No. 60 lAftjfftMi v National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 26, 1959 tiOVCNIAN HORNIH« N€WSPAP€R ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIII. Irak kontno zapustil j bagdadsko voj. zvezo Novi grobovi V Berlinu bodo praznovali (Q-lefn:co blokade Mary Šebenik BERLIN, Nem. — Dne 12. ma- Po nekako 11 dneh v St. Vin- ja poteče deset let, odkar je cent Charity bolnišnici je umrla Moskva jenjala blokado Beril Evropsko premogovno! krizo rešujejo na mednarodni podlagi TIBETANCI SE OBRNILI NA INDIJO ZA POSREDOVANJE ___ LUKSEMBURG. — Evropska 1 " ut m t,iiarny uumibiuti jc umiia ivrusKva jenjata uiuivauu jdcui- trnk je dejansko prenehal po- 82 let stara Mary Šebenik, roj. na, ki je trajala dolge mesece in premogov'13 in jeklarska skup- ] Stati član zveze Že Z lansko Železnik v Podlipi pri Vrhniki, terjala tudi žrtve med letalskim nost se na aJa v težkih časi , rfi|3e|;ancj so se obrnili na indijsko vlado S prošnjo, 1 evolucijo, sedaj je zvezo s 1372 E. 53. St. V Ameriko je osobjem, ki je prevažalo hrano KC1 ie tu i evrops ta pioizvo nja naj posreduje V PeipingU V korist Dalaj lame “ ‘ f#ra“ta° T^vla- S VaLlna^roke'Pat “h ^ “ V korU‘ °hnait" SamOUPraVS- " Neh™ * 'h' Je obvestila svoje nekdanje Le Sifert, Franka, Ello Zupan- 39 angleških, 31 ameriških m pet t ® ''J® Iz Clevelanda in okolice ! Urad zaprt— Urad lista bo za stranke zaprt cd petka ob dveh popoldne do prihodnjega ponedeljka zjutraj. iiš'™!! iirHHB . T„. 1 se imela zvezi pridružiti Aiato,ail0 Mole in vec drugih s gc. bodo spremenili v štipendije ^ zapreti. Radi tega je upanje, da vlada komunistične Kitajske ne bo napravila vstopnice za ferr s&'zz rssja-jWi? asss.tr.n: sis ssii -i ssiesaft. ^ttasrasirs;1 JL— neposredno intervencijo odklonil, pa je pozval javno Peiping, na) ne dela nobene sile Dalaj pismo— lami, duhovnemu in svetnemu vladarju Tibeta. | V uradu lista je pošta pustna pismo za g. Valentina Komatar- DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Ne- Piše mu Uršič Rudi iz Kra- nja v Sloveniji. '•Mbskim državam, ki so ostale nn Podružnice izve' 111 zveze. št. 25 SŽZ. Na bodo berlinskega mesta, mrtvaški oder bo položena no- ( Na programu je tudi nekaj ni bila nik- cC)j' °b sedmih v Grdinovem po- spominskih slavnosti. Kot častna gosta sta povabljena nanje bivši predsednik Truman in bivši ministrski predsednik Atlee, [ki sta takrat nosila glavno politično odgovornost za boj komunistični blokadi. bagdadska zveza ... «..a . dar Popolna, ko je prišlo lani v greb- zavodu na E- 62‘ St’ od 3uliiu v Iraku do vojaškega pre- koder bo P°greb v soboto zj. ob Vrata, tekom katerega sta našla 8:20 v cerkev sv- Vida ob deve' kralj Fejsal in predsednik tib-' ade Nuri el-Said, je bilo jasno, ! 0 ^a je ta država prenehala biti LSD, DOSIteilianja ¥16(1611 Ponšče zahodnega vpliva v 1 arabskem svetu. Novi gospo- v Belgiji, ki je najbolj prizadeta nice Lhase Zasumili, da hočejo Kitajci dobiti njihovega via-v tej krizi. j darja pod svoje neposredno nadzorstvo, so se temu uprli s| glaPvomM°naj naplavi v tej krt1 >» WOSlI. » posredovan je indijske vlade pri vladi rdeče Ki- Service, Famili-ji 1» pa pri čla-s •_ 'tajske. Nehru je poudaril, da se noče mešati v notranje kitaj- mh zbora. ----o----- Vstopnice za Korotanov kon- 'silo, med tem ko je ena skupina odšla k indijskemu konzulu cert se dobijo pri Bled Travel zi. Peča se z mislijo, da zmanj- ša produkcijo v vseh rudnikih skV1i>de''m dobre stike in ga na-b‘Cravaj0 tudi še v bodoče oskr-°Vati z orožjem, če bo to želel. v Naser ni zadovoljen časAIR0’ EgiPt- — Egiptsko V] predstavlja mnenje z e> je sicer z zadovoljstvom d” e^e^lo izstop Iraka iz bag-d ske zveze, pa pri tem pou-ge^lo> da je povezava gen. Ka-Sv a s komunisti v arabskem St,e u naperjena proti združitvi Ip3 3ke§a sveta v korist tuje šiški bd Poražen bagdad- bo Poražena tudi Ka-°va zveza s komunisti, na-v Kairu. ira-^m je med tem naročil ^'ih etnU ^asoP^sju> je v zad_ Spr- ^ednih ostro napadalo Na- ’ naj na napade iz Kaira in ten 9S^a ne odgovarja, ker ti a ne zaelifžijo. ve, ki nc prosijo več Za pomoč 1« 1^(1111113113 V (3111« DSVllI RISO Rif P« JftU Avstrijska vlada je napravila ___________ obl!kTfnjig?rdiig?StinV‘obšLo Francija kot tudi Zahodna Nemčija sta bližje ameriškemu poročilo, kaj vse je pomenila ameriška pomoč avstrijskemu gospodarstvu. Uvodne besede v knjigo je napisalo več vodilnih avstrijskih politikov, knjigo samo pa je Avstrija posvetila “Neznanemu ameriškemu davkoplačevalcu”. Kako lepo bi bilo, ako bi Tito kot angleškemu stališču do razgovorov s Sovjetsko zvezo. Obe zahtevata, naj Moskva najprej pokaže dobro voljo, potem naj se bi ji šele začelo popuščati. PARIZ, Fr. — Francoska via- V Bonnu so nad razgovori v da je sicer lepo pozdravila uspe- Washingtonu kar naravnost raz- he sestanka Eisenhower-Mac-millan, toda francoska javnost gleda na uspehe precej kritično. posnemal Avstrijo. Ako bi mu (Vodilni francoski časopisi piše bilo nerodno, da knjigo posveti ameriškemu davkoplačevalcu, Dalaj lamo, naj se mu pridruži s svojimi 5,000 možmi telesne je rodila upor plemena Kam-bov v vzhodnem delu dežele že 1. 1954. Kitajcem se tega upora „ m , še ni posrečilo zatreti, bodo pa straže. a je pova i o \ ju no brez dvoma v bližnji bodočno- odkloni! |sti skušali storiti. Kitajski rdeči general je nato j povabil Dalaj lamo, naj pride k njemu brez vsakega spremstva. Ta poziv je privedel do Diplomatski stiki med Vatikanom in Kanado Indija gleda na razvoj dogod- t ^ružmi znanega boga-.Sa Rockefellerja je lril®la svojo besedo tudi palica gUv ANY’ N. Y. — Newyorški zriaarner Rockefeller, ki je vnuk je e§a bogataša Rockefellerja, prj a svoji tiskovni konferenci kra^a^ da je bil v mladih več-sev teben> ker ni ubogal star-vp0’ ^ da Je to vzgojno sredstvo Alabljal tudi v svoji družini. [streti. Upor v deželi sami se je njegovih mejah. zaradi tega razširil še na nova področja. Indija v skrbeh Indija gleda s skrbjo na raz- ti med najvažnejšimi točkami njega meseca v Washingtonu, bate o Tibetu pozval zmernejše, dnevnega reda vprašanje o zedi-(butnile na dan ravno tiste dife- ,~!1- -- njenju obeh Nemčij. Verjetno renče, ki jih je Macmillan hotel se bo na to stran nagnila tudi spraviti s sveta, ko se je pogo-francoska vlada. varjal z Eisenhower jem. Vremensk prerok pravi: cel0 n Je ^tn/evihte-lUra 46. Vojaška obveznost je podaljšana za štiri leta WASHINGTON, D. C.—Predsednik Eisenhower je podpisal zakon o podaljšanju obvezne vojaške službe za nadaljna štiri leta. Predlog je bil v Kongresu za-deževno, možne radi mednarodne napetosti spre-Najvišja tempe-(jet brez vsakega posebnega od- P°ra- ' _______ .