^ .'■ Natis 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. $M Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Štajerc izhaja vsaki drugi ji&tek, datiran z dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo uajJiilje do pondeljka pred izdajo do- tftne Številke vposlati. Stev. 6. Posamezna Številka velja v Ptuju za//' 't celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserale uredništvo in upravnUlvo ni odgovorno. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, »/» strani K 16.—. »/« strani K 8.—, '/„ strani K 4.-. Vk strani K 2.-^, '/,., strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. V Ptuju v nedeljo dne 23. marca 1902. III. letnik. Velika noč. Spomlad je spet! Nežni popki poganjajo iz vsake veje in kmalu se bode cela narava prerbdila! Vse bode zopet cvelo in dihalo novo lepše življenje! Priroda obhaja — vstajenje! Vstajenje enako onemu velikanskemu, katero bodemo obhajali tudi skoraj vsi kristjani po vesolnem svetu, to je spomin vstajenja našega večnega Odrešenika. Tam v jutrovi deželi je zasijala krasna in prelepa zvezda, katera je razsvetila ves svet, nebeška žena je rodila Jezusa Kristusa! Tam v judovski deželi so ga nabili sovražniki njegovi na križ, a vendar je srečno premagal vso peklensko moč, na tretji dan je vstal od mrtvih, /ena Herodeža, kateri je Kristusa obsodil, je rekla na tretjo jutro po smrti Kristusovi: „Nacarejec katerega «i obsodil je bil nedolžen, zakaj glej! nocoj se mi je prikazal v spanju, in videla sem ga v nebeški svitlobi"! Zares nedolžen je bil. Čist kakor jutranja zarja je njegov značaj, poln neskončne milobe. „ Učite se od mene, ker jaz sem pohleven" je sam rekel in njegova najvišja zapoved je bila, da naj človek ljubi Boga čez vse, bliž- 1. 2. a. Pobeljeni grobovi. Žaloigra iz življenja slovenskega naroda. Kraj dejanja: Maribor ob Dravi. Osebe: nNaš Dom", po domaČe „Fihpos," nSlov. Gospodar," njegov prečastiti oče, „ Štajerc", zagovornik kmeta in obrtnikov, 4. Urša, gospodinja „Fihposovega očeta", 5. Pravica, c. kr. žandarm. Dalje. IV. Oče: K moji mizi se vsedi in zalij boječo svojo dušo s par kupicami dobrega ljutomerčana, da bode postala bolj korajžna!" Fihpos se priliža očetu, natoči kozarec, ga vzdigne, rekoč: „Bog živi celo našo kompanijo!" ter zvrne vso vino na enkrat v svoja široka asta. Oče, tudi spraznivši velik glaž: Tako je prav dečko, korajža zmiraj nekaj velja. Mi klerikalci smo po nekod zelo mogočni. Pa povsod, kjer imamo kaj moči, se moramo za isto zahvaliti le naši predrznosti. njega pa kakor samega sebe, da naj celo svojemu sovražniku povrača hudo z dobrim. In kako je bil pravičen! Kako neskončno dobrosrčen! Njegovi tovariši in prijatelji niso bili bogataši in velikaši, temveč navadni ljudje priprosto ljudstvo. S siromaki in bolniki je imel največ opraviti, dobro vedoč, da je treba tam največ pomoči. In pri vsem tem je ostal sam popolnoma brez premoženja, saj je znano, da je sam rekel: „Sin človekov nima niti toliko, kam bi položil svojo glavo!" Poglejmo njegove tedajne učence in njegove apostole. Priprosti ribiči so bili, a s svojim vzgledom in s svojo božjo besedo so spreobrnili tedaj do cela izprijeno zanikerno in nečisto ljudstvo! Siromašno so živeli vsi učenci kakor njihov večni Učitelj, a življenje njihovo bilo je brez vsakega madeža. Dandanes seve živijo njihovi nasledniki, oznanje-valci presvetih Kristusovih resnic, malo drugače. Saj vsaki ve kaj mislim! Pa dragi bralci! pustimo tudi njim veselo alelujo, saj vemo, da je On, kojega vstajenje bodemo kmalu vesolno obhajali, bil tudi strog, saj vemo, da je, ko so Judje tempel ali svetišče nje-govega očeta do skrajne mere oskrunili v svetem svo- Ce bi ne bili zelo zviti, potuhnjeni in korajžni, bi nas danes še ... ne hotel več povohati." Fihpos začuden: „Kako pa to?" Oče: Hm, navadna stvar! Doma se hlinimo za ljudske prijatelje, v politiki pa delamo ravno nasprotno. In bi tudi neumni bili, če bi ne delali tako, ker ako bi se zmiraj in povsod za kmeta, obrtnika in delavca potegovali, bi se bili zamerili visoki gospodi ki bi tedaj morala malo bolj globoko segati v svoje denarne žaklje". Fihpos: „Ali pa ljudstvo zaradi tega ni jezno na nas?" Oče : „Kaj še? Navadni ljudje ne vejo, kaj se po svetu* godi in zato ti lepo verjamejo, če pišeš ali rečeš: ljubi kmet, mi in naši poslanci ne moremo ničesar dosečti, mi smo veliki reveži, nas vse zatira! Za tako hinavsko laž nas potem še ljudstvo omiluje in premnogemu našemu priganjaču celo kaj podari, češ: gospod se trndijo za nas. Prav dobro si zapomni, da je tako počenjanje najvišja politika. Fihpos: ,,,Štajerc/ pa pravi, da je to nesramno farbanje in izsesavanje kmetov." T jem navdušenju lastnoročno izgnal vse, kateri so tam menjavali denar ali pa knpčevali! On nas bode sodil vse, tudi naše klerikalce, toraj ne smemo soditi sami! Vstajenje! Vstajenje, komu nebi ta beseda napolnjevala s Čistim otročjim veseljem srca? Ako Kristus nebi bil od mrtvih vstal, bi bila prazna naša vera, prazno tudi vso naše upanje in prazne vse naše nade. Zakaj, njegovo vstajenje je znak in pomen vstajenja vseh dobrih in slabih. Dragi kmet! ako si ti v sili, ako si v mukah, ako te trpinči vsakdanje tvoje življenje, ako moraš trdo in hudo delati, da si zaslužiš svoj kruh, pomisli, da ni vse tvoje trpljenje, vse tvoje muke nič proti tistim mukam in proti tistemu trpljenju, katero je imel tvoj večni Odrešeni k. Vse ga je zapustilo, vsi njegovi prijatelji in učenci so odbežali, da celo, njegov apostel in prvi naslednik na zemlji gaje zatajil trikrat. Grozovitne muke. so mu prizadevale težke njegove rane, težek njegov križ, in kako ga je moralo boleti srce, ker je videl da mora trpeti vse popolnoma nedolžen! Oh pač neskončno dobro je moralo biti to sveto srce, katero je tako ljubilo človeštvo, da je krvavelo za rod bodoči, za prihodne boljše ljudi. V celem svetem pismu ne najde nihče mesta v katerem bi bilo brati, da je videl kdo Kristusa smejati se. pač pa ga je videlo mnogo ljudi in večkrat, da se je jokal! Zdtij pa še vam hočem ljubi napredni kmetje in bralci našega vrlega Štajerca izročiti po moji moči malo pisanko. Blagoslov tistega, kojega vstajenje bo-demo kmalu obhajali naj vas sprejme na vaših potih, da bode tudi vaše vstajenje nekdaj, ko nas bojo zvale angeljev trobente prav srčna in vesela aleluja! Vojna v Južni Afriki. Angleže so Buri posebno dne 7. marca prav hudo nabili, vjeli okoli 1000 Angležev, koliko je bilo ubitih se natančno ne ve, ker Angleži stvar zavijajo *■ Brusi pro- Oče: ,,Naj reče, kar hoče; glavno je, da se nam pri tem dobro godi. Po ti visoki politiki imamo mi klerikalci mnogo političnih grehov na vesti. Nekaj ti jih hočem povedati, ker znam, da zavoljo svoje mladosti še no moreš vedeti za nje. Poslušaj tedaj! Naši, to je, vsi klerikalni poslanci so glasovali za postavo, vsled katere so se cenila posestva v Galiciji za eno petino više. kakor pri nas. Fihpos: „Tedaj pa morajo zdaj naši kmetje za 20 procentov večji davek plačevati kakor gališki posestniki. Ni-li to prevelika krivica?" Oče: „Krivica sem ali taj. Le pomisli, da je večji del gališke dežele v rokah tamošnih klerikalnih plemenitašev in neštevilnih opatov in škofov. Da je ta postava čisto prav, ker pomaga mogočnim našim prijateljem, ti pa pri drugih prilikah zopet nam. Naši kmetje pa se itak radi dajo stričti kakor pohlevne ovce." Fihpos: Mi smo tedaj zvesti prijatelji, ker v dejanju kažemo svojo prijateljstvo. Oče: To še nič ni. Še veliko več smo storili za nje. Klerikalni poslanci so bili tudi za to, da se je anglei in tajijo; vzeli so jim pet kanonov in ves vijant ob enem pa ranili in potem vjeli celo kega generala Methuena in ga odpeljali seboj. Razen 200 vojakov večinoma oficirjev so tudi vzeli .^eboj. Ta vest je naredila za angleže grozno sramoto, Baroni pa skoraj ves svet častita. To je bil najhujši poraz kar so jih Angleži doživeli na južnoafriškem bojišču. Angleži so hoteli Bure zajeti od treh stranij. En oddelek je vodil Methuen, druga dva. pa druga dva angleška po/eljnika. a tepeni so bili vsi trije, najbolj pa -Methuen. Časniki poročajo pa še tudi o četrtem porazu Angležev. 