško vrednost išee zduj ob' < snitin. da bi ga vrnila koptski stolnici v Adni — Motnje v želodcu in črevesu trebuhu, zasta jan je \ žilnem sistemu, nost. nervo/nosl. omoti('no>.t. hode cnnji splošno slabost olajšamo, če popijemo v-,'k dan ča"o Franz Josefovc greiičicc. >(l|l,lll|l v rn/bil r ie-.t. Izprciiicnibc na šolskem polju, /a onega šolskega nadzornika v pore-kem okraju je im;T n Anselm Člani, v istem svojstvu je imenovan v puljskem okraju Karmel ' oMone, enako v >-o: i -kem šolskem okrožju Alojzij Chtlucd. V tolminskem okraju je za prvega -olskega nad/orm-.;' določen Franc Dogliani v drugem šolskem <,' lel. nakar so ga prepeljali v Turiu. kjer p;1 jc v bolnilnlci umrl Odtod so >ra prrjv.djali v rojstni kraj. Ta vest ni točna, kajti umrli Kavčič !"• sip Milan, siti umrlega Josipa, rojen v Idriji 7. " I'j12. ui bil nikdar v Vzhodni Afriki Kavčič ;c bil 8 avgusta t. I. poklican pod oro/ie kot vo'ak ri 1 avtomobilski sekciji iti je umrl v vojaški >d nišnici v Turinu v noči med 12. in 13. avgustom t. I vsled dementia acuta febbrilis» Prebivalstvo Italije. Pariški Iriiips, m nedavno objavil demografično bilanco Francije v prvem ixjllclju 1035. Ta bilanca je absolutni le-ficitna l.cla 103-1 ie bilo v Franciji rojenih 34".177, lota 1035 pa 331.27", Umrlo jc leta l<>34 3»#>.rr2S. lela 1035 na 304/202. torej je bil plus na rojstvih 2.833, smrtnih slučajev pa 32.032, To so v prav I strahovite številke! Istočasna statistika Italije oa izkazuje popolnoma drugačen rezultat V Italiji jc bilo v prvem oollelju i"34 rojenih 514.735. lola prr- pa 507.422. Unirlo je lela 1034 200.765, lela I0J5 jia 311.630. Torej je znašal |iltis na rojstvih v prvem polletju 1034 leia 223.070, v istem raz-' dobju lela 1035 pa 105.788. I/ lega je razvidno, j kako prebivalstvo narašča. Italijani povdariajo, da 1 iz tega sledi, kako zelo. da je treba italijanskemu prebivalstvu novega prosiora za življenje, tembolj, ker danes ne moro j^išiljati nič več v lujino WKI ! do 800.000 duš, kakor je to bilo pred vojno. Tako smo zgnjeleiii skupaj v tej mali Italiji«, je dejal pred 10 leti duce da skoraj vsi drug drugega jioznaiuo po obrazu-. Star denar, bodisi italijanski, l*xliM inozemski ali pa avstrijski, ki ga imajo šo iim >gi ljudje skri lega. Stvar je kazniva, loda finančni niinislcr je izjemoma izdal dekret, da če ga kdo ima, naj g* prinese, da se mu izmenja |?o |>rimerni vrednosti Ljudsko štetje se bo vršilo v luliiski Bo nečiji v lolu 1036. Županstva so že dobila to zadevna navodila, zlasti kar se tiče slmškov. Na Hčko goro bo šla nova cesta, ki bo dolga 4 iit j>ol km, široka pa 3 metre. Od konca ccslc do vrha gore ho šc 20 minut hoda. Na vet- krajih bodo avtomobilska postajališča. Novo jamo so odkrili v Istri, in sicer na jugli v selil Buršiči. Jama jc v zvezi z glasovito |\aziii-sko velejanto. V jami je jezero iu je ekspedicija v njej odkrila ludi še marsikaj zanimivega. Nova župana. V Malem I.iišiitju jc odstavljen dosedanji načelnik oličiue Plitkv, a na njegovo mesto je imenovan Avto nt i. V Marezig.