-1 ...iJtU KONEC SVETA — Slikar Alberto Trevisan si je takole zamislil sliko o koncu sveta. Do zadnjega naj bi ostala cerkev sv. Petra v Rimu, ki jo vidimo na koncu potu na sliki. Na desni je vidna slikarjeva glava. krilo v Peipingu, naj vendar obravnavajo tibetansko vprašanje bolj skrbno. Povedal je, da je poslal indijskemu konzulu v Lhasi naročilo, naj zavrne kitajske poskuse spraviti ga iz njegovega doma. Dejal je, da Dalaj lamo visoko spoštujejo in da resno upa, da bodo sedanje težave rešene mirnim potom.' Indijski konzulat v Lhasi je nekako zbirališče upornikov, zato je razumljivo, da ga Kitajci težko gledajo. Vsemu osebju konzulata so prepovedali zapuščati uradno poslopje, da bi na ta način onemogočili njegovd poučitev o položaju. Indijski konzul je bd, ki je po radio sporočil v New Delhi o uporu domačinov proti kitajskemu vojaštvu. Tibet je bil neodvisen Tibet je bil do^. 1950 dejansko popolnoma neodvisna drža-\a pod vlado Dalaj lame, enega glavnih vodnikov lamaističnega | budizma (Rumena cerkev) in svetnega vladarja Tibeta. Tibetanci in drugi lamaisti smatrajo Dalaj lamo za učlovečenega Budo. Rdeča Kitajska je 1. 1950, tekom korejske vojne, zasedla Tibet, ne da bi kdo proti temu kaj nastopil. Vel. Britanija, ki je voljna znatna večina kanadske-|ga prebivalstva. NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS, O. — Predlog za odpravo smrtne kazni v Ohio je kljub osebni podpori guvernerja DiSalle doživel poraz že v pravnem odboru Predstavniškega doma. WASHINGTON, D. C. — Kongres je odobril predlog za podaljšanje brezposelne podpore in ga poslal predsedniku v podpis. To je v glavnem zakon, ki je bil doslej v veljavi. Podaljšan je za tri mesece — do 1. julija. Predvidoma bo omogočil podporo okoli 400,-000 osebam, ki bi bile sicer s 1. aprilom izgubile pravico do nje. PHILADELPHIA, Pa. — Mest-ni zdravstveni urad je ugotovil, da je neko podjetje proda-1 jalo zastrupljene ribe in je pozval vse prebivalstvo mesta in še sosednjih držav, naj pazijo, če jih nimajo slučajno v svoji zalogi. CLEVELAND, O. — Za prihod-ne mestne volitve so ostali brez tekmecev samo trije mestni odborniki, med njimi naš rojak John Kovačič v 23. var-di. JASPER, Ala. — James H. Her- svoje južne meje, ki je “ogrožena” po novih vojaških pogodbah Združenih držav z l-ramnn in Pakistanom, izjavljajo tod. r LONDON, Vel. Brit.. — Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjocld je prišel včeraj v Moskvo. Trdijo, da bo s Hruščevom govoril med drugim tudi o vprašanju Berlina. WASHINGTON, D. C. — Pred sednik Eisenhower je včeraj na tiskovni konferenci nakazal, da utegne državni tajnik Dulles kmalu dobiti svojega naslednika. Predsednik je odločen uporabiti njegove sposobnosti. kakor doleo bo to le mogoče. Dulles odide v ponedeljek v Hobe Sound, Fla., na okrevanje in počitnice. Predsednik je poudaril potrebo po ohranitvi sedanjih ccn v zvezi ! z napovedjo stavke jeklarjev. NEW JERSEY, N. J. — Kakih i 40 milj od tod sta trčila drug 1 v drugega potniška ladja i “Santa Rosa” in neki tanker, j Šes*! ranjencev s tankerja so ' prepeljali na potniško ladjo, 1 ki ni dobila večjih poškodb. Tri za- on, 17 let stari dijak, je “za maščevanje” oropal in posilil WASHINGTON, D. C. hodne sile so izročile Sovjet 26 let staro ženo svojega učitelja. PARIZ. Fr. — De Gaulle je časnikarjem na prvi tiskovni konferenci, ki jo je kdaj sklical kak predsednik francoske I republike, dejal, da je pripravljen iti na konferenco na vrhu, če bodo izgledi za njen uspeh. Poudaril je faidi, da bi v slučaju, če bi prišlo do vojnega spopeda zaradi oviranja redne zveze med Zah. Berlinim" in Zah. Nemčijo, padla vsa odgovornost zanj na Sovjetsko zvezo. nekdaj varovala njegovo neod- MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska visnost, se je umaknila iz Lndi-1 zveza bo poskrbela za varnost ski zvezi ločene note, v katerih pristajajo na sestanek na vrhu, v kolikor bodo Sovjeti pokazali dobro voljo pri reševanju mednarodnih vprašanj. MOSKVA, ZSSR. — Še prodno je bila zahodna nota izročena sovjetski vladi je Moskva začela dolžiti zahodne sile z A-meriko na čelu, da se hočejo izogniti sestanku nr vrhu. TAIPEJ, For. —- Čangkajšek jo izjavil, da bo s svojimi silami začel borbo proti komunističnim oblastnikom na kitajski celini, če se bodo Tibetanci borili še dalje. ( __ 8117 St. Clair Avc. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 mouths; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for*3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 83 No. 60 Thurs., March 26, 1959 Havajska država in demokratska večina v Kongresu Predvsem moramo opozoriti naše bralce na to, da bomo imeli od sedaj naprej v senatu v Washingtonu ravno sto senatorjev; držav imamo 50 in vsaka pošlje po dva senatorja v senat. Računica bo od sedaj naprej preprosta, kajti vsak senator bo pomenil točno en odstotek. Kolikor senatorjev bo glasovalo za en predlog ali proti, toliko odstotkov senata bo za ali proti. 'Sedanji senat je trdno v, demokratskih rokah. Ostal bo tak tudi pri vohtvh 1. 1960 in verjetno tudi 1. 1962. V obeh ktih bodo namreč volile nove senatorje pretežno tako države, ki imajo v njih demokratje sigurno večino, ako ne pride vmes kak izreden političen dogodek. Srž demokratskega kluba v senatu so doslej predstav-lali senatorji iz 11 južnih držav. Teh je 22 in so stalno izvoljeni, naj piha po deželi tak ali drugačen političen veter. Ohranili so svoja mesta tudi v tistih volivnih letih, ki je v njih demokratska stranka pogorela na celi črti. To jedro si je v senatu moglo zagotoviti po načelu seni-joritete vse važne pozicije-v odborih in komisijah. Tako so mogli cela desetletja vedriti in oblačiti v senatu in Kongresu po svoji mili volji. Tekom zadnjih pet let se je strnjenost tega demokratskega jedra začela nekam sumljivo krhati." Senatorji iz Texasa in Oklahome so začeli prehajati na stran skupine “zapadnih senatorjev”; oba senatorja iz Floride se morata ozirati na to, da se v njihovo državo naseljuje zmeraj več volivcev s “severno” miselnostjo, ne moreta iti več čez drn in strn z ostalimi južnimi senatorji. V podoben položaj prihajajo senatorji iz takozvanih “obrobnih” južnih držav kot so Tennessee in severna Carolina. “Solidni južni demokratski senatorski blok” se je tako skrčil na 14 članov. Njegovo mesto in vpliv prevzema blok zapadnih demokratskih senatorjev. Predstavlja države ob Tihem oceanu in njihove sosede. Ima druge politične, gospodarske in socijalne interese kot Jug ali Vzhod. Tudi v zunanji politiki ga bolj briga Azija kot Evropa. Politično ni ta blok ne liberalen ne konservativen, je prožen v svoji taktiki in se enkrat druži s konservativnimi, drugič s liberalnimi demokratskimi senatorji. Je številno zelo močan, kajti že sedaj šteje 23 članov. Bloku se bosta verjetno pridružila še oba senatorja s Havajskih otokov, kar bo političen pomen bloka zelo povečalo. Vse to se že izraža v današnji politiki’našega senata. Južni konservativni demokratski blok se je že sprijaznil z mislijo, da mu grožnje z obstrukcijo ne morejo več dosti pomagati. Smatra tudi, da je v defenzivi v boju proti šolski integraciji, civilnim pravicam itd. Njegova moč in oblast izvirata zaenkrat samo še iz privilegijev, ki jih