12 februvarija je dobilo namreč 3 kompanij 28. peš polka nalogo, polastiti se dveh farm blizu Zuckcrboschranda, kjer so bili Buri pod povelj-ništvom Roosa in Albertsa. Angleška kolona, katero je vodil major Dowell, je štela 280 mož. Buri so spočetka navidezno bežali, tako da je zašla kompa-nija Angležev predaleč. Buri so jo nakrat zagrabili in v dveh minutah so izgubili Angleži več kot 50 mož V teh bojih za obe farmi so izgubili Angleži ene.ua častnika (ubit), 11 mož (ubiti), 7 častnikov in #6 mož (ranjeni) ter 100 mož (ujeti). Tudi mnogo orožja in voz s streljivcm so izgubili Angleži! Tudi ta četrti poraz je bil potemtakem za Angleže prav občuten. Iz Londona poročajo nadalje: Minolo nedeljo, 9. t. m. se je začel zopet veliki lov na Bure med Frank-fortom in Lindleyem. Pet angleških kolon je šlo proti zahodu v smeri Wolvehveka. V dolini Renoster je je bilo ujetih 9 Barov, ki so se skrili v jame. Oddelek Mentzov pa je ušel, Buri so namreč pognali med Heilbronom in Volvehvekom čredo goved proti stražnicam in v splošni zmešnjavi sami utekli. Vseh skupaj so dobili Angleži le 50 Burov v pest, 1 Bur pa je bil ubit. Lov se toraj ni posrečil. O Methuena se poroča, da se mu je obrnilo zopet na slabše. Daralev je najprej njegovi soprogi sporočil, da ga izpusti. Angleška oblastva so izrekla Delareyu za njegov pleme- dalo gališki deželi za zemljiško odvezo 200 milijonov kron davčnega denarja, katerega je seveda samo naša preljuba poljska gospoda vtaknila v velike svoje kaše." Fihpos: „Oh, to je lepo! To je bilo imenitno!" Oče: „Le počasi! Se več koristi smo jim napravili. Gališka pobožna gospoda je smela žganje kuhati, ne da bi ji bilo treba od tega kakšen davek plačevati. Da so se pa tej krivični pravici odpovedali, so delovali klerikalci na to, da jim je vlada plačala 100 milijonov." * Fihpos je od samega začudenja zazijal ter potem dejal: ,, Izvrstno! Tako si mora človek za tuj denar pridobivati prijateljev! Pa so naši poslanci le za gališke prijatelje tako lepo skrbeli?" Oče: O ne, tudi drugim so pomagali, na pr. češkim fabrikantom cukra, ki so večinoma goreči klerikalci. Naši poslanci so glasovali za postavo, po kateri so dobili ti bogataši tekom let že blizu 800 milijonov kron darila, da ložje prodavajo in vozijo cuker v daljne kraje." Dalje prihodnjič.) i iiiri Čin svojo zahvalo. Splošno se pričakuje, da .«e izkaže tudi angleška vlada Delareyu hvaležno. Vojna se bo torej nadaljevala. Vojni dopisnik Wallace pa piše listu „Daity Mail": „ Če naj navedem uspeh našega skoraj triletnega napora, moram redi, da bo morda črez tri leta vojna ravno tam, kjer je danes. Da bi se Buri udali in odnehali, nato niti misliti n\.a Razne stvari. Porotne obravnave v Mariboru. Dne 10. marca sedel je na zatožni klopi pred mariborskimi porotniki ŽSletni nepoboljšljivi Fianz Zajšek iz Sedlaieka, okraja ptujskega, radi tatvine. Zajšek bil je pred kaznovan zaradi hudodelstva tatvine že štirikrat, zaradi prestopka tatvine sedemkrat. Prvokrat je bil kaznovan, ko je bil še le 14 let star, potem pa je moral v ječe naglo zaporedoma. 25. novembra 1901 prišel je iz ječe, v koji je presedel 2'ja leti. a že 2. na .Ti. decembra o polnoči zalotil ga je stražnik g. Fr. Marinz v Ptuju, ko je ravno pri omreženem oknu zida L. Sonnen-scheina mislil n lomit i; deloma se mu je to že po^ srečilo. Ker ga je sodišče spoznalo kot tatu iz navade; naložilo mu je tokrat o let težke ječe z enim postom vsakih 14 dni. — Ponarejalec denarja. Tisti Dan imel se je zagovarjati 19letni posestnikov sin Andrej Skok iz Gradiša pri Leskovcu v Halozah. dne 24. decembra lanskega leta kupil je v konznmu v Leskovcu za 4ti vinarjev petroleja in plačal to s štirimi ponarejenimi 10 vinarskimi kosi in tremi pravimi krajcarji. Ko so ga žandarji zaslišali, je tajil, da bi bil denar ponarejal, pozneje pa je priznal ter rekel, da je hotel samo poskušati, če se da tudi iz svinca denar delati, ker je tako nekje slišal. Na njegovem domu našlo se je pri preiskavi tudi nekaj JakČeva in Fefikina ženitnina v Kra-lovski dolini. • To vam je bila imenitna gostija, kakoršne še niti stara Segarica ne pomnijo. Godilo se je tako: Pred kakima 2 letoma se je podal naš Jakec v Zagreb, ter tam pridno delal že v ta namen, da bi se že prle lahko združil z deklico, ki mu je bila vse na svetu. Kmalu je prišla Fefika, ki je noč in dan tarnala, za svojim ljubim. Ona pa ni dobila tam službe in tudi Jakec je bil kmalu brez dela. Kakor je vsem znano, ne manjka tudi v Zagrebu policajev, ki vsakega, kteri nima posebnega Bkšeftatt, v domovino spremijo. Taka nezgoda bi tudi našega Jakeca in Fefiko zadela, ako bi na skrivnem ne pobegnila v visoko Liskanjo. Karlovska dolina je lepa in rodovitna, v nji se razprostirajo lepi zeleni travniki in na zgornji strani stoje Čedne kmečke koče. Na desni strani te doline visoka Lis-kanja, domovina našega Jakeca. Ime Liskanja zasluži v resnici ta kraj, ker se v njem potika brezštevilno lisic, ki so pravi strah kralovskim kuram. Srečno sta prišla naša znanca v ljubljeno do- priprave za izdelovanje tacega denarja; denarja samega pa se ni nič več našlo. Novčni urad na Dunaju se je izrekel, da se tak denar spozna na prvi pogled, da je ponarejen. Skok dobil je vsled mnogih olajševalnih okolščin za svojo „kunšt" samo 3 mesece navadne ječe. — Poneverjenje na pragerski pošti. 11. marca obravnavalo se je proti Friederiku Niederle, 25letnemu poštnemu ekspeditorju na pragerski pošti, ker je poneveril poštnega denarja enkrat 304 K 16 h, enkrat 2700 K in enkrat 16 K 50 h, skupaj torej 3020 K 66 h in na Dunaju, kjer je služil preje, pa 211 K. Ko je to vse, kar je napravil na prav zvit način, imel v žepu, prosil je svojega gospodarja (šefa), da bi se peljal v Maribor k nekemu zdravniku,, češ, da ima „srčno bolezen**. In res imel je tako srčno bolezen, da ni prišel več nazaj, ampak se odpeljal čez Bosno v Dalmacijo, prišel do Antivari, se peljal dalje v Benetke in od tam čez Brenner na Nemško, kjer se je izdajal pod drugim imenom. Na Nemškem so ga prijeli in ga na zahtevanje Avstrije prignali v Maribor. Pri sebi je še imel 1000 kron in 236 mark. Niederle bil je obsojen na f? let težke ječe. — Dva ponarejalca bankovcev. Ta dan vršila se je še porotna obravnava proti 391etnemu oženjenemu posestniku in gostilničarju Valentinu Šo-bernikn iz Spodnjega Dupleka pod Mariborom zaradi ponarejanja bankovcev. Dne 6. decembra 1901 vršila se je pri Soberaiku neka hišna preiskava zavoljo neke ukradene hranilnične knjižice. Ko je žandarm zahteval od Sobernika, da mu naj odpre neko omaro se je Šobernik branil, a videč, da ne gre drugače. pa je odprl in žandarm je našel notri 6 desetkron-skih in 8 petdesetgoldinarskih bankovcev, ki so bili ponarejeni s fotografskim aparatom in razen tega še več drugih potrebščin za fotografiranje kakor tudi neke barve in en aparat za fotografiranje. Ko ga je moviuo, kjer pa Jakecu ni dalo miru. Že na treji dan se je podal v mrzli „0berštajeru iskat sreče. Ees, ta mu je bila tukaj milejša kakor na Hrvaškem. Dobil je delo in kmalu je postal zidarski palir ali kakor so ga tovariši imenovali nmaItomoharK. Pa tudi sedaj ni mogla Fefika prebiti brez njega. Že za par tednov je tudi njo privlekel črni konj v.,Oberštajeru ; tukaj se pa naši Fefiki ni najbolje godilo. Uboga deklica, ki je doma le šivala, svinje „futrala", včasih tudi koziko pasla, je mogla tukaj celi dan malto delati in se truditi, da bi si kaj ,privirtila' in da bi tudi svojemu sineki kaki krajcar za kruhek poslala", kakor ji je Jakec večkrat rekel. Radovoljno je trpela, misleč, da je njeni ljubljenec dober Človek, ki nima velike skrbi samo za njo, ampak tudi za njenega sineka, ki so ga krstili za Toneka in ga nesli k babici na „košto". Pa revicase je zelo motila, tako mislevši. Ko je prišla v soboto „colinga", je Jakec vzel ves denar zase in za njo in hajd ž njimi v krčmo; tam je zalumpai vse peneze in se pozno v noč domov podal, kjer je Fefiki, ki ga je sprejela s pozdravom: „Ti presneta para pijana, ki celo noč lumpaš, jaz pa jkruha1 nimam in ,tudi* Tonek nima ,štunfov', J žandarm vprašal, odkod in zakaj ima Šobernik vse to, je bil toliko prestrašen, da mu prve trenotke ni mogel nobenega odgovora dati, poznej pa le prišel k sebi in rekel, da se uči fotografirati, ter da je bankovce naredil Franc Pečar, kateri ga je učil fotografirati. Žandarmi so na tako priznanje preiskali tudi hišo Franc Pežarja in tam našli fotografičen aparat več drugih za to namenjenih priprav in en ponarejeni bankovec za 10 goldinarjev, šobernik se je vedno le izgovarjal da se je hotel samo učiti fotografirati, kako pa je te »študije" delal, izkazalo se je, da je popir katerega je rabil za študiranje na eni strani tako daleč ostrgal, da ni bil debelejši kot je navaden papir za bankovce. Spočetka fotografiral je vsako plat bankovca na dva papirja, potem pa skopaj spo-pal in še več takih „kunštitt se je učil. Pežar pa se je izgovarjal s tem da je hotel Šobernika samo fotografirati učiti. Polagoma pa se je Šobernik Čedalje-bolj udajal in 9 uri zvečer bila je obravnava končana. Pežarja se porotniki popolnoma oprostili, Šobernik pa je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Ta kazen je zategadelj tako nizka, ker je sodišče upoštevalo Šobernikovo obrt in njegovo nedolžno družino. — Oko Oslepil. Dne 12. marca prišel je na zatožno klop zaradi prestopkov predkaznovani 411etni oženjeni posestnik Miha Polanec iz Pretreža. Obtožen je težke telesne poškodbe. 