JESENSKI NAKUPI Gorenjska y Banka Banka posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 P05LOVMA IM PROMOCIJSKA DARIL£ KOLEDARJI, ROKOVMIKI, OBESKI, 5VIMCMIKI in še S000 druaih daril HO Jt/% #VOJ OE1SIAB POBITE VEC! od ideje do izvedbe VODOVOD, CENTRALNA, KERAMIKA j@IM1MqJMESGLAS ^-,r^-J - Z Kranj, torek, 30. septembra 1997 ko T . iccM nw . f*(\f*f* . Ki 77 . fF.NA 130 SIT (10 IIRK) __ J -------------------1—- Glasova preja z Janezom Janšo Med podporniki Slovenije ni bilo ključnih držav [>ase lobiranje za Nato je šlo v napačno smer, je dejal na Glasovi preji Janez Janša, prvi med opozicijskimi poslanci v parlamentu. Na Predsedniških volitvah pa bi lahko resno ogrozil sedanjega predsednika ,e kandidat, ki bi ga večinsko podprle vse stranke slovenske pomlade. Ne sejemo panike, le opozarjamo Medved z "grdimi navadami je očitno tudi na Jelovici » Kranj, 30. septembra - Se isti dan, ko je SLS Podpisala z LDS koalicijsko pogodbo, sem izjavil, da je s tem najbrž odločen tudi rezultat predsedniških Volitev, je dejal Janša, in Jodal, da je postalo iskanje predsedniških kandidatov nacionalni Šport. Po volitev je še malo časa ln realno ni veliko možnosti za skupnega kandidata pomladnih strank, je Povedal Janša. Uspe lahko 'e skupni kandidat in zato nihče noče tvegati, čeprav ) Je lahko zgodi, da bodo šli *r&čanski »n socialni de- > Sokrati sami s skupnim Slo venija je edina država v Evropi brez letošnjega Pforačuna, vlada pa nima JJfti enega razloga za opravilo. Več o preji v petek. J-Košnjek, slika J. Pelko V sredo ali v četrtek je v bližini Radovljiške planine pokončal okoli 350 kilogramov težko plemensko telico Maco, last kmeta Štefana Dežmana iz Radovljice. STRAN 40 lejni Mihaelov sejem v Mengšu lengeš je bil ta konec ledna gorenjsko središče Jubilej Zaščite v Kranju anes se v Kranju začenja 25. jubilejni sejem. Kbta! J!?' sePtemDra - Danes ob 10. uri bodo na lej^j^'šČnem prostoru Gorenjskega sejma odprli jubi-strokovno specializirani sejem Zaščita '97 -»pre p*on '97, Tradicionalno prireditev bodo tudi letos i(*hnt 6 ^ev'me strokovne aktivnosti. Prva je bila v s°bot ^* sePten,bra» na Idrijskem, druga večja pa bo v iS 4* oktoDra> Požar 97 Kras 97 na območju Sežane. tU(jj Jt,,lskih dneh, trajal bo do 3. oktobra, pa bo v Kranju o jmfS strokovnih prireditev. Tako bo jutri okrogla miza voda Za P°*arno varnost, v četrtek posvet o zaščiti Prev ^rec* onesnaženjem, v petek pa tretje državno ler jSj?1^* usPosobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK •nednarodno gasilsko tekmovanje. var "ejno prireditev s področja reševanja, zaščite in sl;u Vanja tudi tokrat organizirajo Gorenjski sejem Nfit z Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za Qa v0 in reševanje, Ministrstvom za notranje zadeve, usko zvezo Slovenije in Rdečim križem Slovenije. • A. Ž. Mengeš, 29. septembra - Vse poti so od petka zvečer, v soboto in nedeljo vodile v Mengeš, kjer je Društvo Mihaelov sejem pod pokroviteljstvom občine Mengeš in Gorenjskega glasa pripravilo že peti Mihaelov sejem. Planinci z vsega sveta na Gorenjskem Kranjska Gora, 30. septembra - Planinska zveza Slovenije bo gostila od 1. do 5. oktobra 1997 predstavnike planinskih organizacij z vsega sveta. Srečanje bo v hotelu Kompas v Kranjski Gori, kjer pričakujejo 115 udeležencev iz 47 planinskih zvez v okrog 40 državah. Jutri se bodo predstavniki vodstev zvez zbrali na večerji, v četrtek jih bo sprejel predsednik Republike Slovenije, razen jutranjega sestanka odbora srečanja, pa načrtujejo tudi večerno predstavitev dejavnosti PZS. Petek bo namenjen plenarnemu zasedanju in sestanku sveta, v soboto pa bo ves dan potekala generalna skupščina UIAA (Združene mednarodne alpske zveze), • S. Saje STRAN 29 LEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J TeL/fAx:064/8Al'9IO, 881 484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^DEOSTRANEH IN MED PR0ORAMOMJ Kaposi ^ od 18.200 DEM od 16.990 DEM - "od 20.040 DEM ^<^Vdteč> od 31.096 DEM > jA<. Avtohiia Kaposi d.o.o. e*«rska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358 ♦ LUMEN združenje prijateljev umetnosti JESENSKA TURNEJA 20. 9. - 7. 10.1997 CAPELLA MIHAIL I. GLINKA ST. PETERSUBRG SPEVI RUSKE LITURGIJE RUSKE IN SLOVENSKE NARODNE PESMI KRANJ: župnijska cerkev sv. Kancijana, četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri LJUBLJANA: ljubljanska stolnica danes, v torek, 30. septembra, ob 20. uri ORGANIZATOR: Združenje prijateljev umetnosti LUMEN 25. jubilejni sejem ZAŠČITA 97 PROnCTION 97 KRANJ 30.9. - 3.10/97 D A T R I S RNTON D€ZMflN DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 745 230 tel.:064 53 429 RADIO Z Vami vsak dan ftll 4 MHz od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure ! UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA [ ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČJLA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242_ Sporočamo Vam, da se s 1. oktobrom 1997 uprava občine Železniki seli v nove prostore, v poslovno hišo na Češnjici 48 (bivši salon pohištva Alples). Telefonska številka bo objavljena kasneje. -Q*^-_g«^:_£^l- * KUPON * KUPON ^ PP VIPAVA PIJAČA in pokušina VIPAVSKIH SIROV na vsegorenjskem srečanju 12. oktobra 1997 ob 14. uri v prireditveni dvorani GORENJSKEGA SEJMA ob 50-letnici časopisa GLAS Kupon velja za eno osebo in mora biti OBVEZNO izrezan SKUPAJ Z ODTISNJENIM NAROČNIŠKIM NASLOVOM! §■<-§•<-§*<-§»<- PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Brazilija, dežela velikih nasprotij Obljuba deta dolg in tako se oglašam iz Brazilije. Naj vam najprej na kratko predstavim svojo pot. Odpotoval sem v ponedeljek, 1. septembra, ob 14.00 z brniškega letališča, preko Zuericha in naprej do Sao Paula. V Sao Paulo sem prispel 2. septembra ob 6.00 zjutraj. Upoštevati je treba še 5 ur časovnega zamika. Torej, potovanje traja 21 ur, od tega 14 ur v zraku. Prepotoval sem približno 14.000 km. Najbolj mučno na celotni poti je bilo čakanje na zueriškem letališču (7 ur) in na brazilski carini. Na letališču nisem imel pod milim nebom kaj početi, cariniki pa so pravi gringosi. Vsi imajo črno brado in prav take lase, pištolo za pasom, kot svoj zaščitni znak. Imajo zelo neprimerno razvado, so namreč zelo delomrzni. Naj povem, da je na njihovo "uslugo" (žig v potni list) 300 ljudi čakalo dve uri, pri tem pa verjetno ni zanemarljiv podatek, da jih je bilo šest. Samo letenje pa je povsem v redu. Vseskozi se kaj dogaja. Jedli smo štirikrat (kar užitno), pogledali dva filma, doživeli neprijetno nevihto, ko strele švigajo okoli in okoli letala in podobno. Po pristanku v Sao Paulu sem moral najprej poiskati avtobus, ki bi me prepeljal v Campinas, kjer naj bi živel naslednja dva meseca. Mimogrede, Campinas je nekakšno predmestje Sao Paula. V njem živi 1 milijon prebivalcev, medtem ko v Sao Paulu živi okoli 20 milijonov ljudi. Zame, ki živim v "mestu" s 4000 prebivalci kar neprijetno. Sao Paulo je ogromen, nepredstavljiv za naše razmere in zelo umazan. Kot sem že dejal, sem moral najprej poiskati pravi avtobus, kar mi je zelo hitro tudi uspelo. Odpeljal sem se v Campinas, ki je približno 100 km oddaljen od Sao Paula. Za avtobus sem plačal 14 USD, kar je kar precej. Premagovanje razdalj ni kakšen problem, saj so ceste v razvitem delu Brazilije zelo široke (štiri in več pasovnice) tako, da smo za razdaljo 100 km potrebovali le 1 uro. Ko pa sem prispel v Campinas, je nastal prvi resnejši problem. Nobeden od uslužbencev na avtobusni postaji ni imel niti najmanjšega pojma o angleščini, so pa vsi zelo prijazni in radi pomagajo tujcem (kasneje sem zvedel, da Brazilci obožujejo tujce, posebej iz ZDA, Evrope in Avstralije). Problem sem rešil tako, da sem enemu od njih pokazal telefonsko številko tukajšnje pisarne IAESTE in mi je z veseljem pomagal. Tako sem se odpeljal na naslvo, ki so mi ga povedali (za taksi, ki me je vozit 5 minut, sem plačal 10 USD). Na IAESTE so najprej pregledali moje papirje in "strokovno" ugotovili, da nimam delovne vize (v Sloveniji so mi dejali, da je ne potrebujem), tako da sem trenutno "brezposeln". Z delovno vizo pa je tako. V Braziliji je ogromno birokracije in če nimaš enega od stotih papirjev, ne moreš nič. Upam, da ob naslednjem javljanju ne bom več brezposeln. Do takrat pa lepo pozdravljeni. Primož Erznožnik Pol stoletja neprekinjenega izhajanja časopisa Gorenjski glas bomo v nedeljo, 12. oktobra, točno ob 14. uri, praznovali s srečanjem bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa. Srečanje bomo popestrili z nagradnim žrebanjem, v katerega bomo vključili vse, ki ste sodelovali v različnih Glasovih akcijah. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, takoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od letošnjega junija dalje, vse do zaključno petka, 10. oktobra, velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v posebnem naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju v nedeljo, 12. oktobra! Novega naročnika sem pridobil(-a):................................................................. Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi pošljite za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1998 (ker je za navedeno trimesečje v letu 1998 naročnina moja nagrada, dobim časopis tri mesece brezplačno) Izjava za novega naročnika: NAROČAM ©€)IMiM«IEIIGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:................................................................................. Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej še ni bil naročen. Enakovredno se upošteva tudi, če sem nenaročnik le več kot pol leta. V primeru, da naročniška slulba Gorenjskega glasa zgotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, se nagrada ne podeli niti ni motno sodelovanje v zaključnem nagradnem Irebanju. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče v nedeljo, 12. oktobra! Brez skrbi - če Vas ne bo zraven, Vaš kupon iz te akcije pridobivanja novih naročnikov bo zanesljivo v bobnu! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci so dva dni in eno noč presedeli na izredni seji Opozicija je grmela, vlada pa se je branila Vladna večina je očitke iz zavrnila, glede nesprejema Ljubljana, 30. septembra - Izredna seja, sklicana na zahtevo opozicije, se je končala v soboto zgodaj zjutraj, po dveh dneh sejanja. Glavni namen dveh osrednjih točk dnevnega reda, ocena vzrokov za ne-sprejem Slovenije v Nato v prvem krogu in interpelacija o delu vlade, je bil spodbuditi in uskladiti priprave Slovenije na sprejem v Nato, glede interpelacije, ki ni imela namena pripeljati do glasovanja o zaupnici, ampak le opozoriti na napake, predvsem na zamudo pri sprejemanju proračuna. Glede zavrnitve Slovenije v prvem krogu sprejemanja v Nato sta si stali nasproti dve tezi: eno je zagovarjala vladna stran in trdila, da je odločila Amerika po pre- interpelacije o delu vlade, ki jo je 22. julija vložila Socilademokratska stranka v Nato pa je bila dosežena enotnost glede pospešenih priprav na sprejem. dhodnem posvetovanju z Rusijo, da Madrid ni neuspeh, ampak promocija Slovenije, in da je zmagala globalna odločitev glede širitve, druga stran pa je menila, da smo bili krivi doma, da smo napačno lobirali in zgrešili odločilni čas za članstvo. Državni zbor je sprejel dva sklepa: Slovenija mora sprejeti strategijo vključevanja v Nato, ki mora biti narejena do konca leta, in predlagati, da bo pri nas spomladansko zasedanje skupščine scvernoatlantske zveze leta 2000. Poslanci so zavrnili zahtevo opozicije, da strategijo naših priprav na sprejem v Nato pripravi odbor za obrambo, in da se zamenja predsednik odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin. Zoran Thaler ni več minister in poslanec Dr. Boris Frlec novi zunanji minister Ljubljana, 30. septembra - V četrtek pretekli teden je dobila Slovenija novega zunanjega ministra, 61-letnega dr. Borisa Frleca, dosedanjega veleposlanika Slovenije v Bonnu. Novi zunanji minister je poudaril pomen dobrega sodelovanja z državnim zborom, urejevanje odnosov s sosedi in še posebej vključevanja v Evropsko unijo, kjer ne bi bili tako na slabem, kot trdijo nekateri. Dosedanji zunanji minister Zoran Thaler očitno odhaja iz politike. Po odstopu je vrni! tudi poslanski mandat, Tako bo Maksimilijan Lavrinc Še naprej poslanec državnega zbora. Thaler je dejal, da bo svetovalec za mednarodno poslovanje in načrtovanje in da bo delal za več podjetij. • J.K. V državnem zboru je bilo že nekaj interpelacij, vendar vedno priti posameznim ministrom. Tokrat je interpelacija zadevala celotno vlado, njen namen pa , kot je poudarjal predsednik Socialdemokratov in prvopodpisani pod interpelacijo Janez Janša, ni bil rušiti vlado, ampak opozoriti na napake, ki jih ni malo. Dolgo trajajoča razprava, v kateri so bili najbolj ognjeviti predlagatelji interpelacije, poslanci Socialdemokratske stranke, se je na trenutke spreminjala v obtožbe za leta in leta nazaj, kaj je kdo bil, kaj je kdo delal in česa kdo ni naredil, čeprav je ena glavnih nalog parlamentarne opozicije, da opozarja na napake vlade. Očitki, ki jih je vladna večina zavračala in obtoževala opozicijo, da skuša zrušiti vlado, ker je zaznala nesoglasja med vladnima strankama LDS in SLS, in da je bila vložena komaj pol leta po oblikovanju vlade, so bili ostri. Gospodarski položaj se slabša, država je vedno dražja, proračun pa se spreje- ma šele na koncu te*3'.111!.! vsemi pridruženimi Članica'' Evropske unije pa si je Slov nija zaslužila najslabšo ocen,' Skratka, država nazaduje, m večji krivec pa je vlada intlS' ki jo podpirajo. Razraščaj kriminal, državni organ1 I nemočni, prav tako pa tu.e sodstvo ne uresničuje svoj vloge. Premier dr. Ja? Drnovšek je zavračal trdi' in dejal, da je vlada za^ dobro delovati. Vprašaj J' kakšne alternativne resi^j ponuja opozicija. Država denar tudi zato, ker spre, parlament vedno nove in i zakone. Tudi minister za W nomske odnose in razvoj * marjan senjur je za.vf^[ trditve opozicije. Dejal je. so v interpelaciji navede številne netočnosti in zavaj jočih dejstev. Gospodar*' dosežki res niso spektakul ni, so pa solidni. Izredna sej interpelaciji se je končala soboto zjutraj, tudi z žago' vilom vlade, da bodo »Ji struktivni predlogi upoSte* 1 pri delu vlade. • J.Kosnj«* Gorenjski novinarji z ameriškimi marinci Kranj, 30. septembra - Pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko pripravlja danes srečanje z novinarji oziroma dopisniki za Gorenjsko. Ob 9. uri se bodo novinarji sestali v kranjski vojašnici s kolegijem poveljnika, kjer bodo spregovorili predvsem o prizadevanjih za pravočasen in objektiven pretok informacij o delu v Slovenski vojski. Zatem bo sledil ogled skupnega urjenja ameriških marincev in gorske enote Slovenske vojske. Urjenje je sicer zaprto za javnost. • S. Saje Pobude Svetovnega slovenskega kongresa i. Fondacija za nov parlamefl'J Kranj, 30. septembra - Konferenca za Slovenijo Svetog k slovenskega kongresa je na zboru v Kranju sprejela * Jt{ resolucij oziroma pobud. Zaradi demografskega P5- Joi slovenskega naroda naj Ministrstvo za delo, družin J M socialne zadeve spodbuja večjo rodnost s posebnimi nag iti mi ali spodbudami tistim družinam, ki se jim rodi Pe J nadaljnji otrok. Prihodnje leto bo 150 let od nastayy programa zedinjene Slovenije. Praznovanje naj se aktua ^ ft s problematiko vstopanja Slovenije v Evropo, v kateri ^ vsak narod ohraniti identiteto, ne pa pasti v talilni lonec- j ^ naj pripravi, parlament pa sprejme poseben zakon °.e|jnja slovenščine v javnosti (poimenovanje podjetij, reklamiranj A domovinski oziroma narodni vzgoji učencev. Svetovni slo ^ ki kongres opozarja na nepluralnost v slovenskem medij| ^ ^ prostoru in na nizko raven politične kulture, pri denaci ^ zaciji pa naj bi bili oteževani dostopi do podatkov v zen»y (jj; knjigi. Ustanavljanje občin je treba spodbujati. S tem se o neposredno vključujejo v urejanje zadev, kongres pa V° ^ obuja idejo o gradnji novega parlamenta oztiroma slovenske državnosti. Državni zbor na ustanovi ustr fondacijo in prispeva začetni kapitalski vložek. • JJ* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlgJ Tabor Slovenskih krščanskih demokratov Stranka se postavlja na noge Kranj, 30. septembra - Predsedniška kandidata stranke (neuradno) naj bi bila dr. Jože Bernik in Marcel Šte-fančič. Slovenski krščanski demokrati so imeli v Postojni svoj tabor, ki naj bi bil po udeležbi ljudi dokaz, da se stranka postavlja na noge po porazu na volitvah in odhodu z oblasti v opozicijo. Jedro stranke je ostalo nedotaknjeno, so dejali na zboru. Predsednik stranke Lojze Peterle je v govoru dejal, da se razvoj Slovenije ustavlja, da zgubljamo verodostojnost in da je nesprejem v Nato neuspeh. Slovenski ljudski stranki ni bilo treba iti tako hitro v vlado. Stranka spoštuje vse, ki zagovarjajo spoštljiv odnos do življenja. Predsednik Peterle je zanikal, da bi bila dr. Primož Rode in dr. Janez Dular kandidata na predsedniških volitvah. Imen ni hotel povedati, na dan pa je prišla neuradna vest, da sta kandidata predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik in podpredsednik državbnega sveta Marcel Štefančič, oba člana stranke. Gibanje se širi Ljubljana, 30. septembra - Slovensko ekološko gibanje praznuje peto obletnico delovanja. Gibanje ima že nad 1000 članov in 18 regijskih odborov in 37 projektnih skupin. Gibanje ima zelo živahno publicistično dejavnost. Izdajajo revijo Okolje, v okviru zelene knjižnice pa so izdali že tri učbenike. Položaj gibanja ni rožnat. Država mu je obljubila le 200.000 tolarjev. Še naprej povezovalna vloga Ljubljana, 30. septembra - Slovenska ljudska stranka v izjavi za javnost odgovarja na izjave Janeza Janše o povezovalni vlogi ljudske stranke. SLS je v izjavo zapisala, da bo skušala biti tudi v prihodnje povezovalna in se bo izogibala skrajnostim, pa tudi radikalnim političnim spopadom. SLS je prva in najmočnejša stranka slovenske pomladi, ki dosledno izvaja svoj program kot v |j stranka. Na mesto v°J stranke so nas postavili J ci in nobene druge J- j, nismo pooblastili, da bi n J sto demokratično izv°J organov SLS vkljuce*J izločal našo stranko iz e | druge politične opcij e. ^ poskuse obžalujemo, s sali v izjavi. Jurja za podpis $ Kranj, 30. septembra y dsednik Republikanske^ Adolf Štorman ponuja j mur, kdor bo pismeno r | njegovo kandidaturo M dsednika države, tisoč jev. Štorman zagotavlja-izplačal vse podpisuj pj! propagandnih ietaKi^jJ Kako lahko v nekaj »JJ, zaslužite 1.000 SIT. J* j Uredniški politiki: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjava: l^f^ $t&!\ "" "ože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peterael, Stojan Saje, Vjgffi j Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavifc Jože k*... Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri - Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi, Uroš špehar (štipendist, dežurni novinar) / | Fotografiji: Gorazd Sinile, Tina Doki I Pripravi u tisk: Media An, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d d, Ljubljana / UrcdnStvo, m^ZMl^X Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoi*>vaKranj, telefon: 064/223-111, te!efax: 064/222-917 / Min' oglisi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem^ ^ ure: vsak dan od 7, do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečiji obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tutul° ia:0 na ^ J KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni Časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za F00^/ mmmm glas Ustanovitelj in izdajatelj: 199' T°rek, 30. septembra 1997 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Pljučni rak ubije več ljudi kot katerakoli druga oblika raka Boste danes prižgali zadnjo cigareto? pUučni rak je neozdravljiv. Od tisoč novih bolnikov vsako leto jih manj kot sto živi še pet let. Večina jih umre, nekateri ne dočakajo naslednjega rojstnega dne. J°lnik, 29. septembra - "Kadil P trideset let Pred tremi pa me je vrgla pljučni-^ Pljunil sem kri in takrat sem Se odločil: to je bila moja l»dnja cigareta." Ni malo Nfentov, ki s temi besedami Mdejo na Golnik. In ni malo gu*, ki so se za zadnjo jjpreto odločili prepozno. Ve-*°» preveč je namreč takih, ki rjflijo za pljučnim rakom in s jjrtjo plačajo svojo strast. 5JW zboli za rakom na pljuni ■*» >n»a manj kot deset odstot-nielnv možnosti, da bo živel še ,0jJfe! let. Kar 90 odstotkov gS^ovumre. Kajenje zakonca ogroža.,. V neki raziskavi so ugotovili, da je pri ženski nekadilki, katere mož je kadilec, tveganje, da bo zbolela za rakom na pljučih, za 30 odstotkov večje kot pri ženski, ka-tere mož ne kadi. vse ostale vrste raka. Zlasti v razvitih državah, kamor lahko prištevamo tudi Slovenijo, se število obolelih povečuje iz leta v leto. Vsako leto pri nas diagnosticirajo blizu tisoč novih primerov pljučnega raka. Med obolelimi je največ moških, saj je karcinom pljuč najbolj pogost karcinom pri moških. Pri ženskah je sicer Cigareta - glavno zlo, ki povzroča pljučnega raka. Letno v Sloveniji ubije 900 ljudi. Foto: T. Doki najbolj pogost še vedno kar *.Andrej Debeljak, dr. M(: ^ nisem nikoli kadil, fe činom dojke, toda tudi karcinom pljuč se mu nevarno približuje. Pri ženskah število obolelih za pljučnim rakom narašča hitreje kot pri moških. Glavno zlo: kajenje Kje iskati vzroke za nastanek pljučnega raka? V preteklosti so skušali povezati rak z različnimi dejavniki, jetnost je večja tudi, če dim vdihava globoko. S številom pokajenih cigaret se povečuje tudi stopnja smrtnosti," pravi sogovornik. Ogroženi so tudi pasivni kadilci, dodaja. Še večja je nevarnost, da bo človek zbolel za pljučnim rakom, če je združenih več dejavnikov; če denimo delavec, ki živi v okolju, kjer je spremenjen, bolj globok, izpljune več gnoja ali celo krvi. Zanimivo je, da se pljučni rak v poznem stadiju lahko kaže tudi v povsem drugih simptomih, denimo z glavoboli, bolnik ima težave z vidom, postane hripav, težko požira. "Imeli smo že bolnike s takšnimi težavami, kot da je Vedeti je treba, da kajenje ne povzroča samo pljučnega raka, temveč celo vrsto drugih bolezni, če omenimo le kronični bronhitis In rak žrela. Kadilci pogosteje obolevajo tudi za arterosklerozo, večja je nevarnost kapi. bolan želodec. Toda v resnici veliko azbesta, še kadi.' Ver- je šlo za razpredene metas- da bo zbolel, se v taze pljučnega raka," pravi proti pljučnemu raku ostaja j t. \ ,, »af1"-1"1"1 "?}ayllV> jetnost, da bo zbolel, se v taze pljučnega raka," pravi proti pljučnemu raku ostaja trdov^tkVT? vnikovPa dok,er mso odkrili, da je takem primeru poveča kar za prof. dr. Debeljak. Bolnika preventiva. Iz zraka je treba k«. . kadilcev. večja pogostnost karcinoma petdesetkrat. lahko boli tudi križ, vrat, odstraniti vse, kar povzroča pljuč povezana s kajenjem. «j Debeljak, zdravnik spe- v tobačnem dimu oziroma !$st z Golnika, je pljučni žlindri so našli več deset S neozdravljiva bolezen, karcinogenih snovi, to je ua stotih bolnikov jih pet snovi, ki sprožijo nastanek e,t \(*ar se šteje za ozdravi- raka. Kar 80 odstotkov vseh 4w živi manj kot deset bolnikov s pljučnim rakom je 7stotkov. Določene vrste kadilcev. Pri ostalih 20 od- Jčnega raka ubijejo bolni- stotkih bolnikov pa so raka petdesetkrat Ko se žlindra v pljučih nabira leta, desetletja Večina bolnikov, ki zbolijo za karcinomom pljuč, je starejša od 40 let. Preteči namreč mora določen čas, da se v t ayletu, letu in pol. '^oveniji letno živci - simptomi so torej zelo različni. Poznamo dve vrsti raka, drobnoceličnega in ne-drobnoceličnega. Prvi je skoraj vedno razsejan po celem telesu, v bezgavkah, jetrih, možganih, kostnem mozgu... Značilno za to vrsto raka je tudi, da se zelo hitro razširi 4 tiso Ključih oziroma sluznici bron A ' ... ,.v. i um, «aa a«^ /,ciu umu i.i/, .iiii nev nabere tolikšna količina po telesu in največkrat je med njimi ionizirana sevan- žlindre iz tobakovega dima, 1 ja: radioaktivni izotopi, radon da pride do genetskih spre- in azbest, na nastanek raka na memb. To traja leta, desetle- telesu se zdravniki sploh "ne I^^^MlrT^L J pljUČih/ ?a ?plivaJ° tudLhor- tJa- Naiveč bolnikov i.e tak(? odločijo za operacijo... Pljuč- ?toletia \l nJ x° fze" t?8* mom da so bile poslane P " napačne, saj naj Dl a jr urad Kranj septem^J nekaterim občanom ? poslal položnice s pr6 h , zneskom. -m m>k Kakorkoli že, sv^U&Jov želeli skleniti kaj k°n^ Jpa ga, odločili pa so se, ^A> mora Davčni ura o \\M pripraviti poročilo, j^j šen način so zneskov. Če w r $ bodo njihovo poroči ^ navali na zaprti sej1-^ l$E^^septembra 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS ^ Ivica Vreš, zdravnica z jeseniške obratne ambulante, ena najbolj priljubljenih zdravnic zdravnica, ki zdravi tudi s pogovorom in smehom Ugovor, smeh in resno delo - to je moj vsakdan. Nič drugače ne delam kot drugi zdravniki. Ljudje pravijo, da (2 mano lahko pomenijo, da jih ni strah vprašati, tudi kaj drugega, ne samo medicinskega." ker IJ^vNnice, 29. septembra - Dr. anJHlca Vreš Je ena od dveh J£l#renjskih zdravnic, ki sta se w4i 'J' revije Viva uvrstili med kar1 ?eterico najbolj priljubljenih lih i^ikov v Sloveniji. Zanjo 3ZoiiC psovali predvsem poslušal-r £ Radia Triglav Jesenice, kar oleA, Pfeseneča, saj je dr. Vreševa ina ,p0s,ena na Jesenicah, v dis za medicino delu Ijierju ' Cle2ame Jesenice, ki pa se ret? Je ohranilo nekdanje ime '3bratna ambulanta. Ta 41-letna ' 0t,Jnc«rjanka je zdravnica že ,nibi i8t ,et> na Jesenicah je ;73oslena štirinajst let, je por-liivi ?a >n ima dve hčerki. \ Dravi vedno nasmejana fJ} teševa, akcije revije Viva °V sPremljala, vendar so ji l:Jac'enti in sodelavci povedali!; kako veliko ljudi je prav JU obralo za naj zdravnico. ?A asih Je °ila obratna ambu-kTta- kjer dela dr. Vreševa, C,/20lJ ambulanta za delavce v%eniSke železarne. Zdaj, ko I Pacienti lahko sami izbirajo IKbr~ ^one zdravnike, pa ima ;l° raznolike paciente. Kot [;avi sama, prihajajo pravza-|rav s celotne Gorenjske, od «ske Gore do Kranja. K njenimi bolniki so tako il JftJJ5« kot ženske, registrirali ,Pa ima več kot dva tisoč jifljjcientov. To je kar veliko, ^r^njuje, zelo obiskana pa je ifl>|dl njena ambulanta, saj dnevno sprejme od 40 do 60 pacientov. Pa se zaradi tako velikega obiska lahko vsakomur posveti? "Vsakemu pacientu se posvetim toliko, kolikor zahteva on oziroma njegova bolezen. S kakšnim lahko opravim mimogrede, če gre denimo za stalno terapijo, medtem ko nekateri drugi zahtevajo več časa. Takim se tudi bolj posvetim," pravi. Marsikateri pacient jo za nasvet pokliče tudi po telefonu, nekateri celo domov. In kakšna obolenja imajo najpogosteje njeni pacienti? Kot pravi, je največ obolenj hrbtenic ter sklepov, žilnih obolenj, veliko pa je tudi rakavih obolenj. Odvisno od letnega časa pa se ubadajo tudi z raznimi virozami, prehladi in podobnim. Dr. Vreševa meni, da nekateri ljudje kar dobro skrbijo za svoje zdravje, nekateri pa žal še vedno premalo. Marsikdo v svoji nevednosti vzame denimo ospen, če ima povišano temperaturo, večina ljudi pa tudi kar prehitro poseže po antibiotikih. Ljudje tudi radi vzamejo kakšno zdravilo, ki jim ga priporoči sosed ali prijateljica... Skrb za zdravje je odvisna tudi od starosti ljudi, meni sogovornica. Mlajši ljudje hitreje poiščejo zdravniško pomoč, medtem ko se nekateri starejši le stežka odločijo za obisk ambulante. "Ko pride pacient k meni, skušam ugotoviti in potrditi njegovo bolezen, nato pa mu razložim, za kakšno obolenje ere. Obenem mu skušam dati napotek, kakšen bo potek bolezni, da se ob morebitnih dodatnih simptomih ne prestraši," razlaga dr. Vreševa. Sama o sebi nerada govori, zato pa toliko pozorneje prisluhne tegobam svojih pacientov. Prav to - da se ljudje lahko z njo pomenijo, da si jo upajo vprašati - je verjetno pripomoglo k tolikšni priljubljenosti. Pacienti jo pogosto prosijo za nasvet o ostalih stvareh, ne strogo medicinskih. "Pogovor, smeh in trdo delo - to je moj vsakdan. Čeprav se včasih za smehom skrivajo tudi kakšne moje stiske," pravi dr. Vreševa, ki tudi dodaja, da ne dela prav nič drugače kot drugi zdravniki. Zdravniški poklic je pač tak, pravi, da se po koncu službe nikoli ne moreš kar "odklopiti" in pozabiti nanjo. Velikokrat, ko se kaj hudega zgodi, pravi, v sebi premišljujem, ah sem naredila res vse, kar bi lahko. "Ne moreš kar pozabiti, ko zapreš vrata ordinacije. V sebi nosiš tudi stiske svojih pacientov, tako zdravstvene kot tudi drugačne. In kljub dolgoletni zdravniški praksi me človeške tragedije še vedno prizadenejo," pravi. In s čim se najbolj priljubljena zdravnica ukvarja v prostem času? "Rada se ukvarjam z rožami in vrtom, ne smem pa pozabiti na psa, novofundlandko Lano," odgovarja dr. Vreševa, ki je dejavna tudi v Gorenjskem zdravniškem društvu, v okviru katerega pripravljajo številne sestanke in predavanja, vsako leto pa sodeluje tudi pri organizaciji medicinskega plesa, ki bo v oktobru. U. Peternel občinskega sveta Kranjska Gora "roga celo na otroških igriščih Jeh osnovnih šolah kranjskogorske občine ugotavljajo, daje med mladimi vedno več drog. Občina Kranjska Gora je za preventivno delo toladimi namenila sredstva iz občinskega proračuna. Zemljišče ob osnovni šoli v Mojstrani se ne more vrniti v naravi. G?a Go.ra' 29' septembra - V i J,, ogorski občini imajo dve osnov-KrLV.M°Js»rani in v Kranjski Gorii ^a*nost'> .2a °be pa je tudi značilno, šol i imata razvejane interesne se „i*levilo učencev iz leta v leto feviloSUJe* Tako se je v Mojstrani učencev v primerjavi z lanskim 15 in v Kranjski 'om oh JmQaniša,°za I *a 19 učencev. K „f>0tOVJlj r- m Šolah so otroška igrišča pri osnovnih ?.v večernih in nočnih urah polna \o So , ---- uocina Kranjska oora je sama v šolst ravnav r svetniki na minuli seji vložila 13 milijonov tolarjev, med drug r° v nuxVZ?0j0, iz°braževanje in kul* tudi za obnovo vrtca v Ratečah in °t>cini, so med drugim tudi 2°rila* h3 delai° škodo. Ravnatelja sta a< da morajo biti učenci naslednji dan previdni, saj za nočnimi obiskovalci igrišč ostajajo razbite steklenice, včasih celo igle. Za otroke igra na teh igriščih ni več varna. V občini je vedno bolj pereč tudi pojav odvisnosti od različnih drog med mladimi. Občina poudarja, da je treba začeti s preventivnim delom med mladimi na obeh osnovnih šolah. Za te namene so tudi v občinskem proračunu namenili nekaj sredstev. Občina Kranjska Gora je sama v šolstvo im v obnovo šolskega igrišča pri osnovni šoli v Kranjski Gori. Vrtec v Ratečah so inšpektorji zaradai neustreznih sanitarnih in drugih razmer zaprli, občina pa je poskrbela, da so vrtec uredili, napeljali central- no ogrevanje, zmanjkalo pa je denarja za zunanjo ureditev, vrtca. Razmišljati bo treba tudi o zamenjavi opreme, ki je stara in dotrajana. V Kranjski Gori igrišče poleg šole uporabljajo tudi drugi uporabniki - predvsem center za šolske in obšolske dejavnosti, ki ima v Kranjski Gori svoj dom. Zato je občina za sofinanciranje obnove igrišča v Kranjski Gori prosila tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je nekaj sredstev prispevalo, vendar naložba še ni končana, predvsem je treba dokončati atletsko stezo. V mojstranški osnovni šoli si skupaj z občino prizadevajo, da se denacionalizirano zemljišče ob soli ne bi lastniku vrnilo v naravi, ampak bi se plačala odškodnina, saj bi bila izguba zemljišča za šolo precejšnja škoda. D.S. ^ °bčinskega sveta Jesenice Rzar in Tito - velikana zgodovine l^ki se ne ozirajo na mnenje največje jeseniške krajevne skupnosti Sava, ki trdi, da Jeseničani niso za preimenovanje Titove !1 ' ,lsa« smo, da sta bila Cezar in Tito velika moža, oba obglavljena, le da rimski senatorji niso spraševan' za imena ulic. 29. septembra - °e mine seja ob- ^tniff nsveta, na kat< >ja T,?bravnavali & nlice , preimeno-v Gospos-in Cesto cesto Ob železnici. t>m TPHnovarVa ulic se na 1 k> ea občinskega prazniki* s? Jesenice še vedno ■ajo y ---"'v-v ac vcunu Hov dgtau Preimenovanje ulic ki i''1!1 občinskega prazen niV1 bil 20- marec, v io b!|a ratum iz leta 1929. ie Jesenice razglašene S nlu Se naJbolj goreče ,v ?av,aj očinskih svetni-SSdr £m*a tudi Jeseniški Si15 SoCia,Tžldar Brudar, sicer JJjVenij aldemokratske stranke s enjj^fmokratske stranke .,-mi *L.Svetniki bi bili s ■pai !