uživa na podlagi senijoritete. Ako vpoštevamo vse to, lahko razumemo, zakaj od 65 demokratskih kongresnikov, ki so glasovali proti sprejemu Havajev, ogromna večina prihaja iz južnih demokratskih trdnjav. Podoben je bil položaj pri glasovanju tudi v senatu. Koroški Slovenci v borbi za svoje pravice V sredo, 11. marca t. !., je tako imenovani koalicijski odbor obeh avstrijskih vladnih strank odobril načrt šol. pododbora za zakon o šolstvu na Koroškem, v četrtek pa je temu dodal še zakonski osnutek glede slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih in pri upravnih oblasteh. Oba načrta, ki naj bi še pred volitvami prišla ored avstrijski parlament, sta brez dvoma nameren napad na samobitnost koroških Slovencev. Upravni in sodni jezik hočejo omejiti na par vasic pod jsaravankami. Šolo kot celoto pa hoče ta zakonski osnutek razbPi v razrede in oddelke, kjer naj bi potem po mili volji bil otrok izpostavljen dobri ali slabi volji učitelja. V torek, 17. marca, je bilo v Celovcu mogočno protestno zborovanje koroških Slovencev. Zborovanje sta sklicali osrednji organizaciji koroških Slovencev. Udeležilo se ga e nad 700 odposlancev iz vseh slovenskih krajev na Koroškem. Soglasen sklep zborovalcev je bil, da se slovenski narod na Koroškem nasilju nikoli ne bo uklonil. Zborovalci so soglasno dali slovenskemu odposlanstvu, katero je bilo za sredo 18. marca, poklicano na Dunaj, naročilo in pooblastilo, da pred pristojnim državnim forumom jasno pove stališče Slovencev glede manjšinskih zakonskih osnutkov. V ponedeljek, 16. marca, je bil na Dunaju sprejet pri avstrijskem zveznem kanclerju inž. Raabu in podkanclerju t'r. Pittermannu jugoslovanski poslanik na Dunaju prof. Jože Zemljak. Kov je bilo objavljeno v avstrijskem uradnem poročilu, je jugoslovanski poslanik protestiral proti obema manjšinskima zakonskima osnutkoma, ker pomenila kršitev mednarodno obvezne državne pogodbe iz 1. 1955. Jugoslovanska vlada ne bi napravila preslabo, če bi Avstrijo opozorila, da bo morala celotno vprašanje predložiti Združenim narodom, kot grozi Dunaj da bo storil z vprašanjem Južnih Tirolcev. £***^hh-hh i i tfM polotok, kjer še danes živi slovenski rod. Vplivi, ki oblikujejo slovensko narodno pesem, so kaj različni. Imamo glasbene vplive prvotnih naseljencev, ki žive v nenehnem bojnem ozračju. Samorastno melodično občutje naših prednikov bogatijo in plemenitijo naprednejše kulture. Velik delež ima cerkev s svojimi koralnimi, bogoslužnimi spevi. Značilne poteze v našo pesem vnašajo umetni skladatelji, katerih število po 15. stol. vedno bolj narašča. Iz zapadnih evropskih dežel prihajajo operno — gledališke skupine, ki zapuščajo glasbene motive. Tujerodne glasbene motive 'prinašajo vojaki, trgovci, študentje med naše preprosto kmečko ljudstvo, ki je vneto za glasbo. Izražanje slovenske narodne pesmi je zelo preprosto, vendar iskreno in čuteče: zato ni čudno, da zadobi velik pomen. Lahko rečemo, da narodna pesem budi narodnostno zavednost, Slovencem v tujini pomaga ohraniti zvesto srce domovini, dalje skuša odkriti kulturo in dušo našega naroda drugim narodom i. pd. Kakor pri drugih evropskih narodih tako se pri nas za narodno pesem do romantike nihče ne briga. Romantika s svojim značilnim programom se predvsem zanima za ljudsko umetnost. Mnogi posamezniki začno zbira-t: narodne pesmi, jih predelovati, jemati za zgled pravi umetni pesmi. Glasbeno bistvo, katerega se slovenski skladatelji opri-rnej°> je slovenska narodna pesem. Svojsko preoblikovana spet najde pot k ljudstvu, iz katerega izhaja. Izvirna dela so tista, ki imajo svojega avtorja, pisana so v narodnem duhu, a jih imenujemo umetniška. Pri Slovanih srečamo velikane, kot so: Dvorak, Smetana, Chopin. Slo- naših grl, po enem letu truda in vaj. Kdo bi ne šel raje kamorkoli v nedeljo popoldne kakor na pevsko vajo? Ljubezen do pesmi nas je vodila. Kdor enkrat poje, bo pel . . . Pridite, da bo v vseh zaživela ta večnomla-da pesem! V. O, častno priznanje slovenskemu duhovniku Chicago, 111. — Dr. Ludvik Čepon je prišel v Združene države leta 1948. Kmalu je bil nastavljen za kaplana v St. Teresa’s High School, Decatur, 111. Tu je poučeval verouk, latinščine in si ustvaril iz fantov pevski zbor, ki je vzbujal pozornost in občudovanje v celem mestu. Na Ljubljanski univerzi je postal doktor bogoslovja. Da bi se izpopolnil za profesarja sv. pisma za bogoslovno fakulteto v Spomini na minule Velike noči Cleveland, O. — O božižču ali veliki noči nam spomini kaj radi uhajajo nazaj k naši mladosti. še vedno se dobro spominjam, ko sem kot otrok šel z materjo na Veliki petek popoldne v cerkev. Čudno se mi je zdelo, da so duhovniki, menjaje se, pred oltarjem prepevali. Luči so ugasnile in zadaj v cerkvi je pričelo močno ropotati. Pričel sem jokati in rekel mami, “mama cerkev se podira, beživa!” Mati se mi je nasmehnila, me potolažila in strahu je bilo konec. Prav živo mi je v spominu večer Velike nedelje leta 1895. Takrat je bil na Kranjskem hud potres. Tudi po deželi so ga ponekod čutili, prav posebno pa v Ljubljani. Saj se starejši gotovo še spominjate. Z mojim starejšim bratom sva spala v hlevu, kot je bilo takrat in mislim, da je še sedaj na kmetih v navadi. Malo pred polnočjo se je potreslo vse poslopje, nato odnehalo, nakar je bil sunek še močnejši. Živina je postala nemirna, krave so žalostno mukale. Nad hlevom, kjer je bil pod za mlačev žita, so padale grablje in drugo orodje po tleh. Kaj le neki bo iz tega? Zgodbe o strahovih so mi pričele bloditi po glavi. K sreči so prišli oče s svetilko v roki pogledat, kako je z živino. Spet se potrese in oče so se morali oprijeti jasli, da niso padli. Kaj pa vendar je, jih vprašam. “Hud potres, pa se ni treba bati, saj je poslopje Vendar molita, da bi ne Malo po Kulturna kronika Ljubljani, j|e odšel v Rim na Biblični Inštitut, kjer je študi-hrc*no-ral jezike in zgodovino Sv. pi- huJŠe nesreče. sma polnoči se je umirilo, ponavlja- V Decatur, Illinois, mu je škof r* 30 '3e manjši sunki, dal enoletni dopust, ki ga je Ha velikonočni ponedeljek je Fr. ičiepon uporabil za izpopol- vse govorilo o potresu. Neka-rdtev svojih bibličnih študij, leri so že vedeli, da se je vsa Šel je v Evropo, Egipt in Pale- Ljubljana podrla. Res je bila stino in si na mestu samem ogle- škoda velika. Pravili so, če je dal vse tiste kraje, ki jih nava- res, ne vem, da je neki ja sv. pismo. Vrnil se je v brezbožni Ljubljančan jedel-na Združene države 1. 