25. avgusta 1901 prepirala sta se Miha Polanec in Filip Florjančič v gostilni Jakoba Potiska zaradi neke terjatve, in prepirala sta se tako dolgo da sta se slednjič spopadla, in pri tem prizadjal je Polanec Florjančiču težek udarec na lice ter ga zadel tudi na desno oko. FlorijančiČ zadobil je skoz to težko poškodbo, vsled katere bil je bolan in dela nezmožen 30 dni, poleg tega pa še zgubil vid, kar je bil posledek močnega udarca. Ker zaslišane priče niso zamogle natančno izpovedati in so jhobice* no robace", potrl vse piskre in nazadnje še njo tudi malo pofirmal. Pa njena stanovitna ljubezen je premagala vse britkosti. Ostala sta še v „Ober-štajeru" do zime in se potem peljala v domovino, da bi tam imeli gostiivanje. Novo leto je minulo in hajd k zapisuvanju; po trikratnem oklicu bi imela biti zdana. Predno je solnce prikukalo izza gor, so iz visoke Liskanje naznanjali možnari in kanoni. da se ima danes vršiti gostija našega Jakeca. Tudi v kuhinji je bilo vse živo. Stara Šegarica so pekli diikle ali po našem bidre v stopicah pečene. Lizika in Anika pa sta skubili vrane, stari Jakopec pa je ravno iz šume prijezdil zvito lisico, ktero je potem zadrgnil in potegnil kožo iz nje. Bila je „nezgruntano" mastna, nacvrli so iz nje 50 pintov „žmauca" s kterim so krofelne pražili, diiple mazali in pa „štifletne„ črnili. Tudi klobas so naredili in sicer tote forme: „diire burst", ,,salami", „birštl" i. t. d. Meso so spekli in še celo rep so ..ponvicah". — Gotovo si radoveden, dragi bralec, na kako ,.vižo" so tega v „hasekl spravili. — Le počasi! Naš Jakec je imel „pušlc" iz njega. Tukaj v Liskanji, kakor sem že prej omenil, je danes vse živo. Zbrali so se gostje. Po malem zajuterku prišle s svojimi izpovedbami z poškodovancem v navskrižje, se bodejo zaslišale še nove priče in se je obravnava zavoljo tega preložila. — Mater pretepel in potem poslopje zažgal. Tisti dan vršila se je porotna obravnava proti 22-letnim posestniškem sinu Martinu SemeniČu iz Kumerščaka pri Ljutomeru. Dne 18. decembra lanskega leta opoldne prišlo je do prepira med obtožencem in njegovo mater Gero Semenič ker ji sin ni hotel izročiti denarja, katerega je zaslužil z vozom. Ko mu je mati rekla, da ima tudi še za druge svoje otroke skrbeti, postal je surov, pograbil pokrov od mize in udaril ž njim svojo mater po levi rami, da je padla na tla. Potem pohodi] jo je še z nogami po prsih in trebuhu, skoz česar je zadobila mati lahke poškodbe. Na to zapustil je obtoženec hišo, prišel zvečer zopet domov, spravljal obleko v kofer, in se obnašal proti sestram tako surovo da bo zbežale. Ob sedmih zvečer je odišel, četudi je mati temu ugovarjala ter vzel svoj kofer soboj. Ko so domači potem večerjali, slišali so nakrat neko prasketanje in šli so ven gledati in videli so, da je skedenj bil že v plamenu. Ogenj razširil se je hitro ter vpe-pelil razen kleti, drvarnice in hiše vse. Tudi hišna streha je zgorela. Škode je okoli 2500 kron, ker zgorelo je z drugim tudi hrana. Pričale so proti njemu mati in sestre in povedale da je njegov zagovor lažnjiv. Za to svoje junaštvo dobil je Martin Semenič sedem let težke ječe. — Morilka lastnega otroka. 13. marca bila je na zatoženi klopi služkinja Ana Šmigoc, nazadnje služeča pri sv. Marku. V mesecu juniju pretočenega leta, spoznala je da je v drugem stanu jn 1. januarja začutila je bolečine ki so drugi dan še večje bile. Tudi iz druzih vzrokov je mogla vedeti. da se tu gre le za porodne bolečine. Dne 3. januarja popoldne šla je na pod in tam na slami porodila fantička, kateri je, po izreku zvedencev prišel na svet so se podali v mesto Zlomo po nevesto, kakor je to že navada po Spodnjem Štajarji. Imenovano mesto je imenito, šteje kakih 10 hiš. V zadnjem drevoredu tega mesta stoji palača, v kteri biva naša Fefika. To vam je koča, ki celo Zlomo gor drži. Pred par leti bi se bila tudi sama podrla, pa stara Vrečovica so spoznali nevarnost in podprli so torej vilo s štirimi biirklami. Poleg hiše stoji hlev za koze in nasproti temu ena po griiški poslonjena mlaka, v kateri se nahaja zdrava zlomska voda. Na dan Fefikine poroke je bila ta palača sijajno razsvetljena. V kuhinji so se skiibili vrabli, stara Vrečovica so kuhali žganjke, da bi imeli kaj postreči prišedšemu ženinu. Iz daljave se je slišala godba Prepadfncev in naznanjala prihod gostov. Kmalu so se ti približali in se hoteli podati v palačo, toda tukaj so bile duri zaklenjene. Ko so naši gostje začeli trkati, so se odprle duri in prišajntala je grda, stara, našemana babura. Starešina reče na to: „Dobra je ta,' pa mi še se za drugo priporočimo. Potem prideta dve ,,kranceljungfravi", ktere starešina „braut-firerju" izroči. Zunanji gostje še prosijo za eno in še le sedaj se prikaže zaželjena nevesta — naša Fefika — živ. N;i nek silen način, z pritiskom na glavo, s stiskanjem glave z stegni ali z zaprtjem dihalnih organov, spravila je Smigoc otroka iz sveta, po nmoru pokrila je otroka s slamo in ga potem zakopala za gospodarskim poslopjem, pohodila zemljo da se ne bi poznalo ter šla opravljati svoja navadna dela. Njenih gospodarjev takrat ni bilo doma. Šele dva dni pozneje spoznali so njeni gospodarji na njenem životu in stvar naznanili pri obč. predstojnika. Nasproti žandarmorn je vse tajila in dejala, da ima še vse pri sebi; ko pa ji je žandar povedal da jo bo aretiral, je pa rekla, da se je otrok nepričakovano rodil in bil mrtev ter da je otroka vsled straha pred domačim župnikom zakopala. Zaradi različnih nejasnih dokazov in olajševalnih okolnostij bila je Šmigoc obsojena samo na osem mesecev težke ječe. — Še fina morilka. Po končani prejšnji obravnavi stopila je pred porotnike 20-letna samska posestniška hčer Terezija Šlam-berger iz Niverc. Šlamberger občevala je lansko leto z nekim moškim, katerega ime pa ni hotela povedati, ter postala noseča, kar je tudi njena žlahta vedela, Dne 15. decembra bila je družina Šlamberger zbrana v domači sobi. Hčer Tereza se je potožila da jo boli zob in šla v svojo sobo v koji po navadi spi. Družina jo slutila, da bo najbrž Tereza porodila in prisluškovali so Če bo kaj slišati — pa culo se ni nič. Cez kake pol ure prišla je hčer zopet nazaj v sknpno drnžbinsko sobo in se vlegla, brez da bi besedico govorila, na peč. Ker nikdo ni vedel, kaj se je zgodilo, jo tudi nobeden ni nič vprašal. Njena sestra Marija šla je vendar v Terezino sobo pogledat in našla tam posteljo zelo krvavo. Tudi oče je to pogledal in hčer ostro prijel, na kar je odgovorila da je samo krvavela. Oče se je po takem odgovoru potolažil, vendar ga je skrbelo ker je hčer celo noč ostala na peči in ni šla v svojo posteljo. Ko je drugi dan oče zapazil, da ni vse ki je svojega izvoljenca pozdravila z ..glaskom" vina in starašina je napil zdravico. Podali so se malo v hišo, kjer se je ,,talanje piišcicov1' začelo; zunaj so bile že kočije pridrčale, da bi se peljali k poroki. Veselo so se vscdli na okinčane ,,bagarlc" in hajd v Videm k zdavanji. Fefika se je peljala na krasnih s koprivami okinčanih kankolah z dvema starima kij iisama. Farni zvonovi so že vabili v cerkev in starašina se je podal v farof naznanjat g. župniku prihoda gostov Na vprašanje g. župnika, kje ima nevesta krstni list, odgovori prvi: ,,To je skrb snehina pane moja". G. župnik pa so rekli: „Prle njidva zdati ne m'rem, dokler mi ,taufšeinal ne spravite'6. Tega pa niso mogli tak hitro dobiti, ker je Fefika rojena med Dravo in Muro med Radgono :no Gradcom, to je tam v nemških Apačah. S pobitim srcem se je podal starešina v cerkev in naznanil gosti van jšakom to žalostno novico. Gostje so vtikali njih svatovske ,.pušelceu v žep in pobrisali na tihem v Liskanjo, kjer so se mastili z praženo in pečeno lisico. Kakor je znano slavnim bralcem, je bil letos zelo kratek fašenk; naš Jakec tedaj ni imel Časa. tako kakor bi ne smelo biti, poklicati je dal babico. ki jo je preiskala in izpovedala da je hčer pred kratkem porodila. To potrdil je tndi g. dr. Štuhec, h kateremu so Terezo pripeljali. Potem bila je aretirana, priznala pa le toliko, da je zaplodek svojega telesa odpravila in rodila dete mrtvo. Pozneje, ko se je truplo deteta za hišo pokopano našlo, je obstala, da je porodila otroka ženskega spola in ga umorila s tem, da mu je glavo pokrila z odejo, da ni mogel več dihati ter tako zadušil. Pri obravnavi zagovarjala se je sedaj s tem, da ji je, ko je porodila bilo mrzlo, odejo višje na sebe in otroka potegnila in ker ji je bilo slabo, je od slabosti zaspala, otrok se pa na tak način zadušil. Očeta otrokovega tudi sedaj ni hotela imenovati. Pravila je le, da jo je domov gredočo na polju nek neznan moški napadel, kar je imelo te nasledke. Te izpovedbe pa so se po različnih okolšČinah overgle in misli se, da bi družina Šlamberger doživela sramoto, ker je tisti neznan človek najbrž oženjen. Ker so bile tudi tu okolščine različne jo je sodišče obsodilo samo na 6 mesecev težke ječe. Zopet eden ki je kradel čast. Bivši fajmošter, gospod F. S. Šegula. urednik klerikalnega, nemško pisanega a slovensko klerikalno mislečega časopisa jjSudsteierische Presse" v Mariboru, dobil je pri porotni obravnavi dne 17. marca 2 meseca zapora zalo. ker je v svojem časniku zasramoval in za hudodelce označil poštene ptujske gospode v prvi vrsti g. župana Orniga, Schrofla in Gspaltlna. Razen dveh mesecev zapora dobil je še tudi vsaki teden eden post in povrniti more vse sodnijske stroške. Slovenska Bistrica. (Živinski semenj.) Dne 24. m. m. prignalo se je na tukajšni živinski semenj 1400 glav govedi, in sicer večjidel pitanih čistega plemena in 80 konj. — Cena volov bila je od 48 do 55 kron za meterski cent. — Na tukajšnji želez- iti v Apače po „taufšein". Zato pa je mogel „ledičen" ostati in počakati, kakor mi je sam omenil, do drugega fašenka in tedaj si bo vse ,dokimente" priskrbel, bo šel k g. fajmoštri in se dal zdati. Skoz leto se nima časa ženiti, on si more na ,,OberŠta-jarskem kruh služiti in njegova Fefika mu bode tndi pomagala pri delu. Prihodnje leto, če Bog zdravje da, bodo stara Šegarica še več diiklov napekli, Jakopec bo kakšno lisico priskrbel in tedaj bomo zopet obhajali veselo gostijo. Želim ti, dragi Jakec, v prihodnem letu več