-th v lierskem okraju jc odstavljen Parovel. na njegovo mesto pa pride Chiades jVedel/slrif šport Gradec:Ljubljana 84:69 Graški atleti zasluženo zmagali s 15 točkami razlike - - Noi> rekord v staleti na 4x800 m 13. okt. Ljubljana, Današnji drugi del lalikoatletskega dvoboja med reprezentancama Gradca in Ljubljane M je "aj daljeval ob stanju 45:36 za Gradec Na prog amu je bilo več točk, kjer smo z gotovost« raču»ah na holiše uspehe, kakršne smo v resnici dosegli. Kes e da smo morali ponekod nastopit, močno oslabljeni, ve.Xr smo bili zato razočaran, tam, kjer smo naiTiiPdLn«anja nam je bilo vreme zelo naklonjeno, le veter je tekače delno oviral, dočim jc metalcem pihal celo v hrbet. v SijS ppoidne pa je dež, delno celo naliv ei oviral hiter lok tekmovanja, ker so bila tla močno razmočena. Simpatični gostje so tudi danes Zmagala sta Friebe llans (G) 4:10 in Frank (G) 4:10. Tretji je bil Srakar Fr. (L) v odličnem času 4:11 dve petini, le dve petini sekunde pod drž. rekordom (Tučan 4.11). Goršek je pred ciljem izstopil. Izven konkurence so dosegli Ogrin (Pr.) • :24 3 petine sek., Pogačnik (Pr.) 4:26 in mladi Kotnik (II.) 4:27 2 petini. Točke: G. 8, L. 1; skupno G. 56, L. 43. Met krogle je bil sigurna domena Gradca že vnaprej: 1. Scliwarz-Bergkani|>lt (G) 1343 ; 2. Kam-putsch (G) 1312; 3. Stepišnik (L) 1246 ; 4. Jeglič (L) 1170. Točke: G. 8, L. 1; skupno: G. 64, L. 44. Tu so se Gradčani močno povzj>eli v vodstvo z 20 točkami naskoka. močno iMiiiuvvi—- -----r------ „ . , V skoku ob palici smo doživeli presenečenje s naj:>ravili najboljši vtis in je tekmovanje v celoti , )enli da je prjbošek (II.) izven konkurence dosegel poteklo v najlepšem redu, brez pritožb in ob dobri z 320 znamko drugo- in tretje plasiranega, dočim organizaciji. Prijetna novost za gledalce je bilo je (Jašperšič (L) v re]uezentanci bil le četrti. Moč-iavlianje rezultatov z brezžičnimi oglaševalci, ki j no je ovjraj tekmovalce dež. — 1. Kneissl (G) 330; jfh je tvrdka Philipps Radio po svojem zastopniku - .... ^------„ v ------- . ^ H. iuttnerju dala brezplačno na razix>lago. Tekmovanju je oba dneva jirisostvoval zastopnik pokrovitel a preds. obč. g. dr- VI. Ravmharja g dr Grošel, JLAZ-o pa je zastopal njen odbornik za Ljubljano g. Megušar M. Graško rejirezentan-Fr...... Klci- 00 je" vodil g. Friebe Ferdinand skujmo z gg nom in Mehličkom. K uspehom prvega dne dvoboja dostavljamo nekaj opazk. V tekih na 200, 400 in 800 m smo z gotovostjo računali, da bosta Sodnik 111 Zorga A. zasedla drugo mesto, vendar sta oba zatajila. Na srečo smo na 200 in 400 m res drugi, vendar z drugimi tekači: Sterom in Skuškoin, na 800 m pa s Srakar jem Fr- tretji. - Pri skoku v višino je izven konkurence dosegel Svetk (II.) enak uspeh kot zrna-govalca Martini in Zgur (vsi JZO). V disku smo | bitko zgubili — računali smo na prvo mesto Grad-čana sta dosegla svoje znamke, naša dva Slepišmk | in Serše — predvsem prvi, pa manj kot smo trdno 1 računali. V kopju ni bilo presenečenj - drugi Deč- I nun jc (»stavil celega moža v borbo in je z 52.70 dosegel svoj najboljši uspeh. Na 5 km smo računali na obe prvi mesti, a je Krevs še vedno pre- , malo v treningu radi vojaščine Štafeta 4X100 je j bila tik pred nastooom oslabliena — Sodnika, ki se | jc malo preje blesiral, je nadomestil Zgur. Odličen pa je bil naš četrti tekač Neli Zupančič, vendar pa ni mogel nadomestili izgube radi slabe jirve in druge predaje Tako smo že prvi dan lahko ugotovili, da smo se v naših računih malo zmotili kljub hladnim prognozam, sestavljenim na jx>dlagi najnovejših rezultatov tekmovalcev obeh moštev. Uspehi, doseženi drugi dan so enako kot oni prvega dne s par izjemami le povj>rečni, vendar v celoti boljši kljub zelo slabemu vremenu. V teku na 100 in je nepričakovano zmagal Ster (L) z H.4. Slede Plattner (G) 11.4, Sodnik (L) 11.3, Gutmayr (G) izven konkurence je bil tretji N. Zupančič (11. L) z 11.6. Točke G. 3, L. 6, skupno G. 18. Lj. 42. Talentirani Ster jc tako dobro nadomestil odličnega Kovačiča na 100 in 200 m. Tek 1500 m je dal izredno dobre rezultate kljub temu, da so tekli v dežju. 