1954. in Veliki petek meso in se iz posta postal inštruktor za bogoslovne norčeval. Nekdo ga je opozoril, vede pri opatiji Sv. Benedikta v da Sa B°g vidi- Brezbožnež Benet Lake, Wis. sname s stene križ in ga odnese Tu se je zgodilo nekaj nena- ven. Ko pride nazaj, se zado-vadnega. Njegov učenec-klerik voljno smeje in pravi: “Zdaj pa ga je povabil, naj pride na veli- tudi drugi jejte meso, saj ni Boki St. Vincent College, Latrobe, §a v s°bi, sem ga nesel ven.” Pennsylvania. Klerik sam je šel Ko je na velikonočno nedeljo k opatu v St. Vincent College-u zaropotalo, je šel ta nesrečni in izprosil službo za Fr. Čepona, človek ven iz hiše, ki se je podi-Tako je postal Fr. Čepon profe- rala in njega je prvega ubilo, sor za teološke vede na St. Vin- Časopisi so pisali, da je bilo 13 cent College-u leta 1956. mrtvih, veliko pa ranjenih. Poleg bogoslovja uči še nem- Nekaj bolj smešnega se je ški in zadnje leto tudi ruski je- Ugodilo v sosednji fari. V neki zik. Več in več dela in odgovor- hiši so imeli mrliča. Ko se je nosti mu nalagajo. Blizu tam začelo tresti, se je tresel tudi mr-je velik katoliški College za de- hč. Ker noge niso bile zveza-kleta — Seton Hill College, ne so se razpustile. Nastala je Greenburg. Fr. Čepon hodi tu-1 velika panika, vse je bežalo iz di tja učit katoliški nauk. štu- hiše. Nekateri so kar sikozi dentje sami so ga priporočili se- ckno poskakali. Pa se je zunaj stram, ki si sedaj želijo vsaj še tudi vse treslo. Bolj pogumni dva taka slovenska profesorja. 80 začeli ljudi miriti, da je to Tudi to je lepo priznanje za slo- potres, nakar so šli zopet v hišo. venskega znanstvenika. Daši je j Spominjam se tudi moje prve zelo zahteven v šoli, si ga štu- velike noči v Ameriki leta 1907. dentje zelo želijo imeti za pro- Takrat je bilo v navadi, da so lesorja, in si ga tudi izberejo, društva korporativno prikora-kadar jim je dana taka prilika, jkala v cerkev k deseti sv. maši. Študentje najvišjega razreda Jaz še nisem bil pri društvu in na College-u (Senior Class) vsa-J sem pred cerkvijo čakal parade, ko leto izdajo knjigo (College Tudi takratni župnik č. g. Kerže Year-book) z imenom “Tower” je bil pred cerkvijo. Vprašam in jo posvetijo enemu svojih pro-1 ga, če smem iti v zvonik pritrka-fesorjev, ki ga sami izvolijo, vat. “če znate, le pojdite,” mi Lansko jesen so Fr. Čepona je dejal. Hitro stopim po lestvi spravili iskoro v zadrego, ko so J v zvonik, pripravim vrvi, eno ga na svoji dijaški skupščini iz- navežem na nogo, v eno ’ roko volili, da mu posvetijo knjigo kladivo, ker sta bila samo dva fewer za leto 1959. Študentje zvonova, v drugo pa kembel od mso izdali svoje izvolitve prav drugega zvona in udarim malo do meseca februarja tega leta. preje, kot so društva prikoraka-/iko pomislimo, ,da je Fr. Čepon la Primorski kulturni utrip: Kakor so koroški Slovenci v neprestanem boju za svoje narodne pravice, tako je tudi s Slovenci na Primorskem. Eni in maševali po skednji in obiskovali na smrt bolne, da so jih pre‘ videli za zadnjo uro. Giljotina je sekala glave vsak dan, jakobinci so divjali, sredi med njimi pa je hodil mlad duhovnik Coudrin, zdaj kot kramar, zdaj kot slepec, zdaj kot jakobinec, včasih celo kot oficir, pred katerim so se tresli stražarji pred prečami. Povest se bere kakor močna detektivska povest, kakor Sherlock Holmes. Morda se kdo še drugi se dobro zavedajo, da sa-[spomni povesti v treh knjigah mo kulturno zreli morejo v bor- Dušica, kjer je junak Percy re-bo za svojo narodnost. In kakor ševal kralju vdane Francoze iz so koroški Slovenci zbrani okrog (ječ francoskih revolucionarjev. svoje Mohorjeve družbe, tako imajo tudi primorski Slovenci svojo Goriško Mohorjevo, svoje sice, ki utriplje za vse Slovence na Primorskem. Prav tele dni sem prejel njen književni dar. Koledar, življenjepis sv. Bernardke, večernice in še posebno knjigo, ki jo je napisal Zdravko Novak-Utrinki. Koledar je v bistvu isti kakor koroški, le da ima posebne strani, ki so posebno posvečeni primorskim Slovencem. Vse ostale knjige pa so povsem druge in treba je reči, da so to leto imeli srečno roko pri izberi. Romanja v Lurd so mnogim Slovencem, ki so tja romali, odprla nov svet, svet tihe, preproste Bernardke. Pisatelj Blazy je napisal življenjepis sv. Bernardke. Kakor je pisatelj Wer-fel s svoje strani napisal življe-njepisni roman preproste svetnice čeprav sam Jud, tako je Blazy nanizal glavna dejstva iz življenja svetnice. Med obema je velika razlika. Umetniško močan je Werfel, čeprav sem pozneje bral, da je v svoji knjigi naredil krivico sestri Vazous, ki je bila učiteljica novink in tudi učiteljica ponižne Bernardke. Blazyjev življenjepis je preprost, brez umetniške ambicije pa morda zavoljo tega našemu človeku bližji. Vsakemu bo všeč. Poznam Werflovo Bernardko saj sem jo prestavil v slovenščino, toda lahko rečem, da sem se ob Blazyjevi odpočil. Utrinki, ki jih je napisal poznani Zdravko Novak, so zbirka črtk in zapiskov, ki so bili po večini, že objavljeni, pa jih je pisatelj zdaj uredil po poglavjih. Zadevajo različne plati našega vsakdanjega življenja in v mnogih je veliko prisrčnosti in iskrenosti. Morda bi to in ono moglo izpasti, toda knjiga bo tudi taka prijetno branje mnogim. Za večernice so izbrali Wil-helma Huenermanna: Na božjih okopih. To je knjiga, ki je ne moreš odložiti, dokler je nisi prebral do zadnje strani. Napeto pripovedovanje prepleteno z dobrimi šalami. Povest sega daleč nazaj, v francosko revolucijo, ko so bili med francoskim narodom zapriseženi in neza-priseženi duhovniki. Nezapri-seženi duhovniki so ostali zvesti Cerkvi in niso hoteli priseči na brezbožno ustavo, zapriseženi pa so.se vdali, nekateri iz strahu, nekateri iz notranje ne- Nekaj takega je duhovnik Coudrin, ves prešinjen svojega duhovniškega poslanstva. Kakor sem rekel, knjiga, ki daje resnično sliko iz francoske revolucije, ki bo morda obudila ta in oni spomin na čase, ki tudi ni daleč od nas. Tudi pri nas se je marsikaj takega zgodilo, čeprav je od francoske revolucije preteklo 170 let od naše Pa samo petnajst. Kdor jo bo vzel v roke je ne bo odložil, dokler ne bo prebral zadnje strani. Ljubitelj knjige bodo radi segli po teh knjigah. Sebi bodo pripravili veliko užitka, taisti hip pa bodo dali moralno k1 gmotno podporo slovenskemu človeku na Primorskem, ki se krvavo muči za svoj narodni in kulturni obstoj. Ko bi se mi vsi zavedali, koliko moremo pomagati samo s tem, da vsako leto kupimo publikacije, ki jih naše narodne manjšine ž muko izdajajo za ismešno ceno dveh dolarjev, bi ga ne bilo med nami, ki bi to ne storil. Premislimo enkrat do kraja svoj odnos do sobratov. In ko ga bomo premislili naredimo zaključke, ki so slovenskega na' rodnjaka vredni. Da ne bomo narodni in zavedni samo z jezi*, kom in z besedo, ampak v dejanju in resnici. Knjige bo imela v kratkem na razpolago trgovina Famiiia, k| po svojih močeh poskuša nuditi slovenskemu človeku, kar za svoje kulturno življenje potrebuje. Njen naslov je: 6116 Gla®3 Ave., Cleveland 3, Ohio. Obračajte se v vprašanju knjig na' njo ali naravnost na podpisan6' ga, ki bo skušal vaše želje sp°' ročiti naprej. Karel Mauser- * Umrl je slikar France Pavlovec Minuli četrtek je v Ljubija11' nenadoma umrl slikar Franc6 Pavlovec, ena izmed najznačil' ■ nejših slovenskih umetniških osebnosti v dobi med obema voj- nama. Rodil se je leta I897 V Ilirski Bistrici. V prvi svetovi1' vojni je prišel na rusko fronto, kjer