*a,nim> razpravami o Sx ui£r!?nika in preimeno-^niih že počasni, če se CžuaSia°Ve ^Prave - poseh; *aŠtvo "4pr(rmenile v pravo • Zdaj se že vsi pre- dobro poznajo, vsak vnaprej ve, kaj bo povedal "nasprotnik" z leve ali desne, razprava je polna zabavljaških medklicev - pa naj gre za preimenovanje ulic ali za občinski praznik. Zdaj niti nič več ne barantajo, nič več ne argumetirajo, zdaj so samo radoživo razigrani, ko gre za Tita in praznik. Poskakujejo po stolih, se hahljajo in rogajo nasprotniku. Res je, da ne vsi, kajti v razpravo o prazniku in ulicah se vztrajno in dosledno vključujejo samo nekateri svetniki. Zaradi takega stanja duha, ki zajame občinski svet pri tisti priči, ko je na vrsti Tito in praznik, je na zadnji seji neki svetnik javno posumil, da občinska uprava zanalašč daje sporni temi na dnevni red: da se svetniki, ki se morebiti na kakšni seji dobro razumejo in ne zganjajo ideoloških neumnosti, spet sporečejo in pozabijo na kakšne zoprnije zoper ob- činsko upravo. Najbolje je obvladovati svetnike, ki se ne marajo: tedaj ne morejo složno nastopiti proti občinski upravi, če ga ta v kakršnemkoli pogledu že lomi. Jeseniški župan, ki se vztrajno zavzema za spremembo Titove ulice, je pripravil predlog za prvo obravnavo, po katerem naj bi bil občinski praznik 20. marec, ker je 20. marec, kot pravi župan,... "v neposredni bližini 19. marca, ko se na Jesenicah odvija Jožefov sejem...". V prvi obravnavi pa je bil tudi njegov predlog preimenovanja dela Titove ceste v Gosposvetsko in drugega dela v Slovensko cesto in Ceste revolucije v cesto Ob železnici. Krajevna skupnost Sava je bila in je še vedno odločno proti preimenovanju, ker so Jeseničani večinoma proti. Krajevna skupnost tudi meni, da s tem le vznemirjajo občane in jim delajo velike stroške. A proč z mnenjem krajevne skupnosti! Svetnik je na seji celo dejal, da., "mi, svetniki, odločamo o imenovanju ulic, ne pa krajevna skupnost!" Manj ideološko ekskluzivistični, a bolj zgodovinsko analitični je bil drugi svetnik, ki je dejal, da.. "imam poln kufer sprenevedanja... Pustimo že Tita pri miru, kajti bil je zgodovinska osebnost. Tako velik človek je bil kot Julij Cezar, ki so ga rimski senatorji zabodli in niso spraševali po ulicah... Tako eden kot drug sta bila imperatorja." Nato se je oglasil spet naslednji razpravljalec, ki je dejal, da ne bo nikdar pristal na preimenovanje, že iz principa ne, saj ne bo podpiral nečesa, kar se je porodilo v glavah nekih strankarskih političnih veljakov. Ko smo nato slišali še pripombo, da se maršal piše z veliko začetnico in ne z malo, je bilo burleske za zdaj konec, vse skupaj se bo ponovilo na naslednji seji in v drugi obravnavi. • D.Sedej DOBROTI ni SIROTI Tudi mali Alen potrebuje pomoč Ko se socialni stiski pridruži še bolezen Sp. Gorje, 30. septembra - "Če nas ne bi opozorili najbližji sosedje Kokaljevih iz Spodnjih Gorij, nihče ne bi vedel, v kakšni stiski se je znašla mlada družina s tako hudo bolnim otrokom. Mama sama ne bi prišla prosit za pomoč," nam ie povedala sekretarka območne organizacije RK v Radovljici Milka Agret Da je šestletni Alen hudo bolan, so starši ugotovili šele konec letošnjega februarja. Pravzaprav takrat še niti slutili niso, kaj je vzrok za hude dečkove bolečine po "nesreči". "Nesreča se je Zgodila, ko sva se s prijateljem igrala in mi je pokazal indijanski ogenj," je razložil Alen. "Saj veš, ko ti zvije roko ali nogo." Njegova mama pa dodaja, da je bila to pravzaprav neke čudne vrste sreča. Alena je noga po tistem vedno bolj bolela in po številnih obiskih zdravnikov smo ugotovili, da vzrok za bolečine ni "nesreča", ampak tumor v kolenu." Krajevna organizacija RK Gorje bo danes, 30. septembra, začeta z zbiranjem prostovoljnih prispevkov po kraju. Zbrani denar bo namenjen ogrevanju in dokončanju začetih del na centralni kurjavi pri Kokaljevih, Sledil je odhod v ljubljansko bolnišnico, pa števine kemoterapije in pred slabim mesecem dni amputacija Alenove noge. Mama ga ves ta čas vozi na terapije v Ljubljano. Nezaposlena je, zaradi sinove bolezni pa tudi nima nobene možnosti, da bi sploh šla v službo. "Zjutraj se odpeljem v Ljubljano, zvečer se vrnem. Vmes sem z Alenom," pravi. Ker so redni dohodki družine le socialno varstveni dodatek in dodatek za postrežbo, stroški pa že samo zaradi vsakodnevnih voženj z avtobusom v Ljubljano gromozanski, se je družina znašla na robu preživetja. Alenova mama si v zadnjih mesecih monogokrat v Ljubljani ni mogla privoščiti več kot košček kruha... "Kar upam, da se nam bo Alena smo obiskali sredi prejšnjega tedna, ko se je ravno odpravljal v Ljubljano, na naslednjo od številnih kemoterapij. Trenirk, kt jih bo nosil na rehabilitaciji centru Soča, je bil zelo vesel, prav tako pa tudi številnih igračk, ki jih bo vzel s seboj v LJubljano. SIcer pa se je pohvalil, da je zdaj na opornicah ie skoraj tako spreten, kot je bil pred operacijo. nekoč le obrnilo na bolje," je hvaležno rekla, ko smo skupaj s predstavnicami Rdečega križa prinesli prva oblačila in nekaj igrač za otroka, s katerimi so že priskočili na pomoč ljudje, ki jim ni vseeno. Družini bi še vedno veliko pomagalo, ko bi dečku podarili kakšen kos obleke - vetrovko, bundo, spodnje perilo, srajce, hlače, pulover ali kapo, vse za starost osmih let, ker je Alen kljub bolezni velik in živahen fant. Denarni prispevek pa lahko nakažeta na žiro račun Območne organizacije RKS Radovljica, št. 51540-678-81 781, s pripisom ZA ALENA. Veseli bodo vsakega tolarja.. M.A. Kokaljevim so že pomagali: OO RKS Radovljica, Nada Kuralt in Pekarna Planika Rečica z gotovino, v materialu pa ALPETOUR Kranj (brezplačni kuponi za prevoz v LJubljano v dneh, ko Ima Alen terapijo, do konca teta); Matjai Noč, trgovina BLEJKA Bled (kdor prvi da, dvakrat da, pravijo na Rdečem križu); Zlata Horvat, trgovina EX LIBRIS, Radovljica; PEPELKA Radovljica; Greta MuleJ, ROCKY Radovljica; trgovska hiša SITAR Radovljica in ga. Kuhar Iz Žirovnice, kt je Alenovt mami podarila nov zimski plašč. V petek drugi del humanitarne prireditve Svetloba jutrišnjega dne Tržič, 30. septembra - Območna organizacija Rdečega križa Tržič bo pod pokroviteljstvom Občine Tržič in Švagula, d o. o., Celje v petek, 3. oktobra, organizirala drugi del humanitarne prireditve SVETLOBA JUTRIŠNJEGA DNE za otroke iz socialno ogroženih družin v Tržiču, Prireditev, na kateri bodo nastopili številni znani kulturni ustvarjalci (vsi se odpovedujejo honorarju v korist otrok), bo v dvorani tržiškega kina v petek ob 19. uri. Vstopnice s spominkom stanejo 400 tolarjev, na voljo pa so že v predprodaji na sedežu OO RK Tržič, Cankarjeva 1, in pri aktivistih Rdečega križa. Uro pred začetkom jih bo moč dobiti v avli kina po ceni 500 tolarjev. • M.A. Dolgoletna oskrbnika koče Tončka in Jože Šturm nista domačina, a sta znana tako med domačini kot prebivalci od drugod. Nekdanja delavka Peka in voznik avtobusa sta namreč leta 1979 odšla za oskrbnika v Kočo na Kriški gori. Tam sta preživela večino časa do maja 1983, samo v poletnih mesecih pa sta kočo oskrbovala tudi v letih 1989 in 1990. Kot je zaupala Tončka, ji je bilo po preselitvi iz Kranja tako hudo, da je s Kriške gore večkrat žalostno zrla v dolino in na klopci pri koči naskrivaj potočila tudi kakšno solzo. Na srečo so jo znali razvedriti veseli gostje, posebno Štajerci. Sedaj se v Gozdu oba z možem dobro počutita, namesto v gore pa več zahajata na sprehode v gozd. Uresničitev davne želje Jože Šparovec iz Pristave se je od nekdaj dobro razumel z Gojžani, saj je veliko hodil na Kriško goro in od tam tudi smučal. Kot predsednik krajevne skupnosti Pristava prihaja tudi na tukajšnje prireditve. Še bolj ga veseli, da bosta z ženo Miro preživljala v Gozdu proste ure in upokojenska leta. Letos sta namreč začela graditi vikend na robu vasi, kar je bila njegova davna želja. Kot je prepričan ljubitelj vasi Gozd, je to le ena od možnosti za oživljanje kraja. Po Šparovčevih besedah ni dovolj, da ljudje ohranijo kmetije in čimveč pridelajo, ampak morajo te pridelke tudi nekomu prodati. Proslava v Gozdu tudi letos Ivan Gregorc, predsednik borčevske organizacije iz Križev, že dolgo sodeluje pri pripravi svečanosti v spomin na požig vasi Gozd. Pred 39 leti so ta dogodek izbrali za skupni praznik krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Letošnja proslava bo v nedeljo, 5. 10.1997, ob 11. uri pri planinskem zavetišču tik pred vasjo. Poleg govornikov iz doline pričakujejo tudi Šolarje iz Križev, ki pripravljajo kulturni spored. Kot je še napovedal predsednik Gregorc, bodo že pred proslavo na nekdanji Jurjevi hiši namestili spominsko ploščo o ustanovitvi partizanske enote v slovenskem jeziku. Ličen kažipot sredi vasi Gozd usmerja planince na Kriško goro, Storžič in Malo ter Veliko Poljano oziroma proti zavetišču na robu vasi in Golniku v dolini. Žal si večina obiskovalcev skrajša pot od zavetišča v hrib kar prek travnikov, zato ne vidi nekaterih zanimivosti v kraju. Spomenik priča o boju kokrškega odreda z okupatorjem 7. oktobra 1944, kar je bil povod za požig vasi in pregnanstvo vaščanov. Iz vasi je do Koče na Kriški gori poldrugo uro hoda, planinsko zavetišče pa stoji pred začetkom vasi in spada pod kraj Spodnje Vetrno. Zgradili so ga člani PD Križe v letih 1974 -1979. V njem je U ležišč in 30 sedežev. Nekaj so nam jih gostoljubno odstopili tudi za sobotno srečanje s prebivalci bližnje vasi. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v tržiŠki občini, v GOZDU, oz. po domače v Gojzdu in med drugim je naša sodelavka Andreja Zevnik skupaj z gostoljubnim osebjem zavetišča Planinskega društva Križe v Gozdu, delila tudi oštevilčene reklamne Čepice. Sončno dopoldne prve koledarske jesenske sobote smo v Gozdu popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v dveh uricah razdelili kar 33 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, z vsake smo te v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 33 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 012380 in 012404 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo - po izbiri še v letu 1997 ali pa v prihodnjem 1998. letu); kupona 012391 tn 012408 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci obiska Gorenjskega glasa v Gozdu ste bogatejši za reklamno čepico in z njo tudi za nagrado. Tisti Štirje, ki imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 3. oktobra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Gozdu izteče. Gorenjski glas v Britofu Cilj našega sobotnega obiska je Britof v mestni občini Kranj. "Štant" bomo postavili pred mesarijo Arvaj, kjer boste med 9. in 11. uro lahko oddali brezplačni mali oglas, se naročili na naš časopis, se z naslovljenim izvodom potegovali za nagrade, lahko pa boste tudi karkoli povedali, vprašali. Utrinke iz Britofa bomo objavili naslednji torek v Gorenjskem glasu. Vas bo prej izumrla, če bodo posodobitve potekale po polževo V zadnjih dveh desetletjih so se rodili le trije otroci, umrlo pa je devet ljudi. V vasi z le ^ prebivalci je skoraj toliko nerešenih problemov. Gozd, 27. septembra - Samo študije in programi razvoja demografsko ogroženih območij so premalo, da bi napredek dosegel tudi hribovske vasi z malim številom prebivalstva. Tega dejstva se zavedajo tudi v Gozdu nad Krizami, kjer je le osem od desetih hiš naseljenih, kmetijstvo pa ohranja samo šest domačij. Kraj obiskujejo planinci, jadralni padalci in izletniki, vendar zaenkrat domačini nimajo prav veliko od prehodnih gostov. Vasica Gozd v tržiški občini je edino naselje na gozdnatem južnem pobočju Kriške gore, ki leži 889 metrov visoko. Po omembah cerkvice Sv. Miklavža v 15. stoletju je moč sklepati o starosti naselja. Znano je tudi, da se že od 19. stoletja število prebivalcev nenehno zmanjšuje. Oktobra 1944. leta so okupatorji požgali vso vas razen cerkve, ljudi pa izgnali. Po končani vojni so postavili zasilne barake, kamor so se vrnili nekateri domačini. Ko so leta 1946 v vas napeljali elektriko, se je začela postopna pozidava naselja. "Pred drugo svetovno vojno je bilo v Gozdu 11 hiš, v katerih je živelo več kot 70 prebivalcev. Danes ima vas poleg petih vikendov 10 hiš, a je le 8 naseljenih. V vseh hišah živi 24 prebivalcev, povečini starejših ljudi. To razk-rivajo tudi podatki o dejavnostih prebivalstva; kar 11 je upokojencev, štirje so kmetje, prav toliko je zaposlenih drugod, eden je na čakanju, dva otroka sta predšolska, ena je osnovnošolka in ena študentka," je naštel nekaj značilnosti o vaščanih Jože Šturm, 72-letni upokojenec. Kot je povedal, sam ni domačin, a je leta 1976 kupil nekdanjo Zrnčevo domačijo. Po rodu je namreč iz Selške doline in mu življenje v Kranju ni nikoli prveČ ustrezalo. Z ženo Tončko prebivata v Gozdu od leta 1979, ko sta tudi prvič prevzela oskrbništvo Koče na Kriški gori. V primerjavi s preteklostjo marsikaj drugače "Nekdaj je bilo na kmetijah precej več živine; čez 70 govedi, 10 konj in okrog 100 ovac. Tudi ljudi je bilo več. Na domačiji Pr' Princ, kjer sem bila doma, se je rodilo deset otrok. Od našega rodu se stalno vračam v vas le še jaz, čeprav stanujem v Pristavi. Sedaj so na kmetiji svak Peter Mali, njegov sin Franc in hčerka Darja, vendar tudi jaz poprimem za vsako kmečko delo. Delovnih moči primanjkuje pri vseh hišah, zato se bodo kmetije le težko ohranile brez dopolnilnih dejavnosti. Morda je prihodnost v turizmu. Sama rada pomagam jadralnim padalcem, ki so lani naredili na Kresu vzletišče. Dala sem jim les, da so začeli graditi tudi hišico za učni center. Spominjam se časov, ko je bilo veliko mladine v vasi, pa zato tudi družabnega življenja ni manjkalo. Zato ni slabo, da prihajajo k nam mladi vsaj od drugod," je pomodrovala upokojenka Katarina Zaplotnik, ki jo zaradi njenega zanimanja za vas kličejo domačini kar mati županja. Za delo na Lukančevi kmetiji so le trije, Frančiški pa bo že 72 let. Če bi sedaj v Gozdu pripravili veselico, bi vsekakor prišlo na zabavo več ljudi od drugod, kot pa bi se zbralo domačinov. Zadnjo veselico so imeli po vsakoletni svečanosti v spomin na požig vasi v sedemdesetih letih na Podlogarjevi domačiji, kjer je bila do leta 1975 tudi vaška gostilna. Potem so planinci iz Križev zgradili pred vasjo zavetišče, kamor občasno zaidejo tudi domačini. Vsako leto, tako bo tudi letos, pa se oktobra zberejo na proslavi ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. "Sedaj se domačini največkrat videvamo, ko ženemo krave na pašo. Voščimo si le dober dan, pa hitimo naprej po svojih opravkih," je priznal nadomestilu za plačo ob kanju na delo sami ne zrn* emo velikih vlaganj v uredit^ sob za goste," sta povedal« Katarina in Viktor Tome! domačije Pr' Koržmu. Po pogovoru s krajam planinskem zavetišču sem f> čal med ogledom in slikanp vasi tudi prebivalce s Koširjeve domačije. "Naša kfljjl je bila največja, danes P razpada. Včasih smo bili *«■ reveži in prijatelji, a dan6/ revne drugi gledajo po stran* v Po vojni smo morali Zfe|[ znova in se zadolževati * stroje, denarja za hlev P nismo spravili skupaj. Vsej imamo nekaj govedi, PraSl „ /, in ovac. Razen sina Vinka % moža Franceta moram za d» ' poprijeti tudi sama, Čef* J bom oktobra stara že 72 le'j je potožila Frančiška LiAh med delom na travniku. Mlajši razmišljajo o boljših časih "Naša družina je ena mlajših v vasi," je predstavil 41-letni kmet Zdravko Vevar sedanji Sedanji otroci rod na Podlogarjevi domačiji. DOfJ0 morda doživeli "Zena Marija je trgovka, hčer- rpx:fpv tp>av ka pa začenja študij na eko- 1 nomski fakulteti. Po končanem študiju ima namen, da bi se pri nas usmerili v turizem. Prostora v enonad-stropni hiši je dovolj, le preurediti jo bo potrebno. Dokler se ni mama upokojila, se je ona ukvarjala z gostinstvom. Odkar so pred približno 12 leti pomrli stara mama, mama in oče, naša družina skrbi za 22 aevei ijuai, so preoiv«- „,, hektarov veliko kmetijo. V da izrazih slabe upe zm, hlevu imamo šest do sedem hodnost kraja. .Menili*^ ^ da bo vas prej izumrla Kot se je spominjala Frjjj čiška, je pred drugo vojj hodilo v kriško šolo tudi fl 25 šolarjev. Danes tja odh«fl le Ana-Marija, sestrica 1'ja pa je s 4 leti najmlaJJ prebivalka vasi v hiši Gozd Ob ugotovitvi, da so se minulih dveh desetletjih r°( li le trije otroci, umrlo Pa devet ljudi, so prebivalci pjjh govedi, na polju pa prideluje- mo različno zelenjavo, ki jo P° nJeno Pos°ua^a7;mpor* Peter Rezar, ki sicer živi z prodamo v dolini. Če ne bi bila Jeval° z dosedanjim'e g j r ....... , v iWMACAfiVi iptin družino v Bistrici pri Tržiču, na Gozd pa ga vezeta dve stvari. "Doma sem s kmetije Pr' Knobež, kjer živita poleg moje mame Ide še stric France in teta Mari. Vsi so starejši, žena v službi, bi samo od kmetijstva težko preživeli," je ugotovil mladi gospodar. "Jaz sem 23 let delala v tržiškem Peku, od letos pa sem doma. Mož Viktor je bo njeno posodabljanje na ^alo z dosedanjim *r" V šestdesetih letih XGU^A\ se dogovarjali z občino J za urejanje odvodnjavanj ^ vasi, vendar jim ob n r voda še vedno pov^JJd zave. Vodovod so sicer" ^ a je voda neuporabna za V ^ Jože Šturm, ki je tudi , sveta KS Križe, je povedJJf so že lani načrtovali s$ novega vodovoda. £als J no čakajo soglasja las 1 ^ ' zemljišč za postavitev z Jf-nika na Vetrnem, s0JI srečanjem v Gozdu sp ^ ( iz tržiškega urada za % * ■ darstvo. Letos so i^A deli počistili divja odjag^, odpadkov in pomagali o ^ niti stara vozila, H^^.jej" domačini niti ne pričaku) a Trdoživi Gojžani so V čani, da se bodo naprej lahko vozili J kot kilometru neasfai1' Katarina Zaplotnik Peter Rezar Jože Šparovec zato ne zmorejo vsega dela. Od malega sem vajen kmečkih opravil, ki mi tudi sedaj niso tuja. V hlevu imamo šest govedi in edinega konja v kraju. Tukajšnje kmetijstvo se ne da primerjati z razmerami v dolini, a se ob ukvarjanju s še katero drugo dejavnostjo da preživeti z njim. Sam imam v Gozdu tudi sedež podjetja Vedamix, ki se ukvarja s trgovino, storitvami in svetovanjem, v tržiški prodajalni na drobno pa zaposluje pet ljudi," je še povedal samostojni podjetnik, nekdanji direktor tržiške Lepenke. zbolel; če hočemo obdržati okrog 18 hektarov veliko kmetijo in živino v hlevu, drugega ne preostane. Moževa mama Francka, ki je s 83 leti najstarejša krajanka, še poprime za delo, a je rok vseeno premalo. Sin Peter se je namreč preselil na kmetijo v Podljubelj, kjer sem jaz doma, hčerka Helena pa ima komaj 5 let. Preživljamo se predvsem s prodajo mleka, skute in jajc, zelenjava in drugi pridelki pa so večinoma za domačo porabo. Tudi pri nas razmišljamo o ukvarjanju s turizmom, vendar ob moževi invalidski pokojnini in mojem ceste. Zaradi velikega Pr ta posebno ob koncu teo . bi potrebovali tako ^ cesto kot urejena pafK^ ob planinskem zavetišču-^ jih tudi, da obiskovalci.^i od zavetišča prek travnja delajo škodo, namesto d ( sprehodili skozi vas. ocenili udeleženci p0^ imajo zaenkrat doma _ prehodnih gostov bolj a Pikro so dodali, da f° J kakšen človek na V°?A nem položaju postaj J kend v Gozdu, pa bo^J oni dobili boljšo cesto m trgovino in še kaj, brez^ ^ ni moč niti razmišljat' t voju turizma v vasi. ^ „ med drugim poudar j razvoj demografsko °K nih območij niso do (ii študije in programi v K » lih, ampak bosta rno^J ohranitev umirajočih poskrbeti tako občin država tudi z dejanji-• Sto. 991 ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo ie mi I Rdeče, rumene, zelene vabijo J zvrhanih polnih stojnic Češ, tiajle je čas, zdajle so tu, *i koristite to veliko ponudbo, P « ie čez teden morda ne bo v<£.. Polne so vitaminov, '"dnin, kolikor se le da, V°hjte svežih. Seveda se ne Joremo odreči dobrih polurnih paprik v sladkih para-fznikovi omaki. Te bi lahko WW vsak dan, pa bi se jih ne Venajedli. (Stari Kranjčani vedo povedati, da so nemški vojaki ponoreli, ko so okusili Mhjene paprike. Niso jim jih \Kogli dovolj nakuhati). Pre-r Vr«e so ponavadi še boljše, pa kot pravkar kuhane. Skratka, ^ Okoristimo čas paprik! Paprike se ponujajo... I c $1 surove paprike, i Jadevane s skuto PJ1 *a 4 osebe potrebujemo: 4 jJPr/*e, / rumenjak, nastrga- Namaz iz paprike in skute Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag paprik, 10 dag skute, S dag masla, 5 strokov česna, sol, poper. Papriko razrežemo na kocke in zmešamo v mešalniku, česen stremo in zmešamo z ostalimi sestavinami v mazavo gmoto. Namaz jemo s črnim kruhom. Moda Boucle se vrača Paprike lupi no 1 limone, žlico majonezi in z nadevom napolnimo polovico paprik. Ponudimo za predjed ali večerjo. Ob slovesnejših priložnostih dodamo nadevu očiščene rakce. /i*«" .vir' mo nadevu očiščene rane Aninega soka, žlico gor- Zraven ponudimo črn kruh uCJ'f,1/8 1 "t? maslom y«ute, 250 g kumar, 2 šopka ijaka. Paprike razpolovimo, se-JJ*je odstranimo. Paprike .Peremo in osušimo. Rumen-j*K. razmešamo z limonino j.flno, limoninim sokom, gor-f0. soljo in poprom. Med ^nehnirn nato v ' mešanjem dodaja-sprva po kapljicah, m curku. Skuto razmeša-j .° v majonezo. Kumaro olu Inim0' razpolovimo, odstra irno semenje. Narežemo jo djnasekijjhne ^čke- Drobnjak jamo. Oboje primešamo Polnjene paprike Za 4 osebe potrebujemo: 500 g mešanega mletega mesa, 1 žemljo, 2 čebuli, 2 jajci, 4 žlice mleka, sol, poper, 5 velikih paprik, 1/2 l juhe iz kocke, 125 g gauda, ščepec rdeče paprike. Žemljico namočimo v vodi in mleku. Čebulo olupimo in nastrgamo. Ožeto žemljo, mleto meso, čebulo, jajci iri začimbe razmešamo. Dodamo eno na majhne koščke nareza- li* mmirmim i PRAVA REŠITEV SO MEDICIN«™ i »SSS" Venotr din® f KURATIVNE IN POST : OPERATIVNE ^UDOBNE, IZDELANE IZ t. ! VRHUNSKIH MATERIALOV HOT DOKOLENKE, : HOCAVKE DO DIMEU, TER ; KOT HLAČNE NOGAVICE ^MODELI ZA NOSKNItE L. PRODAJA: Kidričeva 47a 4000 Kranj te/.; 064/226 464 no papriko. Preostalim paprikam odrežemo pokrovček, oboje za 5 minut potopimo v vrelo juho iz kocke. Paprike napolnimo z nadevom in jih zložimo v pekač. Prelijemo jih z juho in v srednje vroči pečici pečemo 30 minut. Vzamemo jih iz pečice, čez vsako papriko poveznemo rezino sira. Sir potrosimo s ščepcem mlete paprike. Zapečemo pod žarom ali porinemo še za nekaj minut v pečico. Zraven ponudimo riž. Omleta s papriko Za 4 osebe potrebujemo: 1 kranjsko klobaso, 60 g mesnate slanine, 1 žlico olja, 2 čebuli, strok česna, 2 rdeči in 2 zeleni papriki, 5 paradižnikov, sol, 8 jajc, žlico mleka, 40 g margarine. Na olju popečemo slanino in na kolobarčke narezano klobaso. Papriko očistimo in narežemo na trakove. Čebulo nasekljamo. Paradižnik potopimo v vročo vodo in olupimo ter narežemo. Ko se klobasa in paprika lepo popečeta, dodamo paradižnik. Rumenjake razmešamo z mlekom in soljo. Iz beljakov stepemo sneg in ga rahlo primešamo rumenjakom. V ponvi spečemo na margarini 4 omlete. Nadevamo jih z zelenjavo in takoj ponudimo. z jajci in sirom Za 4 osebe potrebujemo: 1/2 kg paprik, 2 jajci, 10 da gauda, sol, poper, peteršilj. Paprike narežemo in prepra-žimo na olju, primešamo jajci, začimbe in nazadnje potrese-mo z naribanim sirom. Pečena paprika v solati Potrebujemo: 3 rdeče in 3 rumene paprike (mesnate!), 2 stroka česna, 1 do 2 žlici vinskega kisa, žlica olja, sol, peteršilj. Paprike operemo, obrišemo in spečemo na vroči štedilniko- vi plošči ali na žaru. Večkrat obrnemo, da se spečejo po vseh straneh. Pazimo, da jih ne zažgemo. Pečene nalagamo v skledo, pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladijo. V lastni pari kožica odstopi, paprike olupimo, očistimo semena in zložimo v plitvo skledo. Potresemo jih s sesekljanim peteršiljem in strtim česnom, posolimo, prilijemo olje in okisamo z limoninim sokom ali s kisom. Solata naj stoji vsaj pol ure, preden jo ponudimo. Še okusnejša bo, če jo pripravimo prejšnji dan. Solata se poda k pečeni perutnini ali pri hladni večerji. Prav je, da , vemo Da, res je. Stari dobri boucle se vrača. In če si boste iz tankega volnenega boueleja omislile hlačni kostim s kratko jopico, boste super modne. Jopica naj se zapira z zadrgo, ovratnik je majhen, dekliški, hlače imajo zalikan rob in na koncu zavihke. Naš model je sešit iz sivega boueleja, najlepša kombinacija pa je v črni barvi: črn pulover, črni, gladki gleznarji. Športno, a lepo. Zavihki na hlačah bodo letošnjo jesen in zimo posebno aktualni. je masten, zatose beljak ne speni dovolj. Pazite, da ne bo ne v skledi in ne na metlici niti trohice maščobe. ravimo se na zimo 3kgQna: PaPrika v kisu °soliFfpri^ 2 olja, 2 litra po okusu razredčenega in yj»enega kisa, česen. Vr°Čem r°prane m zrj"sane paprike opeci z vseh strani na posamp Ju- Sproti jih zlagaj v ogrete kozarce. Med Zalij z ,. p,asti dai olupljen strok česna. Poln kozarec odej0 Xr5, m k's°m, zapri s pokrovom in pokrij kozarec z • Ohlajene zloži v hladno, temno shrambo. s japrika s hrenom žlički soilH PaPrik> 1/2 k8 hrena, 6 dl olja, 2 dl kisa, 2 ostajo^u11 nren zmelješ v strojčku za meso in dodaj še Vr0Ce t haJ uro d°lgo in zlij vroče v vroče kozace. Zapri še Spra jKozarce in jih postavi pod odejo, da se počasi ohlajajo. na hladno. Sneg iz beljakov se noče In noče prav strditi. Kaj storiti? Uporabljajte mrzla jajca iz Polnjene paprike II hladilnika. Beljake skrbno lo-Pripravimo meso, kot za Cite od rumenjakov. Rumenjak sarmo, vmes lahko zrežemo tudi malo prekajene slanine in dodamo surov riž. Paprikam odstranimo semenje in jih napolnimo z dobro premešano maso. Nato jih založimo v redko paradižnikovo omako in do mehkega kuhamo. Omako lahko popravimo še z žličko sladkorja in z žlico vina. Ko polnjena paprika zavre, jo odstavimo in pustimo, da kakšno uro stoji, potem jo šele kuhamo naprej. Če želimo, da bo ostra, lahko dodamo kako ostro papriko ali feferon. Priloga iz paprike in krompirja Za 4 osebe potrebujemo: 750 g paprik, 500 g krompirja, 250 g čebule, 250 g paradižnika, šopek peteršilj a, sol, poper. Paprike očistimo in narežemo na koščke. Krompir olupimo, operemo in narežemo na četrtinke. Čebulo olupimo in narežemo na rezine. Paradižnike potopimo v vrelo vodo, olupimo in narežemo. Peteršilj sesekljamo. Na olju popečemo krompir in papriko. Ko se zapečeta, dodamo čebulo. Jed solimo in popramo, po potrebi jo zalivamo z juho iz kocke ali z belim vinom. V drugi posodi razmešamo paradižnik s peteršiljem. Prilogo odstavimo z ognja, dodamo paradižnik in takoj ponudimo s kuhanim mesom za kosilo ali s kruhom in solato za večerjo. DOM STAREJŠIH OBČANOV Potoče 2, 64205 Preddvor Tel.: (064) 45-015, Fax: (064) 45-110 Dom starejših občanov Preddvor obvešča, da vrhunski kitajski strokovnjak za alternativno medicino dr. U FURU opravlja SHIATSU MASAŽO, KIR0PRAKTIK0 in AKUPUNKTURO in vam pomaga pri težavah s hrbtenico, glavoboli, migreno itd. Delovni čas: vsak dan od 14.30 ure dalje sobota od 8. do 15. ure INFORMACIJE - NAR0ČIU tel. 458-000 dopoldan, 458-00-457 popoldan Afriška kuhinja je za nas, Gorenjce, vsaj po okusu, daleč kot celina, zanimiva pa nič manj kot Afrika. V gostilni Krištof, v Predosljah pri Kranju so se odločili, da jo pripravijo in ponudijo vsaj tako dobro, kot so pripravili francosko kuhinjo pa italijansko, norveško, grško. Tudi tokrat je kuhar prav, saj kot pravijo v gostilni, organizacija ni preprosta, da bi si lahko privoščili neprofesionalnost. Kar dobro slovensko govoreči kuhar iz Sudana, nam je ob otvoritvi afriške kuhinje, predstavil jedi, ki so, kot nam je povedal, vsaj malo evropeizirane, da lažje prenesemo različnost okusov in zanimivo mešanje hrane. Poskrbeli so za pravo belo in rdeče afriško vino, kije zelo prijetno, skriva pa svojo afriško moč. Ob otvoritvi nam je svoj pogled na celino Afriko, predstavil svetovni popotnik Tomo Križnar, svoje je dodala tudi Anka Senčar, ki je pred nedavnim izdala knjigo z naslovom Moja Afrika. Glasba, ki vas bo ob zanimivih afriških jedeh spremljala v gostilni Krištof, bo zagotovo afriška. Gorazd Šinik KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja akad. kipar France Rotar. V galeriji Pungert razstavlja likovna dela Andrej Štular. V hotelu Kokra razstavlja slikarska dela akad. slikarka Mirna Pavlovec. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V hotelu Creina razstavlja Nejč Slapar. V pizzeriji Marjetka razstavlja Janez Mrak. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled barvni sitotiski akad. slikarja Andreja Jemca. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Mojca Kovač, članica Dolika. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata '97. POKLJUKA - V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive Konrada Peternelja-Slovenca, Jožeta Peternelja - Mausarja, Pavleta Sedeja, Andreja Praha, Josipa Generalica, Ivana Lackoviča - Croata, Martina Mehkeka in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto Živečih živali. Na ogled pa je tudi slikarska razstava del dr. Boštjana Koširja. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Secesijska arhitektura v Sloveniji in njen odmev na Gorenjskem. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. V Galeriji Kašča razstavlja slike Evgen Guštin. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled dela nastala v mednarodni likovni delavnici Misel in korenine. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je še do 15. oktobra podaljšana razstava Brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Kovačič. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu z naslovom Spomini Simon Šubic - Svetle iz Žirov. V Galeriji Fara razstavlja slike Boleslav Čeru. MENGEŠ - V Osnovni šoli Mengeš razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled otroški izdelki iz letošnjih počitniških delavnic, do 12. oktobra pa je na ogled tudi slikarska razstava koroškega slikarja Gustava Januša. Kranj - Stoletne kose lesa, predvsem starodavnih zveriženih vrbovih dreves na tokratni zares nenavadni delavnici, ki jo je pripravila Zveka kulturnih organizacij Kranj na livadi na Pungertu, ni bilo ravno malo. Prav tako tudi ne otrok, pa malo večjih otrok in tudi odraslih, ki so kar tri dni zapored rezbarili, dolbli, strugali in brusili v les, ki jim ga je pripravil Peter Vene iz Sevnice. Na voljo je bilo vse od orodja do lesa in do prigrizka. Veselje do obdelovanja lesa in ustvarjalnosti v lesu je bilo na pretek. Mnogi so ugotovili, da ni ravno najlažje iz nekaj let sušenega lesa izvabiti zamišljeno obliko. Tega so se poleg navdušenih mladih postopili tudi nekateri profesionalni kranjski likovniki, še največ pa je bilo ljubiteljev in takih, ki bodo to šele postali. Peter Vene, ki je zaradi ljubezni do kiparjenja v lesu že pred leti opustil svoj osnovni poklic, je bil na voljo za vse - za nasvete, pripravljal je primerne kose lesa vsem, ki so hoteli kaj delati, obenem pa je še razlagal svoje lesene skulpture v improviziranem razstavišču. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI lantoRjjP 1 VABIMO ŠOLA PANTOMIME Mentori ANDRES VALDES Vsak petek, od 17. do 19. ure (do aprila '98) KLUB LITER ATOV 10. oktobra 1997, od 19. do 21. uro Srečanje voditat pesnica Neža Maurer In slavist Miha Mohor Literarne predstavitve, mentorstvo .M Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 Knjižnica A. T. Linharta Radovljica KNJIŽNICA NISO LE KNJIGE Radovljica - Postati knjižnica - informacijski center je vsekakor eden od razvojnih ciljev slovenskih spl°s!!? izobraževalnih knjižnic. Nekaj novih idej, kako se hitreje razvijati v tak center so knjižničarji slišali od tuj1 kolegov na nedavnem posvetovanju v Bohinju. Kako pa v posameznih knjižnicah razmišljajo o svojih možnostih postati tudi informacijski center, kjer se zbirajo najrazličnejši podatki? O tem smo povprašal« v Knjižnici Antona T. Linharta v Radovljici, ki ima zdaj novo ravnateljico Boženo Kolman-Finzgar. Knjižnica v Radovljici sodi med tiste slovenske knjižnice, ki se ji je že pred leti posrečilo privabiti v svoje prostore ljudi tudi takrat, kadar niso ravno iskali knjig. Zdaj že tradicionalne torkove večere z različnimi zanimivimi temami le nadaljujejo in s prvim torkom v oktobru tudi začenjajo novo jesensko zimsko sezono. Torkovi večeri z zanimivimi temami seveda niso ravno tisto, kar si predstavljamo pod imenom informacijski center, vendar pa je to vsekakor eden od načinov, da knjižnica postaja resnično knjižnica odprtih vrat za vsakogar. "Nadvse pomembno se mi zdi, da ljudje prihajajo v knjižnico ne le po knjige. Večina knjižnic, tudi radovljiška, ima še vse kaj drugega. S torkovimi večeri je knjižnica že doslej vabila širok krog občinstva. Zdaj po novem vsak tretji četrtek v mesecu ponujamo še dopoldanski program, namenjen predvsem upokojencem, pa tudi vsem drugim. Predstavili bomo na primer nove knjige, se pogovarjali o njih in še o čem. Mimogrede pa seveda povedali kaj vse knjižnica tudi nudi, kar morda vsakdo še ne ve," pravi ravnateljica Božena Kol-man - Finžgar. Kup zanimivih časopisov in revij, domačih in tujih - kar okoli 120 naslovov - je dnevno na voljo bralcem v knjižnični čitalnici v prvem nadstropju. Pa se zdi, da Radovljičanov ta ponudba kaj posebno ne zanima, saj je obiskovalcev bolj malo. Nekaj več jih bo morda, Božena Kolman-Finžgar ko bodo šolarji v šoli dobili določene naloge. Nekatere časopise posebej obdelujejo po sistemu gesel. Doslej se je nabralo že več kot enajst tisoč gesel, vsak ima potem še nekaj tisoč zapisov. Prava zakladnica podatkov, pa ne le za mladino, ki na ta način lažje zbere podatke za najrazličnejše seminarske naloge, pač pa tudi za vse, ki jih karkoli zanima, pa ne vedo, kje in kako iskati. "Vse, kar imamo shranjenega, je seveda na voljo; kar pa ni takoj pri roki, imamo v arhivu. Članke, ki jih obiskovalec želi odnesti s seboj, lahko skopiramo. Skratka, prihranjeno je izpisovanje, vsak lahko določene strani iz revij, knjig ali drugega knjižničnega gradiva v kopiji odnese domov. Tu v knjižnici pa je tudi možnost, da se za proučevanje takih podatkov Lutkovni abonma v Tržiču i MESTNA OBČINA KRANJ GOBEfUSKA If ItVIZU* GLAS PRIŠLE SO LUTKE... Tržič, 29. septembra • V petek se je končal vpis v lutkovni abonma, ki ga Zveza kulturnih organizacij Tržič letos organizira prvič. Jesenski ciklus štirih predstav si bo lahko ogledalo več kot 90 abonentov, vstopnice pa bodo tudi v prosti prodaji. Otroci si bodo v treh ciklusih, jesenskem, zimskem in spomladanskem, ogledali lutkovne predstave različnih slovenskih lutkarjev. V oktobrskem ciklusu tega abonmaja bodo predstave Kljukčev rojstni dan v izvedbi jeseniškega lutkovnega gledališča, Ojoj, boli v izvedbi kranjskega lutkovnega gledališča Tri, lutkovni studio Drvarnica bo zaigral Hopla, Rop, Rdečo kapico pa lutkovno gledališče Fru Fru iz Ljubljane. Prva lutkovna predstava bo že jutri, v soboto, 4. oktobra, ob 10. uri, naslednje pa spet vsako soboto v oktobru. Dvorano Paviljona NOB v Tržiču bodo za predstave ogrevali. Izvedbi lutkovnega avbonmaja je finančno priskočila na pomoč Občina Tržič. Oktobrski abonma je poskusen; če bo dovolj zanimanja, bodo kasneje nastopale tudi lutkovne skupine in posamezniki iz cele Slovenije, uvedli pa naj bi tudi otroške matineje. • P.B. Še osem koncertnih nastopov RUSKA PESEM NAVDUŠUJE Kranj - Jesenska turneja mešanega pevskega zbora M. I. Glinka iz St. Petersburga, se je z nocojšnjim nastopom v ljubljanski stolnici že prevesila v svojo drugo polovico. Po gostovanju na Reki in avstrijskem Koroškem ta ruski zbor s petstoletno tradicijo in slovesom enega najboljših mešanih pevskih zborov na svetu znova prihaja na Gorenjsko. V četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri bo že drugič na tokratnem gostovanju imel koncert v kranjski župnijski cerkvi. Ob prvem nastopu je pevski zbor pod vodstvom dirigenta Vladislava Černušenka predstavil prvega od treh pripravljenih programov, tokrat pa bo verjetno izbral program, ki ga občinstvo še ni slišalo. Vsi trije programi pa seveda obsegajo speve ruske liturgije in ruske narodne pesmi, v program pa je vključenih tudi nekaj slovenskih. Zbor Mihail I. Glinka bo nastopil še v Mariboru, dvakrat v Ljubljani, v Trstu in Belih Vodah, v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20. uri pa tudi v Tržiču v tamkajšnji župnijski cerkvi. • L.M. najde miren kot, najpogosteje je to kar soba za pravljice, ki je dopoldne prosta. Kaj obiskovalce zanima? Pravzaprav vse - od mode, do opreme hiš, računalništva in kmetijstva in drugo. Če k temu dodamo še zgoščenke, kasete ter audio in videokasete, potem iz naše knjižnice nikomur ni treba oditi praznih rok. Naše knjižnične enote seveda nimajo vsega, vendar pa zaželeno pošljemo v enem dnevu iz matične radovljiške knjižnice na Bled, v Gorje, na Koprivnik ali pač kamorkoli, kjer imamo knjižnice odprte najmanj enkrat v tednu." Kljub vsemu temu gradivu, pa v radovljiški knjižnici prepričani, da mladi tako zbrane podatke še vse premalo uporabljajo. Ugotovili so, da tega preprosto ne poznajo dovolj. Zato so se z nekaterimi srednjimi šolami dogovorili, da vse prve letnike pripeljejo v knjižnico, tam pa jim razkažejo vse "banke podatkov", ki so poleg knjižničnega gradiva na voljo za izposojo. Če pa ni, kot na primer stodvajset let stara izdaja Valvasorjevih knjig, Britanska enciklopedija in kaj podobnega, pa je seveda na voljo kar v knjižnici. V knjižnici so seveda prepričani, da se bo obisk zelo povečal, kadar bo knjižnica tako dobro tehnično opremljena, da bodo obiskovalci kadarkoli lahko uporabljali njene računalnike in na primer iskali informacije po internetu. Glede tega so Še povsem na začetku. Potrebujejo nekaj časa, da bodo opremo, k' jo prav zdaj dobili, znali Pj uporabljati, da bodo zlati* pomagali obiskovalcem s ta mi in drugačnimi Žejpgf Dobro se zavedajo, da | takoj treba razmišljati »e dodatnem računalniku, W ^ na voljo obiskovalcem, bodo lahko sami iskali P internetovem omrežju. "To pa bo že kar prob'c£ saj v knjižnici nimamo Pr tora. V čitalnici bi bilo moteče, drugega prostoraP nimamo. Vsaka knjižnica m tudi prostor za individua« študij, pri nas pa ga ni, P0™,, gamo si trenutno z im cijo. Dobro vemo, Kaj Ex libris Knjižnica A. T. Linharta Radovljica potrebujemo - poleg mtem za obiskovalce, tudi m° da bodo na primer na l> romu prebirali enciklope°j ali karkoli drugega, P*l računalnik, na katerem po lahko na disketo zapisan J datke in jo odnesli s setro razlaga bodoči razvoj ravn teljica-knjižnice. J Ta razvoj je morda v mat. knjižnici že zastavljen, OJl enote naj bi temu sledile-najbližje je enota knjižnic^ Bledu, ki bo z dodatno Sin^l pravkar vseljenih prost ^ dobila površine, kjer °o marsikaj od tega, kar soW . knjižnica danes Potre,Lfe Sčasoma naj bi temu ? ^ vsaj z majhnimi korak* ^ druge enote radovljiške *?jM niče; nekatere kot na P knjižnica v Boh. Bistrici, »1 premore niti pisalnega. s . so bolj podobne knjiz^ izpred petdeset in veC JI, Trenutno ima samo nijUjl knjižnica v Radovljici racu i nik, s katerim se poV?3erl ostalimi slovenskimi ^nnJ mi in s tem z njihovimi i a Na ta način si lahko sposj j£ij knjigo iz katerekoli knP pri nas. . t Radovljiška knjižni^, odpira vrata ne le za vse ^ informacij, ki jih sicerhljjn ponuja s sodobno term y Radovljiška knjižnica si je omislila tudi svoj ex libris opremo. Vrata odP!ra- $ marsikateri skupini, Kl P'^ težko našla streho nad g, kje drugje. Gostoljubni si lutkovne delavnice, ki J kratkem zaživela, za najr i nejše skupine, kot so JJja mer meditativne. SxKI. I prostor zdaj izkori^aLJ zadnjega centimetra, m gl da tudi vsako minuto de» Lea Menciar ga dneva. Kranj - Vinko Tušek očitno sodi med tiste ^ umetnike, ki najdejo užitek prav v vseh ustvarjalnih ^ svojega dela. Čeprav pri večini njegovih slik, P ^fl1! ambientov ključno mesto zasedajo takšni in druOi igrivo zasnovani likovni elementi, ki bi jim lahko 0l tako rekoč od črke do črke zgovornega črkopisa-- A sedanji razstavi barvnih objektov akademskega s\ $ Vinka Tuška v Galeriji kranjske Mestne hiše zapis«1 zgodovinar Damir Globočnik. Na sliki: Vinko Pisano mesto, les/akril V 1 OPrešernovo gledali.!rČaenj Glavni trg 6, 4000 Kranj Telefon 064 222 681 Telefaks 064 223 534 V oktobru dve premieri: sobota^ nedelja 5 2000 J- ChinnTakšni in drugačni za Slovensko društvo slavistov 19:30 J. Chinn Takšni in dugačni 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni ponedeljek^ 19:00 J. Chinn Takšni in drugačni torek0 petek 10 sobota (f) nedelja 12 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni 19:30 J- Ckirin Takšni in drugačni Il9:30 J. Chinn Takšni in drugačni PREDPREM1ERA, IZVEN in konto premiera za izven SOBOTA 1, IZVEN in konto DIJAŠKI, konto in izven RDEČI, konto in izven MODRI, konto in izven ČETRTEK, konto in izven komedija --—---JIAAMIE CHINN Taksni v . in drugačni [lakšni in drugačni - vsi enako nasmejani. 19:30 o. Wilde Važno je imenovati se Ernest za konto in izven fetrtek tetek^ *°bota 18 Nelja 19 ^deljek®-! tQrek0 Sr*da 22 ^trtek^ Petek $ \ 6:00 več avtorjev O tem se ne govori v OŠ Stane Žagar 11:45 več avtorjev O tem se ne govori 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni 19:30 J. chinn Takšni in drugačni večavtdrjevO tem se ne govori več avtorjev O tem se ne govori PREMIERA - ZAKLJUČENA ZAKLJUČENA ZELENI, konto in izven RUMENI, konto in izven PETEK 1, konto in izven s°bota^ ZAKLJUČENA ZAKLJUČENA 19:30 J- Chinn Takšni in drugačni gostovanje v Ljubljani - MG L 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni gostovanje v Ljubljani - AAGL 10:00 i. Suhadolčan Norčije v gledališču 12:00 gostovanje v Novi Gorici -Primorsko 16'00 dramsko gledališče nedelja 26 Ponedeljek torek sreda®- Četrtek® petek 31 J. Chinn Takšni in drugačni J. Chinn Takšni in drugačni 18:00 M. Kmecl Trubar 2 0' 00 gostovanje v Trbovljah - Delavski dom 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni 18:00 M Kmecl Trubar 20'00 gostovanje v Trbovljah - Delavski dom 19:30 J. Chinn Takšni in drugačni gostovanje na Jesenicah - Gledališče Tone Čutar ZAKLJUČENA ZAKLJUČENA za konto in izven Režiser Zvone Šedlbauer igra za otroke O tetrT'™ se ne . govori Molk ni (vedno) zlato Režiser Samo Strelec Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga). od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ure ter uro pred pričetkom predstav; telefonska številka blagajne: (064)222-681. Prešernovo gledališče Kr^n^^ Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom predstave, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Koncert v podporo mladi pevki Težave pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči na Škofjeloškem m.* t jyvuj;uiv I1IUIUI JJV T IV i - »» * » 1----------J------„ Manci so zvezde naklonjene | Je reševanje življenj res nadstandard? Vse kaze, da tudi prislovicna gorenjska ti ti ti Vse kaže, da tudi prislovicna gorenjska nevoščljivost ni več tisto, kar je bila. - Zvezde slovenske popularne glasbe so brez trohlice nevoščljivosti pele za Manco Urbane Bled, 30. septembra • Festivalna dvorana na Bledu je bila premajhna za vse, ki so v nedeljo zvečer hoteli slišati vse zvezde, ki so se zbrala na odru blejske Festivalne dvorane in tako pomagale Marici Urbane iz Lesc zbrati denar za nadaljnje šolanje v Angliji. Manca je lani osvojila prvo mesto strokovne komisije na prireditvi Prvi glas Gorenjske. Prav to priznanje in velika ljubezen do petja in gledališča, ki jo spremljajo že od mladih nog, sta jo lani vodila na avdicijo na Mountview Theatre School v London. Letos je zaključila prvi letnik na šoli, ki sicer velja za eno najboljših šol za musical na svetu. Da bo študij lahko nadaljevala, so ji ob številnih sponzorjih in donatorjih prijazno priskočile na pomoč številne zvezde slovenske pop scene - Irena VrČkovnik, Alenka Godec, Braco Koren, M4M, Nace Junkar, Jan Plestenjak, Helena Blagne Zaman ter posebni gost Mojmir Sepe in povezovalka Alenka Bole Vrabec. Odrekli so se honorarju in v organizaciji Ra- "Lepo je videti nekoga, ki ima sanje v sebi. Žalostno pa je, da je ponavadi za uresničitev takšnih sanj potrebno tako zelo veliko denarja," je dejal Jan Plestenjak, katerega nastop je med občinstvom spremljala tudi mama Dora Plestenjak. Manca je ob njegovi odlični spremljavi zapela tudi Janovo pesem Zbudi me. Občina Škofja Loka se je odločila, da začne z izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu, vendar morajo tam za nujno zdravstveno pomoč rešiti tudi njeno financiranje. Celo reanimobil ni priznan. poškodovanih spremljevalec dovolj prostora in predvsem nujno potreben. Ocenjujejo, tudi zahtevnejše opreme za to. da je ta nov pristop izkazal da zdravnik huje obolelemu <» Škofja Loka, 29. septembra • Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta je bila dana informacija o pripravah na graditev prizidka Zdravstve- neustreznih prostorov za dežurno službo ter dejstva, da tudi ni prostora, v katerega bi lahko reševalna vozila shranili, pa imajo v Zdravstvenem Manca Urbane je koncert začela s Pesmijo Med iskrenimi ljudmi ob spremljavi mojstra Moj m i rja Šepeta. Občinstvo je bilo navdušeno. nega doma Škofja Loka, ki domu Škofja Loka tudi težave naj bi jo začeli še letos, s financiranjem same dejavnosti. Kot nam je povedala direktorica dr. Majda Selan, so se že leta 1989 popolnoma spremenili organizacijo dežurne medicinske pomoči s tem, da so jo koncentrirali v Škofji Loki, kar so narekovali predvsem strokovni razlogi. V dežurstvu sta tako dva zdravnika, pokazalo pa se je tudi kot nuja, da imajo dve sestri, saj je ob prevozih težje obolelih ali dia Triglav pripravili koncert, s katerim so ob podpori številne publike zbrali del denarja za Manči-no nadaljnje šolanje. • M.A., foto: Gorazd Sinik še Osrednji problem je zagotovi ti ustrezne prostore za nujno medicinsko pomoč, ali dežurno zdravstveno službo in prvo pomoč, kot temu rečemo bolj po domače. Vendar pri tej službi v Škofji Loki nimajo le prostorskih težav, pač pa tudi finančne, saj jim Zavod za zdravstveno zavarovanje ne prizna vseh stroškov in kadrov, ki so pri tem potrebni. Investicija je praktično že povsem pripravljena, čaka le na izdajo gradbenega dovoljenja in javni razpis za izvajalca, začela pa naj bi se še letos. Porušili naj bi sedanji objekt tako imenovane reševalne postaje in na vzhodni strani zdravstveni dom dozidali s prizidkom, ki naj bi imel skupno 961 kvadratni metrov površine. Vrednost investicije (všteta je tudi ureditev parkirišč) ocenjujejo na dobrih 193 milijonov tolarjev, pri čemer so svetniki izvedeli, da je v predlogu letošnjega državnega proračuna predvidenih manj sredstev, kot je bilo prvotno dogovorjeno, prav tako pa tudi še niso sklenjeni dogovori z ostalimi tremi občinami na Škofjeloškem, ki naj bi ta prizidek sofinancirale. Gradnjo naj bi torej začela občina Škofja Loka s svojimi sredstvi v začetku predvsem sama. Če se bo začelo, kot je predvideno, naj bi bila gradnja končana do konca prihodnjega leta. Poleg sedanjih povsem kot uspešen in opravičljiv. Vendar se borba za priznanje in plačilo tega kadra, ki izvira še iz časa SIS-ov, še ni zaključila. Nasprotno: konec lanskega leta izdani posebni državni pravilnik, tega ne upošteva. Zdravstveni dom Škofja Loka je namreč razvrščen v tako kategorijo, da ni priznan niti kader, ki ga imajo, niti reani poškodovanemu lahko že ntfd prevozom pomaga in ga ® sprejema v bolnišnico ohranja pri življenju. Na GorenjskeH je po omenjenem pravilnik11 predvideno, da naj bi bili le dve tovrstni vozili in P0' trebne medicinske ekipe: na Jesenicah in v Kranju. "° izdaje samega pravilnika s° bili v Škofji Loki prepričaj: ».i %a mirijo, mu rcam- Din v iKOljl LOKI prepi »»■*■• mobil, ki so ga prav tako da po vseh kriterijih: veliko?11 kupili- teritorija, ki ga pokrivaj0' Ko omenjamo reanimobil, številu in gostoti prebivajce/j j pojasnimo, da gre za večje povprečni oddaljenosti J» naj poj reševalno vozilo, v katerem je Nujna je višja kategorija Dr. Majda Selan, direktorica Zdravstvenega doma Šk. Loka:"Po Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči, ki je bil objavljen v Uradnem listu decembra lani, je ta služba lahko organizirana na treh ravneh: na prvi stopnji kot enota l.a, l.b ali kot l.b okrepljena enota; na drugi stopnji kot prehospitalna enota; in na tretji stopnji kot bolnišnična urgentna služba ali center za zastrupitve. Večina zdravstvenih domov, ki predstavljajo prvo stopnjo, je razvrščenih v l.a in l.b, v slednjo tudi Škofja Loka, le izjemoma pa v okrepljeno l.b (sedaj je to primer Tolmin) ali kot prehospitalna enota, kot je to pri Zdravstvenem domu v Kranju. V Škofji Loki imamo opremo in kadre kot to predvideva okrepljena l.b enota, torej reanimobil, dva zdravnika, dva zdravstvena tehnika (sestri) in posebej usposobljenega voznika tega avtomobila. V oktobru je že napovedan usklajevalni sestanek na Zavodu za zdravstveno varstvo na katerem si bomo prizadevali za prerazvrstitev našega zdravstvenega doma v l.b kategorijo, zato upamo, da bo kritje stroškov tako razvite službe Že upoštevano v pogodbi o financiranju, ki za letošnje leto še ni sklenjena. Dokler temu ni tako, so ti dodatni stroški nadstandard, ki ga moramo pokriti sami iz skupnega denarja. Težava je v tem, da je zaradi privatizacije tega skupnega denarja vedno manj in so ti dodatni stroški vedno bolj obremenjujoči." LKjvuicciu uuuaijcii^-'" , dostopnosti, izpolnjujejo zar>' teve in da ie taka organizacij ter opremljenost nujne meu'' cinske pomoči utemelje«*' Da ne gre za majhne & narje, povejmo, da stan reanimobil, ki so ga kup' leta 1995, preko 200 t* mark, kar je dve tretji" sredstev, ki jih dobi zdravs'' veni dom za amortizacij0 Namesto ureditve v nacional nem programu, ki ga pos* dično podpira pravilnik, pa s i je pokazalo, da finančnega pokrivanja teh stroškov ni. Ker si ni mogoče predstavi' jati, da tako veliko področj«' kot je teritorij štirih občin.«* območju nekdanje obči" Škofja Loka, kljub bliz'"' Kranja, za učinkovito nuj«0 medicinsko pomoč ne bi i«1: lužbe J bij«: tako opremljene takih tudi posebej usposoW. nih kadrov, so v Škofji L°% odločeni, da skušajo dosec prerazvrstitev svoje hiše " te\ "mreži". Določene težave.* kadri, povezane s privatizacij^ pa bodo morali rešiti sami-S. Zargi Nesporazumi o šolskem igrišču na Trebiji Trebija čaka na športno igrišče Ker nimajo gradbenega dovoljenja, so morali zaradi pritožbe gradnjo ustaviti. Nedograj kanalizacijo naj bi povezali z Gorenjo vasjo. ien° Zvezdi med zvezdami: Prijatelja Helena Blagne Zaman in Nace Junkar sta občinstvo v hipu spravila na noge. "Še težje kot priti na vrh, je na njem ostati," je Manco posvarila Helena Blagne. Trebija, 29. septembra - O nesporazumih na Trebiji, kjer se je krajevna skupnost lotila na nekdanjem šolskem vrtu pri opuščeni podružnični šoli izgradnje krajevnega športnega igrišča, smo na kratko ze poročali. Tokrat smo prisluhnili obema stranema in možnim rešitvam, ne samo igrišča, pač pa tudi nekaterih drugih problemov, ki jih v tem kraju očitno ne manjka. Na nezakonitost izgradnje igrišča je opozoril upokojeni učitelj in dolgoletni ravnatelj šole Jakob Ušeničnik, ki je neposredni sosed opuščeni podružnični šoli, saj je prepričan, da bi ga morali kot soseda vprašati za soglasje k gradnji. Tako pa so posegli brez vprašanja na vrt, ki ga je nekoč obdeloval, in posekali sadno drevje, ki ga je tam vzgajal. Še bolj so ogorčeni stanovalci v šoli - tam so sedaj tri stranke (dve izmed njih so zaradi neplačevanja najemnine v postopku deložacije), saj menijo, da jim je na tak način ogrožen osnovni dostop. Valentina Bašelj, upokojena učiteljica, ki sije zaradi razkopanega dostopa že zlomila nogo, je ogorčena nad, kot pravi^vandalizmom, ki da se je zgodil na tem nekdaj lepo urejenem vrtu. Ker ji ni nihče hotel pojasniti, zakaj pravzaprav gre, kdo je to odločil, sumi, da se vse to dogaja zaradi bližnjega gostilničarja Gačnika, ki si je na tak način pridobil parkirišče. Sredi gradnje ustavljeno igrišče je resnično začelo služiti v ta namen, in nič kaj prijeten ni pogled na "goste", ki tam opravljajo tudi telesne potrebe. Sploh pa je po besedah Jakoba Uše-ničnika - o tem smo se tudi prepričali - s fekalijami prav na tem prostoru velik problem. Videli smo dva iztoka nedograjene kanalizacije, kjer res ti iztrebki odtekajo neposredno v bližnji potok in Soro in Ušeničnik je prepričan, da bi bilo potrebno, če je že kakšen denar za investiranje, najprej dokončati kanalizacijo in izgraditi čistilno napravo. Očitno je namreč, da nekateri zaradi gradnje kanalizacije pri gradnjah hiš niso napravili zemijisc m gozaov Slovenije ul.VJ~ja"{fl greznic, na kar so bili pristojni organi lastništva zemljišč, zato tudi dovolp1^ ^ opozorjeni, vendar ne ukrepajo. Kaj se v resnici dogaja, smo povprašali tudi drugo stran: predsednika sveta da gre za stare osebne interese, Če se Krajevne skupnosti Trebija inž. Boga Žuna. Povedal nam je, da o igrišču za otroke, ki so sedaj prepuščeni cesti, v tem zamreženo. z.ai je iaKO, koi y» $ kraju že dolgo razmišljajo in lani, so se na sedaj, resnično le parkirišče, ^rX(d| KS odločili, da to tudi uresničijo. Posebno pomeni, da je utemeljeno podtikanj - 3| še, ko jih je občinski odbor za šolstvo in si je gostilničar Gačnik le £r ^ffP šport Občine Gorenja vas - Poljane pri dodatne parkirne površine. gradijo udarniško, doslej pa so vio material 300 tisoč tolarjev. . ^ O tem, kaj se dogaja pri urej $ odvoda odplak, pa smo vprašali rei ^jfii za komunalno gospodarstvo J}a tem podprl in odobril tudi nekaj ^9 Z gradnjo so poskusili s priglasitvijo vendar so po pritožbi, ker je P?1^^ gradbeno dovoljenje, dela ustavili- y A na namreč še nima s Skladom kmetu*.j zemljišč in gozdov Slovenije "r?J lastništva zemljišč, zato tudi dovoljenj niso uspeli pridobiti. Z Ušeničnikom K odločili, da ne polemizirajo, saj m^ asfaltirano, postavljeni koši in 8°^« pritožil pa bi bilo igrišče že izgi"aje postavi" zamreženo. Žal je" tako, kot je Šola dom upokojencev? Ob našem obisku nam je Jakob Ušeničnik omenil tudi svoj predlog, da bi lahko že dolgo opuščeno šolo, ki hudo propada, koristno uporabili, če bi tu uredili podružnico doma za starejše občane. V Šoli je 11 prostorov, ki bi se jih dalo preurediti v bivalne, prav tako so večji prostori za ureditev kuhinje in jedilnice. Šolski vrt bi lahko po mnenju UšeniČnika spremenili v park in sprehajališče. Predsednik sveta KS Bogo Žun pa nam je dejal, da je takih idej in predlogov nešteto, vendar je tudi po mnenju strokovnjakov objekt že v takem stanju, da je edina možna rešitev njegova popolna porušitev. Sicer pa to ni v kraju edini problem: podobna je usoda Doma pod planino, ki je prav tako, razen pritličja, prazen in bi bil za uresničitev take ideje še bolj primeren. Gorenja vas - Poljane Iva Pe*r(Lci. Povedal nam je, da je res kana'^ ostala nedograjena, kar pa ne pome ' lahko fekalije odtekajo neposreo.^ ^ vodotoke. Stanje bodo pregledali f potrebi tudi s pristojnimi ukrepali- ^ f se tiče izgradnje čistilne n3PraaPf3v( novost ob spoznanju, da take nv*,nju! (pri gradnji in tudi pri [sP] sredo (fj veliko stanejo, ta, da so se odloČili '^ tudi drugačne rešitve. Prav v sreflo jutri) imajo dogovorjeno razgrnitev nih zasnov, kako naj bi kanali?'^ Trebije in Hotavelj povezali s ci» \ napravo v Gorenji vasi, in če se to p° ^ kot izvedljivo in stroškovno smotern bi to zamisel uresničili v dveh Q° $ letih. Kaj reči za konec? Vsaka stran p svojo plat in resnico, če bi se p°{[0 t# bi našli tudi skupne rešitve. V dobro in za mir med ljudmi. • Š. Zargi O PRAZNUJ PBiinr.A nfTFRNJŠKEGA GLASA O OBČINI CERKNO Janez Podobnik, župan občine Cerkno Ob tretjem prazniku občine Cerkno ^upan Janez Podobnik ocenjuje, da gretje leto delovanja občine prejšnje —o obdobje za celovito oceno, jpošnje praznovanje poteka v letu, °, se celotna Primorska in vsa Slove- ?lJa spominjata velikega dogodka ^Pred 50 let, ko je bila skoraj tretjina genskega ozemlja priključena k J^tični domovini. Občina Cerkno je etošnje praznovanje vgradila tudi pstoletno delovanje Tovarne elek-,rotermičnih aparatov, tovarne, ki tako •01 v preteklosti tudi danes predstavl-Jp nosilno ost gospodarskega razvoja pijanske. p° županovem mnenju se je občina J° organizacijski plati hitro vživela v S? vl°go. Po zaslugi korektnega dela "Cinskega sveta, še posebej njenega Pfedsednika Jurija Kavčiča, se je obči-;a odprla razvojnim, infrastrukturnim n ,drugim vprašanjem, ki odpirajo .katere temeljne dileme prihodnjega uazvoja Cerkljanske. V občini jim je VspelP ohraniti neposredne stike z l emi krajevnimi skupnostmi; še posere/ P°Srecen, toda za občinski proračun J° zahteven ostaja tako imenovani oh* Pro8ram> Pre^ katerega se sredstva Canov in krajevnih skupnosti ople-i^nitijo z občinskimi sredstvi. Nadal-1eJo z vsakoletnim posodabljanjem jonskih, lokalnih, krajevnih in gozd-n cest, dokončujejo gradnjo več Janez Podobnik, župan občine Cerkno vodovodov in telefonskih povezav z najbolj oddaljenimi vasmi in zaselki. Janez Podobnik z veseljem ugotavlja, da se negativni demografski trendi njihove občine zaenkrat izogibajo, Častni občan in Bevkovi nagrajenci Heinz treffinger, Predsednik družbe E.G.O. lfl upravnega odbora Ete, Pprt Častni občan nove ob-člrie Cerkno. Ta naziv mu Podeljujejo kot najzaslužnejšem realizatorju idej o ^upnem sodelovanju med Jjo in E.G.O., ki je spodbu-dl1 lastnika omenjenega nemškega konc eherj lav cev. 1993 aktivno tekmuje na srednjem frekvenčnem območju. Pred dvema letoma je na srednjevalovnem področju postal svetovni prvak, saj je dosegel svetovni rekord v številu vzpostavljenih zvez. Mesto svetovnega prvaka je ubranil tudi lani in kot kažejo rezultati, bo svetovni prvak tudi letos. Najpogosteje tekmuje in dela z Bukovega vrha. STOJAN ŠTURM, kmet iz Jazen ie največji proizvajalec mladega junečjega mesa na Cerkljanskem, vzre-jenega v naravi pod izredno težkimi pogoji. Na kmečkem posestvu, ki meri 22 hektar- Ce uCne.ac'Jam de- MMMMBJMiiiiiiiiiBi........■......ig —»■ jev je samo sedem hektarjev ia u i"1 ,S0 .imeli HEINZ TREFFINGER, košenin. Povprečni stalež predsednik družbe EG.O. in žlvine v njegovem hlevu je —' 25 bikov. Njegovo delo in vztrajanje na sicer sodobno erna Karla - genialnega izumitelja električne kuhalne plošče - da sta se podala na negotovo pot sodelovanja s Podjetjem v takratnem socialističnem sistemu in začela yanj vlagati tudi kapital. Vse to je nato vodilo k neslute-nemu razvoju Ete in socialni yarnosti več generacijam de- čeprav niso imuni pred tem pojavom. Skrbi pa jih nadaljnje zaraščanje podeželja, kulturne krajine. V občini poteka pomemben postopek prostorsko - ureditvenim načrtov, katerega najboljši zaključek bi bila izdelava premišljenega razvojnega programa za nova desetletja, ki so pred njimi. Pri tem ima zelo pomembno vlogo načrt izkoriščanja termalne vode v Cerknem. Prav tako so tik pred dokončno izdelavo ali v fazi iskanja najboljših idejnih rešitev nekatere večje naložbe; obnova ambulante v Cerknem, nova glasbena šola skupaj z obnovo prostorov muzeja, nov bencinski servis, nova pošta, dom za starejše občane, kulturna dvorana, razširitev obstoječe telovadnice in gradnja centra obšolskih dejavnosti. Nekatere od omenjenih naložb bodo rabile izdatno pomoč iz občinskega proračuna, zato bo treba po Podobnikovih besedah v prihodnjih letih premišljeno načrtovati in se postopno lotevati posameznih projektov. Pri večini pa seveda računajo ne samo na minimalno, ampak na izdatno pomoč države. Zaenkrat cerkljanski župan z olajšanjem ugotavlja, da ima velika večina aktivnih prebivalcev njegove občine delo. Samo upa, da bo tako tudi ostalo. Pri tem pa seveda tudi kot občina nočejo stati samo ob strani. V okviru pristojnosti in finančnih zmožnosti bodo še naprej spodbujali podjetniške pobude in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, zagotavlja Janez Podobnik in ne skriva velikih pričakovanj od nadaljnjega razvoja turizma - tako zimskega kot zdraviliškega oziroma celoletnega. Velik izziv za promocijo občine predstavlja tudi odkritje neandertal-čeve piščali v Divjih babah pod Šebreljami.Poleg uspešnega gospodarjenja je želja župana in z njim seveda vseh Cerkljanov, da bi še bolj ustvarjalno zaživela kulturna, športna in druga društva, da se bodo še bolj uveljavile kulturno-etno-loške prireditve in porodile nove. Pri tem so kot občina resnično odprti za sodelovanje z vsemi sosednjimi, še posebej s tistimi, s katerimi jih druži reševanje konkretnih problemov. dane*v« JI T-!?1 in še J Zdalin ?StVU EGO- mož upravnega odbora Ete, prvi 25 daljnovidnostjo in vrlinami, Zstnt občan nove občine vz g s.o blizu le redkim ljudem. ,---- »w IVUM1U 1JUUK1U. Usneh Tr?fin8er Je gladil 3 'Pen predvsem na medčlo- Cerkno izkopanin, najdišča ter Cerkljanske. Nagrajenec se je z Divjimi babami prvič "f'^n, aa je mogoče srečal še kot študent arheo-dos *■ P°dJetniško računico logije, ko je leta 1978 v jami seči tudi na drugačen, bolj opravil tudi prvi poskusni Z 'Jazen način in mu ie to v n« . odnosih, na pripadati delu in poštenosti, j^epričan, da je mogoče u način in mu je to v fraksi tudi uspelo. Skratka je lovek, ki drži besedo in isto Pnčakuje tudi od sodelavcev. Vedno je govoril: "Pogodbe °P Potrebne pravnikom, ven-^ar ne dajmo jim možnosti, aaJib uporabijo". r Najvišje priznanje občine ^-erkno, to ie Bevkovo priznanje JL> • ajuje dobi dr. IVAN TURK, piščali neolog iz Ljubljane za Bev kova|n° in strokovno razis-V aln° delo pri izkopavanju '.^Paleolitskem najdišču Pevel6 £abe L"' .ter za Pris.: tK k svetovni promociji odkop. Deset let kasneje je sam v celoti prevzel vodenje arheoloških izkopavanj. Z vztrajnim in sistematičnim delom je skupaj s sodelavci dosegel želene rezultate. Najdbe so bile iz leta v leto pomembnejše, vrhunec pa vsekakor predstavlja najdba koščene - neandertalčeve Bevkovo nagrado občine Cerkno pa so prejeli: ANTON ČRV, radioamater z Bukovega, član Radio kluba Eta, v katerem je dejaven že 11 let. Od leta urejeni kmetiji je velika spodbuda vsem tistim, ki si prizadevajo in gospodarijo v geografsko zahtevnih krajih in v zato težkih življenjskih okoliščinah. Zametki Kulturno prosvetnega društva MILOJKA Gorje - Poče - Trebenče segajo v leto 1923. Do leta 1927 oziroma do prepovedi je delovalo kot slovensko izobraževalno društvo Edinost. Po vojni domala ni bilo družine, iz katere ne bi imeli kakšnega člana. Vsako leto so pripravili po eno predstavo, ki so jo z nestrpnostjo pričakovali vsi domačini. Leta 1974 so pomagali tudi pri gradnji večnamenskega objekta, v katerem prav ta čas ustanavljajo tudi prvo podeželsko knjižnico na Cerkljanskem. PROGRAM SREDA, 1. 10. 1997 ob 17. uri v restavraciji Hotela Cerkno - slavnostna seja občinskega sveta občine Cerkno s podelitvijo priznanj in nagrad ter naziva častnega občana občine Cerkno ob 18.30 uri na starem placu pred cerkvijo sv. Ane -odkritje doprsnega kipa dr. Franca Močnika PETEK, 3. 10.1997 ob 9.30 uri v hali novega proizvodnega objekta termostatov ETA Cerkno - proslava "ETA - 50 LET" ob 13. uri pri cerkvi sv. Ane - posvetitev treh zvonov, darila farni cerkvi ob 50-letnici ETE Cerkno SOBOTA, 4.10.1997 ob 930 uri po ulicah v Cerknem - zaključna tekma v okviru Filipides "PRIMORSKI TEKI" ob 10.00 uri v prostorih Muzeja v Cerknem - okrogla miza "PAŠNIŠTVO NA CERKLJANSKEM NEKOČ IN DANES" ogled razstave ter obisk skupnega pašnika na Brdu ob 17.00 uri na Črnem vrhu nad Cerknem - srečanje radioamaterjev s prikazom delovanja radijskih zvez ob 40-letnici Radio kluba Cerkno ob 18.00 uri v Kinodvorani - gledališka predstava Osnovne šole Cerkno Dramski studio 7 "SNEGULJČI-CA IN PET PUNK PALČKOV" PONEDELJEK, 6. 10. 1997 ob 10.00 uri v sejni sobi KS Cerkno - predstavitev načrtov glavnih investicij v občini Cerkno (Pošta, Petrol, terme, Glasbena šola, Zdravstvena postaja, Center šolskih in obšolskih dejavnosti) ob 11. uri na jezu v Cerknem - ogled sanacije objekta največje Škode po vodni ujmi septembra 1995 SOBOTA, 1L 10.1997 ob 17.00 uri v dvorani Osnovne šole Cerkno -promocijska prireditev ob ustanovitvi matematične šole T'DR. FRANC MOČNIK" - matematični kviz ob 1930 ori predstavitev knjige dr. Franca Močnika "METODIKA MATEMATIKE" ČETRTEK, 16. 10. 