2. in 3. Schober (G) in Oroszy (L) oba 320; 4. Ga-šperšič (L) 300. Točke: G. 7, L 2; skupno G. 71, L. 46. Tek 10 km: 1. Bručan (L) 33:10 1 petino; 2. Hader (G) 31:00 2 |jetini; 3. Sporn (I.) 34:26 3 petine; 4. Iladerer (G) 3519 1 petino. Izven konkurence: Krpan (Pr. L.) 35:05 4 pet. Točke: G. 3, L. 6; skupno G- 74, L. 52. Troskok: 1. Perpar (L) 1205; 2. Gutmayr (G) 1226; 3. Kamjjutsch (G) 113J; 4. Slapar B. (L) 1181. Točke: G. 4, L. 5; skupno G. 78, L. 57. Met kladiva: Sigurno je zmagal državni in balkanski rekorder Stepišnik (I.) z 4? 111. 2. Niederl (G, 379H, Korče (L) 3298, 4 Sclnvarz (G) 2995. Točke: G. 3, I.. (>, skupno. <81. I 63. — Tu je izven konkurenci vrgei Jeglič (II. L.) "5561, torej boljše od Korčeia v reprezentanci, ki je moral istočasno skakati troskok. enako kot prvi dun Tunner (disk — daljina). Zaključek tekmovanja slnfet« « »uu m. Zmagala je Ljubljana v času novega rekorda 8:I9'/S. Prvič se je tekla štafeta pred dvema letoma pri prvem srečanju / Gradcem. Takratni uspeli je bil priznan kot rekord: 8:11'/», lani v Gradcu so ga izboljšali na 8:27.9 letos pa še vidneje ua 8.19'/». Drugi so bili Gradčani v času H:24'/s Postavi moštev in une.siii časi so nasleuuji: L. Čurda 2:OI4/», Skušek 2:05»/,, Sruker Fr 2:07 in Žorga A. 2:04'/» G. Friebe H. 2:08-,.„ Urexier ^ .>V/», dr. Sclioeft 2:02'/ft in dr. Sienkievvicz 2:0"'A. Točke po štafeti G 3, L. h Dvoboj je s tem končal v razmerju 84/69 za goste, ki sami niso pričukovali na tolikšno razliko — polnih 15 točk. — Četrto srečanje bo drugo leto o Gradcu predvidoma ob istimi času, i v kolikor ne bo drugače dogovorjeno Upajmo, j da bomo mogli drii-ro le.o dokazuli, da smo od-| ličnih naslovov najboljših v državi vredni v pol-' ni meri. — Oba dneva jc bilo navzočih lepo šte-1 vilo gledalcev, vendar še vedno premalo, da bi j mogel prireditelj docela kriti velike izdatke, ki I jih jc imel z organizacijo prireditve. Visoka zmaga Železničarja SK Železničar : ISSK Maribor 4 : 0. Maribor, 13. oktobra. Na stadionu Železničarja se je odigrala danos prvenstvena teknia mod obema riva-loma, ki je prinesla visoko zmago železničarjev. Po jKiteku igre je rezultat previsoko izražen, nkoravno je zmaga zaslužena. Igra nama je potekala v neprehudom tempu v delni premoči Železničarja v polju. Napad Maribora jo bil nejiroduktiven z izjemo Duška in Miloša, tudi zelo nerazpoložen. Tudi kril-ska vrsta ni bila v najboljšem razpoloženju. Obramba je spočetka delovala brezhibno, v drugi polovici pa ni bilo pravega sporazuma. Železničar je imel glavno orožje v krilski vrsti, napad pa je šele v drugem polčasu izrabil napake nasprotne obrambe in z odločno akcijo zabil štiri gole. Obramba je včasih delala zelo nečisto. Vratar ni bil preveč zaposlen. Sodil je Jordan iz Ljubljane, ki je imel igro ves čas v rokah. V predtekmi, ki .ie bila jirvenstvenejia značaja, sta igrali rezervi