je bil ujet in odpeljan v ujetništvo. Prepotoval je vso Rusijo, Anglijo, Francijo in Italijo. Po prvi svetovni vojni s6 je naselil v Storžičah pri Ljubljani, kjer je ostal do smrti. VeS je živel za slikarstvo. Njegov3 ljubezen je veljala pokrajina111' Začel je še kot učenec velikih - . .Gospod župnik radoveden, vencl ~ na žalost — zaradi tež- v Latrobe, Pa., komaj dve leti kako zvonim, pride po lestvi v in da je na College-u kakih sto zvonik in ko me zagleda, se na profesorjev^, potem je več kot ves glas zasmeje. Po maši, ko jasno, da je taka izbira zelo čast- so društva odkorakala, sem spet na. — Je pa Fr. Čepon zaposlen zazvonil za odhodnico. Župnik tudi z drugimi deli. Pripravil je Kerže me je pričakoval pred nagovor za “Voice of America” cerkvijo in iko me zagleda, dvi-za Cvetno in Veliko nedeljo. Fr. gne eno nogo in me oponaša ter Čeponu vsekakor iz vsega srca se od veselja smeje. “Se nikoli čestitamo in mu želimo še veli- nisem videl koga tako brcati, kp piiznanja za njegovo delo na (kot ste vi danes v zvoniku,” in kih političnih razmer smo sko-ro brez umetne glasbene tradicije. Ali števdo zapisov slovenskih narodnih pesmi in harmonizacij začne naraščati in prirejeno je predvsem za zborovo petje. V tem prednjačimo med drugimi narodi. Umetna pesem, sprva podobna narodni, je vedno bolj samoi stojna z naraščajočo civilizacijo m kulturo. Samostojne umetni- uravnovesenosti. Bili so sicer . . . . ,rpn- redki, toda bili so. Povest sh- ^ ka skrivanje duhovnikov, slika kako so kot berači in krošnjarji na skrivaj hodili po vaseh, znanstvenem polju. Joe Lipar. mi stisne pivo. Se veliko drugih spominov na praznike imam in tudi vi, ki to berete, jih hranite v svojem srcu. Vsemu osobju pri upravi lista, vsem čitateljem in čitate-Ijicam želim vesele velikonočne praznike. Naj vstali Zveličar razprostre svoje svete roke in naj Vas blagoslovi. Vsem želim mir in zadovoljstvo. Ko se dar je kmalu našel lastni umetniški izraz, ki ga odlikuje mehah poetični navdih. Smrt božjega prosto* voljca Iz Sibirije je prišla vest, da je umrl salezijanski duhovnih litvanskega rodu Jose GustaS; Komunisti so ga po zadnji voj11' obsodili na deset let prtsilneg3 dela v Sibiriji. Tam je organiziral neke vrste katoliško žup111" jo med jetniki raznih narodnost'' Po odsluženi kazni leta 1956 se jf' Jezus prikazal po vstajenju je vrnil v domovino v Litvo. Kel zbranim apostolom, jih je po- pa je doma naletel na velik6 t6' zdravil. Mir vam bodi!” Mir zave pri dušnopastirskem delU' in ljubezen v družinah, je raj je prosil, da bi se smel vrniti ^ na zemlji. Tudi lepih, rdečih Sibirijo na svoje nekdanje p°d" v roko dva dolarja za pirhov polno mero! Bog Vas ži- ročje dela. Tam je sedaj ta ' d Jakob Resnik, božji prostovoljec omagal. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 1914 ’ ZCS,S*h Sedež; Joliet, I«. Inkorp. v drž. ^IHpois 14. maja 1 Naše geslo; “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” p GLAVNI ODBOR: ,Rednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, lil. 2'Podpredsednik: NICHOLAS PAV.LICK, 15 Race St., Manor, Pa. Ta^Pfedsednica: ANN JER1SHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Zan; :-,J0SEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Blao • ar• JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. D ^.k; ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. uunPvni vodja: Vrh- zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Pr,A NADZORNI ODBOR: »■RANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ 1103 Vine M., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: J.OSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. fj’TONIjA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. . Predsednik Atlctičncga odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, III • AMp URADNO GLASILO: ^tRlSKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio in ni.P° 1- januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam drugjil . dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter n 'zplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev. ma PfuStvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne Bioši kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan dejg,eSa aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski od-Pa od rojstva do 16. leta. <*r.'£?varuje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni Pnri ati' kakor- Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty tear ‘■aownient. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako viša. DorfnPoleP> smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško P0škod° 'Z svo^e cenfra'ne blagajne, kakor tudi za razne operacije in t*beu'eSe4na Pačila (assessments) so urejena po Artierican Experience je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). rsdni jezik je slovenski in angleški, sredo]0*akon> 'n vojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno 'henn Vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali usi- • J08p8paJne8a tajnika: ^bEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L * .......--t-:-....- ;---------- Opreme Board Sends Easter Greetings Joseph J. Kochevar, Supreme Secretary. Annual Statement tor the Year of 1958 W ASSETS: &W ........................................... $151,685.29 c6rti!..-.............................:........ 6,175.00 Cašh 1Cate Loans and Liens ........................ 950.00 i)rem.and Bank Deposits.......................... 19,545.70 ^ern-1*18 ^°Bected by Lodges Not Yet ' Wer ltted to the Home Office................... 2,601.26 est and Other Investment Income ............. 1,088.29' li šiliti Aggj. ,es> Special Reserves and Unassigned Funds: irlSate Reserve for Life Certificates Contracts .... $182,045.54 *ggir,e Contracts .................. lje ^ate Reserve for Accident and Cettif ^ Certificates ........................ Cet,tifCate and Contract Claims — Life........ Aicovf^6 and Contract Claims — Adv, jaent and Health ........................ Bnnei, C.e Bnemiums ..........•............... Taxes t . Penses Due and Accrued ............. A^ ’ C*censes and Fees Due or Accrued......... ^aiiri!1.'5 Withheld or Retained by Society ... >dat '0l’y Securities Valuation Reserve .... tlVa . Reserves „ ;aSsl^ed Funds ...$153,677.00 6,211.00 1,000.00 1,747.64 209.13 1,234.98 202.86 446.64 3,585.43 1,000.00 ... 12,730.86 $182,045.54 Approved: Joseph J. Kochevar, Secretary. ^roni the Office of the Supreme Secretary of the Ifoly Family Society Many A one Pnople have asked me hazard, whether it be a hazard °r an°thnr, just how of fire, liability, loss of property, £led a ^ Policiles are formu- or as your Society is engaged — hts are how rates and bene- a los of money due to the death Policy „(1er^Ved> what makes a of a wage earner or due to the Dc, ''•y g4.i ^ ’ ---- O’--------------------------- --------- --------- cent; ractive, what decides inability of the wage earner, h uons t i , .. .. 