1997 ob 19.00 uri v prostorih Muzeja v Cerknem - literarni večer ob izidu knjige Viktorja Prezlja: "CERKLJANSKA SKOZI ČAS" - prispevki k zgodovini Cerkljanske II Ob 1. oktobru, prazniku občine Cerkno, iskrene čestitke občankam in občanom občine Cerkno. Občinski svet Predsednik: Jurij Kavčič Župan: Janez Podobnik Čestita vsem občanom občine Cerkno ob občinskem prazniku IVAN PODOBNIK ČEPLEZ 12 TEL.: 065/75-004 FAX: 065/745-009 5282 CERKNO TRGOVINA KENDA ROZA Mostaniška c. 5, 65282 Cerkno, Tel.: 065 75-089, Fax.: 065 75-096 Trgovina Klas se priporoča za obisk in čestita vsem občanom Cerkna ob občinskem prazniku. RASTA, a.n.o. Finančno knjigovodske storitev Bratina Tanja Močnikova ulica 1, 5282 CERKNO Tel.: 065-75-418 Vsem občanom Cerkna čestitamo ob njihovem prazniku. formmjpaDn um sMđnMščmjje tU Zabojnik je zaradi posebne izdelave in ojačitev lahek in vzdržljiv. Paletno podnožje olajša uporabo vseh standardnih transportnih sredstev. Odprtina za izsipanje omogoča natančno doziranje in polnjenje direktno v vreče. Uporabna prostornina zabojnika je cca 1,2 m3. Možna je tudi izdelava po posebnih željah naročnikov. Gr6gl Rajko Cerkljanski Vrh 24, Cerkno 5282 Tel.: 065 75-31* Izdelava opažev, ladijskih podov in ostale mizarske storitve ERGOf d.o.o. Vojkova 8, 5280 Idrija, tel./fax: 065/73-412 Izdelava poslovnih programov, tečaji, zastopstva Računalniška oprema, mrežne povezave Čestitamo ob občinskem prazniku! Želin 8, 5282 Cerkno Ob sotočju reke Cerknice in Idrijce, v neposredni bližini križišča cest Cerkno - Idrija - Tolmin, boste našli kmetijo "Pr Želincu". Razprostira se na ravnici, ravno prav oddaljen od cestnega hrupa, vendar lahko dostopni. Poleg stare obnovljene kmečke hiše, je v novozgrajenem objektu urejenih 5 sob s kopalnicami in dva udobna apartmaja. Domača kuhinja postreže s tradicionalnimi slovenskimi jedrni in dobro kapljico. Oktobra bomo dobili NOVO TEL ŠT. 065/744-097. Čestitamo ob občinskem prazniku.1 erCatOr d.d., PC Notranjska Poslovalnici SAMOPOSTREŽNA in TEKSTIL - KNJIC/ARNA v Cerknem čestita ob občinskem prazniku! Pol stoletja podjetja Eta Zametki današnje Tovarne elektrotermičnih aparatov segajo v davno leto 1947, ko se je podjetje imenovalo še Re-mpod. Šele, ko se je ta preselil na območje starih italijanskih vojašnic - "stare Ete", kjer je bila takrat Elektrogospodarska šola je spremenil ime, ki je ostalo vse do danes. Eta je ponudila delo številnim Cerkl-janom, ki so imeli ob skromnem koščku zemlje priložnost za zaposlitev, saj so vse do konca petdesetih let v glavnem hodili na delo v idrijski rudnik, v anhovsko cementarno in v Železarno na Jesenicah. Pešačili so po slabih poteh ne samo iz Cerkna, ampak tudi iz Bukovega do Baške grape, zato so delo doma sprejemali z velikim veseljem, se zametkov Ete in prve rasti podjetja spominja dolgoletni generalni direktor Rafael Mauri, ki je svojo delovno pot začel v njej kot vajenec. Elektrogospodarska šola se je preselila v Novo Gorico in za seboj pustila prostore, v katerih se je širila proizvodnja. Pojavila so se tudi prva razmišljanja, kako pomagati kraju. Zgradili so prva delavska stanovanja, ker pa je bil pritisk iz okoliških vasi prevelik, tudi nanje niso pozabili. Najprej so asfaltirali poti do njih, ponudili ugodna posojila za gradnjo hiš, pomagali pri napeljavi vodovod, telefonskega omrežja, uvedli avtobusne povezave z vsemi kraji in dali štipendije otrokom svojih delavcev. Prelomno leto v razvoju Ete je bilo prav gotovo leto 1967, ko je takratni glavni direktor Stanko Mervic po navezavi stikov podpisal pogodbo z nemškim E.G.O. iz Oberder-dingna. Po podpisu omenjene pogodbe je bilo morda najtežje spoznanje, da v bistvu vsako sodelovanje pomeni tudi večjo odgovornost ter več samoodpovedovanja. Tako je ta podpis v Eti in Cerknem že takoj spodbudil vrsto dvomov in vprašanj tudi, kar se tiče proizvodnega programa samega. Ko se je na primer odprla možnost postavitve prve livarne, ekološka ozaveščenost ljudi še ni bila na tako visoki ravni kot danes, pa vendar je bilo splošno znano, da taljenje železa ne more koristiti okolju in dvomi o smiselnosti njene izgradnje so se močno razvneli. Odločitev se je vendarle pokazala za smiselno, z razvojem tehnologije pa tudi ugotovitev, da vse le ni nujno škodljivo za življenje ljudi in okolja. Izredno težka je bila tudi odločitev o proizvodnji termostatov, saj so se soočali s pomanjkanjem strokovnih kadrov. Eta danes zaposluje 1700 delavcev z vse Cerkljanske, Idrije, Baške grape, Tolmina, Kobarida in Drežnice, pa tudi z Gorenjskega, predvsem iz Poljanske doline. Na dan v Pogled na novo proizvodno poslopje TERMOREGULATORJA na območju katerm bodo pred namestitvijo strojev zaznamovali 50-letnico kolektiva. 'stare Eti izdelajo 34.000 kuhalnih plošč, prav toliko različnih vrst termostatov, 16.000 cevnih grelcev, izdelujejo pa tudi stroje in drugo tehnološko opremo. V vsej 50-letni zgodovini je Eta izdelala 145 milijonov kuhalnih plošč, 70 milijonov cevnih grelcev in 150 milijonov termostatov ter drugih regulatorjev. Če bi grelne plošče s premerom 18 centimetrov polagali eno ob drugo okrog Ete'V sv" pot rasti in širitve v Abraha- Eto, to doživljali vsak na j movem letu zaključila, ugo- način, se gotovo vsi strin^nrl tavlja glavni direktor Rafael da brez tega unikatnega P Mauri in poudarja, da bo pi mera v slovenskem g0SP°*njt teh številkah ostala tudi kar «»•" zadeva število zaposlenih. Zato Cerkljanska v prihodnje ne more več računati, da bo Eta še naprej nosila glavno breme prihodnjega razvoja. Svetovne razmere so pač takšne, da se bo treba ob sedanji stopnji zaposlenosti in . gan eno ob drugo okrog neusmiljeni konkurenci od dovini, leži Eta pred n^gno zemeljskega ekvatorja, bi do Slovenije do Kitajske, od zanimivo, pravkar zaklju^ danes tlakovali že skoraj 70 Južne Amerike do Skandina- poglavje še nedokonča ^ vije stalno dokazovati, kdo je romana o razvoju širše y < boljši, kdo hitrejši. "Čeprav so ljudje, ki so v petdesetih letih njenega pospešenega razvoja prihajali v kakršenkoli stik s cerkljansko kem prostoru danai podobe sodobnega Cerkneg z okolico ne bi bilo. Pol stoletja je vsega spotfj vanja vredno obdobje in up°J tevajoč pretresljive globa"1 eknnnmske in sistemske spfc! , ki jih je ta pojojj- ekonomske membe, ki jj stoletja prinesla slovensKj *y skoraj odstotkov te poti. Na poti od Zemlje do Sonca pa bi na razdalji 150 milijonov kilometrov lahko na vsakem kilometru postavili po eno grelno ploščo. Eta je svojo razvojno janske z okolico," y&ot"$ eden od njenih kronistov lan Koželj v prispevku najp» nem za občinski zbornik,K izšel ob jubileju 3. oktobra Cerkno slovensko okno v svet Nekako sočasno sta se zgodili za idrijsko -cerkljanski svet in vso Slovenijo dve svetovno pomembni zadevi. Herman Mikuž je na svojem observatoriju pri Črnem vrhu nad Idrijo odkril dve nebesni telesi, dr. Ivan Turk pa v Divjih babah pod Šebreljami neander- Med letošnjimi izkopavanji v Divjih babah. talčevo piščal. Po omenjenem odkritju najdbi bi lahko dejali, da je idrijska obči" slovensko okno v vesolje, cerkljanska obči" pa slovensko okno v svet. Kolikšno } zanimanje za obe odkritji ve strokovna laična javnost po vsem svetu. K Pr0JeUa. izkopavanja v Divjih • bah so po strokovni P j-priskočili na pomoč *S Američani, ki na .sV0Jaj. univerzah proučujejo Jj J dene ostaline rnateria kulture zanesljivo ea» avtohtone fosilne vrs človeka v Evropi. Za Pjj tešitev radovednosti pa ^ februarja letos po na 0 krajih potuje razstava Divjih babah. Trenutno J na ogled v gasilskem do ^ j v Cerknem, od tam P*' „ bo preselila še v 1\J Gorico. Cerkljani si ra devajo, da bi v njinO\c|j muzeju, ki ga bodo z* 0 prenavljati postavili s• j0 razstavo v takem ah n* skromnejšem obsegu- AP PRIMORSKA, d.o.o. IDRIJA, Vodnikova 2 Lep občinski praznik in obilo uspehov želi vsem prebivalcem cerkljanske občine INTEGRAL. UKVstereo 97,2 99,5 102,5 MHz AM 594 ^ vošči ob praznovanju občinskega praznika občine Cerkno^ vsem občanom in našim poslušal^ vesel praznik. __^ Hotel Cerkno predstavlja termalno zdravilišče Podjetje Hotel Cerkno je sedežu občine razgrnilo kjni projekt arhitekta dr. Janeza Kresala o graditvi ,ermalnega zdravilišča. Ta nai bi se razprostiral na Prostoru med obstoječim hotelom in blagovnico ter pok-r'tim bazenom (glej foto-Efafijo). Za uresničitev bo P^ebno iz obstoječega kom-P'eksa preseliti vso negostins-*° dejavnost, s čimer bodo ^ko nočitvene zmogljivosti ^večali na 300 postelj, zgrabi dvoetažno parkirišče, precedili in dozidali kuhinjo v boječem hotelu, oddelek ^ zdravstvo in v neposredni Nižini vrtin na novo postavili K letno kopališče. S preselitvijo nekaterih dejavnosti izven obstoječega hotelskega kompleksa bi lahko uredili tudi kongresno dvorano in prostore za spremljajoče dejavnosti kongresnega turizma. Ko bodo po javni razgrnitvi zbrali vse pripombe jih bodo seveda upoštevali pri nadaljnji izdelavi projektov in izvedbi del. Medtem pa je zelo živahno tudi v pripravah na novo zimsko sezono. Na črnovrš-kem smučišču odpravljajo vsa ozka grla in pripravljajo teren za povezavo enega od parkirišč na primorski strani smučišča s štirisedežnico nad Davčo. MODNO PLETILSTVO Abram Irma 8.p. MoČnikova ulica 3 5282 CERKNO Tel.: 065-745-092 Zvonovi za cerkev sv. Ane %UA NA DAVAN "CRJKUAN6KEGA VBHA IZDELUJE D05ED DOMAČ 4IB E KRAVJEGA MLEKA. Tel.: 085-B3B Delavci Ete si ob 50-letnici ne bodo ' privoščili nobenega razkošja. V cerkljanski osnovni šoli so otroci pripravili stenski časopis, na katerem so njihovi starši predstavljeni na delovnih mestih v Eti in objavljeni pogovori z njimi. Ves zbran material bo na priložnostni slovesnosti, ki bo 3. oktobra v tovarni predstavljen na video platnu. S tem so si zaslužili denar za učila in druge potrebe. Eta pa bo v spomin na polstoletno zgodovino farni cerkvi sv. Ane poklonila tri zvonove. Prvi bo posvečen farni zavetnici, drugi Kristusu pastirju in tretji Jožefu delavcu. Za takšno darilo delavcev Ete svojemu kraju so se odločili, da bi jih vsako zvonjenje spominjalo na to, kaj je bilo vse narejeno v teh petdesetih letih na Cerkljanskem. Iz cerkvenega zvonika so namreč že dvakrat v zgodovini sneli zvonove. Med italijansko okupacijo in v drugi svetovni vojni. Danes jih je malo, ki se tega še sploh spominjajo, še živo pa je vsem v spominu darilo Ete izpred let, ko je taisti farni cerkvi kupila nove orgle s številnimi registri, ki jim jih lahko zavida vsaka slovenska župnija. "*""*******1l»MltllMM^ Srečanje borcev Vojkove brigade V spomin na ustanovitev Vojkove brigade na dvorišču nekdanjih italijanskih vojašnic v Cerknem, kjer se je zbralo kakih 500 mož, je še prejšnja enotna idrijska občina praznovala svoj praznik, ki so ga z razdružitvijo na dve lokalni skupnosti prevzeli Cerkljani. Skupaj s spominom na znanega rojaka, matematika Franca Močnika, občina Cerkno obeležuje svoj praznik. Vojkova brigada si je nadela ime po istega leta umrlem legendarnem primorskem narodnem heroju Janku Premrlu, znanem po drznih in duhovitih akcijah, ki so bile odmevne ne samo med slovenskim prebivalstvom, ampak tudi med italijanskimi vojaki, ki so bili cilj njegovih napadov na Mali peči in v Idrijski Beli. Ker je Cerkno ostalo zunaj območja velike nemške ofenzive proti partizanski vojski na Primorskem septembra 1943 je operativni štab za zahodno Slovenijo izdal odredbo o ustanovitvi šestih novih brigad na Primorskem, med njimi tudi Vojkove, ki se je tedaj imenovala še Idrijska. V svoji zgodovini je brigada sodelovala v mnogih akcijah širšega pomena, v katerih so bile angažirane tudi enote 31. divizije ali 9. korpus v celoti. Oktobra 1943 je s Prešernovo brigado odstranila ovire na bivši italijansko - jugoslovanski meji; s tem je bilo omogočeno varno premikanje partizanske vojske, hkrati pa tesnejša povezava med dotlej nasilno ločenima slovenskima pokrajinama. Do 20. oktobra so se Nemci pod udarom vojkovcev in prešernovcev umaknili iz Davče, Leskovice in Sovodnja. Istega meseca se je sovražnik umaknil tudi iz Žirov in Trebije. Osvobojeno ozemlje se je s Cerkljanske razširilo tudi na Gorenjsko. Cerkno kot nekdanja partizanska prestolnica Primorske pa ne goji samo spomina na Vojkovo brigado. V tem kraju imajo domicil tudi številne druge enote 31. divizije, ki se srečujejo ob različnih priložnostih. Ob tokratnem občinskem prazniku so srečanje borcev Vojkove brigade pripravili v cerkljanski osnovni šoli. BISTRO METULJ Glavni trg 2, Cerkno Tel: 065/745-145 Čestitamo ob občinskem prazniku! Nova KBMdd Področje Nova Gorica ČESTITA OB PRAZNIKU OBČINE CERKNO POSOJILA IN GARANCIJE ZA PRAVNE OSEBE . * KRATKOROČNA POSOJILA z rokom vračila do enega leta po izhodiščni obrestni meri T+7 % * DOLGOROČNA POSOJILA z rokom vračila do desetih let po izhodiščni obrestni meri T+7,5 % °brestni meri lahko banka doda pribitke v °dvisnosti od bonitete komitenta, zavarovanja in ročnosti posojila * GARANCIJE " tolarske in devizne finančne garancije * tolarske in devizne storitvene garancije * devizne garancije na blagovni krediti RENTN0 VARČEVANJE * Varčujete lahko v tolarjih, tolarjih z devizno klavzulo, v devizah (ATS, DEM, ITL, SCH, USD) * Odločite se lahko za: mesečni polog sredstev a'i za enkratni polog sredstev * Doba varčevanja je lahko od 5 do 20 let Obresti se obračunavajo po najvišjih obrestnih ^erah, ki veljajo za dolgoročno vezana sredstva POSOJILA ZA OBČANE - NAMENSKA POTROŠNIŠKA POSOJILA - kraktoročna posojila z rokom vračila do 1 leta po obrestni meri od T+0 % dalje - dolgoročna posojila z rokom vračila do pet let po obrestni meri od T+4,35 % dalje za pohištvo, avtomobile, gospodinjske aparate in drugo notranjo opremo stanovanj, plinsko napeljavo, klima naprave, glasbene inštrumente, turistična potovanja - gotovinska posojila z rokom vračila do pet let po obrestni meri T+6,8 % dalje MREŽA BANČNIH AVTOMATOV NA IDRIJSKO - CERKLJANSKEM OBMOČJU v \ćr'\\\ - Sedež Podružnice - Lapajnetova 41 - DE - Mestni trg 15 v Spodnji Idriji - Agencija Sp. Idirja - Slovenska 17 - DE v Cerknem - Ekspozitura Cerkno - G\am trg 5 - DE DE - bančni avtomat z depozitno enoto za plačila s položnicami in polog gotovine na tekoči račun POSLOVNA MREŽA NOVE KBM, PODROČJE NOVA GORICA NA IDRJJSKO-CERKLJANSKEM OBMOČJU PODRUŽNICA Idrija - Lapajnetova 41, Idrija telefon: 73-443, telefax: 71-425 - poslovni čas: - od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 - ob sobotah od 7.30 do 12.00 ekspozitura Cerkno - Glavni trg 5, Cerkno Telefon: 75-085, Telefax: 75-019 - poslovni čas: - od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 -ob sobotah od 8.00 do 12.00 Agencija Spodnja Idrija - Slovenska c. 17, Sp. Idrija Telefon: 76-051, telefax: 76-051 - poslovni čas: - od ponedeljka do petka od 9.00 do 11.00 in od 13.00 do 16.30 -ob sobotah od 8.15 do 12.00 Agencija Črni vrh - Črni vrh 82, Črni vrh Telefon: 77-008, Telefax: 77-008 - poslovni čas: - v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 12.00 in od 13.30 do 16.00 Dajem - sprejemam ali mladi in prostovoljno delo Kranj, 29. septembra - Na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju je v soboto potekalo regijsko srečanje na temo Mladi in prostovoljno delo, ki sta ga skupaj pripravili Slovenska fondacija Ljubljana ter šola gostiteljica. Srečali so se prostovoljci (dijaki, študentje in ostali mladi) ter mentorji, ki opravljajo prostovoljno delo na različnih področjih. Na srečanju je dr. Anica Mikuž Kos predstavila pomen prostovoljnega dela, nato pa so udeleženci delali v skupinah, m sicer so se ukvarjali z gibalno izraznimi spretnostmi, slikanjem na steklo (kar prikazuje tudi naša fotografija), v tretji delavnici z naslovom Dajem - sprejemam pa so spregovorili o prostovoljnem delu danes. Kot so poudarili, je prostovoljec lahko prav vsak, pomagati pa je mogoče različnim ljudem, od otrok, mladostnikov, bolnih, ostarelih, osamljenih, beguncev in invalidov. Prostovoljce v svoje delo vključujejo številne organizacije, med drugim centri za socialno delo, svetovalni centri, zveze prijateljev mladine, društva za prostovoljno delo in druga. • U. R, foto: T. Doki Mesec športa 97 v Tržiču Športnik Ciciban, dober dan Tržič, 29. septembra - Tržiški vrtci so v okviru slovenske akcije Mesec športa 97 včeraj pripravili prireditev z naslovom Športnik Ciciban, dober dan. Letos ie potekala prvič v takšni obliki, saj so prej vedno organizirali delavnice. Po besedah Erne Anderle, ravnateljice Vzgojno Varstvenega Zavoda Trzic, pa je bil začetek uspešen. Prireditev je potekala pred vrtcem v Križah, kjer je bil ob 11. uri najprej organiziran pohod na Kriško goro, kamor se je odpravilo več kot 30 otrok skupaj s spremljevalci. Vse ostale dejavnosti pa so potekale od 14. ure dalje. Otroci in tudi starši so se lahko preizkusili v: košarki, poligonu spretnosti, vožnji s samokolnico, mini golfu, spretnostni vožnji s skiroji, skoku v višino, plesu, metanju žogic skozi obroče, metanju obročev na palice, rajalno gibalnih igrah, krosu otrok in staršev ter teku družin. Ob 14.15 je bil organiziran še planinski pohod v Gozd, orientacijski pohod na Veterno pa je zaradi premajhnega zanimanja odpadel. Manj zanimanja pa je bilo tudi za rajalno gibalne igre. Od 16.30 ure dalje je potekal tudi zabavni program, za glasbo pa je poskrbela vaška godba. Pripravili so razgovor Športnega novinarja Janeza Kikla z znanimi športniki, kot so: Saša Truden, Tomaž Valjavec, Jelko Gros, Robert Meglic in Gregor Lang. Ob 17. uri je bil na sporedu nastop čarodeja, do 18. ure, ko se je prireditev zaključila, pa je zbrane zabavala vaška godba. Poskrbeli so tudi za zdravo prehrano in pijačo. Tako ste lahko zastonj dobili čaj, sadne rezine, pecivo, sadje in sokove pa so prodajali po simboličnih 70 tolarjev. Organizatorjem je bilo naklonjeno tudi vreme, saj so sončni žarki in toplo vreme privabili v Križe mnoge starše z otroki. • P.B. Vaja CZ v Vodicah Usposobljeni za reševanje Vodice, 29. septembra • Občinsko praznovanje v občini Vodice so v petek obeležili tudi gasilci šestih prosto« voljnih gasilskih društev in pripadniki civilne zaščite v občini. Posredovali in reševali so v vaji ob eksploziji plina v šoli v Vodicah in pri prikazu ravnanja s sodi z nevarnimi snovmi. "Vaja je uspela in vsi udeleženci so za prvi takšen preizkus pokazali zadovoljivo usposobljenost," je ocenil poveljnik CZ v občini Vodice Marko Bizjak. Tako za reševalce (v občini imajo 63 pripadnikov civilne zaščite in številne gasilce v šestih društvih) in gledalce je bila vaja tudi zanimiva. Prikazali so gašenje z visokotlačno brizgalno in uporabo dihalnih aparatov. Ekipe prve pomoči so oskrbele poškodovane ob eksploziji, člani društva vodnikov reševalnih psov iz Ljubljane so prikazali reševanje izpod ruševin. Po evakuaciji otrok z vrvno žičnico pa so člani gasilske brigade Ljubljana prikazali ravnanje z nevarnimi snovmi. Vajo in prikaz reševanja so si ob županu občine Vodice Antonu Kokalju ogledali tudi predstavniki republiških institucij za reševanje in zaščito in ugodno ocenili prvo Marko Bizjak, poveljnik tovrstno vajo v občini CZ občine Vodice Vodice. • A. Ž. Preddvorčani na strokovni ekskurziji v Avstriji Ogrevanje z biomaso že čez dve leti V Občini Preddvor že dlje razmišljajo o izgradnji kotlovnice, ki bi z energijo, pridobljeno iz lesne bionw# ogrevala naselji Preddvor in Hrib. Zanimanje krajanov je precejšnje, občina pa skuša zagotoviti potrebne finančne vire, med zainteresiranimi vlagatelji pa je denimo tudi dobavitelj opreme. Preddvor, 29. septembra -Projekt ogrevana j a z lesno biomaso je že nekaj časa eden glavnih projektov občine Preddvor. Centralno ogrevanje naselij Preddvor in Hrib naj bi za energetski vir uporabljal lesno biomaso, odpadke, ki ostajajo pri predelavi lesa v Jelovicinem obratu. Pred časom so si predstavniki občine že ogledali dva primera tovrstnih toplarn, v soboto pa so v Tamsweg v avstrijski deželi Salzburg s seboj vzeli tudi nekaj krajanov. Udeleženci so se ob koncu strinjali, da je tovrsten način ogrevanja zagotovo primeren tudi Preddvor, župan Miroslav Zadnikar pa bo do konca leta pri različnih institucijah skušal zbrati potrebne finance. Avstrijska praksa ter želja krajanov in občine pri tovrstnih projektih je brezplačen priklop odjemalcev, plačuje pa se le porabljena energija. Cesta skozi Preddvor bo zato zaradi more-buitne uresničitve projekta do nadlajnega pokrita le z grobo asfaltno prevleko. Študija ogrevanja z biomaso je že izdelana Projekt ogrevanja z biomaso . pa se počasi že uresničuje, je moč uporabiti v kmetijstvu, jo. Obračuni so povsem točni, nega denarja. Ce t>o P1 ' ^. ( :struk- V Avstriji se je izkazalo, da se saj porabo energije vsakega zaživel, bodo ustanovili ^ prav takšno kapaciteto, ki pa naj bi služila le za rezervo in za reševanje grelnih konic. Sicer pa naj bi peč za biomaso v celoti zadostovala za zadovoljevanje potreb po toploti in topli sanitarni vodi večjih porabnikov v Preddvoru (Jelovica, šola, hotel, dom oskrbovancev) ter stanovanjskih hiš. Uporaba energetsko bogate biomase, ki jo pri nas sedaj večinoma ne izkoristimo dovolj, je v sosednji Avstriji Rostala trden energetski vir. fjegove prednosti so poleg cenenosti in neomejenih količin tudi čistost. Onesnaževanja zraka skorajda ni, izgube v kurilnici so majhne, pepel pa ekskurzija. Mesto Tamsweg na Salzburškem je eno tistih avstrijskih mest, ki izkorišča okolju prijazno energijo lesne biomaser. Centralna kurilnica je začela delovati lani, toploto je sprva pošiljala po 14 kilometrov dolgi trasi, letos pa so zgradili dodatnih osem kilometrov. Skupno je na sistem priključenih 250 zgradb, v centru mesta pa je devet od deset stavb priključenih na sistem centralnega ogrevanja. Priključitev odjemalca na sistem je brezplačna, razlog za to pa so take in drugačne subvencije ter interes najrazličnejših investitorjen, odjemalci pa plačujejo le porabljeno energi- odstranijo kovine, sam P«Pe pa uporabijo kot gnojilo 1*{ kmetijska zemljišča. Tudi v Preddvoru ŽeliJ« zagotoviti brezplačen priklop gospodinjstev na ogrevalni si* tem. Interes za vlaganje je. pokazal morebitni avstrijs*1 dobavitelj opreme, nekaj *j narja bo po županovih besedjo moč dobiti tudi iz EvropsJJ skupnosti, del pa bi mow° prispevati Ministrstvo ?• okolje in prostor. V AvsM denimo, sredstva za razjg biomase zbirajo s p°m°L posebne takse, ki je vkljgjj v ceno fosilnih goriv. Če bi PJ nas od vsakega litra bencina »J i nafte namenili le en tolar, bilo potrebnega denarja ^ kot dovolj. Če bo občini Preddvor * konca leta uspelo zagoto^. potrebna finančna sredstva, takoj začeli zbirati potreb; dokumentacijo ter naročili pr jekte. V najboljšem primer*] bodo v Preddvoru z biofl*[ greli že čez dve leti. Preddvor* ki projekt je pilotni pr°n biomase v Sloveniji, zato pj jani in občuina pričaM^ nekaj več posluha od držav Občina bi morala skupaj I azličnimi vrstami P00^ zbrati dobro polovico po% zaradi urejenega odkupa lesne biomase vse več lastnikov gozdov odloča za njihovo čiščenje, to dejavnost pa dodatno spodbuja tudi država. Pri nas bi uvajanje množičnejše uporabe biomase posledično spodbujalo tudi krčenje z gozdom zaraščenih površin, pa še kaj pozitivnega bi lahko našli. Interes je, Tako sta Agencija za prestruk turiranje energetskih virov ter avstrijsko podjetje t.r.b. z Dunaja. Izdelavo študije sta finančno podprla Ministrstvo za gospodarske dejavnosti z milijonom in pol in avstrijski Komunalkretid AG, ki upravlja s sredstvi avstrijskega ekološkega sklada, s 360.000 avstrijskimi šilingi nepovratnih sredstev. Študija temelji na podatkih, zbranih s februarsko anketo, v kateri so popisali ogrevalne površine in sisteme rabijo le se finance kurjenja. Da je interes za ogrevanje z biomaso zares velik, najbolje dokazuje osem-desetodstotni odziv krajanov nanjo, med njimi pa ga ni, ki bi biomasi odkrito nasprotoval. Študija predvideva, da bi kurilnica stala na območju Jelovičine žage. V kurilnici naj bi bila peč za kurjenje biomase z močjo 2 megavata. Vzporedno naj bi bila na sistem priključena oljna peč s odjemalca posebej beleži računalnik, ki obenem tudi opozarja na morebitne nepravilnosti. Energija pridobljena s sežiganjem biomase je sorazmerno cenena. Toplarna v Tamsvvegu za lesne odpadke bližnji žagi plačuje 50 šilingov za kubični meter.'Kmetje za lesne se kance dobijo 250 šilingov, ne smemo no družbo. . jasno, ali bi šlo za ja; Zaenkrat & . K podjetje, mešano ali delnj* družbo, ki bi upravljal*., sistemom. V projekt se 0 aktivno vključila tudi Jelf1;' njen vložek bo zemlji** novo toplarno, dobavljala «« Študija bi tudi biomaso. ~- . yt namreč dokazala, da j1^ vals n potrebe kurilnice zadosi^, ^ pa pozabiti tudi na subvencijo, ki jo za to delo prejemajo od biomasa iz njenega Pre0uVfat« pi države. Za odkup surovine kega in škofjeloškega \ $ imajo z dobavitelj podpisane Naložba naj bi se P0^^ ki V Preddvoru poa je uvajanje pogodbe, sprejemajo pa tudi približno trinajstih letih- 0< 8) ntralnega ogrevanja za last- lesne odpadke od krajanov, na velik interes ne le °\ $\ katerih sio\. A inštitut cen nike hiš zanimivo še z nenega vidika - Precejšnje število pre-ddvorskih peči bo v kratkem od lastnikov zahtevalo precejšnja vlaganja. V Jelovici bodo morali v nekaj letih zamenjati dosedanje kotle, o posodobitvah kurilnic pa precej množično razmišljajo tudi krajani. In slednjim je bila tudi namenjena sobotna strokovna Edini pogoj za sprejem je, da so krajši od enega metra pač pa tudi ne t kih energetskih Tri desetletja tržiških tabornikov Sija, 27. septembra - V taborniškem domu na Siji pri Kofcah je bilo v soboto še posebej slovesno. Razlog za to je bila tridesetletnica delovanja taborniškega rodu Kriške gore iz Tržiča. Koča na Šiji je sicer karavla nekdanje jugoslovanske vojske, ministrstvo za obrambo pa jo pred nekaj leti v najem oddala tržiškim tabornikom. Najemnina za hišo je njeno redno vzdrževanje, gostinska dejavnost v njej pa tabornikom zagotavlja potrebne finance. Ob tridesetletnici je iz njihove poljske kuhinje, ki je stara skoraj osemdeset let, prijetno dišal golaž, taborniki pa so obiskovalcem postregli tudi sicer z vsem, kar sodi na tako praznovanje. Sicer pa so se po starem običaju tudi letos odpravili na taborjenje v Rino, odšli so po poteh okupirane Ljubljane, da vseh ostalih akcij niti ne omenjamo. Tabornikom ob tridesetletnici čestitke, vam pa obvestilo, da bo njihova koča odprta tudi pozimi ob koncih tedna in praznikih. • U.Š. Peči za kurjenje z biomaso pričakovanjih menda pa so okolju prijazne ne samo biti preveč črnogled- ^ ^ ^ zaradi svojega energenta. Dim, optimizma pa so tudi ^ < ki nastane pri izgorevanju ddvoru, saj bodo cest . i v dodatno očistijo ter ga ohladi- Preddvor prekrili le z l J , jo, to toplotno energijo pa prav asfaltom. Fina asfaltnaR ^ I tako uporabijo za ogrevanje, ka bo na vrsto prišla j| £ bodo položili cevi toplog ( oziroma ko bo dokoncn« ^»s no, da tega projekta ne v izpeljati. • U. Spehar Izkoristek sistema je izredno velik, po podatkih proizvajalca naj bi bil več kot osemdesetod-stoten. Iz pepela z magneti V nedeljo, 21. septembra letos, so Rovte nad P^ffu ((( mačini in sorodn"„ spet praznovale svoj semenj. Z domačini znanci se je zbralo 90 ljudi. Na križišču med Kmete In Kajie so postavili turistični kozolec, ki napjjt obiskovalca po 15 hišah. Slovesno je kozolec $ najstarejša Rov t aru a gospa Tončka Šolar, V° Gregorjeva mama. Vaščani so se posedli in P0SlaVvtah i vrste in se fotografirali, kar se je zgodilo v R° ^ I trtejič v tem stoletju. Potem pa so še za m ,y.ub^ Jeromovem gozdu kramljali dolgo v noč In si 0 J ^ da bodo semanjo nedeljo na prostem ponovili vs Vel in S 1997 i? nase ibne >epe! 3 za elij« klof i 9 je # •ijski de-t$ p* itn)1' zvoj Jena »i Pf 0viii Jjfek, 30. septembra 1997 AUTOMOBILSKI TRG «M» 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Rover preseneča z novim minijem britanski Rover, sicer že nekaj let del bavarskega avtomobilskega koncema BMW, je letos zgodaj spomladi dva konceptna avtomobila, ki bi lahko postala naslednika enega JJ*Jbolj priljubljenih majhnih avtomobilov, mini cooperja. Toda zdaj kaže, da je bilo vse skupaj velika prevara. Tudi Hvundai v razredu najmanjših Znamenj, da bodo prihodnja leta pripadala predvsem majhnim, toda hkrati prostornim in varnim avtomobilom, je vse več in tekma med evropskimi in daljnovzhodnimi proizvajalci za čimvečji kos trzne pogače v najmanjšem avtomobilskem razredu seje že začela. Vanjo se vključuje tudi južnokorejski Hvundai, ki je za začetek prihodnjega leta pripravil novega malčka z imenom atos. Nicic Stevenson, vodilni Roverjev človek zadolžen za azvoj, je namreč tik pred začetkom nedavno minulega tjxt0m°bilskega salona v Frankfurtu nalašč za avtomobilis-'cne novinarje predstavil doslej skrivnostni avtomobil, esručni prototip novega minija, ki ni bil kupolasto okrogel i01 koncepta predstavljena spomladi. Novinec, naslednik pndarnega predhodnika, ki so ga vzljubile predvsem p j generacije, bo nekoliko večji, vendar bo z zunanjo podobo in nekaterimi izvirnimi podrobnostmi povsem jasno *azal svoje poreklo. dok Napol skrivna predstavitev novega prototipa je jasen >dl A*' ^a se D°d°* P" BMW in Roverju v prihodnjih letih no^n9lotili tudi razvoja majhnih avtomobilov, vendar pa bo £q 1 ^ini cooper dočakal serijsko proizvodnjo šele leta 2000, takr* k* 8a začeli izdelovati v angleškem Longbridgeu. Do bi]/at ^vtom°bila ne bodo več prikazovali, prav tako pa so h;i„iZani Prikrajšani tudi obiskovalci frankfurtskega avtomo-^ega salona. • M.G. !J TEST: Atos je polčetrti meter dolg in sorazmerno visok (1,61 metra) avtomobil, nekakšen mini kombi, ki bi bil lahko tudi nekakšen Hvundaijev odgovor na Mercedes-Benzov razred A in podobne evropske avtomobile. Kljub skromnim zunanjim meram sodi atos med prostorne avtomobile, prostora je za pet potnikov in 263 litrov prtljage ali celo 1084 pri podrti zadnji klopi, česar se ne bi sramoval tudi kakšen pol razreda večji avtomobil. Pod motorni pokrov so konstruktorji namestili nov 1,0-litrski štirivaljni motor z 59 konjskimi močmi, razvijajo pa tudi kombinirani bencinsko električni motor. Poleg tega tovarna obeta veliko varnostne opreme, tako da se bo atos tudi po tej plati ustrezno meril s tekmeci. Prodaja novega malčka bi se pravzaprav morala začeti kmalu, saj je avtomobil povsem nared, opravil pa je tudi že nemške homologacijske preizkuse. • M.G. RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6e sosedska nevoščuivost hi mu v* p b° petnih dni je konec, toda to i J J> pomeni, da je treba «?; jtomobile s platneno streho i! ^Pripraviti na zimsko spanje, »t ,S»jno pa je tako, da so ti t ribo»J zanimivi takrat, ko na oP jebu Sije toplo sonce. Toda .^naultu so svojega kab-K J0,et» predstavili pred natan-6 »!.letom dni na pariškem |J ^omobilskem salonu. i'LKer )e že renault 19 imel U tv.°]o kabrioletsko različico, bi J 2 ph, če pri Renaultu ne bi yi nako štorih tudi z meganom. ^rab,nolet je peta in hkrati 4 S ,ZadnJa različica tega Re-4 KnU1lt0Vega avtomobila, če se I 000 seveda odločili tudi za jj goizvodnjo kombijevske razli-a lce. Cabnolet je nastal na ^jsnov! že znanega coupeja, deP.rav Je celih 10 centimetrov ^aiJSi, dokončno obliko pa so a« določili v znani avtomobils-'kjojačnici Karmann. Megane cabriolet je tako *al do vrha vetrobranskega zračni vreči. Prav razveseljivo živahen pa je 1,6-litrski štirivaljnik, ki je pri tem avtomobilu šibkejša motorna možnost. Motor, ki zmore največ 90 konjskih moči, z dobro tono težkim avtomobilom nima posebno težkega dela, zato streže z dovolj odločnimi pospeševanji in povsem zadovoljivo končno hitrostjo, nenazadnje tudi z dovolj ugodno porabo goriva, ki pri zmerni vožnji ne preseže litra na 100 prevoženih kilometrov. Cabriolet je peta različica popularnega megana. m doka?em 6nak couPeJ". *i«tS« T..tUdi nekolik° ?krn5ft.odbijač z vgrajenimi ratni kombilimuzini, toda cab-rio je namenjen predvsem uživanju v dvoje. Po velikosti prtljažnega prostora pa avtomobil sodi med večje zastopnike tega razreda, saj uspe pogoltniti 280 oziroma tudi do 560 litrov prtljage, kar je več kot je potrebno za skok do bližnje plaže. Vr°glimi za . meglo. E-« so seveda brez okenska okvirjev, takoj za njimi pa o že mehanizem, namenjen J*ganju platnene strehe. Ka-JJr jo želi voznik pospraviti, 7>ra najprej sprostiti dva 'Voda nad vetrobranskim ,Jeklom, za vse ostalo pa 7krbi elektrika. Seveda pa +++oblika ++prostornost prtljažnika +motome zmogljivosti I —počasen mehanizem zapiranja strehe -šum vetra pri zaprti strehi -utesnjenost na zadnjih sedežih Ljubitelji vetra v laseh in odprte strehe vedo, da se je med hitrejšo vozno težko pogovarjati in da lahko staknejo tudi prehlad. Tudi, ko je notranjost megana cabria pkrita s platnom je šum vetra pri hitrejši vožnji nekoliko preveč slišen, zato morajo potniki med seboj govoriti nekoliko glasneje in tudi iz radijskega aparata je z obvolanskimi ročicami potrebno izvabiti več glasnosti. Toda, kdor si kupuje takšen avtomobil, mora vedno zamižati na eno oko. Ker nad glavami potnikov ni varnostnega loka, mora vso silo udarca ob morebitnem prevračanju prevzeti rob vetrobranskega stekla, pred čelnimi naleti pa potnike varujeta obe varnostni TEHNIČNI PODATKI: kabriolet 2 vrata, 4 sedeži. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1598 cem, 66 kW/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere. d. 4030 mm, s. 1700, v.1370 mm, medosna razdalja 2470 mm, prostornina prtljažnika 280/560 litrov. Najvišja hitrost: 187 km/h (tovarna), 182 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,5 s. Poraba goriva po BU normativih: 5,9/ 9,8 j, poraba na testu 8,81. ^egcati m°80če zlagati med vožnjo. in Novo do registracije: v a.>------plošča in Kot v T51 notranjosti je enak Hh.Ul. armaturna o,; g no e»cah , ruS>h meganovih razliko 'iVVkala za elektrificir- 2ad Ja«ne8° piranJe stekel so 'nske tna na spodnji del sre-na 2aH °_nzole- Tudi prostora %" ki sedežih je nekoliko ot Pri coupeju in petv- Megane cabriolet seveda ni avtomobil za vsakdanje potrebe, ali pa tudi, če zna lastnik združiti uživaštvo in vsakdanje opravke v avtomobilu, ki je lahko ob neugodnem vremenu pokrit s platnom, ob lepem pa namenjen predvsem kuštranju pričesk in sosedske zavisti. • M. Gregorič, foto U.Š. in Renault servis - prodaja Z ali zgoraj brez. Blejska Dobrava tel.: 874-000 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN AVT0HIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 fax:064/715-190 POSEBNA UGODNOST CITROEN ZX VOZILA NA ZALOGI_ 1 CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO.| (@> LVŠINA HVUnDfl I &0FJA LOKA - GOmt£ 8, U. .06« 632 286 POOBLAŠČENI SERVIS1N PRODAJA UČARflTC IN Kl.RPARSKE STORTTVE Pri nakupu Lantie vam podarimo kb/d ali 1000 DEM. ACCENT *model '97 ■ 1500 DEM popusta *model '98 ■ NOVO ■ že v prodaji s promocijskim popustom H/tre avtoservisne, kleparske in ličarske usluge. Leasing, staro za novo / 10OO 1>£M w so An lia bel Hej k Tistim s športnejšo dušo bo bržkone bolj pri srcu je križanec med športnim in terenskim avtomobilom- ^V-^if\ mišičasta karoserija je namenjena mladim po srcu, jure,1 dovolj smisla za uživaške športne in dopustniške avafl' i'| vročih poletnih dneh pa je mogče odstraniti zadnje se zadnje steklo in uživati pod topnmi sončnimi žarki. ^ ^ Še najbolj podoben avtomobilom, ki so že na ceSt,voCi0l< funcargo, nekakšen križanec med osebnim in lahkim S^^jćj kim avtomobilom, najbolj pša gi ga bili veseli tisti, ki pot veliko Drtljažnega prostora. vlcib11'! Pri foyoti obljubljajo, da pri bodočih trojajčnih dvoj^.M bodo skoparili z varnostno opremo, glede na prodajne n« in strukturo kupcev avtomobilov tega velikostnega raz ^ bodo vanje najbrž vstavili motorje, z gibno prostornino o 1,2 litra. • M.G. Torek, 30. septembra 1997 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Ob 77-letnici Save podelili nagrade in podpisali dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju Sava letos posluje veliko bolje Podpis pogodb z Goodvearom se je zavlekel v jesen, razhod s Continentalom ne bo lahek. ^ranj, 26. sept. - Ob 77-Ielnici kranjske Save sta predsednik Prave Janez Bohorič in delavski direktor Maksimiljan Fijačko P°dpisala dogovor o sodelovanju delavcem pri upravljanju 2i zvečer pa so na na slovesnosti v Prešernovem S>edališču podelili nagrade v vrednosti 90 tisoč tolarjev 47 Mavcem za izjemne prispevke k uspešnosti Save. Letošnji P°slovni rezultat je veliko boljši kot lani, saj je imela Sava po Srn,b mesecih 714 milijonov tolarjev dobička, lani v tem času ^ P* «57 milijonov tolarjev izgube. Podpis pogodb o dolgo r y em Poslovnem sodelovanju z ameriškim koncernom Good-Boh S-C* JC- S P0,etia zvlekel v jesen, prva naj bi bila po »I J!"r,cevih besedah podpisana konec oktobra. Vse pa ne gre »em -*U<*' p" razbodu z dosedanjim poslovnim partnerjem "'peritom oziroma nemškim koncernom Continental. Minilo iti Jtir1'"/10 Je 77 let' 0dkar SO novT ranJski podjetniki usta-obfll ni Ul Prvo industrijsko delav-rita'' d' 0 gumenih izdelkov. Vse do 131 jJ^^ava Še nikoli ni za svoje ;nt? lenti na mesec iztržila toliko rmll! J?,1 letos, še nikoli ni izkazoma tako Dolenc, Milijun Filipovič, Brane Gašpersič, Slavko Gaš-peršič, Milka Hace, Edvard Hojnik, Franc Hozjan, Mihael Jagodic, Zvonimir Jeruc, Sašo Jovanovič, Jožica Kokot, Vinko Košnjek, Konstantin jj. -----visoke produktivnos- Kovačevič, Marija Logar, Marni k*1 u^? visoke akumulacije, inka Lombar, Janez Lukanc, V h..-?1*0" ni bila prisotna s Luka Marinkovič, Bojan Marn, Silva Martinjak, Slavko Medja, Branislav Mohar, Marjan Mrak, Simon Novak, Janez Oman, Vincenc Pegam, Safet Redžematovič, Jožica Robl-jek, Martin Rozman, Stanislav Rudolf, Milovan Stanojjevič, Stanislav Stare, Rado Šalamun, Alojz Šterbal, Fetah Taci, Alojz Torkar, Milan Tudjina, Marjan Urh, Jože Vrtnik. Z Goodvearom še niso podpisali nobene pogodbe Sava se je letos odločila za novega dolgoročnega poslovnega partnerja, 16. maja letos so podpisali pismo o nameri z Ob 77-tem rojstnem dnevu Save so podpisali dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. «4 jofi pojimi izdelki na toliko tržiš-0 * Clh m še nikoli ni tako po-ak»yembno posegla v jn& konkurenčna dogajanja v gumarskem svetu, saj se za no5, a°'goroČno sodelovanje z njo ie. potegujeta kar dva svetovna »°. fmarska velikana - Continen-oj »l in Goodyear, je na petkovi •3 S°,yesnosti v Prešernovem gle-is>l aaliSCu dejal Janez Bohorič, Predsednik uprave Sava, d.d., Manj. Ograde zaslužili 1 dobrim delom Izboljšanju medsebojnih od-^ov in pozitivni delovni , ^ smo letos v Savi posve-> f veliko pozornosti. Skupaj s ''fttio TMI smo opravili anali-n n zdaJ pripravljamo ukrepe } tem področju, trudimo se, :a bi delavci sodelovali pri Javljanju družbe, oživeli i?° nagrajevanje dobrih in sPeŠnih sodelavcev, je dejal pevski direktor Maksimilijan up*o. Marca letos so spre-3 Pravilnik o nagradah in ^znanjih, posebna komisija r °a podlagi predlogov izbra-a najbolj zaslužne. 47 sodelav-" je ameriškim gumarskim koncernom Goodyear. Savčani so tedaj napovedali, da bodo pogodbe o ustanovitvi novih družb z večinskim ameriškim deležem podpisali poleti, vendar se to ni zgodilo. Priprava obsežnih pogodbenih besedil je veliko bolj zahtevna, kot smo pričakovali, sproti razčiščujemo stvari, ki smo si jih glede na pismo o nameri razlagali nekoliko drugače. Drugi razlog pa je hkratno urejanje odnosov z dosedanjim dolgoletnim partnerjem avstrijskim Semperi-tom oziroma nemškim Continentalom. Razšli bi se radi na miren način, za pogajalsko mizo, brez nepotrebnih stroškov za arbitražo. Poleg tega poletni meseci zaradi A® -nagrade zaslužilo s s j. o »aKOVOSti. Z dvig kdaejJ°m in. s Prispevkom so agrade A«dprreie1' reJ Arnez za izjemne dosežke Cvetka Alvian, Alojzija Až- ie"C lVWina Ažman-Gra- Na proslavi v Prešernovem gledališču so podelili nagrade 47-tim najboljšim sodelavcem. Foto: Ivan Draškič dopustov niso primerni za dokončanje stvari, pravi predsednik uprave Janez Bohorič. Bohorič pričakuje, da bodo z Goodyearom prvo pogodbo podpisali koncem oktobra ali v začetku novembra, nakar bo prva družba lahko začela delovati. Začetek delovanja druge družbe pa bo veliki men odvisen od tega, kako se bodo razšli s Continentalom, ki skuša v okviru pogodbe in 28-odstotnega kapitalska deleža v tovarni Sava Semperit iztržiti čim več. Sava ščiti svoje interese in obveznosti je pripravljena pokriti do meje, ki ustreza Continentalovemu kapitalskemu deležu. Pogodbena določila v nekaterih stvareh niso povsem jasna, zato jih dokazujejo in usklajujejo, na koncu bo verjetno potreben kompromis. Sava posluje letos precej bolje kot lani Kljub zamenjavi dolgoročnega poslovnega partnerja v proizvodnji letos nimajo težav in Sava posluje celo precej bolje kot lani. V prvih osmih mesecih je poslovni rezultat izjemno dober, saj je dobiček znašal 714 milijonov tolarjev, medtem ko je lani v tem času izguba znašala 657 milijonov tolarjev. Presenetila nas je izjemno dobra prodaja in s tem proizvodnja julija in avgusta, namesto treh izmen smo morali tudi v dopustniškem času uvesti štiri izmene, da smo zadostili povpraševanju. Več delamo, sestava proizvodnje je drugačna, boljša je cenovna situacija, saj cene surovin letos padajo, cene izdelkov pa smo uspeli obdržati, računamo, da bo tako do konca leta in da bo letošnje leto za Savo zelo uspešno, pravi Bohorič. Prodaja je v letošnjih prvih osmih mesecih znašala 22,9 milijarde tolarjev, kar je 3,1 odstotka nad poslovnim načrtom in stvarno (v markah) za 11 odstotkov več kot lani v tem času. Izredno je bilo povpraševanje po potniški pnevmatiki in v tovarni avtop-nevmatike so prodajni načrt presegli za 7,9 odstotka, glede na enako lansko razdobje pa za 14,5 odstotka. Največje povečanje glede na načrt so dosegli pri ceveh in profilih, kjer je bilo 25,4 -odstotno in pri pogonskih mehanizmih, kje je bilo 17-odstotno. Poslovni uspeh je zato bistveno boljši kot lani, čeprav se razkorak med precenjenim tolarjem in tujimi valutami nadaljuje. V Savi ocenjujejo, da so v letošnjih prvih osmih mesecih zaradi tega izgubili več kot 20 milijonov mark. Lani v tem času je imela Sava izgubo, letos ima dobiček, ker Eričakujejo, da bo tako do onca letošnjega leta, si delničarji lahko obetajo boljše dividende, saj so za lansko leto izplačali le simbolične. • M. Volčjak Plamenu odklopili elektriko Kranj, 29. sept. - V kroparskem Plamenu danes niso mogli začeti delati, saj so jim minuli petek odklopili elektriko. Sindikalisti so minuli teden problematiko Eredstavili podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku, i je obljubil pomoč. V kroparskem Plamenu so delavci nameravali danes prekiniti stavko, saj so jim konec minulega tedna izplačali zajamčene plače za avgust. Z delom so nameravali začeti danes, toda minuli petek so celotnemu Plamenu odklopili elektriko. Direktor Marjan Korinšek nam je danes povedal, da iščejo rešitev, kako bi tovarno ponovno priklopili oziroma kako naj bi Plamen poravnal Elektru 2 milijona tolarjev dolga. Stvar je zapletena, ker je direktor Korinšek sodišču že predlagal stečaj Plamena, zato bi za kompenzacijo moral imeti pooblastilo skupščine. Če jim bo to uspelo, bo Plamen jutri že ponovno priklopljen na elektriko. Direktor Korinšek je zanikal govorice, da naj bi on poskrbel za odklop elektrike, ker mu prekinitev stavke ne bi bila po volji. Povedal nam je, da se je pri Elektru Žirovnica dogovarjal celo, da naj ne bi odklopili vitalnega dela tovarna in prostorov, ki so v najemu. Toda, nalog za odklop je prišel in Kranja, monterji so v Plamenu dejali, da jim je tako naročil direktor, zato je verjetno prišlo do nesporazuma. Plamenovi sindikalisti so minuli teden problematiko predstavili podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku, ki je obljubil pomoč. Kakšno potezo bo potegnila vlada, še ni znano. Ker je sodišču že prijavljen stečaj Plamena, bi morala pomoč izdatna, da bi bil predlog umaknjen. Direktor Korinšek pravi, dsa je dolgov za približno 5 milijonov mark, za zagon proizvodnje pa bi potrebovali še 2 milijona mark. Zato rešitev vidi v stečaju, v katerem naj bi tovarno najprej v najem dobila slovenska industrija, nakar naj bi odkupila proizvodnjo. • M.V. TURISTIČNE NOVICE Dokončni podatki o turističnem iztržku Banka Slovenije je objavila dokončne podatke o turističnem deviznem prilivu in odlivu v letih 1994 in 1995 in popravljene za lansko leto. Turistični devizni priliv je leta 1994 znašal 911 milijonov dolarjev, leta 1995 pa 1.082 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se je povečala za 19 odstotkov. Turistični devizni odliv pa je leta 1994 znšaal 374 milijonov dolarjev, leta 1995 pa 524 milijonov dolarjev, kar pomeni, da smo za potovanja in počitnice v tujini namenili kar 40 odstotkov več denarja. Presežek v našo korist je leta 1994 znašal 537 milijonov dolarjev, leta 1995 pa 558 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se je povečal za 4 odstotke. Lani je turistični devizni priliv znašal 1.230 milijonov dolarjev, odliv pa 542 milijonov dolarjev, presežek je torej znšala 687 milijonov dolarjev. Letos le na lanski ravni Podatki za letošnjih prvih sedem mesecev kažejo, da turistični devizni priliv ostaja na lanski ravni, odliv pa se je povečal za 5 odstotkov; turistični devizni priliv je znašal 668 milijonov dolarjev, lani v tem času pa 666 milijonov dolarjev, medtem ko je odliv lani znašal 297 milijonov dolarjev, letos v tem času pa 311 milijonov dolarjev. Po mesecih ie najbolj "zatajil" julij, saj je bil turistični devizni priliv glede na lanski julij manjši kar za 9 odstotkov, čeprav je pri nas julija letovalo 21 odstotkov več tujih gostov, ki so ustvarili 26 odstotkov več nočitev. Prvi trije meseci so bili dobra napoved, aprila in maja je vladalo zatišje, junija je sledilo povečanje, julija pa zmanjšanje. Stagnacijo sedemmesečnega turističnega deviznega priliva razlagajo s spremenjenim razmerjm med ameriškim dolarjem in nemško marko, z manjšo prodajo v prostocarinskih prodajalnah po omejitvenih ukrepih Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelkov in s spremenjeno ceno goriva v obmejnih italijanskih pokrajinah. Z zmanjšanje nakazil turističnim podjetjem pa ob večjem številu gostov ni pravega razloga, res nakazala vedno nekoliko kasnijo, po drugi strani pa je pri nas vse več posamičnih tujih gostov. — / LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vas v okviru tedna vseživljenjskega učenja vabi na dan odprtih vrat jutri, v sredo, 1. 10. 1997, od 9.00 do 18.00 ure • Pokukali boste lahko v razrede, kjer se pridno učimo tujih jezikov. • Brezplačno se boste lahko testirali in tako ugotovili, kako dobro je vaše znanje tujega jezika. • Za simbolično ceno boste lahko kupili star učbenik. • Spoznali boste, česa vse se lahko poleg tujih jezikov še naučite na vaši LJUDSKI UNIVERZI KRANJ Pokličite nas po telefonu 22 22 26 in nam povejte, kdaj vas lahko pričakujemo! POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Center Brdo se bo leta 1999 preselil na Bled Center Brdo predstavil program MBA V enajstih letih delovanja je imel center približno 15 tisoč slušateljev. Kranj, sept. - Center Brdo je pred kratkim v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavil podiplomski študij man-agementa MBA, ki je privlačen predvsem za mlajše managerje. Zastavili so ambiciozni načrt preselitve na Bled, načrte za novi center pripravlja arhitekt Vojteh Ravnikar, selitev je predvidena v letu 1999. Na predstavitvi podiplomskega študija managementa MBA se je zbralo približno petdeset udeležencev, ki jih zanima tovrstno izobraževanje ali se z njim ukvarjajo kot kadrovski direktorji. Poleg dr. Danice Purg, direktorice Centra Brdo, sta govorili tudi profesorja iz tujine dr. Paul Bishop in Hetty Boswijk. V Centru Brdo mednarodni podiplomski študij managementa poteka že pet let, vsako leto imajo približno trideset slušateljev. Prihajajo predvsem mlajši managerji, stari od 30 do 35 let, z najmanj visoko izobrazbo in s približno tremi leti delovnih izkušenj. Študij je zahteven, poteka v štirih časovnih presledkih, vsak traja približno mesec dni, razporejeni so na dva spomladanska in dva jesenska termina. Center Brdo je imel v enajstih letih delovanja 15 tisoč slušateljev, od tega tretjino iz tujine. Samo letos je pripravil 29 seminarjev, ki se jih bo udeležilo več kot 730 manage-rjev, več kot petina najvišjih managerjev. Vse bolj se us- merjajo v programe splošnega managementa, zato so seminarji vse bolj celoviti, daljši in kakovostni. Zanimanje narašča zlasti za predsedniški podiplomski študij managementa, zelo veliko pa je za poletno šolo managementa, ki je primerna za mlade. Precej se jih odloči tudi za pettedenski seminar o vodenju poslovnih procesov. Podiplomskega študija managementa se letos udeležuje 25 slušateljev iz sedmih držav. V zadnjih treh letih pa se je podvojilo število specialističnih seminarjev. Center Brdo ima ambiciozen načrt, postati želi ena od petih najboljših managerskih Šol v Evropi, središče izobraževanja profesorjev manage-menta in eno najpomembnejših okolij srečevanja poslovnežev z Vzhoda in Zahoda, kjer izmenjujejo izkušnje in navezujejo poslovne stike. Zato se je upravni odbor centra odločil za izgradnjo novega centra, ki ga bodo tako z Brda preselili na Bled. Gospodarska zbornica Slovenije je bila doslej edini lasntik centra, zdaj se ji je pridružili petnajst uglednih slovenskih podjetij in občina Bled. Novi center bo ustrezal evropskim in svetovnim merilom za opravljavljanje te dejavnosti in omogočal celovito opravljanje vrhunskih storitev. Načrte pripravlja priznani slovenski arhitekt Vojteh Ravnikar, v nove prostore pa naj bi se preselili čez dve leti. • M.V. Podstrešno stanovanje Kranj, sept. - V ljubljanskem Domusu bo od 29. septembra do 4. oktobra odprta razstava "Podstrešno stanovanje". V razstavnem prostoru Domusa na Slovenski cesti 17 v Ljubljani si lahko ogledate razstavo o ureditvi podstrešnega stanovanja. Predstavljene so zanimive zamisli, predstavljajo se izdelovalci gradbenih in izolacijskih plošč, strešnih oken in kritine, kopalniške opreme, sestavljivega pohištva ter zaves in senčil. POZOR! Po dopustih je prišel pravi čas, da se začnemo zopet izobraževati. V Radovljici organiziramo različne tečaje tujih jezikov za odrasle in otroke. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 064/715 - 515 in 064/715 - 988 vsak delavnik med 8. in 15. uro. Begunje, sept. - Varnostni inženirji Gorenjske so se ob desetletnici delovanja društva zbrali v soboto, 20. septembra, v galeriji Avsenik v Begunjah. Pregledali so prehojeno pot, sprejeli nova pravila, ki so usklajena z novim zakonom o društvih, slavnostni govornik je bil predsednik društva Edvard Renko (na sliki). Ustanovnim članom in dosedanjim predsednikom so izročili spominska priznanja, prejeli so jih Tone Kapus, Tomaž Teran, Zoran Krejič in Florjan Zabret. Srečanje so popestrili domžalski rogisti in recitator Marko Crtalič, po njem pa so si ogledali tovarno Elan v Begunjah. Društvo varnsotnih inženirjev in tehnikov Gorenjske je vključeno v slovensko zvezo, ki ima po podatkih izpred dveh let 797 članov. Njihovo delo je danes težko, zato je sodelovanje v društvu toliko bolj pomembno. Foto: Florjan Zabret Predstavitev podjetnikov in obrtnikov treh občin 5. teden obrti in podjetništva na Bledu 130 razstavljalcev, največ kovinarjev ter izdelovalcev domače in umetne obrti - Predstavitve obrtniških poklicev za srednješolce. Bled, 30. septembra - V kih poklicev za srednješolce, Festivalni dvorani na Bledu se v četrtek začenja že peti teden obrti in podjetništva, na kateri se bo tokrat predstavilo 110 razstavljalcev izdelkov in storitev ter 20 razstavljalcev tovornih vozil in opreme. Prireditev, na kateri sodelujejo obrtniki in podjetniki blejske, bohinjske in radovljiške občine, bo trajala do nedelje. zaradi velikega zanimanja pa bo to ponovila tudi letos. Okoli štiri sto sedmošolcev bo svojo dejavnost prikazalo dvanajst obrtnikov in podjetnikov, pri čemer bo sodeloval tudi Center srednjih šol Jesenice. Eden od poudarkov prireditve bo tokrat predstavitev tovornih in dostavnih vozil, prikolic in opreme pred Ho- Kot so sporočili organiza- kejsko dvorano v soboto, ki ji torji, območna obrtna zborni- bo sledil tudi posvet avtopre- ca Radovljica, je med razstavljala največ kovinarjev, izdelovalcev domače in umetne obrti, veliko pa je tudi trgovcev z inštalacijskim in tehničnim blagovm. V posebni dvorani se bodo predstavili tiskarji, osem gostincev in Gostinska srednja šola pa pripravljajo posebno kulinarično razsavo. Že lani je zbornica v okviru tedna obrti in podjetništva organizirala prikaz obrtniš- voznikov. Teden obrti in podjetništva bo v četrtek ob 16. uri odprl minister za Gospodarstvo Metod Dragonja. • M.A. aaaa servis - prodaja RANČU R KDB& mm DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSn LJUBEZNI - ZOOOBE 090 75 17 Blejska Dobrava tel.: 874-000 >MERKUR OGREVAJMO S PLINOM STROKOVNO SVETOVANJE VSAK ČETRTEK od 14. do 17. ure v prodajalni GRADBINKA Žanova 3, Kranj, telefon 064 331-835 V MERKURJU CELOVITA PONUDBA OD PRIKLJUČKA DO ZAKLJUČKA ■ strokovna pomoč ■ projektiranje ■ kreditiranje ■ izvedba in zagon ■ garancija za material in izvedbo OSEBNI STIKI POSVETI LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR RUBIKON CELOVITO VIDENJE 09042 70 VEDEŽEVANJE 090 44 69 IWNAM VIDINI VAIKI TAMI A IN MARU \ <4> i n 11 u .i (i j i Jata Platite 17. Kranj, tsl.: 064 3241 IS KUHIrVJA PIZZERIJA Odprto vsak dan od 8. do 24. ure, ob nedeljah zaprto Cene prašičev Bliža se čas kolin in s tem tudi čas, ko bo promet s prašič^ zakol postal živahnejši. Pregled s slovenskih sejmišč, tor j dober "cenovni barometer", kaže, da je za prašiča, težw; več kot sto kilogramov, treba odšteti od 280 do 310 tolarje^] kilogram, za lažje prašiče, ki so primerni za dopitanje, p*l cena še nekoliko višja. Na sejmu v Ljubljani so pred krat^ prašiče, težke od 30 do 80 kilogramov, ponujali po ^ tolarjev za kilogram (prodali pa nič), v Brežicah se je c.e*J gibala med 320 in 350 tolarji za kilogram, na celjskem od 330 do 360 tolarjev - in tako dalje. 0 trgovini med Slovenijo in Makedonijo Vladna delegacija pod vodstvom državnega sekretarja kmetijstvo in evropske zadeve pri ministrstvu za kmetijst \ gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta se mudi dvodnevnem obisku v Makedoniji. S predstavniki tamkajšn# kmetijskega ministrstva se pogovarja o sedanjem in prihodnFj uresničevanju meddržavnega sporazuma o prosti kmetir trgovini, o fitopatološkem sporazumu in sporazumu o sode"*" vanju na področju veterinarskega nadzora. Ministrstvi < držav bosta tudi proučili možnosti za podpis protokola ' znanstvenem, tehničnem in ekonomskem sodelovanju 11 področju kmetijstva. Državni sekretar se bo danes, v toA udeležil tudi slovesnosti ob odprtju prehranskega sejma Skopju. rodaj1 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri pro^ sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogra , 250-35 * belo grozdje * hruške * jagode * nektarine * breskve * brokoli * cvetača * mlada čebula * hren korenje 180 140 650 -350 220 200 800 380 »rozdje ca 310 - 330 120 - 150 120 80 • 350 70 180 100 400 100 * nadzemna koleraba 120 - 150 melancani 120 - 150 peteršilj 150 - 200 paprika 150 - 200 radič 140 - 150 rdeča pesa 100 solata, domača, ljubljanska ledenka špinača 100 * šampinjoni zelje, glave 25 - 30 * kislo zelje zelena 150 - 200 * črno * jaboll * kivi * slive * bučke * blitva * čebula * česen * kumare * koleraba * krompir * ohrovt * por * paradižnik * črna redkev endivija 60'i 360-150-2 loo-; 80 - H 60-J 230 - 3J 150 -j 70-1! 90'it 180 -f m 80 110 11 65V belsa TRENČA trgovina in gostinstvo, <*• '. - Savska cesta 34, 4000 Kranj PRODAJAMO v Stražišču pri Kranju, poslovno zgradbo s dejavnostjo, vpeljano gostinsko dejavnostjo (dnevni D8R pisarnami, na parceli v izmeri 770 m2, z urejeno doKumen cijo, centralnim ogrevanjem, večjim parkirnim prostor Cena po dogovoru. Za podrobnejše informacije ter za dogovor o ogledu, poklič'te tel. 064/211-029 int. št. 105. SEVEDA. ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE Otvoritev otroške trgovine ARIEL v KRANJU petek, 3. 10. 1997, v pritličju hotela Crem*. Koroška cesta 5, Kranj ^ Ob otvoritvi akcijske cene* popust in druga presenečeni VABLJENI! Od ponedeljka do petka dobite informacije od 7. do 15. ure v PE Centralno ogrevanje In plinifikacija, Cesta na Okroglo 7, NAKLO, osebno ali po telefonu 064 488-155. '4-v J) )3le •Ji* 381 j* vreme Vremertoslouci nam 2a danes napovedujejo jasno vreme, v popoldanskem času se bo zmerno pooblačilo. Tudi v sredo bo še jasno z jutranjo meglo po kotlinah. V četrtek pa se bo po vsej Sloveniji pooblačilo. lunine spremembe V sredo, L oktobra, bo nastopil ob 18.52 mlaj to bo glede na Herschlov vremenski ključ spremenljivo vreme. KAJ SMO PISAU NEKOČ Vprašanje, ki smo ga zastavili prejšnji torek glede na odziv, i' bilo težko. Bajer, o katerem je bilo govora v prispevku iz Gorenjskega glasa iz davnega leta, je seveda Šobčev bajer ali nž> kratko kar Šobec, ob katerem je tudi kamp, kjer se radi ustavijo številni turisti na poti k Jadranskemu morju. Med Pravilnimi odgovori smo žrebali in naslednjih pet prejme Ograde v vrednosti po 1,000 tolarjev: 1. Moni Jenkole, Kovorska 3, Tržič; 2. Rudolf Pangerc, Bukovica 18, Vodice; 3. Rezija Klemenčič, Zabrežnik 5, Žiri; 4. Patricija Mavec, slijeva 31, Kranj in 5. Gašper Jesenovec, Golnik 61, Golnik. QQ$titamo! Velika pridobitev za Tržič V sredo dopoldne so odprli v Bistrici pri Tržiču novo Moderno restavracijo. Gradnjo zgradbe in njeno opremo je Mansiralo podjetje "Petrol" iz Ljubljane. Zmogljivost kuhinje K200 obrokov dnevno. Notranjih sedežev za gosteje 48, zunaj na terasi pa za 100 obiskovalcev. Vendar je možno po potrebi notranji prostor razširiti. Poleg nove restavracije je urejen Parkirni prostor za 100 osebnih avtomobilov. To je za Tržič J Velika pridobitev posebno za turizem. V restavraciji je tudi menjalnica denarja. (GG, 22. maja 1965) Tokrat pa sprašujemo po delu Tržiča, o katerem nam Poroča gornji prispevek. Kaku a<= imonujo ta nroriel morate s*veda ugotoviti vi in nam odgovore na dopisnicah s pripisom * Kaj smo pisali nekoč postati do petka, 3. oktobra 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 kranj. Pet pravilnih ,n izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1-000 tolarjev. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Uroš Špehar Glasbeniki meseca so Avia Band Vsako slovo je težko En mesec je naokoli, tokrat pa se zadnjič sreČujamo za Avia bandom kot našimi glasbeniki meseca. Če obrnete na 31. stran, najdete o šestih (sedmih) glasbenikih celostransko reportažo. V njej boste izvedeli prav vse, kar morate vedeti o njih, če pa česa ne boste, je to povsem vaš problem, ker nam zanje niste poslali svojega vprašanja. Pred tednom dni smo vam zastavili nagradno vprašanje, ki pa je bilo očitno pretrd oreh. Pred menoj je torej huda dilema - ali nagrado vrniti ansamblu, ali pa jo vendarle poslati enemu tistih, ki sta nam vendarle pisali. No j a, naj vam bo. Kaseto bo zaradi svoje vztrajnosti prejela Lidija Grašič iz Cerkelj. In, Lidija, če imaš slučajno kakšnega soseda, ki ima na oknu teleskop, zagotovo ne bulji v luno, ampak... Zasedba Avia banda se v teh dneh vrača z dopustovanja. Kitare, bobne, saxe in ostalo inštrumentarijo so pustili doma, saj so si po napornem delovnem poletju prav vsi zaželeli edinole počitka. In prav zato, ker so zadnjih nekaj tednov neutrudno lenarili, bomo tokrat nekaj prostora namenili dvema fantoma, ki ju praviloma nikoli ne vidimo, ki ju nihče ne omenja, pa vendar brez njiju ne bi bilo prav nobenega špila. To sta Tomaž in Bojan, tehnika, ki imata vso opremo Avia banda v malem prstu in pogosto v enem veeeliiikeeemmm kombiju. Oba sta, kot pravijo ostali člani benda, sila pridna in vzdržljiva, saj vedno prideta na špil vsaj dve uri pred začetkom. Nato morata vse skupaj zložiti iz kombija ter opravilno sestaviti, uglasiti ozvočenje. Nato morata, če se slučajno kdaj kaj vendarle zalomi, morta to čim-| prej popravit. Ampak kaj take-i ga se zgodi sila poredko. i ca, in pa prizorišču počakata še vsaj dve uri, da ozvočenje raz-| stavita, zložita v kombi in odpel-I jeta nazaj do gostilne Breskvar v ' Ljubljano, kjer običajno vse skupaj ponovno postavita. Šele ŠIFRA: LM Pišem vam drugič. Zelo sem bila vesela vašega odgovora, ko sem pisala prvič. Na neki način ste mi vlili veliko novega poguma. A vendarle nekaterih odgovorov niste utemeljili. Dejali ste, da bom svojega, bodočega moža oziroma partnerja prepoznala in začela z njim zvezo poleti 1998. Ali to pomeni, da ga že poznam? Zanima me še, ali je mlajši ali starejši od mene. Ali si bom z njim kasneje ustvarila družino? Mi bo z njim lepo? Zanima me tudi šola. Ker sem še dijakinja, me bo kmalu čakala odločitev o nadaljnjem študiju (obiskujem ekonomsko šolo). Kateri študij bi bil zame najprimernejši? Ali bom v prihodnjem šolskem letu deležna kakšne štipendije? iskrena hvala za vaš trud. Pri delu vam želim še veliko uspeha in zadovoljstva. Vaša redna bralka ARION: Veseli nas, da ste se odločili in nam pišete že drugič. Popolnoma vas tudi razumemo, da z odgovorom niste bila povsem zadovoljna. To vam daje škorpijon v ascendentu, da želite točne, konkretne podatke. Vendarle, življenje pa ni tako. Včasih je zavito v skrivnosti, tako mora biti. Prekršili bomo naša zlata pravila, da vsakdo dobi toliko, kolikor prenese in kolikor lahko doživi glede na njegov duhovni razvoj. Torej, vašega fanta, oziroma moža, s katerim si boste ustvarili družino in imeli z njim tudi otroke, še ne poznate. Srečni boste z njim, naj vam bo to dovolj. Predlagamo vam, da se bolj usmerite v sanje, kajti le tam se vam večkrat pokaže tudi njegov obraz. Odločiti se morate za delo, pri katerem boste v neposrednem stiku z ljudmi, ljudem morate na vsak način pomagati. Vaš poklic mora biti tudi nenavaden, nevsakdanji, poln intelektualnih izzivov. Izogibati se morate dela v zaprtih prostorih, dela, ki je monotono in preveč vsakdanje. Na vašem delu vas bo navdajala velika ustvarjalnost, kreativnost in velik občutek za celoto. Dovolj domišljije imate, da dobro premielite, katero delo vam bi zares odgovarjalo. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. Povprečni Slovenec knjig Že Zdavnaj ne kupuje več ne na ^tre in ne po potrebi, kajti Postale so predrage. Še za nujne flske potrebščine se jeseni na-kupčka malo denarja, naroči se kakšen cajteng in tako smo s Pisano besedo večinoma pri kraju. Šem in tja pa človeka le Umika, da bi se kulturno notranje obogatil in vstopi v knji-"arno. Tam letijo kupčki in upcki leposlovja in ko se malo Prebrska po tej nakupčkani duhovni hrani, se na koncu ugotovi, da se v branje in v nobrazbo na našem triišču Ponujajo vsemogoče enciklopedije, kuharice, pripomočki za vJtnarjenje in sadjarstvo, predvsem pa meditativna znanost oziroma vsi mogoči in nemogoči Prevodi knjižic, kako premagati stfes in depresijo. Kaj izbrati? Nič. Saj ne, da človek ne bi bil depresivne in stresne narave in zatorej ne Potrebuje teh duševnih kuharic. Potrebuje, potrebuje, a kaj, ko je Poplava tovrstnega čtiva tako vdika, da ne veš, kaj bi izbral. Koliko diletantov na kupu, a kdo ni diletant? Komu zaupati? To seveda ni vprašanje le pred tovrstno knjižno izbiro, ampak le nasploh veliko in globalno vprašanje modernega sveta, saj ljudje vsebolj obiskujejo razne sProstitvene tečaje in trenirajo Pogled navznoter, k sebi. Da bi Sl nabrali samozavest, ki plahni Pred bremeni vsakdanjosti.. Ko nad vsemi temi priročniki ^mahneš z roko in nič ne kupiš, n<*jdeš doma v poštnem nabir-a'ni/cu spet en kup prospektov, ki Ponujajo razne priročnike, enciklopedije, leposlovje... Zda) ko se približuje novo leto in čas daril, bo tovrstna ponudba še bolj agresivna. Pred vsemi temi priročniki, predvsem zdravstvenimi enciklopedijami, mi začno v glavi pozvanjati vsi alarmni zvonci. Previdnost! Nekaj let bo ie minilo, odkar smo se vrgli v nakup neke strašne zdravstvene enciklopedije. In rezultat? Nič. Na knjigi se nabira prah, kajti poleg prelepih barvnih slikic ne premore čisto nič konkretnega in laiku uporabnega. Joj, le kam Rajši vzamem eno staro bukvo slovenskega patra, ki je o stresni situaciji dejal takole: "Če vas daje stres, pojdite na planino k pastirju, jejte in pijte le tisto, kar je in pije pastir, mislite in pišite le tisto, kar misli in piše pastir." Ob takih mislih in prepričanju odprem ponudbo neke radovljiške založbe, ki se je, ponudba, znašla v nabiralniku. Takole so uvodoma napisali: "Dokler nisem prebral(a) teh Tema tedna Glosa Zakaj trpite vse življenje? Na slovenskem tržišču kar mrgoli prevedenih priročnikov vseh vrst: kako premagati stres, kako napisati reklamno ali poslovno besedilo ali kakšen izgovor ponuditi, ko zamudite zmenek^ Ta poplava ima samo eno napako: neuporabna je, ker izhaja iz ameriških, ne pa slovenskih razmer. smo odvrgli ono staro knjižico Prešernove družbe izpred nekaj desetletij, ki je izjemno uporabno naštevala, kaj pomeni, če vas neprestano boli glava in se vam vrti v glavi? Mene z lepimi vrtnarskimi slikicami in anatomijo človekovega telesa že ne bodo več! knjig, sem trpel(a) celo življenje... Sodijo vas po tem, kar pišete... Na skoraj 250 straneh boste v knjigi Akcija branja z reakcijo bralca z vsako prebrano vrstico vidno napredovali. Vi in tisti, ki jim je vaše pisanje namenjeno... S primeri in vzorci besedil boste sami postali svoj nato pride na vrsto zaslužen počitek. Tomaž in Bojan, tokrat vama Aleš, Dragan, Igor, Matej, Miha, Danilo in Andrej javno izrekajo zvahvalo, seveda pa se za pozornost in sodelovanje zahvaljujejo tudi vam, bralcem, mendasTžagotovo'icje sr¥ćarntJ! Seveda pa boste o njihovih gorenjskih nastopih pravočasno obvečeni s pomočjo Gorenjskega glasa. Torej do srečanja en lep ADIJOi kreativni pisec poslovnih in tudi reklamnih besedil... Pisma preberejo zaradi prvega stavka in si jih zapomnijo zaradi zadnjega stavka." In še reklama za drug pripomoček: ... "Podarite si knjigo. Ste najbrž v obdobju, ko vas je zasulo delo in od vas pričakujejo celo, da boste zabavni. Nič lažjega. S knjigo 365 izgovorov za zamude boste sebi in drugim brez težav za pičlih 1.565 tolarjev izvabili nasmeh." Pod prvič: le malokdo na tem svetu trpi vse življenje, če ne zna pisati poslovnih in reklamnih besedi. (Mimogrede: reče se vse življenje, ne pa celo življenje, saj življenje ni štruca kruha). Bolj trpi človek vse življenje, če ne zna napisati ljubezenskega pisemčka ljubljeni osebi, ne pa da se vse življenje trapi samo zato, ker ne bi znal sestavljati reklam in poslovnih dopisov! Lepo vas prosim - za naše tržišče, ki itak vse prebavi in kjer se uspešno iz vseh področij izriva konstruktivna konkurenca, je pa res čisto vseeno, kakšna je propaganda. Zato, ker sta knjigi prevod in ker so angleške ali ameriške poslovne navade čisto nekaj drugega kot slovenske, je tudi iluzorno pričakovati, da se bodo pri nas smejali takemu izgovoru za zamudo, ki velja na zahodu. Pri nas se itak nič več ničemur več ne smejemo - in naj bi se smejali ameriškemu izgovoru za zamudo? Edino, kar je v tem propagandnem lističu za nakup priročnikov res, je to, da vas sodijo po tem, kar pišete. Zaenkrat je na tem svetu že tako, da vas po tem, kar mislite, še ne morejo soditi. • D. Scdej ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE a: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLAbbtNA Lfcd I VIUA ZALOŽBE IHTI i vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON št. 28 1 ans. BRANETA KLAVŽARJA - Polna luna 2 ans. ROSA - Kjer ljubice spijo 3- ans MODRI VAL - Naš pevski zbor a in?F BURNIK s prijatelji - Kot burja se mi zdiš 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Fantje in možje - nov. predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam f^SA^Jt^ na dopisnico in pošljite m106« GORENJSKA TELEVIZIJA Kranj ZAČENJAMO Z JESENSKO PROGRAMSKO SHEMO DNEVNIH KONTAKTNIH ODDAJ V ŽIVO: 20.30 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 21.30 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK (dp 21.10) - ŠPORT -TORKOVA TEMA - ŽUPAN Z VAMI - KULTURA, DRUŽBA IN Ml - ODPRTI EKRAN (do 22.30) - STREL - IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TELEVIZIJ - GLASBA POVEZUJE USODE - ZVEZDNI OKRUŠKI - SKRIVNOST JE V ČLOVEKU - KRAJEVNA SKUPNOST NA OBISKU - MINUTE ZA UPOKOJENCE GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ, SODLEUJTE V KONTAKTNIH 0DDDAJAH, POKLIČITE PO TELEFONU: 064/3311 56. i SREDA, 1. OKTOBRA 1997 TVS 1 ameriška nanizanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.45 Državljan Cohn, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.50 Lovci in "lovci", posnetek iz Cankarjevega doma 15.10 Svet odkritij, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene serije 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Male sive celice 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Cisto perilo, 1/2 del španske drame 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, Vreme 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Več kot življenje, ameriški barvni film, 1956; James Mason, Barbara Rush, VValter Matthau 0.45 Made in Slovenija 1.30 Videoring TVS 2 9.00 Euronews13.10 Svet poroča, ponovitev 13.40 Nova elezna zavesa, ponovitev švedske dokumentarne oddaje 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15.20 Studio City 16.10 Kir Royal, nemška nanizanka 17.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki, dokumentarna nanizanka 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Nogomet: Drugi krog lige prvakov 23.30 Koncert iz Sarajeva z Riccardom Mutijem TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 0.40 Mačke z groma, risanka 10.05 Srečni časi, dobri časi 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Show 12,10 TV prodaja 12.40 Dannvieve zvezde MUppel snow la.ju aii, amefiSKa Humoristična serija 15.55 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Show: Dva človeka, dve zgodbi - Julia Sweeney 18.05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 20.00 Usodna privlačnost, ameriški barvni film, 1987; Michael Douglas, Glenn Close, Anne Archer 22.05 Drew Carev, ameriška humroistična nanizanka 22.30 Videnja, ameriška dokumentarna serija 23.20 Fawlty Towers, ponovitev angleške humoristične nanizanke 23.55 Nenavadna doživetja 0.40 TV prodaja 1.00 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP snop 11.00 Umor, je napisala 12.00 F/X - umor s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Umor, je napisala 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Obupno iščem Suzano, ameriški barvni film; Rosan-na Arquette, Madonna, Aidan Quinn 22.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Videokolaž 17.30 Vera in čas, ponovitev verske oddaje 18.30 Salty 18.50 TV prodaja 19.00 Videos-poti 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 Dokumentarni film 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.30 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Castrova Kuba, ameriški dokumentarni dilm 21.15 Poslovni klub 21.55 Opazovalnica 22.15 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.05 Upravnica, angleška nadaljevanka, zadnji del 0.00 Mali prestopniki, kanadski barvni film 1.30 Poročila TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 578 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.05 Novi diskont Loka v Škofji Loki 20.10 5 minut za turizem 20.30 Župan z vami v živo, kontaktna oddaja: Občina Jesenice; župan: Božidar Brudar (voditeljica: Beti Valič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 578 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbena povezuje usode - v živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Glasbeni spoti 21.45 Poročila Goenjske 578 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani HTV 2 12.40 TV koledar 12.50 Upornik brez razloga, ponovitev filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.35 Karel veliki, francoska nadaljevanka 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Banan ni, angleška nadaljevanka 21.20 Gangsterski odvetnik, ameriški film 22.50 Koraki 23.40 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program 10.40 Columbo, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Ouinn 15.40 Kringht Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug, kanadska serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Prodfor za soseae 18.38 Cas v sliki'/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Šport: Nogomet, liga prvakov, prenos srečanja 2. kroga 0.30 Kastiljski stotnik, ameriški pustolovski film 2.45 Lady v cementu, ponovitev ameriške kriminalke 4.15 Bandelijev alibi, italijanska TV kriminalka 5.40 Otroški program AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Klic gozdov, ponovitev avstrijskega filma 10.30 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Junakom ni lahko, nemška komedija 21.45 Pogledi od strani -Holiday 22.00 Čas v sliki 22.30 Križem kražem, verski magazin: Židovska identiteta 0.50 Nenavaden svetnik, italijanska komedija 2.35 Pogledi od strani2.40 Čas v sliki 2.10 Schiejok 4.10 Dobrodošla, Avstrija 5.50 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO 88,9 MHz ffi 95,0 MHz Hej9 prijatelja, kam pa kam? Spoznavat greva Slovenijo, le kam bi šla drugam? Popotniki - romarji smo zato, da raziščemo Slovenijo. Večkrat si moramo poklicati v spomin čase pred mnogimi stoletji, tako lahko poznamo njihove turistično zgodovinske kulture. V četrtkovi oddaji Tudi drugje je lepo smo gostili dva gosta Karmen in Sandro Cenas Iz Peruja, člana skupine Machu Picchu, ki že štiri leta živijo v Sloveniji in svojo kulturo in glasbo prenašajo našim rodovom. Danes 500 let po invaziji na Ameriko je njihova glasba najpomembnejši del kulture Andov, daje jim poseben pečat In jih spominja na inkovsko dušo, občutki ljubezni dela In uživalja. Glasba nas popelje v magični svet, kar smo občutili tudi v četrtkovi oddaji in si dali delček njihove kulture. Ljudje v tem okolju živijo z naravo in ustvarjajo z njo. V pogovoru v naši četrtkovi oddaji smo lahko slišali tudi, kako gledajo na našo kulturno in turistično ponudbo Slovenije in njihovih prebivalcev. Nagradno vprašanje: Kakšna je bila skupna starost brata in sestre Karmen in Sandra Cenas. Janja in Dušan macijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali In komentirali bomo ob 15:30, sledila bo oddaja Naša priložnost. Ob 16:30 bodo sledila Poročila radia Deutsche VVelle, ob 16:45 pa vas bomo seznanili z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Misteriji bodo na sporedu ob 18:25. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva: Violinski koncert v vili Bled 19.10 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5,80. .Začetek jjrporama, uvodna _na-programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z infor- R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lijano Tronteli 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragoje-vič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.15 5. teden obrti in podjetništva na Bledu 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Ceh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC -novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranka tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Na današnji dan 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 7.45 Skriti mikrofon 7.55 Danes v dnevniku 8.00 Izbranka tedna 8.05 Napoved sproeda RGI 8.15 Novice 8.23 Slovenske novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 spoznajmo se 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 12.10 Odgovori na jutro 12.30 Zanimivosti šport, kronika 12.50 Dnevnikov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Sredin Izbor 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Iz glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 No vice 16.25 Spoznajmo se 1700 Glasovanje za izbranko tedna 18.00 Končni izbor za mehska" napvoec? *19?00 D\T Dekky 20.10 Artumentiran komentar, ponovitev 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 23.00 Nočna glasba RGL 24.00 Skriti mikrofon R OGNJIŠČE 5.60 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijs ka trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravni ka, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... je lestvica slovenske zabavne glasbe ... na sporedu vsako soboto ob 14.30 na frekvencah 88,9 in 95 MHz... Avtorji Ta dobr'h 10: Tomaž, Dušan in Mojca... Sodelujoči: bralke(-ci) Gorenjskega glasa in poslušalke (-ci) naših frekvenc... Pokrovitelj:Kmetijska zadruga križe (Tel.: 064/57-218) Nagrajenki: Evgeniia Porenta iz Žabnice in Mira Krmelj iz Tržiča! Čestitamo!" Na? naslov: Radio lYžič, Balos 4, 4290 IVžic - do 4.10. Pa srečno in lep pozdrav do prihodnjič!! Lestvica TA DOBR'H 10 Radia "Mič 1. AVIA BAND - Vsaj še trenutek - remix (2) 2. PELE - Vse tiste nežnosti (3) 3. JANKO ROPRET - Jesen (5) 4. PETER PAN - Kje so tiste stezice (2) 5. DAMIJANA GOLAVŠEK - Krog (3) 6. POP DESIGN - Greva na potep (novost) 7. IRENA TRATNIK - Malu minu (novost) 8. VICTORY - Ne briga me (novost) 9. ANIKA HORVAT -To je vse, kar imam (novost) 10. HELENA BLAGNE - Daj zaigraj (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za: MoJ predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER zf akcijska komedija PETI ELEMENTob 16., 18.15 in 20 30 uri STORŽIČ ameriška komedija DOMOV NA POČITNICE ob 17., 19. in 21 uri ŽELEZAR JESENICE ameriška zf komedija MOŽJE V ČRNEM ob 18 in 20 uri LINHARTOVA DVORANA - RADOVLJICA ameriška komedija PRIJATELJICI ob 20. uri ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 10.35 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.00 Večji kot življenje, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Made in Slovenia 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Čisto perilo, ponovitev 1/2 dela danske drame 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.30 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.45 Omizje 0.K> Tednik 1.15 Videoring 1.45 Videostrani Življenje rastlin, ponovitev doikurnen-tarnega filma 21.30 Video kolaž 22.* TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8& Dobro jutro, Hrvaška 10.00 PoroO" 10.05 Otroški program 12.00 Poroci* 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nad* jevanka 13.15 Santa Barbara, ameris^ nadaljevanka 14.00 Risanka Poročila 14.15 Skrita kamera 1*2 Otroški program 17.40 Poročilai W" Obalna straža, nanizanka 18.35 rw sreče 19.10 Hrvaška spominska WW 19.30 Dnevnik 20.15 Izobraževain? oddaja 20.45 Kultura življenja 21-*! Reševalci, dokumentarna serija **• Opazovalnica 23.10 Seinfeld, arnens** humoristična nanizanka 22.50 Frasi ■ ameriška humoristična nanizan 23.15 Hrepenenje po drugačnern F* TVS 2 9.00 Euronews 13.00 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.30 Koncert iz Sarajeva z Riccardom Mutijem, ponovitev 15.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 15.25 PPZ v nogometu: Primorje - Aik, posnetek iz Ajdovščine 17.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 19.55 Evropska liga v košarki: PSG -Union Olimpija, prenos iz Pariza 21.30 Pod oljkami, iranski barvni film 23.05 Včeraj, danes, jutri 23.10 Simone de Beauvoir, angleška dokumentarna oddaja 0.00 Alica, evropski kulturni magazin 0.30 Evrogol KANALA 7.00 TV prodaja in video strani 9.40 Mačke z groma, risanka 10.05 Srečni časi, ponovitev 10.30 Dobri časi, slabi časi. ponovitev 11.00 Drzni in lepi. ponovitev n.zo uprah Show 12.10 TV prodaja 12.40 Nenavadna doživetja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Videnja 15.00 Muppet show 15.30 Alf, ameriška humoristična serija 15.55 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.50 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.15 Oprah show: Darilo strahu 18.05 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 19.30 Dobri časi, stari časi, nemška nadaljevanka 20.00 Darilo ljubezni, ameriški barvni film, 1994; Andy Grif-fith, Blair Brown 21.50 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Lepotica in zver, 2. del ameriške nanizanke 23.10 Fawlty Tovvers, ponovitev angleške humoristične nanizanke 23.50 Remington Steele, angleška nanizanka 0.45 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.45 TV prodajaA/ideostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala 12.00 F/X - umori s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Z Jonasom brez... 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji (Friends 2), ponovitev 3. dela ameriške humorističlne nanizanke 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 Za kulisami: Con Air, dokumentarna oddaja 0.30 24 ur 1.00 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Videokolaž 16.30 TV prodaja 17.00 Odiseja, risanka 18.00 Življenje rastlin, dokumentarni film 18.30 Salty, 4. del 18.50 TV prodaja 19.30 Risanke 20.00 To trapasto življenje, ponovitev nadaljevanke 21.00 KINO ali kako nastajajo modni trendi, u°Jz mentarna oddaja 0.05 FilmsKa noc Rieverjem Phoenixom: Grdo de* ' ameriški barvni film; River Pnc-en ' Lily Taylor HTV 2 13.50 TV koledar 14.00 Za dva kovanca sreče, ponovitev italijanskega i 15.35 Potovanja, ponovitev dokurn ^ tarne serije: Biseri Mediterana t-Karel Veliki, francoska nadaljevan 17.30 Acapulco s Risan*' nadaljevanka 17.55 ".■--tvar 18.05Hugo18.30 Hollywoodski ustv jalci akcije 19.00 Županijska panor* 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.35 VM> X, ameriška nanizanka 21.30 Me» žalosti, tajvanski barvni film AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 10.20 P življenje, ponovitev ameriškega 11.50 Otroški program 14.50 Zdrav a dr. Quinn 15.40 Knight R|d,erJdŠ0 Obalna straža 17.15 Na jug, kan*" tflf nanizanka 18.05 Sam svoj rnoj n 18.30 Družina za umret 19.00 ameriška humoristična serija is-* v sliki 19.53 Vreme 20.02 vv,^ Nogomet: Evropski pokal P°%kliUček R TRŽIČ nolPJei bomo v terenskem studiu PosKušaij povedati nekaj več o ™0pL Ob 14.40 bomo povedali, da Sn^dl .drugJe |0P°- Ob 15:30 bomo agggngH in komentirali. Poročilom R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcem 6.00 Razmere na cestah 6.15 Biov-reme 6.30 Na današni dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik -cak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "Šport za vse" 13.00 Reportaža o posvojenih družinah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik -Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 6.30 Nočna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Napoved sproeda 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sproeda tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Odgovori na jutor je lahko 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnenvikov odmev 13.00 Dober daqn 13.15 Novice 14.00 Pajsi radio 14.15 Novice 14,30 Izbor dneva 15.30 Iz svetovne glasbene delavnice 16.00 Črna kronika 16.30 Aktualno 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.15 Novice 18.25 Film, gledališče 18.45 Vre menska napoved 20.00 Poslovni barometer 22.00 Nočni program RGL 24.00 Anketa R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program PETEK, 3. OKTOBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.55 Včeraj, danes, jutri 10.00 Videoring 10.30 Tri krone, ponovitev švedske nadaljevanke 11.20 Pod oljkami, iranski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Omizje 15.00 Koncert društva Muzine s programom elektroakustične glasbe, 1. oddaja 15.35 Naš Jurij Souček, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Agencija 21.40 Lažji od zraka, ameriška dokumentarna serija 22.35 Odmevi, vreme 23.10 Šport 23.20 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 23.40 Noč čarovnic, ameriški film 1.20 Resnična resničnost, ponovitev 1.50 Videoring 2.20 Videostrani Barbara, serija 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Humoristična serija 14.40 Program za otroke in mladino 16.20 Kenija, poljudnoznanstvena serija 17.10 Dom in svet 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze -Vovager, serija 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Maroko, dokumentarna serija 23.35 Nesmrtnost na ledu, dokumentarna serija 0.20 Poročila HTV 2 13.35 TV koledar 13.45 Frasier, humoristična serija 14.10 Mesto fantov, ameriški film 15.45 Hišice v cvetju 16.30 Karel veliki, serija 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Madson, serija 21.15 Popolna tujca 21.45 Zvezdna past, britanski film 23.35 Detektiv 0.05 Levji udarec, kanadski film TVS 2 9.00 Euronevvs 9.30 Tedenski izbor: Mostovi 12.00 Resnična resničnost 12.30 Simone de Beauvoir, angleška dokumentarna oddaja 13.20 Alica, evropski kulturni magazin 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Tedenski izbor: Očka dolgoped, ameriški film 16.35 Frasier, ameriška nanizanka 17.00 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.30 Vžigalice, fracoska nadaljevanka 18.30 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 19.00 Huma-nistika 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Revolucija, ameriški film 22.05 Parada plesa 23.05 Koncert Big banda RTV TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.15 Kalifornijska gimnazija 9.40 Baywatch 10.20 Nadaljuj, ne izgubi glave, britanska komedija 11.50 Barbar 12.15Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 Tom in Jerry 13.45 Ko so živali zapustile dom 14.20 Rožnati panter 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Baywatch 17.15 Moun-tie v Chicagu 18.05 Poslušaj, kdo tem razbija 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Sporazum med odraslimi, ameriška srhljivka 21.50 Noč bežečega človeka, ameriški akcijski film 23.15 čas v sliki 23.20 Morilski namen, ameriška kriminalka 0.50 Ciociara, itaiijansko-nemško-španski film 3.45 priznanje, francosko-italijanski film KANALA 7.00 TV prodaja 7.20yideostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 9.00 TV §8?$?ia.£'39 Ma.čke iz groma, risana 10.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.25 Oprah Show, ponovitev 12.10 TV prodaja 12.40 Remingotn Steele, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Remington Steele, ponovitev 15.00 Muppet Show, lutkovna serija 15.30 Alf, nanizanka 15.55 Srečni časi, nanizanka 16.20 Rajska obala, ponovitev 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah shovv: Okužen sem z aidsom 18.05 Bravo, maestro: Slastna rižota z olivami 18.20 Družinske vezi, nadaljevanka 18.45 Družinske zadeve, nanizanka 19.10 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.40 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Nimaš pojma, nanizanka 20.35 Prav-darji, nanizanka 21.00 Tinta, nanizanka 21.30 Sosedje prihajajo, film 23.05 Vražja novinarja, nanizanka 0.00 S kolesom po Ameriki, dokumentarna oddaja 0.40 TV prodaja 1.00 Videostrani KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič Kolovratu domačih smo se odločili, seveda z našim Gorenjskim glasom za novost. Pripravljamo "lojtrico oziroma katen ansambel bo najbolje "predel" na Kolovratu domačih. Za začetek Prepuščamo izbor ansamblov vam. Na dopisnico napišite kateri r-t-Mstamo izDor ansamDiov vam. ^« "^ETLlrimo nekoaa za trud ansambel je po vašem mišljenju naj, naj. Seveda bomo neicoga tudi nagradili. Več o tem v nedeljski oddaji. '_ KUPON Ansambel ali skladba: Moj naslov: Ku^ne pošljite na nasladio Tržič, Balos,4."za Kolo^t domačih" Zaželeno pa je. da se javijo tudi ansambli, ki bi radi soaeiova Pozdrav in nasvidenje čez teden dni! voditelj oddaje Marijan Murko POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Umor, je napisala, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 12.00 F/X - umori s trikom, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 16.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 22.00 Novi Frankenstein, ameriški znanstveno-fantastični film, 1990; John Hurt, Raui Julia, Bridget Fonda 23.30 Seks s... 0.00 Playboy: Pozno ponoči 0.30 Tabu št. 16, erotični film 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop - komercialne predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Video kolaž 17.00 Zaklad kralja Salomona, risani film 18.00 Živali, ponovitev 18.30 Salty 5, epizoda otroške nadaljevanke 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Košček nebes, ameriški film 21.30 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Pozna ljubezen, avstrijski film 10.35 Drzni in lepi 11.20 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Prizorišče: Sodišče 22.10 Čas v sliki 22.40 Sodobni časi 23.10 Nite Box 23.35 Trash Movies, Krimli/o* °sH&> !Ru.wa!a. naeUla. .0.70 5.00 Čas v sliki 5.25 Prizorišče: Sodišče TELE-TV KRANJ ... Videostrani 16.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 580 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.20 Kamera presenečenja, 95. oddaja: Skok s tandemom za Fani Zupanec 20.30 Odpri ekran - v živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 580 21.25 EPP blok - 3 21.30 Prigode Halarjevega Poldka, ponovitev 22.10 Melodije Alfija Nipiča 22.30 Vroča kolesa 23.10 Kolovrat domačih viž: Slovenski muzikantje -30 let 0.50 Poročila Gorenjske 580 00.05 Z vami smo bili... nasvidenje 00.06 Nočni zabavni erotični pro- §ram, Erotični film 1.56 Videostrani ODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. VAŠA PESEM RAD JO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.43 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 ui tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 6.10. 1997 Popevke: 1. NE BRIGA ME - VICT0RY 2. KO VRBE JOKAJO - VILI RESNIK 3. TI - GIMME 5 Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NJEGOVA PESEM ROBERT, JASMINA EVA, PRIJATELJI GORA - ans. VASOVALCI Nz - viže: 1. KORAČNICA - KVINTET SONČEK 2. V POLKI ŽIVI SPOMIN - ŠTAJERSKIH 7 3. PESEM ZAPOJMO - KRAŠKI KVINTET k BRACO KOREN VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo s« 8-30 Hov ne rr»m domov Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Pred dobrodelnim koncertom, v Cankarjevem domu "Odprimo vrata upanju" 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj niča 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 Občinski tednik -občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.10 Naš jugtranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 R TRŽIČ LOKA TV 20 00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20 05 EPP blok 20.10 3. izredna seja občinskega sveta Občine Škofja loka ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA Videostrani 18.08 Test 18.18 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant Miha Cuier 18 57 Risanka 10.15 Panorama 20.00 FS Triglav na aostovaniu v Italiji, ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mlade 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, serija 13.10 Santa TV ŠIŠKA Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo četrte lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijska mreža, v kaeri so skrite zanke, uganke in nagrade, se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, ob 15:50 pa boste lahko izbirali Gorenjca meseca. Obvestilom lahko prisluhnete ob 16:10, poročilom radia Deutsche VVelle v slovenščini pa ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babiion ob 16:45 in Recet tedna ob 17:30. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Kaj je novega v današnjem Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec moseca (vodi Petja Kogovšek) 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stav- KINO Gorenjec rhe turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.60 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBU ANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranak tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 7.00 Na današi dan 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sporeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Zadnji odgovoir na jutro 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnevnikvo odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svt 13.55 Pasji radio 14.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obešča in komentira 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 Novice 16.30 RGL klepeta 17.15 Novice 17.30 ZmaJčkov mozaik 18.15 Novice 18.45 Vremenska napoved 19.00 DJ Dekky 20.00 Odprta dlan 21.00 Nočni program RGL 24.00 Skriti mikrofon R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo KINO CENTER ameriški akcijski thriller^LETALO£ Mi^M STORZIC ameriška znanst. fant• k°J™>d.|aJ^OZJE V.ČRNEM oc^^^kVvohunska drama TEORIJA komedija PETI ELEMENTob 1B.30.n21._uj^^^^^^l^Ttmi^^ vohunska drama amenski thriller POPOLNA OBLAST ob 20. url _ 22. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE Torek, 30. septembra 1997 SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET Geološki krožek OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke - Loški kremenčki Loški kramenčki kljub mladosti pravi raziskovalci kamnin Geološki krožek odkril pet različnih vrst kamna - Posedujejo najlepšo zbirko kamnin izmed vseh osnovnih šol Škofja Loka - Zagotovo vsi poznate Kremenčkove, tisto prazgodovinsko družino, ki je dinozavre uporabljala za žerjave, ki je jedla, spala, se vozila in igrala, skratka živela s kamnom in od kamna. Vam mani poznani Loški kremenčki so novodobniki, ki jih z omenjenimi Kremenčkovimi povezuje eno: kamen, bolje rečeno kamnine, okamnine in rudnine. Le da so jih Kre-menčkovi uporabljali, Loški kremenčki pa jih odkrivajo in raziskujejo. Loški kremenčki so geološki krožek Osnovne šole Petra Kavčiča, ki deluje že peto leto. Obiskuje ga približno dvajset učencev predmetne stopnje, njihovi mentorici sta Vlasta Balderman, učiteljica biologije, in Marja Pahor, učiteljica kemije, z njimi pa sodeluje tudi geolog Pavle Florjančič iz Muzejskega društva v Škofji Loki. In prav ta sestava, desetini mlajših najstnikov in trije mentorji, je v kratkem obdobju, odkar raziskujejo strukturo loške zemlje, odkrila marsikaj, kar niso vedeli pravi strokovnjaki. Dosedaj so v Škofji Loki vedeli le za en kamen -škofjeloški konglomerat, Loški kremenčki pa so odkrili kar pet različnih vrst tega kamna in jih sami tudi poimenovali: kamnitničan, vincerčan, ločan, kranceljčan in grebenar. Škofja Loka je starodavno mesto, polno lepih stvaritev, in do sedaj je veljalo, da so graditelji kamen uvažali z drugih delov Slovenije. Po zaslugi geološkega krožka pa se sedaj ve, da so kamen za gradnjo našli kar na domačih tleh. Kremenčki so sedaj že tako izurjeni, da znajo ugotavljati za skoraj sto let nazaj, kdaj je bila zgrajena kakšna stavba. Da gre za res uspešen krožek, ki jih je malo takih po Sloveniji, dokazujejo tudi pnz- Del Loških kremenčkov, Matija, Lučka in Ana, z mentoricama pred zbirko kamnin. Srečko vozna vee otroke nanja z vsakoletnih srečanj m-ladih raziskovalcev geologije. Pred tremi leti so tako za raziskovalni nalogi, vezini v knjižici, 'Kamnita dediščina' in 'Mala geološka zbirka' prejeli zlati priznanji. Na letošnje srečanje mladih geologov, ki bo 3. in 4. oktobra na Pohorju, se bodo podali z novo raziskovalno nalogo 'Po poteh graditeljev Loke', ki je prav tako vezana v knjižico. Kdorkoli je že videl knjižico, kije nastala v sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja Loka, verjame, da je dobro narejena, zato ji verjetno ne bo ušlo kakšno priznanje. Loški kremenčki so lani izpeljali akcijo na temo Od Grebenarja do Kamnitnika, v kateri so opazovali naravne znamenitosti*tega področja in opozarjali na okoljevarstvo, pfeuvsem su preu pozidavo Želeli zaščititi znameniti Kam-nitnik. Na to temo so tudi pripravili razstavo v Žigonovi hiši. Letos so imeli celodnevno ekskurzijo na Smrekovcu, kjer so se pogovarjali o vulkanskih kamninah, saj naj bi bil Smre-kovec edino vulkansko območje v Sloveniji. Z njimi je tedaj šel tudi velik ljubitelj geologije Stane Lamovšek. Prav na takih ekskurzijah in na srečanjih mladih geologov LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Kranjskogorska občina je zelo dobro poskrbela za varne šolske prevoze. Že drugo leto so podelili koncesijo zasebniku Srečku Omanu iz Rateč. Kranjska Gora, 29. septembra - Starši in učenci obeh osnovnih šol in vrtcev v Kranjski Gori in v Mojstrani so že dve leti izredno zadovoljni s šolskimi prevozi, ki jih opravlja zasebnik Srečko Oman iz Rateč. Občina mu je zaradi njegovega primernega odnosa do otrok, rednega in vestnega dela že drugič podelila koncesijo. Z njim sta zadovoljna ravnatelja, še najbolj pa otroci sami: Srečko vse pozna in vsi poznajo Srečka. Če kakšen zjutraj zaspi in zamudi, ga ^tfp&ijtfb pi^ssju.snSn,ci Oman vozi s svojima avtobusoma, ki jih je primerno opremil - tudi v pravih barvah in z napisi, ki mimo-vozečim vidno sporočajo, da se približuje šolski avtobus. Tako kot na zahodu, ko so šolski avtobusi in kombiji živo in živahno označeni in tako na cesti tako opazni, kot morajo biti. Srečno Oman ima še kombi za prevoz Srečko Oman ima dva "varna avtobusa in kombi mojstranških otrok. Redno, vsak dan, prevaža osnovnošolce iz Rateč do Kranjske Gore, od Martuljka do Kranjske Gore in z Belce -pelje tudi proti odmaknjenima kmetijama v Podkužah, k Malneku, medtem ko otroke iz Srednjega vrha v šolo vozi zasebnik - eden od staršev, kajti s Srednjega vrha so letos le trije šoloobvezni otroci. Občina Kranjska Gora je torej zelo dobro poskrbela za šolske prevoze, saj je podelila koncesijo zasebniku, ki z varnimi avtobusi prevaža otroke v šolo in iz nje in ki svoje delo opravlja zelo skrbno in z veliko odgovornostjo. • D.S. VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Miha AnžiČ, Irena Rovtar, Sašo Pečelin, Sabina Tavčar, Tanja Gorja, Urša Mravlja, Klara Bohinc, Drejc Kopač, Štefan Molina, Žiga Koprivec, Katja Jus, Aljaž Kraševec, učenci 3. in 4. razreda podružnične šole Dražgoše, Tina Rant, Marjana Jugovec, Ana Lašič, Gita Mihovec, Simon Krt, Cene Kopač, Petra JakšiČ, Gašper Beguš, Mojca Anlič, Djan Babic, Matej Meterc, Tina Šinkovec, učenci 2. a razreda osnovne šole Poljane, Mateja Mivšek, Rok Oblak, Luka Čadel Z izletom Gorenjskega glasa tokrat nagrajujemo Oito Mihovec. Spomini na mladost Ko razmišljam o mladosti, ugotavljam, da starejši, kot je človek, rajši obuja spomine. Tako o mladosti največ zvem od svojih dedkov in babic. Če pa o mladosti zaslišujem svoje starše, ne izvem nič zanimivega. Kaj veš! Mogoče je le prezgodaj, da bi razkrila svoje vragolije! Moj dedek je kot otrok živel v Mevkužu blizu Gorij. S svojimi vrstniki se je ničkolikokrat podil po travnikih blizu doma. V tistih časih slavne osebnosti niso bile tako zelo odmaknjene preprostim ljudem. Nam se zdi, da vse slavne ljudi še predobro poznamo prek medijev, v stik z njimi pa ne moremo priti. Dedkov najljubši spomin na mladost je, ko se je z dvema kraljevima sinovoma, ki sta bila brata prestolonaslednika Petra, večkrat igral na travnikih. S svojo materjo sta kraljeviča Andrej in Smo hodila na sprehod iz Mežakle, kjer je imela kraljeva družina rezidenco. Moja babica je ivela v Žlebiču blizu Ribnice. Še en utrinek iz mladosti pa je vragolija v zvezi z vzhajanim kruhom. Ena izmed babičinih mlajših sester je v odsotnosti staršev predlagala, da iz testa pravkar vzhajanega kruha naredijo svaljke ter jih mečejo v strop, dokler se kateri od njih na strop ne pritrdi. Seveda je bila vsega kriva moja babica kot najstarejša sestra. Zato so se otroci morali odpovedati kruhu, ki pa ga že tako ni bilo na mizi vsak dan. Babičina mladost se je končala, ko je bila stara dvanajst let. Morala je iti služit kot gospodinja pri graščakih. Kakšne spomine na mladost imata drug dedek in babica, je pa že druga zgodba. • Matej Meterc, 7. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Šola ni šala V šolo ne hodim zato, da se derem, podim in kričim, ampak zato, da se vsak dan več naučim. Rada imam petje in tek. Komaj čakam, da bom znala povedati tudi kaj po angleško. V glasbeni šoli se učim igrati klavir. V šolo hodim zato, da bom postala pevka. Če v šoli poslušam in mirno sedim, lažje doma nalogo naredim. Kadar pa naloge ni, mi mami drugo delo naloži. Kdaj pa je šola šala? Kadar nas učiteljica zabava, kadar gremo na izlet ali med počitnicami na potep. • Gita Mihovec, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Sola v naravi Zjutraj, ko smo vstali, smo imeli telovadbo in tek. Potem smo si šli umit zobe in na malico. Po malici smo imeli pouk. Ko je bilo pouka konec, smo se šli kopat. Skakali smo na glavo in kazali smešnice. Ko je bilo kopanja konec, smo imeli spet pouk. Po pouku smo imeli družabne igre. Zbrali smo se v skupine in imeli štafetne igre. Na žlicah smo nosili storže. Zmagala je skupina Blaža Koširja. Zvečer, ko smo se pripravljali na spanje, smo ugasnili luč. Janez je govoril tako smešne besede, da sem padel s postelje in nisem mogel zaspati, ker ni odnehal. Ko se je pomiril, smo končno lahko zaspali. • Žiga Koprivec, 4. b r. OŠ Kranjska Gora Že v prvem razredu znamo pisati.,. DOBILA SEM NOVE SOŠOLKE. UČITELJICE SO PRIJAZNE. POJEMO, RIŠEMO, PLEŠEMO IN SE IGRAMO PA TUDI HECAMO. • SABINA TAVČAR, 1. B OŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS so Kremenčki zbrali lepo zbirko kamnin, ki je razstavljena na šolskem hodniku. Pri zbirki sta jim na pomoč priskočila tudi prof. dr. Bogdan Jurkov-šek, ki jim je odstopil zbirko fosilov v Sloveniji, in domačin, ekolog dr. Franc Leben, ki jim je odstopil kamnito orodje iz Lubniških jam. Njihova zbirka je sistematsko urejena in je verjetno najlepša po osnovnih šolah v Sloveniji. Z njo se pojavljajo tudi na mednarodni razstavi v Tržiču, bili so na celjskem spomladanskem sejmu, razstavljajo pa tudi na šoli, kjer organizirajo tudi sejem domačih kamnin, mineralov in fosilov. • S. Šubic Otroške oddaje na gorenjskih lokalnih radijskih postajah 913 Ff) »TPRKP Radio Kranj 97,3, torek ob 18.10 uri: Na vrtiljaku z Romano radio triglav 96 MHz Radio Triglav Jesenice 96,0, nedelja ob 8. uri: Mirin vrtiljak Radio Tržič 95,0, nedelja ob 10.30 uri: Klepetalnica RADIO SORA Radio Sora Škofja Loka ponedeljek ob 18. Brbotavček uri v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Con Air Con Air je letalska prevozna služba ameriške sodne agencije. Vsako leto prepelje po državi več kot 150 tisoč zločincev na sojenja, v zdravstvene ustanove in iz zapora v zapor. Kratka vsebina filma: ko skupino najnevarnejših in najbolj zloglasnih ameriških zapornikov peljejo v nov, strogo varovan zapor, se poletu s Con Airom pridruži pogojno odpuščeni Cameron Poe (Nicolas Cage), ki se veseli srečanja z ženo in hčerko, potem ko je odslužil kazen zaradi nenamernega uboja moškega, kije nadlegoval ženo. Njegovo veselje pa prekriža do podrobnosti načrtovana ugrabitev letala pod vodstvom Cirusa Grissma (John Malkovich). Podobno kot v letalu, se tudi na tleh odvija "bitka". Sodni agent Vince Larkin (John Cusack) poskuša preprečiti razstrelitev letala in hkrati ustaviti tolpo divjih "dosmrtni-kov", da ne pokolje vseh v poškodovanem letalu, ki strmoglavlja proti središču Las Vegasa. Nagradno vprašanje: igralec Nicolas Cage (Alcatraz. Zbogom, Las Vegas, Moonstruck, Divji v srcu, Poljub smrti...) se lahko pohvali z oskarjem za najboljšo moško vlogo. V katerem filmu? Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - za Filmsko uganko. Rešitev prejšnje uganke je Delo na črno. Brezplačne kino vstopnice prejmejo štirje reševalci, in sicer Urša ErŽan, Bukovica 4, 4227 Selca, Mojca Marčen, Gorenjskega odreda 14, 4000 Kranj, Jan Križaj, Alpska 61, 4248 Lesce, in Majda Hribar, Golnik 94, 4204 Golnik. Čestitamo. Torek, 30. septembra 1997 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Spet preveč prošenj za stanovanjska posojila BORZNI KOMENTAR TEDNA rKouKo je vredi^toiar n Vrani . M.. Amm rninica C* UM l"J rl 11L ■ h MOCMllI 7 Pretekli teden ie na Ljubljanski Novo mesto in Mercatorja. Tečaj \ MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS I 100ITL j ^■anj, sept. ■ Na zadnja dva razpisa stanovanjskih posojil z 2,75-odstotno stvarno obrestno mero je stanovanjski sklad Slovenije prejel kar za 11 milijard tolarjev zahtevkov. Na dvajseti razpis je prispelo 2.097 vlog za skoraj osem milijard tolarjev stanovanjskih posojil, razpisna vrednost je znašala eno milijardo tolarjev. Upravičeno zaprošeni znesek znaša dobrih 6,6 milijarde tolarjev. Od 2.097 vlog pa je le 973 popolnih, skupaj zaprošeni znesek teh vlog pa znaša 3,8 milijarde tolarjev. Upravičeno zaprošeni znesek popolnih vlog znaša skroaj 3 milijarde tolarjev, oziroma 76,6 odstotka zaprošenega denarja. Lani je bilo v proračunu za ta posojila namenjenih 1,5 milijarde tolarjev, predlani 2,3 milijarde tolarjev. Dvajseti razpis je namenjen mladim parom in družinam z največ dvema otrokoma. Devetnajsit razpis je bil namenjen družinam v najmanj tremi otroki, razpisali so pra tako 1 milijardo tolarjev stanovanjskih posojil. Prispelo je 677 vlog za dobrih 2,8 milijarde tolarjev. Upravičeni znesek je dosegel 2,2 milijarde tolarjev. Le 426 vlog je bilo popolnih, upravičeni zaprošeni znesek pa znaša 1,4 milijarde tolarjev. Generali SKB lahko trži življenjska zavarovanja jfranj, sept. - Urad za zavarovalni nadzor je zavarovalnici Generali SKB dal licenco za življenjska zavarovanja. Življenjska zavarovanja veljajo za najbolj kakovostna, zategadelj je razumljivo, da se je zavarovalnica Generali SKB potegovala za takšno licenco. Izpolnjuje seveda vse pogoje zanje, takšna odločitev Urada za zavarovalni nadzor pa je odmevna, ker ie s tem dovolil vstop tuje konkurence na naš trg. Še donedavna je bila namreč zelo sPorna, saj pri nas še ni ustrezne zaščitne zakonodaje, zato se v naših zavarovalnicah boje predvsem "nepoštene konkurence". Generali si namreč kot multinacionalka pri prodoru na naš trg privošči bistveno nižje cene, bolje rečeno precej nižje premije, ki bodo za zavarovance seveda mikavne. Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih,brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o 12 . 4 9 5 SIT. Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih, brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o 12.495 SIT. Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. Telekom^ Slovenije Pretekli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v nihanju tečajev enkrat pozitivno, drugič v negativno stran. Tako se je v petek trgovalo z delnico Leka med tečajema 35.000 tolarjev v začetku in 33.670 tolarjev proti koncu borznega dne. Slovenski borzni indeks SBI je ostal pod psihološko mejo 1500 indeksnih točk, vendar smo zabeležili vsakodnevni rahel porast borznega indeksa, tako da je v petek znašal že 1494 indeksnih točk. Promet na Borzi je porastel, saj smo borzni posredniki sklenili za 2,2 milijardi tolarjev poslov, kar je bistveno več kot v preteklem tednu. Največ poslov je bilo sklenjenih v četrtek in to za 742 milijonov tolarjev. Večino poslov je bilo sklenjeno z delnicami in le 7 odstotkov poslov je bilo sklenjeno z obveznicami in kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Med delnicami se je na kotaciji A in B največ poslovalo z delnicami Leka, Petrola, in Luke Koper. Najbolj živahno je bilo trgovanje z delnicoLeka, pri kateri je tečaj od vrednosti 33.969 tolarjev v ponedeljek porastel do vrednosti 35.000 tolarjev v četrtek in nato padel na vrednost 33.670 tolarjev v petek. Izrazit porast tečaja v četrtek lahko pripišemo intenzivnemu kupovanju delnice s strani tujih investitorjev. Ko smo vsi pričakovali, da bo tečaj delnice porastel do vrednosti 36.000 tolarjev, so se kupci nenadoma umaknili z borznega trga. Omenjeni preobrat je pomenil padec tečaja vse do vrednosti 33.670 tolarjev. Tečaj delnic Petrola je nihal med vrednostjo 22.500 in 23.000 tolarjev. V petek je tečaj porastel na vrednost 23.300 tolarjev, vendar je nato zaradi splošnega negativnega trenda padel do vrednosti 22.900 tolarjev. Z delnico Luke Koper se je največ poslovalo v petek in to za 183 milijonov tolarjev. Z omenjeno delnico je bil prijavljen paket v obsegu 85550 lotov. Na kotaciji C se je po pričakovanju največ poslovalo z delnicama Krke Novo mesto in Mercatorja. Tečaj delnice Krke je nihal okoli vrednosti 24.000 tolarjev. Tečaj denice je v petek porastel do vrednosti 24.400 tolarjev, vendar je nato padel do vrednosti 23.760 tolarjev. Tečaj delnice Mercatorja je nihal od vrednosti 5.700 do 5.850 tolarjev. Z delnico Capinvesta -podjetje za upravljanje holding družb (bivša pooblaščena investicijska družba) se je v preteklem tednu zelo malo trgovalo, tečaj delnice je nihal med 540 in 600 tolarji, kar je bistveno manj od knjigovodske vrednosti podjetja. Tečaj delov nakupnega bona NBS7 je v preteklem tednu zabeležil padce, minimalni tečaj sklenjenega posla je bil v vrednosti 2.300 tolarjev. Nizek tečaj NBS7 lahko pripišemo dvigom nemške marke in minimalne inflacije v preteklem mesecu. Med obveznicami se je največ trgovalo z obveznico slovenskega odškodninskega sklada. Tečaj omenjene delnice se je ustalil pri vrednosti 70 odstotkov nominalne vrednosti obveznice. Omenjena obveznica ima še vedno največji donos do dospetja, ki znaša cca. 10 odstotkov. Omenjeni padci in dvigi tečajev se na borzi dogajajo zelo hitro, tečaj delnice Leka je padel v 2 minutah iz vrednosti 34.800 tolarjev do vrednosti 33.900 tolarjev, zato je zelo težko napovedovati prihodnje gibanje tečajev. Velja pa omeniti, da so vrednosti delnic podcenjene in lahko pričakujemo nadaljnjo počasno naraščanje tečajev. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Urban Belič A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) $4,15 94,70 AV AL Bled AVAl Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94JO EROS(Start Mayr). Kranj 94,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 94,40 HKS Vfgred Medvode 94,00 HIDA-tržnica Ljubljana 94,40 HRAM ROŽICE Mengeš 94,30 lURIKA Jesenice 94,20 INVEST Škofja Loka 94,40 KREKOVA BANKA p.e. Sk. Loka 94,10 LEMA Kranj 94,20 LJUDSKA BANKA d.d.. g 94,25 MIKELStražisce 94,30 NEPOS(Šk. Loka, Trata) 94,25 NOVA LB Kamnik. Medvode, šk. Loka 94,41 PBS d d (na vseh poštah) 92,00 PRIMUS Medvode 94,40 ROBSON Mengeš $4,30 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 9440 SKB (Kranj, Radovljica. Sk. Loka) $4,10 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 93,80 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 SUM Kranj TALON Želpostaja, Traa, Stcioka, Zg. »tr^« 94,30 TENTOURS Domžale 94,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 94,50 UBKŠk.Loka $4,20 WILFAN JEStNICE supermarttei UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI nt/U 94,14 94,75 94,80 94,85 95,00 94,70 94,80 94,55 94,60 94,80 94,84 94,85 94,60 94,70 94,80 94,60 94,91 94,58 94,65 94,70 94,80 94,85 94,70 94,95 94,65 95,00 94,60 94,85 13,34 13,46 741 220 111-039 J3.I0 13,60 9,57 9,74 13,40 13,50 13,43 13,40 13,42 13,45 13,45 13,45 13,48 13,45 13,52 13,45 13,42 13,62 13,41 13,40 13,45 13,46 13,47 73,45 13.48 13,25 13,06 13,38 13,00 13,38 13,35 13,33 13,35 13,31 13,35 13,32 13,35 13,36 13,41 11,45 13,25 13,35 13,37 13,32 13,06 13,33 13,15 311-33» 13.36 13,42 13,30 13,55 13,41 13,44 13.37 13,48 862-694 360-260 704-040 53-116 13,23 13,46 9,40 9,90 9,50 9,70 9,21 10,11 9,65 9,40 9,65 9,57 9,60 9,60 9,54 9,55 9,53 9,65 9,65 9,65 8,60 9,50 9,65 9,65 9,55 9,21 9,60 9,35 9,65 9,60 9,68 9,64 1,70 9,70 9,69 9,69 9,80 9,79 9,71 9,70 9,74 9,77 9,73 9,95 9,75 9,70 9,75 9,77 9,70 9,80 10,12 9,75 9,90 9,72 9,78 9,51 9,78 Pri Špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. anmn servis - prodaja PANČUR Plejska Pobrava tel.: 874-000 ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G in B, TERMO §K. LOKA, SPECERHA BLED, COLOR MEDVODE, GORENJE VELENJE, LOKA SK. LOKA B in C, GORENJKA LESCE, CEMENTARNA TOBOVUB, HVOVARN A UNION IN LASK0~ "prodajamo delnice na borzi •upravljamo portfelj* JESENICE Tel 064/861 $11 LJUBLJANA Tel 061/125 80 74 f LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, Radovljica Ste že vse poskusili in zaposlitve niste dobili? Vključite se v KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE, kjer se boste naučili tehnik in veščin iskanja zaposlitve. INFORMACIJE S? 712-154 in 712-155 fuberkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za prijetne jesenske sprehode... moški jesenski model "ERLE" z BERK0FLEX VLOŽKOM topel ženski model "JUDY" z BERKOFLEX VLOŽKOM Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! ženski jesenski model "LIANA1 z BERKOFLEX VLOŽKOM f&SUM. d.o.o. Kidričeva 47a, Zlato polje, tel.:064 226 464 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Pobuda nevladnih organizacij Deset šol naj se ogreva z biomaso Kranj - Nevladne organizacije Santa Vita iz Jarenine, Gibanje za ohranitev gozdov iz Ljubljane, Vitra iz Cerknice in Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja so petim ministrstvom naslovila pobudo o poskusni uporabi biomase. Predlagajo, da bi v naslednjih dveh letih pri obnavljanju ali gradnji toplotnega sistema v desetih podeželskih šolah vrgadili opremo za kurjenje z biomaso, strojnim krožkom oz. skupnostim, ki jih je v Sloveniji 40, pa naj bi prek javnega razpisa omogočili subvencioniran nakup strojnih drobilcev za uporabo biomase. Ministrstva naj bi tudi določila organ ali osebo, ki bi bila odgovorna za izvedbo predlaganih pobud in bi spremljala nadaljnji razvoj izkoriščanja biomase kot obnovljivega vira energije. V pobudi še navajajo, da je v Avstriji tudi zaradi državne podpore že okoli 300 kotlovnic za daljinsko ogrevanje naselij in več kot 17 tisoč individualnih kotlovnic za kurjenje z biomaso. • CZ. Mlekarska in kmetijska šola Dan odprtih vrat Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj bo v tednu vseživljenjskega učenja pripravila v petek dan odprtih vrat. Ob enajstih bo šola na posestvu v Strahinju predstavila programe in usmeritve šole, vrata posestva pa bodo sicer odprta od 9. do 15. ure. • CZ. Predstavitev knjižice Priporočila za ekološko kmetovanje Približno desetina slovenskih kmetij bi se lahko usmerila v ekološko kmeovanje. Ljubljana - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva je v četrtek na sejmu Narava - zdravje v Ljubljani predstavila knjižico Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Kot je na predstavitvi povedal mag. Miran Naglic, nekdanji svetovalec za poljedelstvo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, zdaj pa pomočnik direktorja republiške uprave, je ekološko kmetovanje le ena od možnosti za pridobivanje dohodka na kmetijah. Po nekaterih ocenah bi se v ekološko kmetovanje ob pomoči države lahko usmerila približno desetina slovenskih kmetij. Priporočila, ki so vsklajena z mednarodnimi smernicami in predpisi Evropske zveze, so prvi korak k zakonski ureditvi ekološkega kmetovanja in za nadzor, ki je potreben za zaupanje porabnikov do tako pridelane hrane. Osnutek uredbe, ki bo urejala to področje, bodo pripravili do konca leta ali v prvih mesecih prihodnjega leta. • CZ. Primorska zgodba za gorenjske razmere Če si kmet vzame ministrovo pravico... To, kar se je pred dnevi zgodilo na primorski strani, je bilo kot v risanki ali v srhljivem filmu. Kmet in lovec je zalotil medveda, kako je v ograjenem prostoru trgal njegove ovce. Popadla ga je jeza, strašni bes in ne da bi kaj dosti razmišljal o lovskih predpisih, je vzel puško v roke - in "pok". Medveda je ustrelil v trebuh, ranjeni kosmatinec mu je splezal na bližnje drevo, on pa za njim. Še enkrat je nameril - in spet "bum".... Tokrat ga je zadel v čeljust, dovolj, da je padel z drevesa. Ker je tudi potlej kazal znake življenja, je še tretjič pritisnil na petelina in "mrcina" se je končno le umirila. Odpeljal jo je domov, očistil drobovine in naslednji dan o dogodku pogumno in pošteno obvestil Zvezo lovskih družin Nova Gorica. Ker so okoliščine eno, predpisi pa drugo, se bo kmet in lovec zaradi medveda znašel na sodišču. Medved je namreč dobro zaščiten, dovoljenje za izredni odstrel lahko izda le minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zgodba s primorske strani je zanimiva in poučna tudi za gorenjske razmere. Tudi po Gorenjskem namreč hlača medved in občasno povzroča škodo kmetom. Če se bo kdo prenaglil in si vzel ministrovo pravico, ga bržkone čaka enaka usoda kot kmeta in lovca iz vasice v bližini Nove Gorice. No, jal Gorenjci so vendarle v prednosti. Lovski družini Sorica in Železniki imata dovoljenje za izredni odstrel medveda, ki mesari na območju Dan-jarske in Soriške planine ter Kremanta. • CZ. KGZSAVAzoo Rožna dolina 50, 4248 Lesce sadovnjak RES JE, tel.064/738-135 V sadovnjaku Resje pri Podvinu smo pričeli s prodajo jabolk za ozimnico. Prodaja poteka vsak dan, tudi ob sobotab in nedeljab od 8. do 17. ure. c ene so ugod V akciji Živimo s podeželjem izbrali najbolje urejene kmetije Lipov list "padel^ tudi na Tavčarjevo domačijo Kmečki glas je z nedeljsko podelitvijo priznanj končal letošnjo akcijo Živimo s podeželjem. Tavčarjeva domačija iz Četene Ravni je dobila Lipov list za zgledno urejeno kmetijo, Ana Cvetek z Broda v Bohinju priznanje za arhitekturo in Francka Jeklar z bohinjskega Koprivnika priznanje za zunanjo ureditev in še 250 kvadratnih metrov strešne kritine Bramac. Ljubljana - Uredništvo Kmečkega glasa je v nedeljo s podelitvijo priznanj gospodarjem in gospodinjam najbolj urejenih kmetij sklenila jubilejno, že deseto akcijo Živimo s podeželjem. Kot je povedal direktor časopisno založniške družbe Boris Dolničar, je komisija, sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij, v desetih letih pregledala in ocenila 540 kmetij, ki so ogledalo lepo urejenega slovenskega podeželja. Letos je v akciji sodelovalo 52 kmetij, komisija pa je izmed njih izbrala šestnajst, ki so v nedeljo prejele Lipov list za zgledno urejene kmetije ter priznanja za urejene kmetije, za arhitekturo in za zunanjo ureditev. Med dobitnicami priznanj so tudi tri gorenjske kmetije. Tavčarjeva kmetija iz Četene Ravni v Poljanski dolini, na kateri gospodari družina Dolenc, je dobila najvišje priznanje, Lipov list za zgledno urejene kmetije. Kot piše v obrazložitvi, zunanjost domačije priča, da so bili že predniki današnjih lastnikov delavni in sposobni gospodarji. Svojo moč in veljavo v vasi so pokazali tudi navzven, saj so prostorno in za škofjeloško hribovje značilno oblikovano mogočno stanovanjsko stavbo likovno nadgradili z bogatim baročnim slikarskim okrasjem. Današnji gospodarji so notranjost stanovanjske stavbe prilagodili novim življenjskim potrebam, zunanjost pa so ohranili. Posebno izvirno ter z velikim občut- Novogradnja, ki pomeni nadaljevanje tradicije Ana Cvetek z Broda pri Bohinjski Bistrici je prejela priznanje za arhitekturo. Gospodarji so v jedru strnjenega naselja na lokaciji stare dotrajane domačije zgradili novo stanovanjsko stavbo. Čeprav so tlorisno zasnovo spremenili in jo prilagodili novim življenjskim potrebam, je stavba glede na vremenske razmere postavljena premišljeno, uporablje- Pavel in Lojzka Dolenc iz Četene Ravni, dobitnika Lipovega lista za zgledno urejeno kmetijo. kom za prostor in stavbarstvo so s prenovo povečali nekdanjo kaščo. Za hišo je tudi zelena oaza, na kateri se prepletajo pokošena travna površina, skrbno urejen in s tradicionalnim lesenim plotom ograjen zelenjavni vrt ter staro sadno drevje, ki daje senco preprostim lesenim mizam in klopem. Ker se pri Tavčarju ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, si mir in tišino tega zelenega kotička privoščijo predvsem gostje. Preprosto urejena kmetija Eno od štirih priznanj za zunanjo ureditev kmetije je prejela domačija Francke Jeklar, po domače Klemenove s Koprivnika v Bohinju. "Kmetija je preprosto urejena in se izjemno skladno ujema z okolico. Asfaltiran je le dovoz do gospodarskega poslopja, ki se povezuje z lokalno cesto, sicer pa je dvorišče prekrito s pokošeno travo. Hišo obdaja nekaj sadnih dreves, na oknih so skromne, a za tako visoko ležečo kmetijo zelo lepo rože: begonije, nageljni in bršljinke. Največ občudovanja si zaluži majhen, ograjeni cvetlični vrtiček, kjer poleg najrazličnejših rož uspevajo zdravilna in začimb-na zelišča ter celo kakšna glava solate, čeprav je v njegovi soseščini tudi velika njiva z zeljem in drugo zelenjavo," piše v obrazložitvi. Francke ni bilo na podelitev, pa bo morda šele iz časopisa izvedela, da je poleg priznanja dobila še 250 kvadratnih metrov strešne opeke, ki ji jo podarja Bramac. eden od sponzorjev akcije Živimo s podeželjem. Komisija je namreč ob ogledu kmetije ugotovila, da je "salonitka" na strehi že precej dotrajana in da bi jo bilo treba zamenjati. Ana Cvetek z Broda pf* Bohinjski Bistrici je prejela priznanje za arhitekturo. No, na sliki je njena hči Helena, ki je prevzela priznanje. no je naravno gradivo ifl ohranjena je tradicionalna likovna podoba. Kljub drobnim pomanjkljivostim je novogradnja po oceni komisije svetla izjema in zgled nadaljevanja tradicije. • C. Zaplotnik Štefka Pavlin je prejela zadružno priznanje Ne le kmetica in gospodinja, tudi predsednica Polica - Zadružna zveza Slovenije vsako leto podeli zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam priznanja za izjemne rezultate na področju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Eno od 23 letošnjih priznanj je prejela tudi Štefka Pavlin, ki ni samo kmetica in gospodinja na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem, ampak tudi predsednica nadzornega odbora v Kmetijski zadrugi Naklo, predsednica Društva kmečkih žena Kranj, delavna v nakels-kem turističnem društvu... Kot piše v obrazložitvi, je priznanje dobila za prizadevno delo v organih zadruge in v aktivu kmečkih žena. Ko smo jo prejšnji ponedeljek obiskali doma, nas je na vratih čakalo obvestilo: dobite nas za hišo. Verjetno je za hišo kakšen "skriven kotiček", kjer človek lahko v miru spije kavo, se nam ie motalo po glavi. Oh, kakšna zmota! Štefka je, čeprav močno prehlajena, pripravljala krompir za prodajo. "Pridelavo krompirja zmanjšujemo, več sejemo krmna žita," je povedala in na kratko predstavila kmetijo: obdelujejo trinajst hektarjev lastne in tri hektarje najete zemlje, še dvajset hektarjev imajo gozda, redijo okoli 40 glav živine in oddajo na leto bkoli sto tisoč litrov mleka, nekaj imajo tudi prašičev in kokoši. Tabla ob cesti kaže na to, da Štefka Pavlin poskušajo čimveč pridelanega tudi doma prodati. Kaj na kmetiji načrtujejo v bližnji prihodnosti, vprašamo Štefko. "Razmišljamo o tem, kaj bi počeli, da bi bil dohodek boljši in zaslužek lažji. Pri tem smo precej zavezanih rok. Ugodnih posojil ni, prav tako ne zakona o dopolnilnih dejavnostih kmetij," nam pove in še doda, da o vse tem predvserfl razmišljata "tamlada" dva, hči Andreja in Viktor, ki tako kot Štefka in njen rnoz delata samo na kmetiji. Dela je velik0, preveč. Ob nedeljah, ko je sic? "gospodov dan", kmetje pa rnoraj vseeno v hlev, so se dogovorili 1 pametno delitev dela: eno nedeljo sf prosta Štefka in mož, drugo nedelj "tamlada" dva. Urnika se držijo, z* menjave so možne, a le z nadomešča11 Jem- j, Drušvo kmečkih žena Kranj je z v kot šeststo članicami na obmo^J kranjske, nakelske, preddvorske, cer*1 janske in šenčurske občine najvew ženska organizacija na tem obmofJ ' | na čelu društva je Štefka Pavlin, ki J "zraven" že od ustanovitve PrYe|e aktiva. "Predsednica nič ne pomeni, nima za sabo pridnih članic, ki so vca J celo bolj pridne kot predsednic3' ugotavlja Štefka in poudarja, da i*113^ na kmetijah večinoma glavno b^6^ moški, društvo pa le pomaga ženska ^ da se lažje uveljavijo v družbi, odtrgajo od dela in gredo na iztet, ^ krajši dopust, na predavanje... . ia$ poudarek dajemo izobraževanju, le ^ pa se dogovarjamo tudi za ginekol0^ preglede. Kmetice se za to same te,, odločajo, skupinsko gre vedno laŽJe< C Zaplotnik KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d .0.0. Hokej na ledu v v PRVI JESENIŠKI DERBI NAVDUŠIL Jesenice, 30. septembra - Kadar se govori o hokeju, je vedno tako. Derbi je samo eden in edini. Tudi letos ne bo nič drugače. Srečanje med Olimpi-jo in Jesenicami, prvo letos, je postreglo z dobrim hokejem in vsem, kar naredi derbi zanimiv. V nedeljo na tekmi, ki šteje za alpski pokal, so številni gledalci (2500) videli dobro igro obeh tekmecev. Vidlei so veliko drsanja, lepe akcije, dobre obrambe vratarjev, močne strele od daleč, veliko borbenosti (predvsem Jeseničanov). Moštvi tokrat nista prekrižali samo palic, ampak so zapele tudi pesti. Tokrat so bili "boljši" Železarji, kar pomeni, da bo do konca prvenstva še zelo zanimi- vo. Jeseničani so bili tokrat boljši nasprotnik in zasluženo zmagali. Olimpija letos igra s pomlajeno in zelo spremenjeno postavo, zato poraz ni presenetljiv, kljub vsemu pa Olimpija še naprej ostaja Olimpija. Uvodne minute prve tretjine so pripadle zmajem, ki so pritisnili na jeseniški gol, vendar brata Vnuk nista zadela. Ko so kasneje imeli železarji prednost igralca na ledu, se je izkazal Reddick (7. minuta). Potem pa so pobudo prevzeli Jeseničani. V deseti minuti so tako eni kot drugi zaradi napačnih menjav igrali s štirimi igralci. Jeseničani so takrat v presledku 20 sekund dali kar dva gola in prvi del dobili z dvema zadetkoma prednosti. Še boljša je bila druga tretjina. Zasluga gre predvsem Olimpi-ji, ki je igrala veliko boljše, kot v prvem delu. Spet so uvodne minute drugega dela pripadle Ljubljančanom. Podjetno igro so kronali z zadetkom v peti minuti nadaljevanja. Vendar zadetek ni zmedel domačih, ki so samo 20 sekund pozneje spet zadeli. Značilnost prvega derbija je bila, da so železarji po prejetem golu vedno hitro dosegli novega. Do konca druge tretjine so tako eni kot drugi imeli še nekaj priložnosti, za nianso boljši pa so bili Jeseničani. Zanimivo in vroče je bilo tudi v zadnjem delu srečanja. Za spremembo so uvod v tretjo tretjino dobili železarji in z igralcem manj povedli s 4 : 1. Zanimivo je bilo tudi v zadnjih desetih minutah. Zmajčki so dosegli gol z igralcem manj. Jeseničani pa v protinapadu z igralcem več. Ko je bila prednost treh zadetkov za žele-zarje, so se žabarji sprijaznili s prvim porazom. Po uvodnih tekmah se kaže, da so v prednosti Blejci, ki najmanj nihajo v igri. Jeseničani se počasi pobirajo. Olimpija pa je trenutno slabša, vendar bo kmalu zanesljivo spet tista stara. Vse to pa napoveduje zenimivo državno prvenstvo. Poglejmo še strelce na prvem derbiju: za železarje so zadeli: A. Razinger (11., 40., 52.), Kunčič (11.), Rožič (26.), za Olimpijo pa: Imes (25.) in Lovshin (51.). Rezultat je bil: Acroni Jesenice - Olimpija Hertz 5 : 2. Od slovenskih ledenih ploskev se je poslovil reprezentant v vrstah Olimpije, Jeseničan Ivo Jan, ki odhaja igrat hokej čez lužo. * Martin Dolanc TRIATLON DAMJAN ŽEPIČ DRUGI V ITALIJI Matej Jovan se poslavlja od smučanje - Pretekli teden je bila v penzionu Manca v Radovljici slovesnost, na kateri se je od tekmovanj v alpskem smučanju poslovil Matej Jovan iz Radovljice. Predsednik Smučarskega kluba Radovljica Jure Ravnik je Mateju izročil spominsko darilo (na sliki) in se mu zahvalil za skoraj dvajsetletno udejstvoVanje v športu. Matej, s*ar 27 let, je bil med športniki zelo priljubljen. V imenu radovljiške občine pa je Mateja nagovoril dr. Avgust Mencinger. Jovan je bil v reprezentancah 13 let, sedai pa se bo posvetil studiju sociologije, ukvarjal pa se bo tudi z glasbo. Skupina Pasji Kartel pripravlja nov CD, še naprej pa utegne pomagati radovljiškemu klubu. • J.Košnjek, slika G. Sinik Sistana, 30. septembra - V italijanskem mestu Sistiana pri Trstu je bilo veliko mednarodno tekmovanje v triatlonu, ki je štelo tudi za italijanski pokal. V ekipni konkurenci 150 tekmovalcev iz petih evropskih držav so nastopili tudi slovenski triatlonci Damjan Žepič (Emona Merkur), Mitja Mori, Bojan Debenec, Janez Girardon, Jože Tanko in Maks Stopar. Tekmovalci so morali najprej preplavati 750-metrsko razdaljo, kjer je bil najhitrejši Italijan De Faveri, Damjan Žepič pa je priplaval četrti s polminutnim zaostankom za vodečim. Na valoviti 22-kilometrski kolesarski progi strnjena skupina treh kolesarjev, v kateri je bil tudi Damjan Žepič, vodečega ni več mogla dohiteti. Na 5-kilometrs-ki tekaški progi pa je Damjan Žepič zopet dokazal svojo nepremagljivost in si tako pritekel drugo mesto, Mori je bil na koncu četrti, Debenec pa dvanajsti. Damjan Žepič se bo naslednji teden udeležil dolgega triatlona, ki bo na italijanski Elbi, sezono pa bo zaključil s finalom pokala Timex, ki bo novembra na Zanzibarju. Končni vrstni red: 1. G. De Faveri 1:06,28 (Ita), 2. D. Žepič 1:09,19 (Slo), 3. V. Favotto 1:09,56 (Ita), 4. M. Mori 1:10,2, 12. B. Debenec 1:15,05, 32. J. Girardon 1:21,46, 44. J. Tanko 1:23,46,51. S. Kogovšek 1:25,02, 75. M. Stopar 1:32,02. • N. Podvršček FTTNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU KOLESARSTVO ODLIČNE HITROSTI NA KR0N0METRU __ _ Kolesarji kranjske Save so se se enkrat dokazali kot odlični organizatorji. Tokrat na krono-roetru, na katerem je nastopilo 79 kolesarjev iz skoraj vseh Mesarskih klubov Slovenije. N« tej dirki je bil tudi izbor za reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. . Kranj - Cesta med Kranjem jn Golnikom je bila prizorišče kolesarske dirke za državno Prvenstvo na kronometer, na kateri je kolesarilo 79 kolesarjev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Mlajši mladinci (39) so sicer bili na cesti le od Golnika do Kranja (10 km) in je bila zato povprečna hitrost zmagovalca Gregorja Zagorca (Krka Telekom) iz Novega mesta najhitrejša in je znašala 48,300 km/h. Starejši mladinci (22) so startali v Kranju in so morali Prevoziti še enkrat toliko kot mlajši mladinci (20 km), zato je pila hitrost nižja in je zmagovale Mitja Kotnik (Radenska Rog) iz Ljubljane vrtel pedala * povprečno hitrostjo 43,800 km/h. Člani pod 23 let (9) in el"e (9) so morali prekolesanti 40 km (Kranj - Golnik - Kranj -Golnik - Kranj), zmagovalca sta blla nekoliko hitrejša kot pri ^arejših mladincih, 45,300 km/h Mon Bergant (Radenska Rog) I2 Ljubljane pri članih pod 23 let in 46,100 km/h Sašo Svibenj (Radenska Rog) iz Ljubljane v razredu elite. Le dva tekmovalca - Peter Pahor (Portorož) - starejši mladinci in Alojz Može (Krka Telekom) iz Novega mesta sta zamudila start, ki je bil na vsako minuto, zato tudi njuna uvsrti-tev ni bila taka, kot