Mladina o štipendijah
Šolsko leto se končuje. Štipendije zs preteklo leto so bile, ali pa tudi ne, podeljene. štipendijo so prejcli tisti, ki se brez nje ne bi mogli izobraževati, pa tudi tisti, ki jiin je bila šti-pendija le dodatni vir dohodkov. Družbeni dogovor o obliko-vanju in izvajanju štipendijske politike v SRS (DDŠ) je bil preskop, nenatančen, štipenditorji nedosledni.
Pred nami je javna razprava na že oblikovan osnutek spre-memb in dopoLnitev DDŠ. Na nas je, da z vso resnostjo in odgovornostjo pristopimo k ob-likovanju nove štipendijske po-litike.
Oblikovati moramo takšen družbeni dogovor, ki bo upošte-val povezanost poklicnega us-merjanja s sistemom usmerje-nega izobraževanja in prek te-ga vpliv na graditev takega si-stema štipenddjske politike, &i bo zagotavljal oimprejšnjo in čimvečjo povezanost mladine s kadrcvskiimd interesi in potre-barrm zdiruženega dela in družbe kot celote.
Sistetn štipendiranja je nuj-no potrebno pribiižati vplivu delavcev v adruženem delu, ter ga vg^addti v samoupravne dru-žbenoekonomsike odnose zdru-ženega dela.
Podpirati moramo napore za opredeljevanje cenz-usa kot krdterija za pridobitev štipendi-je na socialni podlagi.  Upošie-
vajmo, da so štipendije med drugim fcudi obldka izenačevanja materialnih možnosti za šolanje vse mladine. Štipenditorji mo-rajo zato z&gatoviti predncst predvsem tistim učencem in študentom iz delavskih in kmeč-kih družin, ki so v slabšem ma-terialnern položaju ter dosegajo učni uspeh, ki bo zagotovil us-pešno šolanje.
Poleg štipendij vz organizacij združenega dela in samouprav-nih interesnih skupnosti obsto-je tudi štipendije iz združenih sredstev. Teh, zadnjih, naj bi bilo najmanj. Namenjene so le učencem, kd si niso mogli prl dobiti druge štipendije in se od-ločajo za deficitarne poklice, ki jih ugotovijo skupnosti za za-poslovanje v soglasju z zdru-ženim delam. Poleg tega so še štipendije iz Titovega sklada za štipendiran.je mladih delav-cev in otrok delavcev.
Naš končni cilj pri dograje-vanju štipendijske politke je združitev štipendiij iz zclruženih
sredstev s kadrov&kimi v enovi-te kadrovske štipendije, s čimer naj bi zagotovili uporabo in od-ločanje o sedanjih združenih sredst/ih za štipendiranje nepo-sredno v združenem delu, od koder tudi izhajajo.
V diiižbeni dogovor mora-mo vgraaiti obveznost vključe-vanja šti^endiranja v razvojne načrte ,©r kadrovske :y\.\nc združ>j.ega dela in zagotoviti učinko^itost vlaganja sredstev za štipendiranje. Zavedati se moramo tudi, da D0š ne bo ni-koli dokončen in veljaven za vselej. Zaic bo treba skrbeti, da se bo stalno in tekoče dopol-nj°val v vseh tistih elementih, ki jii: bo narekoval družbeno-ekonomski raavoj in potrebe dnižbe kot celote.
Delovna skupina, ki je pri-pravila osnutek predloga sprt-memb in dopolnitev DDS, je predlagala zboru podpisnikov da določi rok za javno razpra vo do 30. septembra 1977, ven-dar pa bo ta rok prav gotovo pobreDno podaljšati vsaj za me-sec dni, da bodo v javni raz-pravi lahko sodelovali budl štu-dentje in dijaki, ki so v tem ča-su na 7,asluženih poCitnioah.
Darinka Legat