'hin^ t, ns and limitations. I due to illness or accident, to M tal^ Ia w°uld be a good time bring home money to feed, Ras;„a,.0ld them. .clothe, and shelter the family, y -H insurance is Also, in the case of Hospital and a sharing of a common Medical insurance, to protect sCall>: savings against hospital, medical, and surgical bills. Likewise, all insurance consists of a number of individuals, each recognizing the possibility that they may be the one affected by these circumstances, and each recognizing also the possibility^ that not all of them will simultaneously suffer these losses. . To protect themselves, each deposits an amount of money into a common pool and when losses occur, the resources of the common pool are used to pay. Each recognizes that he may not incur any of these losses during the year for which he has made a payment as the amount he deposits into the pool is considerably less than the actual loss would be^ For example, if a thousand persons each contributed $10 into the pool, there would be a sum of $10,000 to pay for the losses that they were insured against. If there were ten losses each of $1,000, each person suffers a loss that would be fully protected and the financial strain would be much less than if each person would gamble and try to self-insure against the possibility of having a loss that he would have to pay for. An insurance company, or society, is simply an organization formulated to administer the collection of the contributions, now known as premiums, and the payment of losses, and the investment and safety of the full amount of premium. Commonly this company brings more people into the pool and establishes health safeguards, to make sure that the possibility of loss is the sarnie as the average of those in the pool. They invest the premiums, taking from the premiums an amount sufficient to cover their overhead and then administre the payment of claims and protect the membership as a whole against fraudulent and ineligible claims. In other words, the function is purely administrative. Basically, this is the way the Holy P'amily Society of the U. S. A. functions, subject to the laws set up, and this is also the way all other insurance organizations operate. Claims that are paid do not come from your Society’s pocket, as your Society is only administrating the funds which it has collected and which actually belongs to the total membership. Your Society determines the amount of benefits that it can pay for an appropriate amount of premium. It also determines the causes for which these benefits can be paid, trying to make them the most balanced to cover its membership against the most common and hazardous losses. Because your Society is responsible to its members, it inserts in its policy certain exceptions and limitations to protect the membership and the funds they have established for the payment of claims against losses resulting from individuals whose health was not, when they entered the group, up to the average standards of the group as a whole. Also they protect these funds against fraudulent and excessive claims, and theyi must scrutinize each claim for, benefits as a disinterested observer, trying to do the most for the group as a whole. An understanding of these points will explain why your Society can not accept everyone for insurance, regardless of their health conditions. It will also enable you to understand why some claims must be declined to protect the entire membership. Each of us who sees a family suffer a financial loss wants to see the insurance company pay that claim on the .theory that the insurance Co, has lots of money and wouldn’t miss the relatively small a-mount.. It is only natural that we should think this way, The insurance company on the other hand is only acting on behalf of all of its insured to protect their funds against depletion and to protect against the raising of premiums, or the lowering of benefits. It makes no difference to the insurance company how many claims they pay, in the long run, the money does not come from the insurance company but from the policy-owners’ premiums. We should only carry as much insurance as we absolutely need and we should use it knowing that the funds we receive are actually money wheih we have collectively paid out of our pockets. There is no formula to increase these funds from the thin air. We should recognize that our Society is actully our custodian in the administration of these funds. Your Society is your servant. Fraternally yours, Joseph J. Kochevar, Secretary. Žive igrače (Pripovedka iz Božjega grobr>> Čez Strojno je prišel — pri Kadiževi bajti je še vidna sled — velikan s svojo družino. S tisoč klafter dolgimi nogami je drobil 'gore v prah. Na Mikčevi njivi mu je spodrsnilo in s široko peto je zarezal Komelski graben. Na desno je zlati Komelj, tam zori pšenica med sladkimi češnjami in sončnimi orehi. Na levi gospodari Bukovnik v prav-’ Ijično lepi smrekovi senci. , Stresla se je Vogrška gora in pod težo koraka razpadla na dvoje. Po tej gorski razpoki še danes hodijo rinkolški otroci si bistrit glave v vogrsko šolo. Od orjaške velikanove cokle i je padlo nekaj prsti na ravno Čirkovško polje. Tako je nastal Društvo sv. Ivana Krsli-tela šl. 13 DSD Chicago, IH. — Postni čas in priprava za Veliko noč je pri kraju. Kot katoličani in člani Družbe sv. Družine imamo dolžnost, da ise dostojno pripravimo na dan vstajenja našega božjega Zveličarja. Gotovo ste že storili svojo dolžnost in opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Kateri tega še niste storili, zamujeno popravite. Vsi vemo, da naša katoliška vera zahteva od nas to ne samo v postnem času, ampak dokler živimo na tem svetu. Vsem glavnim uradnikom in uradnicam, članom in članicam kakor tudi' bolnikom našega društva in vsemu članstvu Družbe sv. Družine želim prav vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. ' ; | I ! i Anna Frank, ta j. človeško uho je omejeno Le redko ujame človeško uho glas netopirja, toda ne toliko zato, ker bi bila ta žival tako tiha, kot zaradi tega, ker povzroča njen glas blizu 50,000 valovnih nihljajev v sekundi, (človeško uho dojame le glasove z do 20,000 nihljajev v sekundi. hribček “Humec,” • na katerem so sezidali veličastno romarsko cerkev Božjega groba. Sonce je peklo in žgalo — z raskavo roko si je velikan obrisal obraz in se vlegel v senco leskovega grma. Pod težo njegovega telesa je nastal “Granc” — graben, ki dela še danes “gra-nico” (mejo) med občinama Do-brla ves in Blato. Velikanova pridna ženka je »nedtem šla prat na Dravo. Z levo nogo je stala na Gorenčah, z desno čez Dravo na Bregah. Peravnico je naslonila na visoki kamen sredi Drave. Kamen so pozneje odstrelili, spodnji del pa so porabili za temelj edinemu stebru Dravskega mostu v Lipici. NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri SPEHAR’S MARKET 19807 