sreče kakor si je imel minuli fašenk. Glej, da si prle v6e priskrbiš, kaj je treba za zenitov. V „Oberštajari" pa ostani zvest svoji Fefiki. H koncu še sprejmi pri-teljski pozdrav od tvojega nekdanjega „šulkomarada'\ Nekaj listov iz zgodovine kmetskega stanu, (Spisal M. Kmetskakri.) Halje. II. Ljudsko preseljevanje — od leta 400 do 600 spremenilo je popolnoma državne in družbene raz- niški postaji natovorilo se je šest vagonov z voli na Moravsko kakor tndi jedensto glav volov in krav v Lipnico (Leibnitz) in ondotno okolico. — Da se je cena, zlasti volov, na tukajšnjih živinskih sejmih v zadnjem času znatno povišala, temu je le vzrok pož-lahtenje naše živine z Mariahofskim plemenom in želeli bi le, da bi to vsprevideli vsi naši živinorejci ter pristopili velekoristni zadrugi za nakupovanje in vzdržavanje plemenskih bikov v okraji Sloven j bistriškem (Stierhaltungs-Genossenschaft). Od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. (Smešna novica). Hud boj je nastal dne 7. marca ob 4. uri popoldan pri gostilni gosp. Supana, tako, da so morale še ženske miriti. Fantje so se napili malo vinčka; seveda mladim ljudem se pa takoj kri razburi da se malo poskusijo in pokažeje svojo korajžo. Siromak je bil Debelakov Janž ki je mogel pasti čez Jakovo mejo v vrt kakor bi bili žabo streljali. Komaj da ustane, prime za fižolni kol, kateri se mu je takoj zlomil radi močnega udarca na svoje sovražnike. Videti je bilo prav tako, kakor kadar se tepejo Laški petelini. Ko Še le ni bilo mira pristopili so vsi majhni in veliki. Tudi Slančov Kari je mislil miriti, pa mu je ubranila Kocenova Nežka, ker se je bala za njega, ki je njen ljubČek. Ker se je pokazalo nekaterim malo krvi od prevelikega sopihanja je Jožef Seme, trgovec, takoj poslal po žandarje na Laško (Tuffer) Seveda so se vstrašili, kaj to mora biti in so bili takoj trije navzoči pri Supana da so se pogovorili o strašnem boju brez vseh bolečin, ker samo Debelakov Janez je nosil drugi dan eno obrv veliko večjo od druge. — Rimski petelin. Grozni poraz v Leskovcu. Zdaj pa ga vendar imamo! namreč naš novi boljši odbor v Leskovci! Gospoda župnika nič več ne veseli, še župa njim več ne diši in čujte, sklenili so celo, da ne bodejo mere. Ogromna rimska država je razpadla, in iz nje je nastalo tekom nekaj stoletij več manjših držav. Divji narodi, ki so drli iz severa in vzhoda v bogate rimske dežele, so razdjali premnoga mesta, požgali vasi ter pobili prebivalce ali pa jih odpeljali seboj v sužnost, Nekateri kraji so postali skoraj prazni, in v nje so silila zopet druga ljudstva, tako n. pr. v našo domovino, kjer so se okoli leta 580 naselili naši pradedi, stari Slovenci. Ko so zmagovalni narodi našli kraje, kateri so jim ugajali, tedaj so se v njih naselili in si zemljo razdelili. Ker si zdaj z ropom niso mogli več dobiti potrebnega živeža, morali so misliti na delo in sicer v prvej vrsti na poljedelstvo. Pa vojak ni bil vajen koristnega opravila, on je znal le orožje snkati in kri prelivati. Zato je primoral svoje vjetnike in premagane prebivalce svoje nove domovine, da so delali za njega. Nekaj jih je obdržal pri svojem stanovanju za razna hišna dela, a druge je razdelil po posestvu, da so mu obdelovali zemljo. Ti nesrečni ljudje so bili popolnoma gospodarjeva lastnina, on je smel ž njimi storiti, kar je hotel. Za nje ni bilo ne postav, ne sodnije, sodnik jim je od danes naprej čisto nič več — pili! Seve saj jo tudi hudo, da je njihova stranka in pa stranka kon-zumnega „kšeftferderberja", slavno znanega velečas-titega gospoda kaplana Roškerja popolnoma prepadla! Oh! Rošker, Rošker! dolgo te ni več na Leskovcu, a vendar te morda srce boli, da si se tako dolgo in brez vsega uspeha trudil! Da Ti namreč, ljubi Rošker povem, v tretjem volilnem razredu so volili samo štirje v drugem eden in v prvem oh! to pač boli — nobeden, klerikalne kandidate! Joj, joj bivši predstojnik Potočnik še niti „erzacman" ni! Zato pa je tudi sam priznal, da bi rad bil, ako bi ga z njegovega posestva nesli, da ne bi bilo treba ž njega iti! — Oh! toti ručuni, toti računi! Kako od računov človeka glava boli. Pa še z novo šolo se meni vidi nič ne bode. Pač preveč^ velja in novi odbor je pameten. Pa veš kaj dragi „Stajerc", ti si nam že zadnjič povedal, da bodemo prišli na pota naših boljših ljudi, kateri so že pomrli, nazaj! Res je, zdaj smo že na boljšem potu. Volitve so pokazale, da smo leskovški kmetje pametnejši, kakor vsa klerikalna druhal, da klerikalna druhal! seve izvzemši našega sedajnega gospoda kaplana, kateri ni tak, kakor je bil nebilogatreba Rošker. — Slovenci smo, recite kaj hočete, saj ni enega Nemca v odboru — a hvala Bogu, klerikalca tudi ne. Le tako naprej vrli Lesko-vec, „vremena naša bodo se zjasnila, in zvezde milše bodo nam sijale"! — Zdaj pa je le vrli naš gospodar Habjanič. katerega je klerikalna ^Domovina* radi te volitve po slabem dopisu našega, velezasluže-nega (?) »častnega občana" tako zdelala, svojo in občinsko stvar dobro izpeljal. Res je. da je mnogo vročih moral požreti, a to pa je že itak vsaki od klerikalcev navajen, a morda ga bode vendar gospod župnik v kratkem povabil na kupico vina, da bode od njega zvedel, kako se dela „rekursu proti volit- bil njihov gospodar. Orožje nositi, jim je bilo prepovedano, kajti suženj bi meč onečastil. Ni jim bilo dovoljeno, izbrati si svoj poklic, marveč njihov gospodar je določal opravila. Zeniti se niso smeli po svoji volji, in otroci so bili last gospodova ne pa starišev. Tukaj vam naj zadostuje le jeden primer. Leta 1244. daroval je Ulrik Raspo svojega podložnika Popa sekovskemu samostanu in določil, da je polovica sinov, katere je imenovani kmet. že imel in kateri se mu bodo še narodih, last sekovskih korarjev. drugo polovico pa dobijo potomci nekega Henrika s Preninga. Takšen je bil položaj sužnih kmetov in delavcev. Premnogokrat se jim je zelo slabo godilo, posebno če so imeli divje in nespametne gospodarje. Modri gospodarji pa so ž njimi človeško ravnali, ker so potem pridnejše in lepše delali. Njihovo stanje se je tndi precej izboljšalo, ko so sprejeli gospodje blažilne nauke Kristusove vere. Nekateri gospodje so imeli mnogo neobdelanega sveta, a premalo delavcev. Zato so iz obljudenib krajev vabili ljudi k sebi. Posebno samostani so si na ta način pridobivali podložnike. Seveda ee ljudje )_ v v;:m! ()'n dragi Kralj! pusti volitve in rekurs in idi rajši k Stoklasi na koline, boš dobil kašnato klobaso, pa novega amerikanea! Vurberg. Lansko leto je pisal „Štajerc", da je vurberški župnik, takrat še provjzor, rekel, da so dosluženi vojaki stari biki. To je dotične može zelo jezilo, kar je Čisto naravno, bile so slišati prav ostre besede proti provizorju. Pa o čudež! Letos pred vo-litvo pa yo lanski, stari biki imenovani, roke lizali! V kaj pa se zna bik spremeniti, ali kaj zna iz bika postati? Ko so bile vurberške občinske volitve končane. zapel je Bregov Jaka glorio. Je lo spodobno? Po volitvi je spremljalo več pristašev župnika na dom, kjer so pili in krikali z župnikom, da bi s tem grajskega oskrbnika jezili. Ali je to krščansko obnašanje? Kako je postal Stoklas v Leskovcu častni občan. Grozna klerikalna moč najdebelejšega kalibra, po -Domovini* veleznani, nikoli dosti pohvaljeni gospod Stoklas v Leskovcu, Bog mu grehe odpusti, — nosi za klobukom ^šneidfeder" ! Pa kaj le bi rad vede!, da toti Mšneidfeder* ne stoji več po konci, čisto pokvečen je! To je „šneidfeder" častnega Ieskovškega občana. J: i. ja, častni občan je, a zdaj pri volitvah je i udi njemu odklenkalo. Pa vrli »Štajerc" veš, obljubil sem ti. da še bom v marsikatero torbo v Leskova" pogledal in to sem tudi storil! Glej! Stoklasova torba je visela v Leskovcu na konsumi na klini. Klin se jo zlomil in torba telebi na tla. Iz torbe pa pride na dan, Stoklas kot leskovški Častni občan. Stoklas častni občan! Istinito zvoljen je bil pa kako! Bog pomagaj! Več kakor polovica bivših odbornikov, — saj zdaj dobijo penzijon — je očitoma in v javni društvi priznala, da ni vedela, kaj je podpisala, ko so sklepali sami (?) da bode Stoklas častni občan! Ko pa je 14 dni pozneje naš ljubi Stoklas hotel imeti dragoceni diplom (spominsko tablo) za častnega niso dali kar tako pregovoriti, ampak so marsikaj zahtevali n. pr. za sebe in za svoje otroke prostost. Sklepali so pogodbe, v katerih je bilo popisano, kaj so dolžni gospodu delati in koliko mu dajati. To so bili takozvani nslužni kmetje". A tudi oni niso smeli zapustiti najetega posestva, ter so bili podložni gospodarju, ki je bil tudi njihov godnik. Nahajali so se pa tudi prosti kmetje, a le zelo redko. Dolgo časa je imeJ samo vladar pravico, podeljevati svobodo, pozneje pa je smel vsak gospodar dati svojim podložnikom večjo in manjšo prostost — navadno se je to zgodilo proti mastnemu plačilu. Tudi posameznega otroka so si stariši laliko odkupili in ga potem poslali v mesto ali kam drugam. Leta 1717, je kupil nek ubog, ljubljanskemu meščanskemu špitalu podložni kmet svojega sina za 8 goldinarjev; pet let pozneje pa je moral podložnik Gregorič plačati za svojega otroka Primoža celih 12 goldinarjev. Da ta cena ni bila nizka, razvidi se iz tega, da se je v istem času dobilo prase za pet krajcarjev. Trdo pest sužnosti so podložniki občutili najbolj pri ženitbah, ker so se smeli ženiti le z gospo- občana, se je vendar oglasil neki odbornik in rekel: »Gaspaud, vi le bote kaj ste, takega cegelca pač nemo kupili!" Tedaj pa, ko z Leskovca trsna uš odide, bodemo dragi „Štajerca nekaj regimentnega napravili! Veš kaj? Stoklasi bodemo postavili spomenik! Pa kakšen! Srebrno zlat iz samega kufra bo. in stal bode na leskoškem „hauptplaci" ravno pri farovškem studencu, Tako bode ljubi naš častni občan gledal za vselej skoz farovška okna in videl, kaj se tam notri vse na podlagi (?) klerikalni godi! Napis na spomeniku pa se bode tako glasil: »Zaslug je dosti na sveti, A Stoklas jih največ ima! Ne morem vsih vam našteti Bog daj nam Stoklasa dva. Potem bode Leskovec srečen, In srečen nas kmečki bo stan, V spominu bo Stoklas nam večem. Kak Rošker naš bivši kaplan! Iz Grajene. (Občinske volitve v Vurbergu.) „S1. Gospodar" je prinesel po svoji hinavski navadi novico, da je v Vurbergu zmagala v vseh treh volilnih razredih »narodna katoliška* stranka ter opomnil: Živela slovenska zavednost. Na kaki način se je ta zmaga zvršila, hočem tukaj nekoliko opisati. Ko je vurber.