obeh klubov, ter je v napeti in ostri borbi zmagal Železničar s 5 : 4 (2 :3). Sodil je Nemec, občinstva je bilo okoli 600. Belgrad, 13. okt. m. BSK Jugoslavija 6:0 (2:0). V nadmočni in lepi igri je državni prvak zasluženo premagal svojega večnega rivala. Čeprav je rezultat nenavadno visok, bi bil vendar lahko še večji, ker je BSK v 1. jKilčasu spremljala precejšnja smola. Go'e so dali: Šurdonja 2, Stevovič, Marjanovič, Božovič in Vujadinovič 1x1 enega. Belgrad, 13. okt. m. V juniorskih plavalnih tekmah, ki so se vršile včeraj zvečer v plavalnem bazenu Krsnianovič, so piavači Zagrebškega plavalnega kluba premagali domači klub »Sever« s 40 proti 36 točkami. Hermes:Atletiki 2:0 (1:0) Ljubljana, 13. oktobra. Naši Šiškarji so spravili danes dve dragoceni točki pod streho, ki so si jih izvojevali napram enajstorici celjskih atletikov. Igra se 'e vršila v dežju in zato ie bilo prav malo gledalcev Bila pa je kljub slabemu vremenu mestoma še dosti zanimiva. Sodniku gosp. Macurattiju sta se predstavili moštvi v teh-le postavah: Atletiki (Celje): Janežič—Končan, Honigmann Gorišek, Suholežnik, Zalar—Schuh I„ Koželj, Čoh, Schuh II., Trempuš. Hermes: Oblak—Klančnik, Košmerlj—Primar, Martinšek, Kretič—Derenda, Brodnik, Svetic, Mo-korel, Kariš. Igro je oviralo deževno vreme, teren pa ni bil slab. V prvem polčasu so bile moči precej izenačene. Celjani so bili večkrat v premoči, vendar proti dobro razpoloženi obrambi Hermesa niso mogli nič opraviti. Hermežani so bili pa pred golom precej nevarni; njihov posel jim je še blažila Kolesarske dirke v Štepanji vasi Včeraj je priredilo kolesarsko društvo »Ljubljanica« kolesarske dirke, katerih izidi so sledeči: I. Juniorji 40 km: 1. Laurih Kari (ller.nes) 1.34; 2. Neverificirani kolesarji do 30. leta, 20 km: 1. Za-krajšek Franc 38 min.; 3. Glavna dirka s solo startom z 2 minutnim presledkom na 60 km: L llam-berger (H) 2.22, 2. Gartner (Lj.) 2.23. Mariborski šport Zaključek lahkoatletske sezone Dvomač Slavija, Varaždin : Železničar, Maribor 58 : 39 Maribor, 13. oktobra. Marljivi atletičarji SK Železničarja so za zaključek uspešne sezone priredili dvomač z dobro ekipo Slavijo i/. Varaždina. .številni gledalci so z velikim zanimanjem sledili ostri borbi. Organizacija je bila brezhibna, kar je zasluga neumornih propagatorje.v mariborske lah ko-atletike gg. Berganta, Fišera in Starašine. V posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči uspehi. Tek 100 m: I. Stropnik (Ž) 11.3, 2. Venuti (Ž) 11.5, i. Rijavec (S) 11.6. Točke (Ž) 8, (S) 1. Skok v višino: I. Mlekuž (Z) 1.65, t. Krati j-čič (Ž) 1.65, 3. Gjurak (S) 1.60. Točke (Ž) 8, (S) t. Met krogle: I. Kleut (Z) 11.38, 2. Illade (Z) 11.24, 3. Novak (S) 11.22. T očke (Ž) 8, (S) I. Tek 400 m: t. Markužič (S) 56, 2. Muraus (Ž) 56.2, 3. Samac (S) 56.3. Točke (S) 6, (Ž) 3. Skok ob palici: I. G rim s (S) 2.80, 2. Kleut (ž) 2.60, 3. Grilc (Ž) 2.40. Točke (S) 5, (Z) 4. Met kopjn: I. Markužič (S) 4^.87, 2. Gujznik (Ž) 37.58, 3. Kleut (ž) V>.70. Točke: (S) 5, (Ž) 4. Krst jadralnih letat v Maribora Maribor, dne 13. oktobra. Na Teznem se je popoldne vršil krst treh jadralnih letal, ki so jih zgradili člani jadralnega odseka mariborskega Aero-kluba. Predsednik mariborskega Aero-kluba ravnatelj dr. Tominšek ie pozdravil navzočne ter se med drugim zahvalil kmezoškofu dr. Tomažiču za brezplačen