CHEROKEE AVE. KE 1-1021 Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljajmo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo Imamo tudi kislo zelje in repo — DAJEMO GOLD ZNAMKE — ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! MiiMHiiiiiiiiiiiiiHHUiiiiciiiiHmiimimiiiiinuiiiiiiiiiiimuiiiHuiiuiuiiiiiiiiiiimi' «3 ojs*. Zolo in Sinovi FOOKEBNI ZAVOD \ «502 ST. CLAIR AVENUE Tei: ENdlcott 1-#S83 & COLUINWOODSKK URAD 462 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-2111 AVtomoMll In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolaga Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. ,n'»M»iinimiiiinmmnnniimimniiin>iniiiniimiinmin>'«'nn»t8iiiiiiniWMst> EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! JERRY PETKOVŠEK 549 EAST 185 STREET, EUCLID KE 1-8187 To je življenje! dobri prijatelji... dobre jedi... in Stroh's -i m. ! j .4. -'-v /j - 'V. -v-c-' v ’iWNv, \ šIP m Edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Stroh’s je edino ameriško z ognjem varjeno pivo . . . varjeno pri 2000°. Zaradi tega je Stroh’s lažje, mehkejše, bolj osvežujoč! Ugajalo vam bo SEDAJ PO LOKALNIH CENAH je lažje! Otrok se je igral na polju ter pobral, kar se mu je dopadlo. Ko je bila na večer družina zbrana v izbi, je začel otrok polagati na mizo žive igrače, nabrane na polju. Zapokali so biči, potegnili voli, zajuckali so svobodni fantje —- zdaj so rezali brazde po veliki mizi na široko, po dolgem in vprek. Prestrašen je odskočil velikan. “To niso igrače, to so voli, oralo in kmet. Nesi jih brž na polje nazaj, brez njih bi mi ne mogli živeti — morali bi vsi od gladu umreti.” Od tega časa je minilo že mnogo let. Ob Dravi še biva velikanov rod, toda kmetje pod Božjim grobom so postali boječi. Ne upajo si z voli na polje, ker se bojijo, da pride velikanov otrok in jih pobaše kot žive igrače v predpasnik. Našel je svobodo in srečo Doktor Sreenivasan, ki je bil deset let ravnatelj komunistične propagande v Indiji, je postal katoličan. Privzel si je ime Pavel. Doktor Sreenivasan pravi, da dolguje svoje spreobrnjenje čitanju pisem svetega Pavla, ki so mu odprla oči o komunistični zmoti. Izjavil je: Zadovoljen sem, da sem se odločil za spreobrnjenje, kajti samo v Cerkvi morem doseči svobodo in srečo! Skupaj z njim se je dalo krstiti 12 drugih indijskih komunistov, ki so tudi imeli vodilne vloge v partiji, pa jih je komunizem razočaral. IIUl OGLAS! Sobe se odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Soba se odda V najem se odda opremljeno sobo in kuhinjo mirnemu moškemu ali ženski. Prost vhod. Upraša se na 1153 E. 61 St. EN 1-1933. —(61) Hiša naprodaj Hiša za 2 družini je naprodaj na, Edna Ave. Za podrobnosti vprašajte pri Rok Draganich, 1176 Norwood Rd., EX 1-9480. (61) Blizu E. 185 St. kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba, 1 spalnica in kopalnica spodaj, 3 spalnice in kopalnica zgoraj, klet, dvojna garaža, idealni lokal. $14,900. Židan bungalow blizu bulevard, velika kuhinja, stanovanjska soba, 2 spalnici, kopalnica spodaj, zgoraj za razširjenje, klet, garaža. Osem let star. Samo $16,900. Colonial stanovanjska soba, jedilna soba in kuhinja spodaj, tri spalnice in kopalnica zgoraj, zamrežen porč, klet, dvojna garaža. $17,-500. PENA INC. REALTORS (nasproti mestne hiše) 620 E. 222 St. AN 1-2300 (24,26,27 mar) Naprodaj Hiša za dve družini v bližini Superior in E. 55 St. Kličite EX 1-8948. (61) V najem Odda se 4 sobe zgoraj, naprave vključene, $85.00 mesečno. Na 14620 Westropp Ave. PO 1-3196. —(61) The Stroll Brewery Company, Detroit 26, Michigan Sobe se odda 5 sob in kopalnica spodaj v dvodružinski hiši v okrožju sv. Alojzija šole. Kličite FA 1-0313. (62) Sobe v najem 3 sobe se odda na 6107 St. Clair Ave. za $30.00. Vpraša se spodaj v trgovini. (61) Re~NuAuto Body Cr. Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street Pegam in Lambergar spisal dr. Fr. Detela Ko pa so žavili iz gozda, se je J razgrnil pred strmečimi očmi Gornji grad. Takega si Gregor ni bil mislil benediktinskega samostana. To je bilo malo mesto, obdano z rovi in zidovjem, u-trjeno z visokimi stolpi. Proti nebu se je dvigala ponosna cer- učeval kev, in mogočna postopja so jo menihi “To se pravi,” je dodal Jernej, “da smo v pasti, in da nas lahko zapode ali postrele ali izstradajo menihi, kadar se jim zljubi. In to se pravi samostan izročiti!” “S tem, da nas sprejmo,” je po- sed v zabavo. “Vinum Styrianum fuit omni tempore sanum,” je dejal tovariš in mu nalil kupo. “Amen,” je dejal Jernej, ki je mislil, da mu je menih blagoslovil pijačo. “Ampak Gregor zna latinski,” se je ponesel, “da bi lehko mačo bral. On se je učil v Kamniku, jaz sem se pa klatil po bojiščih, po Turškem, O-grskem in Avstrijskem. To brazgotino imam za spomin na ljubljansko polje, ko je oblegal Vitovec Ljubljano.” “Kaj? Vi ste bili tudi takrat v boju? Glejte, jaz pa tudi, v Vitovčeven polku. O, takrat sem tudi jaz še sukal meč, zdaj pa berem brevir. Mnogo smo kaj odgovoril, je vstal prelat, vzdignil kupo in pil na zdravje novega vladarja, cesarja Friderika. Omenil je veliko nesrečo, ki je zadela celjsko grofijo; naštel mnogobrojne dobrote, ki jih je bil prejel samostan od grofa Urha, in sklenil z željo, da naj živi Bog naslednika njegovega. “Živio!” je zarjul Jernej; in Gregor, “pripoznavajo vam dajali opravka pod Vitov- cesarja za svojega po- cem. Kakor hudournik smo pri- obdajala od treh strani; za nji- svetnega gospodarja in dediča ^ zdaj na Kranj, zdaj na Lomi pa so se vrstile za glavnim celjskih grofov. Jaz ne dvomim u0) pa na Radovljico ali Novo obzidjem druge stavbe, večje in o njih odkritosrčnosti; a treba . mest0. Danes tukaj, jutri tam, manj'e, a vse v izbornem stanju, se je ogibati vsega, kar bi jih u- jn njhče ni vedel nikoli, kam da svedočbe dobrega gospodarstva, tegnilo žaliti. V miru moramo smo namenjeni, razen Vitovca. In zunaj obzidja je stalo po tes- živeti z njih vojaki; zakaj za boj Qesarsiga vojska se je pehala ni dolini in ob pogorju hiš in nas je premalo.” [sernintja, in kamor je pridirja- poslopij za veliko vas, stanova- “Na to še misliti ni,” je prista-pOVsod je bilo prepozno; in lišča čedna in prijazna, gospo- vil Miha. “In če nas napadejo, uadar se je nadejala najmanj, darske zgradbe trdne in prostor-1bi rekel jaz: vdajmo se!” (smo udarili mi nanjo in jo raz- tudi Gregorjev sosed, subprior pater Benedikt, je odzdravil radostno prelatovi napitnici in trčil živahno z Gregorjem. Drugim gospodom pa ni šel glas od srca, dasi so se kupe izpraznile vse. Mnogo parov svetlih oči se je uprlo z neprikritm očitanjem v patra Benedikta, in Gregorja, ki je to zapazil, je minil smeh; Jernej pa je mrmral nezadovoljen. “Žalost za rajnim grofom”, je razlagal pater Benedikt, da bi pregnal Gregorju neprijetne misli, “brani, da ne pozdravljajo bratje novega vladarja tako glasno, kakor je navada mlajših Gregor je prikimal, da ne bi žalil častitljivega starčka, ki si je bil takoj osvojil njegovo srce. Kako ljubeznivo se je trudil, da bi opravičil svoje brate in razvedril mladeniča! Pripovedoval mu je tzgodovino samostana, o posestvih, številu bratov, samostanski šoli in da je bil on v mlajših letih pevovodja. Gregor pa mu je pravil, da se je tudi šolal, da ljubi petje nad vse, in kar je vedel o Lambergar j ih, Krištofu in Žigi. (Dalje prihodnjič.) — Havajsko otočje sestoji iz devetih naseljenih in več neposeljenih otokov. AVB AFELV f iiiiia! H CL/\ER .. 