ški župnik zvedel, da so imeniki volilcev pri županu na ogled razpoloženi, pritihotapil se je tja, ko ni bilo župana doma ter je prepisal imena vseh volilcev, čeravno te pravice ni imel. Na to je na puši imel shod volilcev po noči. Sklenilo se je, čisto novi odbor voliti, ker je prešnji odbor preveč nemškutarski. Agitiranjeje prevzel narbolj neki kočar, kateri je šepal, —■ bila ga je namreč svinja v nogo ugriznila, po domači fari in sosednih občinah in lagal, opravljal in obrekovfll odbornike pri občini. Cujte kakoršne laži so trosili ti svetohlinci z župnikom vred. Rekli so, da je odbor zvišal občinske do-klade na 70 procentov, čeravno se plačuje že več dovim dovoljenjem in le z onimi osebami, katere jim je gospod hotel za to dati. Za vsako dovoljenje je bilo treba plačati. Razun tega je imel v prvih časih gospod pravico zakon po svoji volji ločiti ali pa katerega izmed zakoncev prodati. Se le papež Hadrijan IV. (umrl 1. 1159.) je strogo prepovedal ločitev zakona pri kmetih. Samo ob sebi se ume, da gospodje niso trpeli, da bi se kateri fant ali katero dekle oženil na kmetijo, ki je bila last drugih gospodov. Ako so pa dali za takšen zakon privoljenje, treba je bilo plačevati, a otroke teh zakoncev sta si gospoda razdelila. Po bavarskih postavah je vzel deklice očetov gospodar, dečke pa materin gospod. Zapri ptičko v kletko in skrbi prav lepo za njo. Vkljub tvoji Ijnbeznjivosti bode žalostno čivkala in silila na prosto, človek ima pa še bolj rahločutno srce kakor žival, in vrhu tega mu je dal Bog razum, s katerim spoznava, da človek nima pravice zatirati svojega brata. Zato ni čudno, da so si kmetje želeli več svobode, in da je marsikateri podložnik zapustil kmetijo in celo svoje premoženje ter ušel. Bežal je let samo 50 procentov. Župnik je neki rekel da so ubogi kmetje sužnji občinskega odbora. Ako se mu res ljudstvo smili, zakaj pa berači po občini z zbirco za vino in zrnje? Zakaj pa on nalaga ubogemu kmetu tako velik davek s pobirenjem denarja za nove orgije? Ko bi imel količkaj srce za ljudi, bi ne prigovarjal celo ubogih viničarjev, katerih otroci večkrat stradajo. da morajo dati dva do tri goldinarje za orgije. Občinske doklade so potrebne da se plačuje hranilnica za šolski dolg, da se ubožci oskrbujejo itd., a novih pa ni treba, ž njimi bi se rad župnik štimal, kedar pride škof. Ako so bile stare orgije do sedaj dobre, bile bi še tudi dobre za takega možiceljna. Ker ima župnik maiokaj dela, porabil je dolg čas, da je na-napisal mnogo listkov z imeni voljencev ter jih je delil pred volitvo in rekel, da to on mora storiti ker je dušni pastir. O hinavstvo! Kaj pa ima dušno pastirstvo z občinskimi volitvami za opraviti? Ali niso dosedanji odborniki kristjani ? Ali je zaraditega ker so v odboru trije Nemci, odbor nemškutarski? Dobro bi bilo, da bi imeli več takih Nemcev tudi drugi občinski odbori. Zapisniki občinskih sej so se pisali vedno slovenski, s čemur so se nemški odborniki popolnoma strinjali. In vendar je župnik proti oskrbniku in tudi učiteljem. Zakaj? Iz slavohlepnosti in maščevanja, O tem pa hočem drugokrat več pisati. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Danes samo toliko: Pri nas se govori, da se bode naše tomaževsko ljudstvo celi dan za to postilo, če pride naš gospod Caf v ..Štajerca." Torej gospod urednik, bodite bolj usmiljeni. kakor ste bili do sedaj! Iz Oplotnice. Ne samo pri štrajku v Trstu so M^iliharjove puške predirale človeške prsi, tudi pri nas je besni človek, kateremu je višja oblast to orožje izročila v varstvo ljudstva, zlorabil svoj stan in osmertil tri osebe. V soboto dne 1 marca o polnoči je prišel orožnik (žandar) korporal Anton Maček na posestva dobrih gospodov ali v mesta in trge. Navesti hočem le dva primera. Dno 23. maja 1363. 1. je obljubil avstrijski vojvoda Rudolf opatinji nunskega samostana v Gosu, da ne bode več sprejemal kmetov, ki bodejo nunam na njegovo posestvo ušli. — Dne 22. septembra 1498. 1. je v Konjicah potrdil gene* ralni vikar (duhovnik) oglejski, Sebastian, Zajčkemu samostanu pri Špitaliču staro pravico, da smejo menihi. svoje ubegle kmete s cerkvenimi kaznimi t. j, s prokletstvom in z izobčenjem iz cerkve, siliti, da se vrnejo nazaj. Toraj tudi že v starih časih sta pri klerikalcih hudič in peklo nadomestovala žandarje in ječo. Mestjani in tržani so bili zmiraj svobodni, vsled česar se jim je dobro godilo. Pri njih je bilo vedno dosti raznega opravila, in zato so z odprtimi rokami sprejemali kmetske begune. Stiskani kmetje pa so najrajši zbežali v mesta, ker tam jih je čakalo boljše življenje in zlata prostost. Da so podložniki kar trumoma zapuščali svoje gospode, posvetne in duhovne, nam jasno dokazujejo mnoge postave in ukazi, v katerih se kmetom ubeg doma od sv. Kunigunde, pri Pesnici, zgoraj Maribora k svoji ljubici, Mariji Košir, in tam zate/val, da se mu je odprlo. Stopivši v hišo. je začel razbijati po mizi da se je kar treslo. Ko se je nekaj pomiril, je zvabil dekleta iz hiše in jo zunaj hiše vstrelil. Krogla je proderla dekletu desne persi in je šinila skozi osem eol debelo leseno steno v izbo in se tam še tri cole globoko vgreznila v strop. Ko je videl, da jo je dobro zadel, šel je nekaj korakov od hiše in se tam na enem kupu kamenja ustrelil sam. Vzrok temu strašnemu djanju je, da ga je dekletov oče in dekle samo ozmerjalo, ker je bila žnjim že dalj časa v drugem stanu, zraven nje pa jih je imel še več. Od Velike Nedelje. („ Slovenskemu Gospodarju v pomislek.) Blagovolite g. urednik natisniti sledečo notico, da bode ljudstvo spoznalo, kako „Stajcrc" skrbi za ubogi kmečki stan. Dne 22. septembra pretečenega leta prinesel je „Štajerca v svoji 10. številki nPomoč je potrebna" ter opozoril ona pred-stojništva, v katerih je povodenj uničila krmo, da nemudoma naredijo prošnje skoz okrajno glavarstvo na c. kr. namestnika grof Clary AUdringon v Gracu iz „Nothstandsfondaa izprosijo podpore za uboge ponesrečence, katerim primanjkuje klaje ali futra, in nimajo denarja za nakup istega. Res, nektere občine pri Veliki nedelji so storile tako. Gospod c. kr. namestnik so nam dovolili iz fonda denarje in g. c. kr. okrajni glavar iz Ptuja so nam pri prvi delitvi dne 7. novembra pr. 1. in dne 12. februarja t. 1. pri drugi delitvi, izplačali našo odškodnino, za katero se sto-terokrat zahvaljujemo. Omeniti morem tudi, kako sem bil jaz zaljubljen v nSlovenskega Gospodarja" pretečena leta. Mislil sem, da je sveto kaj „Slov. Gospodar" piše. Sovražnik pasem bil, dragi nStajerc", tvoj, tebi zelo nevaren, govoril sem črez tebe, ker sem nektere gospodske škrice tako čul. Ne zameri torej, saj nisem vedel, kaj sem govoril. Od zdaj naprej s hudimi kaznimi prepoveduje ter se posebno mestom in trgom strogo naroča, da morajo izročiti begune zopet njihovim gospodarjem. Take naredbe so se izdale n. pr. v letih 1231, 1237, 1277, 1567. 1654 in 1668. Nekatera nemška mesta so si priborila pravico. da so smeli meščani obdržati ubežnike vsaj 1.4 dni pri sebi. Ta pravica je imela to dobro, da so siromaki našli dovolj časa in priložnosti, uiti gospodu in kazni v druge kraje. Pomoč, ktero so zmiraj našli v mestih in trgih, je kmetom zelo koristila, ker so bili gospodje primo-rani s svojimi podložniki lepše ravnati, in jih ne zatirati s prevelikimi davki in premnogim delom, ako se niso hoteli podati v nevarnost, da jim uide nekaj »živine brez rogov,u kakor je neki opat kmete imenoval. Kmet, roko na srce, in odkrito povej, če so bili tržani in mestjani res tvoji sovražniki, kakor piše ta svetohlinski „Slov. Gospodar" in njegov paglavec „Fihpos!" (Dalje prihodnji«.) 9 — te bodem spoštoval, ker res si spoštovanja vreden list, Od kar sem poznat »Slov. Gospodarja" še on ni nikoli kaj tacega kmetom naznanil. Njegov edinorojeni sin „Naš dom" ali kak ga že imenujejo »slovenski Paviiiha v gospodski obleki" bi bil tudi lahko kaj tacega (jeseni p. 1,) ubogim kmetom naznanil, pa mislil je, kaj meni znano, kak se Vam pri Veliki Nedelji godi, ako imam le jaz v Mariboru pri svojem starem očetu dovolj zizat, a vi dragi kmetje smete že poginiti. Torej flserbus" „NašDom" in njegov očak „Slov. Gospodar." Poslovimo se od vaju, ne poprašajte za nas nikoli, mi za vaju nikdar ne bomo, pač pa vama željimo srečno smrt. kako bode večnost, premislila sama.Rodovedni smo, kaj bodo g. pref. Korošec, urednik ..Slov. Gosp."