odstop zemljišča za Betnjavo, kjer lahko vršijo mladi športniki poskusne lete. Nato je izvršil v imenu knezoškoia dr. Tomažiča g. msgr. Ivan Vreže blagoslovitev ter je imel na zbrane športnike in občinstvo sledeči nagovor: »Velecenjeni gospodje, botri, svatje in gostje današnje ljubke domače proslave! Mlad je še naš mariborski Aero-klub, pa mu zgodovina že izpričuje lepe uspehe. Vsa svoja leta vzbuja živahne odmeve in vrši izredno žilavo propagando za udomačitev leta'skega športa. Z veseljem je javnost zasledovala novo organizacito pilotov ter se veselo spominja zgraditve tega hangarja in slovesne blagoslovitve njegove in pa motornega letala »Lastavice«. Danes pa smo priče novega dokaza resnobnega prizadevanja za raz-gibanje letalskega športa in prodiranje v zračne višave, kjer se čuti človeško srce bližje svojemu Stvarniku in bolj prosto človeških slabosti. Sur sum corda — Kvišku srca! Temu pozivu človek rad sledi in se veseli zračnih višin ter se radostno ozira proti nebu in solncu in milijonom zvezd, ki slavijo veličastvo božje in bolj kot v nižini, se mu zdi, da odmeva božji klic: Hvalite Gospoda narodi, hvali ga vse ljudstvo. Smo pred novimi dokazi človeškega razuma, plemenitega stremljenja, trdne volje in pridnega dela. — Nato so pristopili botri k jadralnim letalom ter je bilo eno krščeno na ime »Berač«, katerega je bil boter ravnatelj tovarne dušika z Ruš Krejči, drugi je bil krščen na ime »Pohorc«, ki mu je botroval v imenu odsotnega predsednika mestne občine dr. Juvana magistralni ravnatelj g. Rodošck. Tretje pa ie bilo krščeno na ime »Celjan« ter mu je bil boter rav natelj mariborskega »Putnika« Loos. Nato so se vršili poskusni leti. Prvi se je dvignil ing. Humek s »Celjanom«. Z drugim letalom »Berač« se je divgnil Košak, ki pa je imel smolo Zgubil je ravnotežje z nogami na pedalu ter se je letalo skoraj popolnoma razbilo. K sreči drugih nesreč ni bilo. Tretji se je dvignil ing. Šošterič s »Pohor-cem«. Nato so se vršili še trije poskusni leti, ki so vsi uspeli. S tem je bila svečanost zaključena. Mariborski drobiž Izdajal sc je za okrajnega podnačelnika. Orožnikom v Žalcu jo prišlo na uho, da se v tamošnji okolici potika neki človek, ki se je izdajal za okrajnega podnačelnika. Ko so mu pa orožniki natančneje izjirašali vest, so ugo-. tovili, da imajo v rokah moža, katerega za-Tek 1300 in: I. Takač (S) 4.35, 2. čavič (S) j slednje orožništvo pri Sv. Lovrencu na Po-4.37.3, 3. Muraus (/.) 4.39.4. Točke (S) s, (ž) I. hor.iu radi prevare zneska 3.500 Din lia škodo Skok v daljavo: I. černec (Z) 3.87, 2 Urim- ; nekega tamošnjega industrijskega podjetja, nek (Z) 3.75, 3. Gjurak (S) 5.63. Točke (ž) 8, I Možakar .je 38 letni trgovski potnik Ivan La-(S) l. : za r iz Krope. Izročen je bil sodišču. Met diska: I. illade (Ž) 35.46!, 2. Gujznik I Pri spanju ob konja. Ciganski muzikant Gre-(?) 32.25, 3. Novak (S) 32.14. Točke (Ž) 8. (S) t. j gor Hudorovič iz Dobrinča je prijavil zanimivo šibka obramba gostov. Igrali so oboji precej ležerno — so se ravnali pač po vremenu — tako, da igra danes ni mogla postati privlačna. V dni-gem polčasu pa so prešli Hermežani v premoč, ki so s svojimi akciiami docela razbili igro Celjanov, Hermežani so dali v vsaki polovici po en gol. Do odmora so imeli Atletiki še vedno upanje na kak uspeh in to tembolj, ker bi bil po igri sodeč rezultat v prvem polčasu prav lahko obraten. Toda v drugi polovici so pa tako popustili, ali bolje, so jih Hermežani tako razkosali, da je bila vsaka njihova akcija brezuspešna, kljub temu, da so imeli v napadu nekai prav dobrih moči, zlasti brata Schuh. Tudi Hermežani nam niso podali prave kombinacijske igre, toda današnjo zmago so zaslužili. Tekmo je sodil g, Macuratti prav dobro. PREDTEKME: 1. Hermes (jun.) : Ilirija (jun.) 1:0. 