25000 Euctid Avonuo ..... 1 6235 St. Clair Avenue gnali. O to so bili časi!” . “Da, lepi!” je potrdil Jernej in si pogladil brado. “Jaz sem bil povsod zraven. Od Ljubljane ne. Prebivalci se niso plaho) “Sram te bodi!” je zarenčal skrivali; radovedni so prihajali Jernej. na prage gledat tujih jezdecev) “j zakaj? Ustreliti se dati za-in moško so jih pozdravljali.1 stonj.in 2a nič, je vendar prene- Celo Jerneju se je razvedrilo li-' umno za pametnega človeka, smo podili Vitovca skozi Črni ce. “Ljudje bi Iše bili,” je me-! Kaj? Janez, ali ni to neumno?” graben do Vranskega.; pri Kra-nil, “le kraj je pust.!’ Pred mo-j “A, pusti me v miru!” ga je nju smo mu vzeli ves denar in stom, ki je držal do glavnih z gr- 1 zavrnil ta, ki je bil hud, kadar pred Novim mestom mu pobili bi ozaljšanih vrat, so poskakali Cleveland. Ohio mladeniči raz konje. Prišel jim je naproti benediktinec, oskrb- nik v samostanu, s poročilom, da jih že pričakujejo, in jih odvedel v novo bivališče, štirioglat močan stolp na enem koncu zunanjega obzidja. “Takih stolpov je šest; pet jih ostane našim vojakom,” je menil samostanski brat in pogledal po strani našega Gregorja. Voščil jim je mnogo zabave, zatrdil, da bode skrbel za vse njih potrebščine, in šel prelatu naznanit njih prihod. Gregor pa je neprijetno presenečen ogledoval novo stanovanje. V dve nadstropji zidani stolp je imel pri tleh shrambe za živež in orožje, prvo nadstropje pa je bilo predeljeno v eno večjo in eno manjšo izbo z okni in strelnimi linami na dve strani. “Še pet takih stolpov, in v teh celjski vojaki!” je mrmral sam pri sebi. je slišal besedo neumen ali tepec; menil je, da je njemu namenjena. Gregor je potolažil o- imel osemdeset mož. O da bi še tisto moč in tista leta!” Menih je premeril z očmi Jer- ba tovariša, potem pa se je šel neja od vrha do tal, a preden je z Jernejem poklonit opatu Gaš-1 — —1 ~ A & S MEAT MARKET & GROCERY 4110 St. Clair Avenue Te’efon UT 1-7612 > Cleveland 3, Ohio ima na zalogi raznovrstno mesnino, prekajeno meso, kranjske in sremske klobase, krvavice, meso za narezek a’i malico ter stare dalmatinske pršute, ki jih pošilja po vsej Ameriki. Vsa mesnina pripravljena na pristen domač način. Cene solidne. Se priporočamo! ‘V par ju in mu izročit poverilnico. Peljal ju je sluga v veliko sobano z visokimi okni, ki so odpirala razgled po ozki dolini na kranjsko stran. Po stenah so visele krasne podobe nabožnega in posvetnega: značaja, in vse pohišje je kazalo okusno obilnost. Prelat je bil mož srednje postave, star kakih šestdeset let. Pokoncu je nosil osivelo glavo in živo so se mu bliskale oci. Črno benediktinsko haljo je krasil na zlati verižici z biseri posejan križec. Gregor je čutil kljub vsej opatovi prijaznosti, da ima opravka z duhovitim veljakom, in ponižno vedenje mu je priporočala ta zavest. Jerneju pa se je dozdevalo, da mora drugače nastopati vojak. Prelat je vprašal, katerega Laimbergarja da služi Gregor. “Krištofa Lambergarja v Čr-nelem, Vaša milost,” je odgovoril Gregor. “Najbrabrejišega viteza na Kran|jskem,” je pristavil Jer-nej. “In Vaš gospodar je brat dvornega kaplana?” je vprašal zopet gospod, ne da bi se ozrl na Jerneja. • •, “Da, gospoda Žige Lambergarja,” je odvrnil Gregor. “NajmOdrejšega svetovalca cesarjevega,” je trdil Jernej in stopil bliže. Ljubezniv nasmeh prelatov ga je le še izpodbudil. Vsakemu odgovoru Gregorjeve-je priložil obširen dodatek, V blag spomin OSME OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA Stanley Brundič mu ki je umrl 26. marca 1931. leta Prešlo je naglo v večnost osem let, odkar si Ti zapustil nas in svet! Ali nismo na Te pozabili, spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno'nam živiš! Žalujoči ostali: FRANK, sin PAULINE por. KRALL, hči DOROTHY, snaha HENRY KRALL, zet JUDY, vnukinja MRS. MARY ZEHNER, svak nja Euclid, Ohio, 26. marca 1959. dokler ju ni odslovil opat. V njegovem imenu ju je oskrbnik povabil na kosilo. — Obednica je bila velika obokana dvorana pri tleh, z mizami za nad sto o-seb. Na prednji steni je bila naslikana zadnja večerja, na stranski, kako siti Jezus pet tisoč mož. Sedelo pa je pri mizi kakih štirideset gostov; na častnem mestu prelat, njemu na levi Gregor; mesto na desni pa je bilo prazno, ker je bil šel prior po opravkih v Celje. Bolj na konec so bili pomeknili med dva samostanska brata našega Jerneja, ki je vlekel na uho, kaj da se meni Gregor z opatom, da bi posegel vmes, kadar bi bilo treba. Sedelo je še pri mizi več posvetnih dostojanstvenikov, vojaški poveljnik, sodnik samostanskih podložnikov in prvi logar. Sluge so nosili pridno na mizo, in pogovor se je sukal iz-prva kakor sploh ob enakih prilikah okrog vremena in jedi in pijač. Jerneja je .jezilo samo to, da se meša toliko latinskih be- Z EAGLE ZNAMKAMI PRIHRANITE VEČ PRI MAY’S MAY- QBASEMENT ' ' r.QWNtOV/N-v/UflLlf:;.SQ0ARE 'ON THE,HEIGHTV-C£pA.R ON THE HEIGHTS—CtCA.S Ct-rU- > DEKLIŠKE lepe, modne, pralne spomladanske Acrilan jopice 6'88 Mere 7 do 12 Krasna izbira razkošno mehkih acrilan jopic v pestrih novih barvah za velikonočno parado. Nekatere imajo modne hrbtne našitke . . . vse eo lepo podložene. Te'jopice so tucli pralne! Sprejemam« pismena in telefonska naročila Kličite CHerry 1-3000 The May Co.'s Basement — Oddelek dekliških oblačil v mestu in na Heightsu DEŠKE od 16.98 do 19.98 na 3 gumbe SPOMLADANSKE OBLEKE 13 .99 Lepo ukrojene deške'obleke, zapenjajo se na 3 gumbe, narejene pri znanem izdelovalcu deških oblačil. Modni ali enostavni' barvni odtenki modre, sive ali rjave barve. Kupite jih sedaj, za Veliko noč in za pozneje. Mere 6 do 18- The May Co.’s Basement — Oddelek deških oblačil v mestu in na Heightsu 01 03 01 01 0! 03 01 0 0 0 0 0 0 0 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNJKE $ želita LOUIS FERFOLIA DONALD FERFOLIA POGREBNI ZAVOD 9116 Union Ave. MI 1-7420 Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v to'azbo preostalim ... v spomin pokojnim VESELE VELIKONOČNE PRAZLNIKE vsem slovenskim odjemalcem, prijateljem in znancem želi 0 0 uuiAms Supermarket 0 0 VSE VRSTE CROCERIJE in DOMAČE MESO ZA gf , PRIGRIZEK - TUDI PREKAJENO $ MESO IN KLOBASE gf I 784 E. 152 St. GL 1-2836 U g r I ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ^ Qj Vsem rojakom, kateri se poslužujete našega ,4 ^bodM za narfočila ŽIVILSKIH PAKETOV, DENARNI*1^ ^ NAKAZIL kot tudi za potovanja v evropske države, ^ ^ kar Vam preskrbimo vse potrebne dokumente ter udobn