črczto rekli, in kaj bode urednik „Našega Duma" prihodnji teden o tem pisal. Znam v naprej, da me na jiižino nikdar ne bodeta povabila. Ne zamerita, ker sem jaz zdaj naročnik ^Štajerca", kateri kmetom v sili pomaga. Pregovor-»pravi: gdor v nesreči pomaga, tisti je pravi prijatelj, in res BŠtajerc" ti storiš tako, bodi ti čast in hvala. Alimepoznate? Kaj je Martinekov Lovro priženil. (Narodna.) 1. Kaj tužen sem, vprašujete, Ce prav sem se oženil; Pa da si s tem — verujete'? Življenje sem ogrenil. 2. Da tega nikdar ne tajim, Cvenk je imela žena: Pa saj pri zlatu jaz ne spim, D'nar — sreča ni nobena. Ko po poroki prvo noč Sem v kamrico jo vedel, In ko nje velo truplo vzroč, Strmenja sem prebledel. 4. Z glave odviti si lase, Sem videl svojo Lizo: Iz ust si vzela je zobe, Tor djala jih na mizo. 5. Al' prša prožna, polna te, Oh vse le vata, guma; Cvetoča lica, barva le, Pogreškov drngih truma. 6. Povejte zdaj, kaj siromak, Naj začnem s tako babo, Saj to od vas umeje vsak Da taka ni za rabo. T. Zato pa tužen sem sedaj To peče me nemilo. Rog daj, da tužen moj slučaj Bi drugim bil svarilo. S. — VeliČatl pri Ormožu. Pri nas so se letos občinske volitve vršile dne 10 t. m. v prostorih g. Al. Mikla. Namen našega' poročila je, vsem našim častitim občanom posebno pa politični oblastniji razjasniti, kako da se pri nas včasi vršijo občinske volitve pod pritiskom nekaterih okrajnih dostojanstvenikov in njihovih pristašev, ki nas brijejo kakor jim je le mogoče. Ubogi kmet se ne more braniti takih kmetskih prijateljev (?) ter se jim dobrovolno podvrže. Jako grdo je, če možje, od katerih se pravi da postave poznajo nepravično volijo, kakor se je pri nas predrznil znani gospod dr. Omulec iz Ormoža. Hotel je s pooblastilom gospoda župnika Murkoviča od Sv. Barbare v III. volilnem redu voliti. Ne da bi si kdo mislil, da bi naš „Vanček" bil celo hempaste glave, le sam se je čutil; kmet Mašek mu je dobro vtrnil, ter ga opomnil da je to nepostavno. Adlatusa in prvega besednika našega doktorja, gospoda Trstenjaka ni bilo zraven, zato pa je velečastiti Bnadjurista obnemogel. Hudo jezen je iztrgal iz rok perovodja g. Petovarja volilno pooblastilo in ves razdražen je mustače trikrat okoli nosa nasukal ter ranjen na časti zapustil volilnico. Kaj le to pomeni da „verhje" in nbisera ormožnih prvakov pride na pomoč klerikalnemu mo-gočniku svetinjske fare?! — Prav za prav mogočni župnik Bohanec, tako imenovan Južnoštajerski Aksa-koi" niti ne potrebuje tuje pomoči. Volil je sam s štirimi glasi in sicer za se kot župnik, za cerkev, potem s pooblastilom za g. učitelja Ceha iz Ljutomera in kar posebno omenimo še enkrat, za se kot častni občan, Nikdo se ni upal mu na rep stopiti. Nekateri so mezgetali ali kmalu jim je bilo žal in najrajše bi se v zapečjakc poskrili, kajti mogočni Aksakof kot oznanjevalec svetih resnic jih je grozno zavrnil ter jih prepuščal od svoje nezmotlivosti ne samo v verskih ampak tudi v volilnih zadevah. In volilci kot potrpežljive ovčice so potrpežljivo prenašali krivico. katero jim je storil njih dušni pastir. Vpraša se, ali zamore tako nespodobno početje ljudstvo napeljevati k dobremu djanju ki ga zahteva naša sveta vera?! Ali j eslavnemuok rajnemu glavarstvu ta slučaj znan, da naroči preiskavo v korist opravičenih volilcev?! Zunanje novice. V verige uklenjeni ropar ušel. Porotno sodičse v Korneliji je obsodilo nedavno roparskega morilca J. Letkvja na vislice. Potem so ga imeli v verige uko-vanega v ječi, a vkljub temu je ušel in sicer z verigami vred. — Ljubezen in zakon pri Arabcih. Mladi Arab če se hoče oženiti, štedi z denarjem, da si more kupiti pri svojem prihodnjem tastu nevesto. Ženin mešetari z očetom za nevesto, katere pa še videl ni. Oče hvali njene vrline, da več skupi, ženin pa isto znižuje in črni- da mu ni treba preveč plačati. Slednjič se domenita in Arab si odpelje ženo na dom. Delati mora vse, jesti pa ne sme z možem, temveč na strani in le to kar možu ostane. Če je pridna, marljiva in množi možn premoženje, lahko učaka za plačilo, da si mož pripelje še eno ženo. Mrlič v avstrijskem parlamentu. V parlamentu! palači na Dunaju imajo mrliča. Preminul je po kratki bolezni — parlamentni vrabec. V jeseni je zletel skozi stekleno odprto streho v parlamentne prehode ter se je ondi nastanil. Godilo se mu je prav dobro da ni maral za zlato svobodo. Letal je od stebra k stebru, hrane in pijače je imel vselej dovolj, čisto se je pridomačil, da je vsedel včasi pismonošem na roko. Tudi s poslanci je živel v prijateljstvu. Pred nekaj dnevi pa se je najbrže vdaril ob steber pri letanju — no, in zdaj ga ni več med živimi. Hudič zopet ujet. »Libaner Lloyd" piše: Pretekle dni je hotelo mnogoštevilno ljudstvo vdreti v zapor in videti hudiča, kojega je vestna policija zopet enkrat ujela. Pokazal se je peklenski vladar, seveda z repom in rogovi pri neki vdovi, katera je prešnji dan prodala svojo kravo in dobila 80 rubljev. Zahteval je denar, ker ga je pa žena že imela v blagajni, je obljubila prestrašena, da mu ga da dmgi dan. Hudič je prišel zopet — in našel premijo. Ne vemo, li je to vse resnično, a v Libanu govore tako. 57 parov dvojčkov. V St. Louis v Sev. Ameriki živi neka rodbina, v kateri se rode' sami dvojrki. Suzana Pennekova, 21 letna, je ravno rodila tretje dvojčke. Mati Pennekova je rodila 6 parov dvojčkov, njena sestra jih je imela 0 parov in soproge Penne-kovih bratov so imele vkup 39 parov dvojčkov. Well dvojčkov v rodbini se je že rodilo 5.7 parov. Gospa Suzana je imela 20 bratov in 2 sebtri. Poroka Bura. Neki zdravnik Burov poroča: Pred-kratkim se je oženil burski vojak in sicer blizu Lind-leygporta. Ker ni imela nevesta cvirna, si je s samimi knofelcami spela poročno obleko. Poroko smo slavili v pol zgoreli hiši. Nakrat pa je moralo vse v boj, ki se je bil nedaleč od Lyndleysporta. Ko se je naslednjega jutra vrnil soprog, ni našel svoje žene, odvedli so jo Ansleži. Oraculum. Časnik „Figaro" pripoveduje sledečo zanimivo dogodbo: V nekih fiumskih toplicah je za Amerikance in Angleže razven igralnice tudi prezbi-terijanska cerkev. Duhovnik pove po pridigi število psalma, katerega imajo skupno peti. Te dni je stal pred vratih nek vernik, a ko je začul številko psalma, jo je takoj krenil v igralnico, stavil na imenovimo številko in — zadel. Prihodnjo nedeljo je bila cerkev nabito polna. Duhovnik je pohvalil gorečnost svojih ovčic, obljubi! jim je za to nebeško plačilo ter slednjič dejal: Zdaj pa še zapojmo 27. psal. A komaj je izpregovoril so se mu ovčice razpršile — vsi v igralnico. Kazen božja pa jih je takoj zadela, — številka 27 v igralnici ves dan ni prišla na vrsto. Prevarjen tat. Pred 14 dnevi je ukradel ISletni mizarski pomagač Fr. Kvapil v Brnu pred trgovino nekega trgovca stok cukra. Zapazili so ga ter naz- 0 — oanili redarju, ki ga je takoj prijel. A tat se je pri-doŠeval. da je kupil cuker pri drugem trgovcu. Kako pa se je iznenarlil, ko jo trgovec snel popir. in ice-to cukra so zagledali samo — leseni kalup, to je iz lesa zrezano drevo, katero je mislil trgovec obesiti zunaj za muster. Tat je nato priznal tatvino. Po neprevidnosti svojo ženo ustrelil. V Plevi ju je ogledoval stotnik 32. polka Opacher turško pištolo. ne vedoč, da je nabita. Ista se sproži in kroglja ubije šele pred dvema mesecema poročeno mu ženo. Še par sekund in bil bi obešen. Iz Sarajeva poročajo dne 11. marca sledeče: V Banjaluki je imel biti obešen kmet Bogdan. Ravno ko so ga vlekli k vc-šalom, je došlo telegrafično naznanilo, da je cesar obsojenca pomilostil. Resnična povest. Nekemu kmetu je umrla žena in imeli so potem mrtvaški sprevod z enim duhovnikom; zraven je šel tudi še mežnar in nadučitelj. Sli so pol ure daleč in zaslužili 25 gld. Ker kmet ni imel denarja, da bi plačal, so mu gospod župnik rekli, da ta dolg lahko z vožnjo in oranjem odsluži. In kmet je priše] ter oral in sejal koruzo. Po končanem delu pride kmet k gospodu župniku na račun. G. župnik rečejo kmetu: ,,Povej račun od tvojega dela!i; Krnet je odgovoril: ,,Računim za danes 25 goldinarjev". Gospod župnik pa so mu odgovorili da orač zasluži na dan komaj 4 gold". Zdaj pa se je kmet odrezal rekoč: r.Ljubi gospod! mi smo hodili, to je 4 junci, 2 konja, jaz in dva hlapca (plug in brana me pa tudi nekaj staneta) toraj nas je bilo 9, celi dan po trdi giadi, Vi pa ste hodili samo trije po gladki cesti, pa ^te tudi toliko zaslužili." Župnik pa so mu rekli: ..Računil si res precej visoko ali ker si tako zvit, pa naj bo za danes. Paznik in kmet. Na neki ljubljanski mitnici zgodil se je smešen prizor. Kmet je dal pazniku dva srebrna goldinarja, da bi plačal mitnino. Mej tem je privozil električni voz in je paznik vzel denar in stekei na voz gledat, če pelje kdo seboj kaj daca podverženega blaga. Kmet, misleč, da hoče paznik z denarjem pobegniti, jo je vdaril za njim in prijel paznika črez pas in ga držal, zahtevajoč da mu da denar nazaj. Ni ga spustil, dokler ni prišel policaj in povedal kmetu da ima užitninskega paznika v rokah ne pa kakega