2. Hermes B : Karlovac 2:1 (1:0). Štafeta: 400 X 300X 200X100 ni: !. Slavija v postavi Samac, Markužič, Rijavec, Gjurak 2.13.1. 2. Železničar v postavi Ledinek, Venuti. Stropnik, Kramar 2.14.2. Točke so štele: I mesto 5, 2. mesto 3 in 3. mesto I točka. Štafeta dvojno. Vreme je bilo izredno sklono prireditvi, igrišče jiu je bilo odlično pripravljeno. Rezultati so z ozirom na konce sezone prav dobri. zgodbo oblastem. Ko se je utrujen spravil z vozom in konjem v Pamerčah pod neki kozolec in tam prav sladko zaspal, je na svoje veliko začudenje ob jutranjem svitanju po sladko prespani noči opazil, da mu je med tem izginil konj. Povpraševal je v okolici ter zvedel, da se konj nahaja pri nekem posestniku na Kozjaku, Pohitel je k temu posestniku na Kozjak, Ker od tega posestnika Si dobil zadovoljivega odgovora, se ie Pisatelj Finžgar o Kolodvorskem misijona Ljubljana, 13. oktobra, Skromno ,a prisrčno prireditev je priredilo danes Društvo za varstvo deklet, ki je bilo ustanovljeno leta 1933, eno leto po obstoju Kolodvorskega misijona. Prireditev je bila v verandni dvorani hotela Union ter se ie je udeležilo zadostno število občinstva, dasi bi bilo želeti večjega obiska s strani gospodinj. Na prireditvi, ki se je pričela ob 5, je imel župnik pisatelj F. S. Finžgar krasen in zelo zanimiv govor o vlogi Kolodvorskega misijona. Nekaj misli iz njegovega govora posnemamo: Kakor ima vsaka živa in neživa stvar svoje poslanstvo, svoj misijon, tako ga ima tudi človek, samo s to razliko, da ima človek svobodo v odločanju, ali poslanstvo izvršuje. Najvišje poslanstvo človeka pa je izvrševati zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« Toda kolikokrat kršimo to poslanstvo! Kolikokrat smo po vojni zatrjevali nikdar več vojne in danes zopet grme topovi! Človek ima, kakor jc pravil pokojni prošt Andrej Kalan, na koncu življenja končno le tisto, kar je napravil za druge. V človeku pa ie toliko zlobe, ki se bori z dobroto in zato je naša dolž,-nost, da se proti človeški zlobi borimo, da pomagamo v boju za zmago velike zapovedi o ljubezni do bližnjega. Zato se moramo zavzeti tudi za dekleta, ki jim grozi človeška zloba, in to veHko delo vrši organizirano Kolodvorski misijon. Tudi poprej so bili slični misijoni, samo ne organizirani, saj je vsaka dobra gospodinja ali kdo drugi, ki se je zavzel za zapuščeno dekle, na tihem bila mi-sijonarka. A.ko smo ljudje in ako smo kristjani, moramo podpreti take misiione. Danes je beg z dežele v mesto. Umevno — na kmetih je revščina, v mestih pa navidezno ugodje in pa več svobode. Mi moramo to željo po svobodi uravnati, da ne bo povzročala kakor hudournik škode, ne družbi, ne narodu in dekletom samim, tako drhovne, kakor telesne. Delo Kolodvorskega misijona pa je ogromno. Dolžnost splošnosti, tudi tistih, ki vladajo, je, da to delo podpro, da se zidajo domovi za dekleta, ki jih je treba rešiti, in kjer bi sc usposabljale za poštene poklice. Saj je to najbolj važno, da rešimo duševno in telesno zdravje naših deklet, ki so najlepše, najbolj važno, kar premore narod. Ako pa tega ne delamo,, potem so vse naše besede o človečanstvu in kristjanstvu prazna pena. Govornik je vpletel v govor mnogo značilnih dogodkov, ki so ilustrirali njegove misli. Govor se je poslušalcev globoko dojmil. Nato je bi lza zbrane prirejen srečolov s prav lepimi in zanimivimi dobitki, ki jih je bila polna miza. Ljubljanska kronika Ljubljana. 13. oktobra. Na Kongresnem trgu se jc zbralo vse črno občinstva, zlasti mladine. Že dolgo ni bilo na tem trgu tako velike tombole kakor jo je danes v prid revnim otrokom priredila mestna občina. Med tombolo je deževalo, vendar pa to občinstva ni motilo. Tombola je bila dobro organizirana ter je požrtvovalno sodelovalo mestno nastavljcnstvo. Ako bi šlo po številu občinstva, bi tombola popolnome uspela, tako pa je uspeh manjši, ker je le malokdo imel več kakor po dve. tri tablice. Izžrebanih je bilo 12 krasnih dobitkov. Glavni dobitek, krasno pohištvo, je zadela Frančiška Podboj, kmetsko dekle iz Poljan nad Škofjo Loko /a balo ji bo ravno jirav prišlo. Drugi dobitek kolo, je zadel šolski učenec Jevnikar z Vodmatskega trga tretji dobitek, dve toni premoga sin policijskega uradnika Nedog, četrti dobitek, lep fotograf' ski aparat, pa sodnik Kovač. Lsperantski tečaj za začetnike se otvori po direktni Če-metodi v šoli pri sv. Jakobu jutri, v torek, t5. t. m. ob pol 20. uri. Brezposelni učnine jirosti. nad njim razjezil in ga pričel zmerjati. Pri tem sta posestnik in njegov brat zgrabila vsak po eno lato ter ga tako premlatila, da ie moral iskati zdravniške pomoči. Končno ie tudi našel svojega konja, za katerega ie moral plačati 5 kovačev za prehrano in prenočišče. Za nedovoljeno obraču-nanje z latami ter zmerjanje pa se bodo vsi trije znašli pred sodnikom. Nezgode in nesreče. Na vogalu Barvarske in Ulice 10. oktobra sta trčila s kolesi ključavničar Maks P. iz Bezene in mestni uslužbenec Leopold O. Oba sta odnesla lažje poškodbe. Na Glavnem •trgu je prišlo do trčenja med delavko Marijo Vrenčur iz Bezene ter 7-!etnim šolarčkom Kur-tom Hoferjem. Fant je pri tem zadobil le lažje poškodbe. Na Kralja Petra trgu pa je prišlo do karambola med 43-letnim vlakovodjem Francom Stranjšakom iz Krčevine ter 74-!etno Elizabeto Magdič iz Mekotnjaka pri Cezanjevcih. Pri padcu je Magdičeva lako močno udarila ob cestiššče, da si je pri tem zlomila desno nogo v gležnju. Pozvani reševalci so io prepeljali v bolnišnico. V občinskem skladišču na Koroški cesti je padla 54-letnemu delavcu Francu Arnušu pri nakladanju desk na voz ena deska na glavo ter je pri tem zadobil precejšnje poškodbe. Napotili so ga v bolnišnico, Požar. Pri posestniku Francu Lepošu v Me-kotnjaku pri Cezanjevcih je nastal na skednju požar, ki se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Hitra pomoč domačih je preprečila večjo pretečo nevarnost. Na stanovanjskem poslopju je zgorel samo strop, dočim je gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Zgorela ie tudi ena svinja in nekaj poljskega orodia. Železniška postaja Dircdaua, najvažnejša postaja na progi Addis Abeba Džibouli. — Slika lia desni: Italijanski častniki v glavnem stanu v Eritreji. Tiaka Jugoslovanska tiskarna. Zastopaik: K. Cei