goljufa. ____________________________________ Gospodarske stvari. Kako obvarujemo vinsko trto pomladanskega in zimskega mraza. a) Pomladanski mrazovi nastopajo po-največ meseca velikega travna, navadno ob času ledene trojice Pankraoija, Srvacija in Bonifacija, ter morejo za jednega jutra ves vinski pridelek v deželi uničiti. Izkušnje so pokazale, da preti največja nevarnost od pomladanskih mrazov v jasnih nočeh, kedar v zraku ni vetra in na nebu nobenih megel. Dostikrat pade v takih nočeh že pozno zvečer gorkomer na 1 do 2 stopinji (Reamnr nad ničlo in bati ee je, da se zniža pri stanovitnem mirnem zraku do štirih zjutraj do 0. torej do ledišča. Nevarnost je največja malo pred svitom. Obtore je ohlajenje najsilneje in traja tako dolgo, da se prikažejo prvi solnčni žarki. Ponajveč gre samo za jedno ali dve uri. ko potrebujejo rastline naše pomoči. Za proizvajanje dima nam služijo najrazličnejše tvarine n. pr. pirnica aH drugi pleveli, ki smo jih za kopi nabirali in na kupčeke znosili, nadalje na pol segniti slamnati gnoj, najboljši je konjski, zeleno vejevje, smola, katran (žgana smola), zmešana s pilje-vino (žagovino) in ostružino (oblanjem) ter čreslo. Vse tvarine, od kterih se kadi gost, debel in težek dim, morejo se s pridom uporabljati za kajenje. Takozvane smolne hlebčeke si naredi lahko vsakdo sam, ako si kupi smolnih odpadkov v pivovarnah (100 kg -S — 9 kron). V železni posodi jih je treba raztopiti in raztopini dodati ravno toliko ostružine, dvakrat toliko piljevine, nekaj čresla in prahu od navadnega premoga. Kcdar primešavaš te zmesi, pazi, da ti ostane vse v posodi; na vsak način moraš ogenj poprej pogasiti. Nastalo mešanico vliješ v hlebast.e globeli, ki si jih napravil v tleh, da se ondi strdi. Ti smolni hleb-čeki se dado spraviti, kamnr treba in so za kajenje prav pripravni. Kajenje samo pa se izvršuje tako, da naredimo po vinorodnih krajih povsod, kjer je mesto za to (na vseh potih, dragah, križpotih, gnojiščih, širokih mejah i. t. d.) od imenovanih tvarin kupčeke. Kjer kadimo s smolnimi hlebčeki, treba je napraviti v zemlji primernih lukenj in jih napolniti z njimi. Kedar prirejamo kurišča, moramo gledati na to, da so najmanj 15 do 20 m oddaljetia drugo od drugega in da niso preblizu trt. Pripravljene kupčeke užigamo najlaže tako, da položimo k vsakemu nekaj slame in jo zanetimo. Tudi smolnate treske so za to prav dobre. Največ uspeha bodo imeli ondi, kjer kadijo vsi v obližju stanujoči vinogradniki, kajti v tem slučaju se vleže nepretrgana odeja od dima nad vso vinorodno okolico. Ako pa kadijo le posamezniki, morajo, če količkaj mogoče, ves vinograd s kurišči obkoliti in premrežiti. Ako bo se odločilepo vinorodnih krajih občine za skupno kajenje, treba jim je odbora, ki oskrbi tvarine za kajenje, določi kurišča, skrbi za to, da se spravi kurivo na določena mesta in za sposobne stražnike. Ti se podajo v nevarni noči na dano znamenje (s trobento) takoj na poprej določena mesta in začnejo zažigati kupčeke. Znamenje se pa naj da še le potem, ako je padel gorkomer, ki visi približno 1 m nad zemljo na planem, po polnoči pod 0. V tem slučaju naj se zažgo kupčeki, ko se jame svitati (okoli tretje ure). b) Zimski mraz lahko naredi v hudih zimah tudi precejšnjo škodo v vinogradih, zlasti na starih visoko vzgojenih trtah in po mladih, jedno do štiriletnih nasadih. 1 Koder trta rada pozebe. naj se nikdar ne vzgo-juje visoko. Mlade trtne nasade ubranimo zimskemu mrazu najlažje, ako osujcmo trte v pozni jeseni, meseca listopada, z zemljo do pogajnkov, t. j. kakih 10 cm visoko. Občutljive brajclne trte je najbolje pokriti s slamnato odejo. Privezovanje drevja h kolom. Pri nas se v sadjarstvu še mnogo da zboljšati. kajti kamor se ozremo, najdemo Še vse polno pomanjkljivosti. Koliko se je že svetovalo, koliko poučevalo, koliko pisalo, in vendar kako redkokdaj se na pr. vidi pravilno na kol pri-privezano mlado drevo. Bodi nam dovoljeno zopet enkrat o tem pisati. Za razvitek dreves kol sploh ni dober, a ker mora biti, naj bo tak, ki drevesu malo škoduje. Kol drevesu toliku več škoduje, kolikor je debelejši, zato ne rabi debelejših kolov, kakor so potrebni. Škoda, ki jo dela debel kol, obstoji v tem, da na eni strani obsenčuje deblo, vsled česar se deblo na obsenčeni plati raradi pomanjkanja zraka in svetlobe slabeje razvijv, kar daje povod raznim boleznim na deblu, in pa da se drevo nagne, oziroma skrivi. kakorhitro mu vzameš kol in sicer toliko bolj, kolikor obširnejša je krona. Kol naj bo proti vrhu vedno tanjŠi: ob navadnih razmerah zadšča na vrhu o cm dobelosti. Dober kol je raven ter gladek in seveda iz zdravega lesa. Kadar si kol zabil dovolj globoko v zemljo, ga odrcži kakih 5 cm pod prvo vejo. Pri nas se splošno vidi velika napaka, da kol sega med veje, kar za trdnost itak nima prav nobenega pomena potem se ne da preprečiti drgnjenje vej ob kol in naredi rane, ki so pričetek raku ali smoliki. Zoper vezanje, če je vdejan med deblo in kol podložek mahu, slame, sena ali kaj enakega, ni nič reči. Zadošča ena ali dve vezi. Francoski sadjarji zametujejo vez vez v obliki oo (osmice) ker pravijo da taka vez drevo zadrgne in, kadar veter drevo maje, se obdrgne lub. Povsod tam, koder se je bati poškodovanja drevja po vozovih, plugih, živini itd., je priporočeno drevesu dati tri kole Posamezni koli naj se zabijejo navzgor nekoliko poševno kakik 30 cm proč od drevesa, zgoraj naj se pa zbijejo s tremi latami. Če je deblo ravno in ga je treba le kvišku držati, potem zadošča kole tako zabiti, da je mogoče drevo privezati k eni lati. Kako je razvidno iz navedenih podob, je povsodi tam, kjer je drevo privezano, podložek, ki služi v ta namen, da je med kolom in deblom prostor, vsled česar kol nikdar ne poškoduje debla. Da je pa podložek okroginokrog drevesa, je pa zato, da tudi vez ne poškoduje debla. Šibka in zlasti kriva drevesa je seveda treba privezati z več kakor z dvema vezema. Pri takih drevesih je potrebno toliko vezi, da se deblo zravna. Loterijske številke. Trst, dne 22. februarja: 27, 84, 51, 43, 24. Gradec, dne 1. marca: 11, 10, 74, 72, 66. 12 Časnik W ere u zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. NaroČi se na ta časnik lahko % vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. ^^•K^=z^^+=--> Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Stajerca" čita najmanj 200 tisoč Ijadij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zanpno obrniti na list „Stajerc" Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilo ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. Glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjey in lokomobil pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozornost!!! (Marienfelder Motoren- und Locomobifen-Fabrik) i -^^^ m\ ■ - I F I Dunaj VISI/2 Josefstadterstrasse 64 ff PrefCOSI VSaKO kOnKUrenCO. nasproti postaje mestne železnice nJosefstadlerstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nibake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave- — Mla-'.ilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjsk« inofi za eno nro samo 4 do 6 vinarjev!I S 3« Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Čudež iz Švice. Podpisana firma posije vsaki osebi, kateregakoli stanu proti postnemu povzetju za ceno. kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo HB" nro "9p s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino fagonirano verižico brezplačno priloženo. Ako- bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo Št. 29. . 307 jpP"* Rudeči papir za barvanje velikonočnih jajee prodaja T77\ Blanke tt ^^tuju- Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor H m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.30, vse colnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proli poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. 328 Gihi* in reumafismus-etep. Ta v ,.Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali l krono. S poŠto proti poštnem povzetju (Naclinahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 S y m 1 Vi 4» i & f 4 i • ■ & ■ 6 I * 8 * I * Posestvo na prodaj je v lepem, rodovitnem kraju, na katerem se lahko redi šest glav živine. Kraj je pripraven za krčmo in trgovino. Hiša in hlev je še čisto nova. Sveta je 11 oralov, obstoječ večinoma iz travnikov. Cena vsemu temu posestvu je 7000 gld. Več pove Ivan Lamprecht, trgovec v Puščavi, pošta Faal pri Mariboru. 428 !!! Pozor čevljari!!! Proda se po prav nizki ceni dobro ohranjeni čevljarski",stroj (Elastik.) Pismena vprašanja naj se pošiljajo pod imenom: „J. K. poste restante Trojflna, Kranjsko. 474 — 13 — Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga samo trgovina „pri zelenem vencu" nasproti Vsakovrstna deteljna semena: Štajerska 31etna. lucerna 71etna, rudeče cveleča 1 letna predenice prosta, Esperset. hmeljska šolska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: mamuh dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena in rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupinkjza olje dobivati, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, orgšeica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (Ink) mala in rudeča. Vrsta travnik semen: Travna mešanica za. mokra in suha tla. Ravgras, flonig-jn-as^iimgras^Knaulgi-as.Fioriengras^ioIdhafe^Rispengras, Wiesenschwingel,Wieseniuchs, nizka trava, Thimotheusgras. gledališča v F TU JU. Zelenjadna semena in za cvetlji« Gumi za požlahLnenje amerikanskih trt, najboljša vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde za varstvo slane, novi kuhani, in prekuhani štopelni za požlahtnenjetrt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseiie) in mrčesni prašek proti krvni uM. dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena mokaamouijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograSka gnojila Prodaja juden-dorfskega roman- in portland-cemenia. kotran in katfbolej, Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. VasiHnovi mazilo za usnje, minemo Rusko pateirtovano mazilo za usnje, Sledilni koloma/. Ceniki - za črni kruh......[ ? Moka za klajo............I 8 Pšenični otrobi............! — Cene avstr. velj. za 100 kg. K h Mešana moka za kruh Prosena kaša .... Ječmenova kaša . . . Umetni in valjčni mlini F. C. Schwab v ptuji. 28 — 22 - 10 - 25 — 19 — 17 — 15 — 12 50 25 23 21 19 10 9 30 30 29 28 27 26 25 24 20 10 9 19 21 23 3 za mešano trgovino so sprejme takoj Eonudhe naj so pošljejo na M. Loschnigg 455 Royač*a Slatina (Kohitsch-Saucrbnum.) na deželi pri Maribora obstoječi iz stanovanja in gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, sadnega vrta in vinogradov, se prav po ceni protiaste. Pojasnila o torn daje Heinrich Mallner, Auberg, pošta Maribor. Dobre ure in po ceni proti 3'ictni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja urar, trgovina 3 zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. 50 Dobre nikelnaste rtmonteir-ure od gl. 3.50 višje. Dobre sreberne remontoir-ure od gl. 5.50 višje. Dobre praoe zlate remontoir-ure od gl. 15.— višje. Dobre stenske ure z btlem od gl. 2.50 višje. Dobre penoel-ure t bitjem ur od gl. 6.50 višje Pristne sreberne verižice od g». 1.20 višje. Pristne srebeme poročne prstane. par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure. budilke od gi. 2.- višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično biago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 14 Sprejme se knjigovezni učenec s potrebno šolsko izobrazbo, vešč nemškega in slovenskega jezika, v knjigoveznici W. Blanke=ja v Ptuju. 14 — Absolvirana učenka kujinovodnega tečaja (Buchhaltungscours) vešča nemškega in slov. jezika m stenografije z izvrstnimi spričevali, želi službo v kaki Šlacuni ali pisarni. Prijazne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati, pod naslovom: .,Stenoi|rafin __________________100'* iipi-avniStvu tega lista._______________-tB2 14- do 16-leten učenec se sprejme v učenje za izdelovanje dežnikov pri Leopold Scharner v Ptuju. 477 Lepa hiša s zalogo moških oblek prav dobro idoča trgovina na najboljšem prostoru se zaradi družinskih razmer takoj po ceni proda ali tudi v najem da. Dalje sta prav po ceni na prodaj dva bicikla in sicer eden nov eden že rabljen. — Več pove lastnik krojaški mojster v Ljutomeru. 478 Hrastove sohe (žalne) vsake vrste in poprečni ke (durhcugc) stesane in okrogle in odrezke ludi vsake vrste se prodajajo prav po ceni vsaki dan pri Sv- Martinu pri Vurbergu. — Jursič. 475 Iščeta se v učenje dva čevljarska učenca iz dežele močna, 15 do 17 let stara. Ponudniki naj se oglasijo pri Mihael Martschitsch, čevljarskem mojstru. Poštna ulca 5t. 6, v Ptuju. 477 \ ;k!se«\»» OSVEŽUJOČA PIJAČA. -I j jtonoznaha! va zdravilna voda. 7: t ! Trgovina s špecerijo, moko (melo) in barvami. V X^nn Iti ti k" Ptuj I priporoča po najnižjih cenah nafinejšo j ogersko moko, rozine, vamperle, sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste. V učenje se sprejme takoj močen fant za mehaniko (finejSO štoserijoi pri gospej Gerlrud Spružina v Ptuju, prva ptujska mehanična delavnica za popravljenje Šivalnih strojev, »iciklov itd., Farbergasse štev. 7. 472 Majerska družina se išče (Schweizerleute) ki ima Štiri delavec za eden hiev s 30—35 glav živine. Letna plača je: 600 kron, 40 kron za drva, */, orala njive, vrt, stanovanje in hlevi za prašiče, če si jih hoče rediti. Kje, pove upravništvo »Štajerca« v Ptuju. 473 na p ro d a j ali v najem da 111 na več let. Ono obstoji iz rodovitne njive, sadnega vrta, travnikom in trgovine. Hiša je zidana in obstoji iz dveh sob, kuhinje, kleti in družin shramb. Cena je samo 1500 gld. Kupec naj se oglasi pri Agnes Welt, trgovina v Cezanjevcth pri Ljutomeru. 470 Posestvo za 3300 gld. na prodaj. posestvo obstoji iz 28 oralov sveta, 10 oralov gozda, sadni vrt meri 2 Orala in je ohlajen k samim lepim raznovrstnim drevjem, vse na ravnem. blizu velike cesle tik šolskega poslopja ob cerkvenem polu in pripravno za štacuito. Več pove Blaž Ospald v Srednivasi v Gorenčah Pošla Ruden na Koroškem, 468 Sobarica (Stubenmadchen) ki ima veselje k otrokom, zna prati in peglati. se takoj sprejme v službo. Vprašati je pri g. W. Blanke v Ptuju. špecerijo, kolonialnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. ii;, 1 Trgovina || -= TRAUN & STIEGEE v Celji. — t« MranUnica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu ra-innn it. 808951 pri t. kr. p«š- iHO-hraBilHi^Hem urada. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podruiaiei avat, ogersk. banke t Qraien. Uradae are z& poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—1« ure. priporoča se glede vsa-kega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami raclovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OMMJ« X vnt oflersko banko. ti Ravnateljstvo. Letni, mesečni m tedenski sejmi v PtnjL Letni sejmi: *^B|| (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 28. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: "T^HJ Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca i* tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš& v dotičnih tednik zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki sec dva goveja in konjska Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. g^T Tedenski sejmi; TI®! Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perutnine. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žapau Mestni urad v Ptuji. jr Of*«!« a. — 16 mestu hranilnica t> Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4°/0 nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5l/j°/0 nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zakiepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. (>. Podruzni zavod in (liro-Conlo avstr. oger-ske banke. 7. Kiodit.no in posojilno društvo «CeUske uiosine hranilnice* daja menična posojila proti &Vi% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9 - 12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) oČalov, barometrov, termometrov. daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim v Pf^ju v gledališkem poslopju. I82 blagom Želite da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmi Barthelnovo poklajno apno. za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Uarthelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf j Sellinschegg in Jos. Kasimir v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru, Franz Rupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 350 G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske preniogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten POftland-CCBttDt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glcdl tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajoii dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Bennweg S. 364 Hedka prilika. Čudovito po ceni. 400 komadov za I old. 80 kr. 1 dražestno pozlačena ura z verižico, s 31etnim jamstvom, 6 kom. prima žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla. 1 mičen album za slike, obsezajoč 36 najlepših slik sveta, 1 mašina za računiti „Patenta% katera izračuni samo najtežejše eksemble, k temu eno navodilo, 1 spi-sovnik za pisma, poraben za vsakogar. 5 kom. najlepših razglednic. 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujajo veliko smeha. 1 garnitura tnanšetnih in srajčnih gumb iz double-zlata pa* tentovana zapona 3«/0 zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino žepno zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za stnotke z jantarom. 1 moderni moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških predmetov in Se 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmeto\«fc Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajoče se vrne denar. 341 ^»mIiB*! iJt'nir/lCKl iz preskušenih lastnih drevesnic in ijClIlUcl UICVGSd Sicer:jabolkePoKl.-doK14p; hruške po K 1.20 do 1.60. — h-boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja 0$Rrbni$tOo marcnbcrs (Gutsverwaltung Malircuberg). Tam dobijo se _____________tudi jorkširski plemenski prašiči. BH4 Meščanska parna žaga. Ha novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raa-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. m !!no»v$t!! Cekaco štev. 142 EF In F siv e> najfinejše M.-. za pisarne in P * Iv korespedenco. Izjemno trpežno in čvrsto. Z najfinejo in fino konico (špico). Dobiva se v vseh boljših trgovinah s papirjem in pisarskimi potrebščinami. y Karol Kuhn & drug na Dunaju ====== Vstanovljeno 1843. : Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.