sta jo verjetno načrtovala. Zaradi incidenta na Kok-rici, ko je neki občan hotel obračunati z redarjem na cesti, bi kmalu prišlo do prekinitve dirke. Nerazumljivo, kako občani najbolj športnega kraja v Sloveniji gledajo šport in ne upoštevajo navodil, ki so bila dana po medijih in na vsak način telijo na cilj priti po najkrajši poti in ne po obvozih, ki so bili. Rezultati: Mlajši mladinci (10 km): 1. Gregor Zagore (Krka Telekom NM) 12:25,4; 2. Miha Koncilja (Radenska Rog Lj) 12:42,4, 3. Boštjan Krevs (Lenart) 12:53,3, 4. Matej Mugerli (HIT Casino NG) 12:53,5, 5. Rok Remic (Sava Kr) 134:31,6; starejši mladinci (20 km): 1. Matija Kotnik (Radenska Rog Lj) 27:24,3, 2. Matej Leban (HIT Casino NG) 27:50,5, 3. Uroš Plankar (Krka Telekom NM) 27:59,9, 4. Peter Ribič (Krka Telekom NM) 28:16,1, 5. Domen Blažek (Sava Kr) 28:19,1; člani pod 23 let (40 km): Leon Bergant (Radenska Rog Lj) 52:55,5, 2. Kristjan Mugerli (Radenska Rog Lj) 54:59,1, 3. Andrej Hauptman (Radenska Rog Lj) 55:05,3, 4. Matej Stare (Sava Kr) 55:07,1, 5. Tadej Valjavec (Sava Kr) 55:46,9, elite (40 km): 1. Sašo Svibenj (Radenska Rog Lj) 52:02,4, 2. Robert Pintanč (Radenska Rog Lj) 52:22,3, 3. Valter Bonča (Radenska Rog Lj) 53:02,9, 4. Boris Premožič (Radenska Rog Lj) 53:32,1, 5. Rajko Petek (Sava Kr) 54:32,2. * Jože Marinček VESLANJE BLEJCI V AVSTRIJI Bled, 30. septembra - Mladi blejski kolesarji so tekmovali na dirki v Avstriji, kjer so dosegli imeniten uspeh. V kategoriji dečkov do 12 let so dosegli trojno zmago: prvi je bil Vid Ogns, drugi Gregor Bole, tretji pa Sašo Torkar. • J.K. SLI D TNZ ( noge HI-LO ^FITNESS FITKID-S (otroška aerobika) TELOVADBA ZA NOSEČNICE MASAŽA SAVNA S0LARU ERG0LINE ORGANIZIRANA VADBA SPINNING PRVIČ NA GORENJSKEM NOVO Veslaška atrakcija na Ljubljanici ČOPOVO TEKMO DOBIL ALESSIO SARTORI Zmagovalec je na tekmi, katere pokrovitelj je bila Banka Koper, prejel 5000 mark, drugi pa 3000 mark, kar je za veslanje visoka nagrada. Prireditev je bila popularizacija veslanja. Zmagovalec Alessio Sartorija Ljubljana, 30. septembra - Veliko ljudi je spremljalo sobotno veslaško atrakcijo na Ljubljanici, katere pokrovitelj je bil predsednik republike Milan Kučan, ki je kot krmar četverca prestal tudi veslaški krst. Blejski šampion Iztok Čop je povabil v Ljubljano, na dvoboj na 200 metrov dolgi progi za enojce, imenitne prijatelje veslače: Izolana Erika Tula, Italijana Alessia Sartorija in Calabrezeja, Čeha Chalupo, Estonca Jurija Jansona, Avstrijca Nussbaumerja in Norvežana Sorsetha.Veslači so bili razdeljeni v dve skupini. Prva dva iz vsake skupine sta vozila za prvo oziroma tretje mesto. V finalu je Italijan Alessio Sartori premagal zmagovalca lanskega svetovnega pokala v enojcu m letošnjega svetovnega prvaka Estonca Jurija Jansona, naš Iztok Cop pa je v boju za tretje mesto premagal Avstrijca Nussbaumerja. Gostje Iztoka Čopa so bili navdušeni nad prireditvijo in tudi nad nagradami, ki so v veslanju običajno veliko nižje, Iztok s sodelavci pa je zmogel tudi v tem oziru narediti nekaj posebnega. Znan italijanski izdelovalec čolnov Filippi je posodil čolne, slavni veslači pa so spoznali tudi Slovenijo. Bivali so v Penzionu Manca v Radovljici. • J.Košnjek, foto G. Sinik ■■••*<9mssqmi~m Pokrovitelj tekme Milan Kučan kot krmar četverca. BALINANJE PRVI PORAZ TRATE Jutri se bo začela končnica prvenstva. Trata bo igrala doma s Skalo Euroservis. Kranj, 30. septembra - Balinarji so končali redni del tekmovanja v državnih ligah. V super ligi je bila Trata prvič poražena, vendar prepričljivo vodi in ima najboljše izhodišče za nadaljevanje tekmovanja v končnici. Zaključni del štirih najboljših se bo začel jutri, 1. oktobra. Igrali bodo Trata M.C. Sara : Skala Euroservis in Polje : TIB Terminali. Čez štirinajst dni, 15. oktobra, bo drugi krog tekmovanja. Trata iz Škofje Loke je v zadnjih dveh kolih najprej zgubila s Slogo, nato pa je premagala Topolca z 21:3. Ločani so prvi s 43 točkami. Polje na drugem mestu ima 32 točk. • J.K. BISTRICA PRVA Tržič, 30. septembra - Na baliniščih v Bistrici pri Tržiču je bilo slovesno kot še nikoli. Domači balinarji so dosegli izjemen uspeh z osvojitvijo prvega mesta v drugi državni ligi in si s tem priborili uvrstitev med prvoligaše. V zadnjem krogu so pred Številnimi gledalci premagali Megrad iz Rogaške Slatine z 11 : 5. Najboljši posamezniki v zmagoviti ekipi so bili. Marjan Mohorč, Rok Bešter in Dušan Kavčič. • N.A. NOGOMET Druga nogometna liga PORAŽEN JE BIL TUDI ŠENTJUR TRIGLAV TELETV : ŠENTJUR 4 : 1 (1 : 0), strelci za Triglav Jožef v 45., Alibabič v 62., Zupančič v 79. in Tiganj v 90. minuti, za goste pa Poštrak v 50. minuti, gledalcev 800. Kranj, 30. septembra - Tekma ni bila posebej kakovostna, za kar so največji "krivci" domači nogometaši, ki niso večji del tekme niso prikazali običajno dobre igre. Škripalo je v fazi napadanja, ko je bila igra prepočasna, mogoče tudi premalo ambiciozna, zato pa tudi ni bilo pravih priložnosti. Šentjur se je pokazal kot trdno moštvo, ki je igralo precej grobo, z nekaj odličnimi posamezniki, med katerimi je posebej izstopal strelec edinega gola Peter Štor. Sodnik Dževad Salkič, ki je s svojimi odločitvami povzročil nekaj hude krvi med igralci in gledalci, je zaradi udarca izključil gostujočega nogometaša Denisa Koc-jančiča (udaril je Jožefa, ki je iskal zdravniško pomoč, njegova tarča pa je bil Tiganj), rumene kartone pa je pokazal Hribarju in Očku iz gostujočega moštva in domačinu Marklju. Na zadetek je bilo treba dolgo čakati. Triglav TeleTV je imel premoč. Gostje so streljali prvi kot šele v 33. minuti. Gostje so vzpostavili ravnotežje in v 37. minuti je Lalič ubranil nevaren strel Štora. V 45. minuti je Tiganj podal Bogatinovu, ta je streljal, vratar je žogo odbil, Jožef pa jo je poslal v mrežo. V 50. minuti izenačenje. Domači so se zanašali na nedovoljen položaj gostujočega igralca Štora, ki je sam krenil proti golu, vendar je Lalič žogo odbil, Poštrak pa jo je poslal v mrežo. Domačini so nato prevzemali pobudo in zapravljali priložnosti. V 62. minuti je po podaji Bogatinova Alibabič povedel na 2 : 1, Zupančič po strelu Bogatinova, ki sam ni premagal vratarja, v 79. minuti na 3 : 1, v zadnji minuti pa je Bogatinov podal Tiganju, ta pa je postavil končni izid. Za Triglav TeleTV so igrali Lalič, Ahčin, Alibabič, Pavlic (Krupič), Pokorn, Egart, Žagar (Dejan Markelj). Jožef (Durakovič), Tiganj, Zupančič in Bogatinov. • J.Košnjek Velik uspeh mladincev Triglav Megamilka ZMAGA NA ROŽANČEVEM MEM0RIALU Kot dobitniki prehodnega pokala bodo Kranjčani povabljeni tudi na turnir prihodnje leto, ki bo še močnejši. Kranj, 30. septembra - Mladinci Triglava Megamilka iz Kranja, državni prvaki, so bili letos prvič povabljeni na tradicionalni turnir v spomin nogometnega zanesenjaka Marjana Rožanca. Kranjčani so pod vodstvom trenerja Marka Trebca zmagali in bodo šli kot dobitniki prehodnega pokala na turnir prihodnje leto, ki bo po zagotovilih organizatorjev še močneiši. Triglav Megamilk je najprej z 1 : 0 premagal Bratislavo, ki je bila po oceni trenerja Trebca odlično moštvo z gol razliko na turnirju 10 :1 (edini gol so jim dali Kranjčani), nato Jezico z 2 : 0, Železničarja iz Sarajeva s 4 : 2 in Slovan Slavijo z 2 : 1. Z osmimi točkami in gol razliko 9 : 3 je Megamilk zmagal. Zmagala je ekipa, meni Marko Trebeč in posebej ne izpostavlja nobenega posameznika. Moštvo je bilo homogeno in borbeno. Motivacija ni bila vprašljiva. Mladinci in kadeti bodo igrali redno kolo v sredo, 1. oktobra, z ustreznima moštvoma Rudarja iz Velenja. • J.Košnjek ZARICAVODI V tretji nogometni ligi je Casino Bled premagalo Bilje, v gorenjskih ligah pa so igrali sedmi krog v prvi in šesti krog v drugi gorenjski ligi. V prvi ligi so igrali Britof : Polet 4 : 2, Lesce : Ločan 1:1, Zanca : Bohinj 3 :1 in Železniki: Sava 1: 3. Vrstni red: Zarica 18, Polet 15, Sava 13, Britof 10 itd. V drugi ligi pa so igrali Kondor : Šenčur 2:1, Bitnje : Podgorje 1 : 3, Visoko : Alpina 5 : 2, Podbrezje : Hrastje 1 : 0, Jesenice : Trboje 7 : 1 in Velesovo : Preddvor 4:0. • Dj.S. MALI NOGOMET REMI GORENJCEV DOMEL ŽELEZNIKI: VUKO EL. ROGIČ LJUBLJANA 3 : 3 (2 . 2) Domel: M. Habjan, Mohorič, B. Kavčič 3.5, M. Kavčič 3.0, Soklič, Prezelj 3.0, Šmid, Ferreira 3.5, Ulbl 3.0, Bratun 3.5, Ivanuša 4.0, Idrizi, trener Soklič 3.0. Domelovci so na startu letošnje sezone iztržili neodločen izid in delitev točke. Kakšno vrednost bo ta točka imela, bomo videli v nadaljevanju, a Vuko Elektro Rogič iz Ljubljane zagotovo ni niti bleda senca tistega, kar je bil pred desetimi leti, vendar se z veterani (brata Čož) in "ljubljanskimi begavčki" še vedno drži v vrhu malega nogometa v Sloveniji. Pravzaprav smo tokrat na Podnu vsi največ pričakovali od dveh lanskoletnih Domelovcev Čenčiča in Steleta, ki sta kmalu pokazala zobe z zadetkom v osmi minuti povedla goste v vodstvo, kasneje pa nista bila bežna senca tistega, kar smo bili vajeni v lanski sezoni. Sicer pa je bil prvi polčas izredno zanimiv kljub štirim zadetkom, saj sta moštvi igrali previdno. Po rezultatu 3 : 3 v 44. minuti pa se je igra razživela in gledalci so zadnjih petnajst minut videli igro, zaradi kakršne je ta igra zanimiva. Delitev točke je pravična, čeprav so si zmago želeli oboji. Izvrstno malonogometno znanje v vrstah Domela je prikazal povratnik Ivanuša, ki je bil dvakrat strelec za Domel, zadetek pa je dosegel tudi Raul Ferreira. V drugem grogu bo Domel v petek, 3. oktobra, gostil ljutomerski Interier Meteorplast, ki jo v prvem krogu doma presenetljivo izgubil s koprskim Cips Crikerckom. Tekma bo ob 20.30 v dvorani Poden v Škofji Loki. • P. Škrjanec NAMilZiNI TENIS PORAZ MERKURJA Kranj, 30. septembra - V drugem kolu prve ženske državne namiznoteniške lige je Merkur gostoval pri Iliriji Meditrade v Ljubljani. Kranjčanke so zgubile s 5 : 2, edini točki za Kranjčanke pa je priigrala Polona Čehovin. V drugi moški ligi je Gralan premagal Skofjo Loko s 5 : 2, Križani pa gosteh Melamin s 7:0.Križc so prve skupaj z Moravskimi Toplicami s 4 točkami. V tretji ligi je Merkur premagal Branik s 7 : 0 in je sredi lestvice. • J.K. R IC E T VSE PO NAPOVEDIH Kranj, 30. septembra • Tokratni rokometni konec tedna je bil popolnoma "nezanimiv", saj se ni zgodilo nič presenetljivega. Vse se je odvijalo po napovedih. Tudi izstopi ekip niso nič novega, saj pomanjkanje denarja pesti večino ligašev. Potem ko so že prej iz lige izstopili Dolenjci, so morali rokometaši DOM Žabnice odigrati kar dve tekmi, zaostalo in redni krog, in obakrat zmagali. Sploh pa so bili Gorenjci tokrat uspešni, saj so v drugi moški ligi izgubili le Jezerjani v gorenjskem obračunu. V drugi ženski ligi so igrale le Ločanke, saj je bila Sava prosta in ponovno zmagale. Slabše sta se tokrat odrezali ekipi mladink. Tako Planina Kranj kot Sava sta na gostovanju izgubili. Bolje so začele s prvenstvom ekipe mlajših deklic Planine in Škofje Loke. V prvem krogu so oboje zmagale. Lahko rečemo, da je bil minuli rokometni konec tedna dolgočasen in nezanimiv. Nič zato, saj bo že naslednji teden zanesljivo bolje. Z ligo začenjajo 1 B ligaši in že v prvem krogu se bosta pomerila novinec v ligi Gradbinec Preddvor in Škofja loka, Chio Besnica potuje na Ptuj. V drugem krogu pa bo na sporedu še en gorenjski obračun med Besnico in Ločani. Si lahko ljubitelji rokometa želijo še več? • M. Dolanc ATLETIKA PREZELJ DOBRO POMAGAL LJUBLJANČANOM Kranj - Rožle Prezelj iz kranjskega Triglava je v soboto in v nedeljo nastopil z ekipo ŽAK Ljubljana na tekmovanju za evropski mladinski pokal v Zagrebu. Prezelj je Ljubljančanom kar izdatno pomagal do tretjega mesta, saj je v svoji disciplini, v skoku v višino, osvojil prvo mesto. Letvico je preskočil na višini 210 centimetrov. Triglavani, ki so bili že več let zapored zelo uspešni na Atletskem pokalu Slovenije v mnogoboju, so tokrat na tekmovanju v Novem mestu zaradi lažjih poškodb Jane Zupančič in Tine Čarman nastopili le z dvema pionirkama. Majhna "ekipa" je bila presenetljivo uspešna. Špela Voršič je v pionirski konkurenci zmagala z bero točk (5918), ki jo je le za tri točke ločila od KEGLJANJE ZMAGA IN PORAZ ISKRAEMECA Kranj, 30. septembra - V 2. in 3. krogu 1. SKL so kegljači ISKRAEMECA dosegli polovičen uspeh. Rezultati: ISKRAEMECO: ELEKTRARNA DRAVOGRAD 7:1 (5475 : 5238) Kranjčani so v prvem letošnjem nastopu pred domačo publiko suvereno premagali novince v tej ligi. Pri domačih so več kot 900 kegljev podrli Štrukelj (950), Šemrl (931), Založnik (929) in Vane Oman (921). Pohvaliti gre še debitante v moštvu državnih prvakov Petra Hafnerja, ki je podrl dobrih 890 kegljev. Boštjanu Miheliču (854) krogla nikakor ni stekla in oddati je moral edino točko gostom. KONSTRUKTOR : ISKRAEMECO 5 : 3 (5387 : 5292) Favorizirani Mariborčani so uspešno vnovčili prednost domačih stez in vknjižili dve točki v derbiju kola. Kranjčani so se dobro upirali in po polovici tekme celo vodili z 2 : 1. Točki sta osvojila Štrukelj (910) in Založnik (875), Šemrl (861) pa je moral priznati premoč boljšemu. V drugem delu se je tehtnica nagnila na stran domačih z odlično igri Harrvia Steržaja (964), ki mu Vane Oman z 904 podrtimi keglji ni mogel odvzeti točke. Zato pa je to uspelo borbenemu Marku Omanu (920), ki je v zadnjih treh lučajih stri odpor Blahe (913). Peter Hafner se tokrat ni najboljše znašel na zahtevnih stezah in je zrušil le 823 kegljev. Po treh kolih sta na vrhu prvenstvene lestvice Konstruktor in Norik ■ Prosol, sledijo pa Iskraemeco, Protus - LIV... Prvenstvo se nadaljuje 11.10.1997, ko bodo Kranjčani gostili moštvo CP Celja. • V.O. KRANJČANKE ZMAGUJEJO Kranj, 30. septembra - V ženski državni kegljaški ligi sta bila na sporedu dva kroga. Igralke kranjskega Triglava so najprej igrale na domačih stezah in po boljši igri zasluženo visoko premagale vrstnice Balnica iz Slovenj Gradca s 6 : 2 v kegljih 2443 : 2321-Najboljša v vrstah Triglava je bila tokrat novinka v ekipi Jelena Bunič s 431 podtrimi keglji. Triglav: Fleischman 423, Bunič 431, Nardoni 392, Glivar 383, Belcijan 388, Mravljak 426. Potem so Kranjčanke odšle na gostovanje v Ljubljano in se v tretjem krogu pomerile s Kamničankami. Pri rezultatu 3 : 0 za Triglav, zmagale pa so Glivar, Fleischman in Jerala. Kdaj se bo srečanje nadaljevalo, bo določila Tekmovalna komisija Kegljaške zveze Slovenije. • N.A. KOŠARKA državnega pionirskega rekorda. Ker bo Špela pionirka tudi prihodnje leto, bo za rekordni dosežek še dovolj priložnosti. PĐFPftiPI IJVA 7M A P A TP7TI1 ANK Njena klubska kolegica Eva Sedej je bila v isti konkurenci četrta I AJLVlJPilV^JUll T/l £ilH/\\J/\ 1 J\/JIV'/\lill (5617 točk). • CZ. Tržič, 30. septembra - V soboto, 27. septembra, je bila na sporedu druga tekma v 2. slovenski ligi za ženske - zahod. Tržiške kegljačice so se na domačem kegljišču pomerile z ekipo Slovana iz Ljubljane. Začele so odlično, saj sta dvojica Megliceva (380) m Neplužanova (397) pridobili prednost 58 kegljev. Druga dvojica, Erženova (371) in Čubrilovičeva (395) sta prednost samo W povečali na 104 keglje razlike, do zadnje dvojice Zajčeva (391) jjj Bohtetova (432 - naiboljši rezultat tekme), ko zmaga Tržičank m bila več sporna (razlika 152 kegljev v korist Tržičank). Končni rezultat: KK Ljubelj : KD Slovan 2366 : 2214. Tržičanke so z Ljubljančankami v prejšnji sezoni igrale dvakrat in obakrat izgubile. Čas je že bil, da dokažejo boljšo pripravlje-nost, kar se je v soboto na domačem kegljišču tudi zgodilo. In to več kot prepričljivo, saj gostjam niso prepustile niti ene točke (Ljubelj : Slovan 8:0). Naslednja tekma Tržičank bo prva v letošnji sezoni na tujejn kegljišču. V Medvodah se bodo pomerile s tamkajšnjo žensk0 kegljaško ekipo. * N. Sedminek LOČANI ZMAGALI V KRANJU TRIGLAV: LOKA KAVA 75 : 76 (37 : 38) Kranj - Prva uvodna tekma v 1B košarkarski ligi v športni dvorani na Planini za Kranjčane ni bila uspešna. Izgubili so z gorenjskim predstavnikom, s košarkarji Loke kave. Čeprav so vodili skoraj ves prvi polčas, so že ob odhodu na odmor morali priznati premoč bolj izkušene in starejše ekipe iz Škofje Loke, v kateri igrajo kar štirje košarkarji, ki so nekoč igrali za Triglav (Peter Ceranja, Dušan Mitič, Željko Bošnjak in Franci Šubic). Srečanje se je začelo kot pravi gorenjski derbi, saj je žoga prvič poletela skozi obroč šele po dveh in pol minute igre, ko je proste mete izvajal domači igralec Dario Krejič. Nato so bih domači košarkarji v stalnem vodstvu, največja prednost pa je bila šest točk (14 : 8) v sedmi minuti srečanja. Ločani so se nato Triglavu popolnoma približali s trojkami Petra Ceranje, a je na njih tudi s trojkami hitro odgovarjal domači vodja napada Gregor Lojk. Minuto in pol pred odhodom na odmor so gostje prvič izenačili (34 : 34) in nato na odmor odšli s prednostjo ene točke. V nadaljevanju so varovanci trenerja Igorja Dolenca prednost povečali, ko pa je v domačem moštvu prišlo še do nekaterih zamenjav (iz igre Gregor Lojk in Dario Krejič) pa so gostje v 35. minuti ušli na 10 točk (58 : 68). Nato je sledila odlična igra gostiteljev in s koši Jurija Stavrova in trojko Jureta Eržena so naredili delni izid 11 : 0 in povedli s 69 : 68. Do konca so gostje znali zbrati živce in so mirno prenašali sodnipke napake tako na eni kot drugi strani in prav ta mirnost jim je tudi prinesla zmago. Triglav: Lojk 18 (2-2), Pompe, Stavrov 13 (1-0), Eržen 10 (4-3), Krejič 15 (8-7), BeraniČ, Šare, Švarc, Zavodnik, S. Drobnjak 1 (4-1), D. Drobnjak 10, Troppan 8 (2-0). Loka Kava: Dumenčič, Zore 8 (5-2), Staniša, Ceranja 22 (6-4), Megušar, Mitič 18 (13-11), Savič 7 (6-2), Bošnjak 19 (3-1), Malovčič, Šubic 2, Lesjak, Krničar Prosti meti: Triglav 21 . 13, Loka Kava 33 - 20,; število osebnih napakrTriglav 26, Loka Kava 22; pet osebnih napak: Šubic 34., Troppan 36., Stavrov 40., met za tn točke: Triglav 23 - 6 (Lojk 4, Stavrov in Eržen 1), Loka Kava 14 - 6 (Ceranja 4, Mitič in Savič 1). • Jože Marinček ZMAGA ODEJE MARMOR Škofja Loka, 30. septembra - V ženski državni ligi so Ločanke doma igrale s Pomurjem in visoko zmagale s 67 : 49. Ločanke so dobro igrale v drugem polčasu in zanesljivo zmagale. Koše so dosegle: Kalan 3, Tolaj 16, Čankovič 8, Gartner 21, Malacko 7 in Oblak 12. • J.K. RADOVLJIČANI PRESENETILI V LJUBLJANI Union Olimpija (mladi): Gradbinec Radovljica 60 : 65 (28 : 37) Čeprav so mladi igralci Union Olimpije nastopili z vsemi tujci, so bili tokrat "gradbinci" boljši v vseh elementih košarkarske igre. Radovljičani so se zopet izkazali z metom za tri točke (že na pokalni tekmi s prvoligašem Krškim so jih zadeli devet), saj so zadeli kar 11 trojk, prednjačil pa je kapetan Zvone Stojnšek, ki je zadel kar 6 trojk. V soboto ob 19. uri bodo igralci Gradbinca gostili ekipo Radenske, žal pa bo tudi ta tekma na Jesenicah, saj nova dvorana v Radovljici še ni nared. Strelci za Radovljičane: Stojnšek 22, Šmid 9, Sfiligoj 9, Omahen 11, Kovač 5, Koman 4, Tadič 3, Tonejc 2. Trener: Roman Dežman Goran Lavrenčak DERBI DOBIL LOG STEINEL Tržič, 30. septembra - Tudi drugi krog v slovenski kegljaški lig' le postregel z zanimivimi in razburljivimi boji. To še posebej velja gorenjski derbi, v katerem sta se v Tržiču pomerila domači Ljubelj in Log Steinel iz Kranja. Igralci Log Steinela so se zelo izkazali in zanesljivo premagali borbene Tržičane. Lažje delo so imeli igralci EP commerce z Jesenic, ki so na domačem kegljišču prepričljivo odpravili Goričane. Rezultati: Ljubelj : Log Steinel 2 : 6 (5119 : 5197). Igralca Log Steinela Brane Benedik z 927 in Damjan Hafnar z 891 podrtimi keglji sta začela silovito in priigrala prednost 114 kegljev, ki Je domačini niso mogli več nadoknaditi., V zmagovitem moštvu Log Steinel so nastopili še Tomaž Oman, Bojan Hafnar, Karel BoŠtar in Anton Česen. Pri Ljubelju sta bila najboljša Janez Čerin z 891 in Jože Klofutar z 880 podrtimi keglji. EO Commerce : Gorica Tekstina 6 . 2 (5356 : 5173). Jeseničani so dosegli odličen rezultat, saj so kar štirje igralci presegli rnej° 900 kegljev, in sicer Bogdan Langus 925, Cveto Zalokar 91°» Marko Jan 911 in Niko Brejc 902 podrta keglja. V vodstvu sta Log Steinel in Gradiš s 4 točkami. . Prihodnjo soboto, 4. oktobra, igrajo gorenjski predstavni*' takole: v Kranju Log Steinel: EP Commerce, v Ljubljani Gradiš. Ljubelj. • M. Šilar GORSKI TEK ŠALAMUN PRVI NA KALIŠČU Preddvor - Na četrti tekmi pokala Slovenije v gorskih te^j teku na Kališče, ki je za kategorijo članov in mladink veljalo tuo za državno prvenstvo v teku navzgor, je med člani P, pričakovanjih zmagal Mariborčan Igor Šalamun. "Pričakova sem resnejši odpor. Nastopil sem, da ne bo kdo mislil, da flj naslov prvaka ne zanima, čeprav bi raje nastopil drugje, pa žal konec tedna ni bilo drugih primernih tekmovanj. Na Šmarno go' ! naslednji teden, me ne bo. Tek navzdol me zaradi večjih niožnos poškodb ne zanima," je na cilju pri planinskem domu na Kali* (PD Kranj) 1540 m visoko povedal Šalamun, ki je slabih sede-i kilometrov zmogel v 40.49, kar je slabe štiri minute hitreje dosedanjega rekorda Marjana Zupančiča. •„ Po predpisih AZS mlada tekačica iz Lovrenca na Yoh°J Martina Praprotnik ni postala prvakinja, ker je bila tudi drugih v tekom na Krn) edina predstavnica v tej kategoriji. Tako se J pomerila le med starejšimi kolegicami, kjer je zmagala učitelj telesne vzgoje iz Kobarida Marička Trobec: "Na svetovn0£a prvenstvu sem si poškodovala nogo, kar mi še danes povzr ^ nekaj težav." Sledila ji je dosedanja rekorderka Olga Grm m tretja Sonja Bernard. ^ Organizatorji, klub trmastih, je imel nekaj težav s prevoz garderobe tekmovalcev na cilj, ker je zaradi strele p°g° ^ spodnja postaja tovorne žičnice. Rešila jih je letalska en policije s helikopterjem. • M. Nočnik Torek, 30. septembra 1997 NOVO STRELIŠČE V MOŠNJAH Po petih letih udarniškega dela je prejšnji konec tedna strelišče le dočakalo otvoritev. Le dva dni po otvoritvi strelišča so v Mošnjah odprli tudi nov most, ki bo povezoval strelišče z Radovljico. Mošnje pri Radovljici, 30. septembra - Ideja o izgradnji modernega športnega strelišča sega v konec osemdesetih. Takrat je bila OSZ Radovljica pregnana s strelišča, ki je ravno začelo nastajati v Ribnem. Potem ko so strelci OSZ v Ribnem že uredili strelno lopo in mesta za osem strelskih mest, so jih krajani Ribnega dobesedno pregnali iz prejšnje lokacije, saj se je konec osemdesetih v Ribnem začel uveljavljati turizem in mesta za hrupne strelce tam seveda ni bilo več. Kar nekaj časa je preteklo v iskanju nove lokacije in končno so leta 1990 od Občine Radovljica dobili občinsko zemljišče (na zapuščenem peskokopu v Mošnjah), naslednje leto pa še gradbeno dovoljenje za strelišče. Tista prava dela, takrat še na peskokopu, so se začela leta 1992. Ker so strelci neprofitna organizacija, so se odločili, da bodo vsa dela opravili prostovoljno ali drugače udarniško. Ob začetnem elanu, ko je na strelišču delalo tudi do 20 delavcev, je ta kaj hitro splahnel in zadnje štiri leta so se na strelišču "mučili" le še najbolj ?agnani. Ker so bili brez denarja (tega so sproti "nafehtali" le Za prepotreben material), so tudi vsa strojna dela opravili na roke". Tako na strelišče od ZaČetka pa do konca gradnje ni zapeljal buldožer ali valjar in še kamion je bil le redkokdaj viden na strelišču. Enkrat se je celo zgodilo, da so jim čez noč sunili nekaj vreč apna in cementa in ko so prišli na delo, so še najbolj prizadevni strelci - udarniki: Lojze Krajne 11886 ur, Vester Pangerc 613 ur, Ivan Lotrič 551 ur, Boro Kukič 516 ur, Franc Lotrič 499 ur. In še opozorilo mladim: vsa našteta peterica je le krepko v letih (v pokoju) in z delom na strelišču so dokazali, kakšen potencial se skriva v vseh nas. Na sliki: lupan je dobro meril. lahko samo debelo gledali, kam je izginil material. Toda strelišče je kar raslo in raslo, in iz leta v leto je bil viden napredek. Ob otvoritvi strelišča so izdali tudi bilten o tem, kako je strelišče nastajalo in iz njega je razvidnom, da so res opravili ogromno dela. Strelci so v izgradnjo novega strelišča "vdelali" skoraj 5.000 udarniških ur in skupaj z Občino Radovljica, ki je prispevala levji delež sredstev (nekaj čez 2.000.000,- SIT) in še z nekaj sponzorji je prejšnji konec tedna v Mošnjah zrasel nov sodoben objekt, ki je lahko ponos vsej Gorenjski in je eden redkih tudi v Sloveniji. Na otvoritvi je vse prisotne najprej nagovoril predsednik MZS Lojze Krajne, ki je pre-dnjačil tudi z delom na strelišču, saj je na koncu "pridelal" kai 1.186 udarniških ur. Med drugim je povedal tudi naslednje: "Zelo sem ponosen, da smo po petih letih uspeli uresničiti našo vizijo in da danes tu otvarjamo prečudovit objekt, ki je na Gorenjskem edini te vrste, verjetno opa je dini tudi v Sloveniji. V teh letih nismo igradili le strelišča, ampak tudi vse pripadajoče objekte (moško in žensko strelišče, sodniško pisarno, priročno skladišče, shrambo, greznico, lastno sanitarno vodo, prostor za gledalce in parkirišče za 50 avtomobilov) in lahko rečem, da je to strelišče res zelo moderno in tako primerno tudi za mednarodna tekmovanja. Vrednost celotnega objekta je zagotovo 5.000.000.- SIT, s tem, da smo udarniške ure računali približno po 500.- SIT na uro., Ob otvoritvi bi se rad iskreno zahvalil Občini Radovljica, ki nam je pomagala tako z lokacijo, kot tudi s finančnimi sredstvi, kot tudi vsem drugim sponzorjem, ki so prispevali po svojih najboljših močeh." Radovljiški župan Vladimir Čeme je še enkrat poudaril udarniško delo in dejal: "Prepričan sem, da je to strelišče ena zadnjih podobnih gradenj. Danes, na žalost, takšnih zanesenjakov ni nikjer več. Iskrene čestitke vsem, ki so pripomogli k izgradnji tega res modernega objekta, saj je za tak projekt resnično potrebno veliko prizadevnosti in odrekanja. Sam se počutim počaščenega, ker je občina prispevala zelo velik delež k uresničitvi tega projekta. Ta objekt je resnično eden najmodernejših v državi in v prihodnje zanesljivo služil kot nosilec strelstva na Gorenjskem in menim tudi v Sloveniji." Po obeh govorih je radovljiški župan Vladimir Černe s častnim strelom (zadel je čisto osmico) tudi uradno odprl novo moderno športno strelišče za MK orožje. Goran Lavrenčak ODBOJKA SMUČARSKI SKOKI SPODBUDEN ZAČETEK BLEJSKIH EKIP DRŽAVNA PRVAKA ČAVLOVIČ IN ŠIMIC Bled, 30. septembra - Odbojkarji so s sobotnimi tekmami Prvega kola v 1. DOL začeli ligaško tekmovanje. V 1A DOL nastopa od gorenjskih ekip le Špecerija Bled v ženski konkurenci. Pred začetkom sezone je ekipo zapustila reprezentantka Spela fetrač, v vodstvu ekipe pa so se odločili, da se oprejo na svoje jastne mlade sile. Blejske mladinke so pod vodstvom izkušene JJimitrovičeve in Baidakove po začetni nenvozi zaigrale vse bolje. Jako gostjam iz Ljutomera ni pomagalo niti vodstvo v nizih z 0 : 2, domače so po dobrem nadaljevanju slavile zmago s 3 : 2. Rezultati 1. krnoa 1 a r»r»T ^»ndc - Šnftrrnia Rled : Zavarovali! Gorenja Sava, 30. septembra - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral državno prvenstvo v smučarskih skokih za za dečke do 15 let. 55 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov je tekmovalo na 62-metrski skakalnici Dobitniki kolajn so odstopali od ostale konkurence. Največ uspeha pa so imeli Kranjčani z osvojitvijo dveh kolajn, zlato in bronaste. Uvrstitve: 1. Gašper Čavlovič (Triglav), 2. Uroš Vrhovec (Ilirija Center), 3. Primož Zupan Urh (Triglav), 4. Janez Rukše, 5. Matjaž Doles, 6. Jure Šinkovec (vsi Ilirija Center). Mostec, 30. septembra - SSK Ilirija Center je bila organizator poletnega državnega prvenstva za mladince do 16 let. Nastopilo je 62 skakalcev, ki so se pomerili na 68-metrski skakalnici, največ uspeha so imeli ponovno Kranjčani. Uvrstitve: 1. Marko Šimic (Triglav), 2. Uroš Kočnik (Velenje), 3. Gašper Čavlovič (Triglav), 4. Primož Gostič (Ilirija Center), 5. Blaž Bilban (Dolomiti), 6. Janez Rukše (Ilirija Center). kroga 1A DOL ženske - Špecerija Bled : Zavarovalnica Maribor Uutomer 3 : 2 (-10, -1, 8, 9, 11), OD Krim : ZOK Sobota 1 : 3, SOU Julči Vital Frupi : Infond Branik 0 : 3, Kemiplas Koper : TPV Novo mesto 3 : 0. , NajveCja pridobitev blejske odbojke pred začetkom letošnje sezone ie gotovo prestop Matjaža Šifrarja iz Olimpije v ekipo j^eda. Že s tem so na Bledo jasno najavili, da se že po prvem delu dodobmobču^ GORENJSKI NASLOV BOGATAJU so bih popolnoma nedorasli domačim odbojkarjem Pod vodstvom • septembra - SSK Servis Debevc iz Mengša je organizatorja igre Jerale so ob čvrstem bloku in dobrem serviranju korenja ^avaT^uj seP'* gariiziral letošnje prvenstvo Gorenjske doma6 odlirJL: _«n. * Mnhri in .tr.1* ^-iSŠ^^SfSLSS^i udeležilo kar 51 gorenjskih skakalcev ki si se pomerili na 45-metrski skakalnici, Glavni pdSSSj tekmovanji je bil Servis Debevc iz Men*i, sopokro-l/it-in na- Občina Mengeš, Kovinopasarstvo Dolinšek, Bngita MaketPobViz Mengša6 Pizzerije £ok iz Kamnika, Botana iz Lahovč in Hram Rožce iz Mengša, Fitnes Etahne, Beier Sdorf -oba iz Ljubljane in Baloh iz Dmnžal uomaci odbojkarji navdušili gledalce z nekaj hitrimi in atraktivnimi akcijami ter gostujoči vrsti prepustili le 11 točk. Slabše pa so začel, odbojkarji Termo Lubnika, ki bodo ob taki igri ob spremembi sistema tekmovanj na koncu sezone le stežka zadržali Prvoligaški status Odbojkarska sezona pa se je letos pravzaprav začela že prej, saj so odbojkarji in odbojkarice že odigrali nekaj krogov pokalnega tekmovanja, aktivne pa so bile že tudi mladinske ekipe, rti Mladincih in mladinkah sta se od gorenjskih ekip v četrtino finala krstili ekipi Bleda in Astec Triglava. V pokalnem tekmovanju so v 2. krogu izpadli odbojkarji Astec Triglava (boljši so bili odbojkarji Krke in Novega mesta), prav tako je bila ekipa Kočevja premočna za blejsko drugo ekipo, ekipa Bohinja pa se ni mogla resneje upirati odbojkarjem blejske prve ekipe. Ti se bodo v tretjem krogu pomerili z drugo ekipo Fužinarja, ki je malce Presenetljivo izločila Ljutomer. V ženski konkurenci so odbojkar-p Špecerije Bled z dvema zmagama nad Bohinjem že uvrstile v četrtino finala pokalnega tekmovanja. • B. Maček Uvrstitve: 1. Jure Bogataj (Triplav) 2. Jure Kumer, 3. Gašper Mlinar, 4. Jaka Oblak (vsf Alpina Žin), 5. Janez Tolar (Stol Žirovnica), 6. Andraž Kern (Triglav). • Janez Bešter ODLIČNI SLOVENCI PORAZ TERMA ~r«nit iz Slovenske Bistrice gladko izgubili, kar pa je ono pričakovati, saj je zaradi poroke izostal organizator igre Kustec. *o Je tudi botrovalo slabi, neuigrani igri v 1. nizu. V 2. m 3. nizu je mta tekma bolj zanimiva in napeta, vendar pa je pri gostih zopet bifteci T----«-- ......-„,,.Ti -.t x,cPh nnztcii. s svoumi servisi iz Beljak, 30. septembra - Na 1. Pokalu mesta Beljaka so se mladi slovenski skakalci odlično odrezali. Nastopili so skakalci iz Avstrije, Italije, Švice (z A reprezentanco) in Slovenije, ki so jo zastopali člani mladinske reprezentance in člani B reprezentance. 81 tekmovalcev je nastopilo v treh starostnih kategorijah. Nastop naših mladih skakalcev je bil zelo uspešen, saj smo imeli kar 6 Odb '\c ~i--""—■ — — skakalcev med najboljšo enajsterico, kar obeta dober rezultat pred Granit ^erma Lubnik so prvo letošnjo tekmo proti OK bližajočim se Alpskim pokalom, ki se začne v tem tednu. Od Pričako 12 • —ns^e Bistrice gladko izgubili, kar pa je bilo članov B reprezentance je največ pokazal Marko Bogataj, v moški ati. sai ie zaradi nnroke izostal organizator igre Kustec. konkurenci je zasedel 5. mesto in Jaka Grosar, ki je med člani do 20 let zmagal. Uvrstitve do 19 let: 1. Roland VVakolm (Avs), 2. Andreas Kuettel (Švi), 3. Milan Živic , 4. Primož Delavec, 5. Miha Rihtar, 6. Uroš Peterka, 8. Robi Kranjec, 11. Bine Norčič (vsi Slo). Do 20 let: 1. Jaka Grosar, 2. Matej Hribar, 3. Marko Cerar (vsi Slo); člani: 1. Bruno Reuteler, 2. Silvian Freiholz (oba Švica), 3. Adi Gruger (Aut), 5. Marko Bogataj (Slo. • J. Bešter KONFERENCA ŠENČURSKDT ŠPORTNIKOV Šenčur, 30. septembra - V četrtek, 2. oktobra, bo v dvorani športnega doma v Šenčurju konferenca Športnega društva Šenčur. Vabljeni člani društva, športniki in drugi občani. Na konferenci bodo sprejeli nova pravila o delovanju društev, podelili priznanja in spšrejeli nopv delovni program pod geslom Športniki pravimo, da je žoga najboljša droga. Priznanja bosta podelila župan Franc Kern in predsednik upravnega odbora Janko Sekne. • J.K. tekma bolj zanimiva in napeta, vendar pa je pri gosun ^ Diestel Jesenko, ki je zaključeval iz vseh pozicij, s svojimi servisi stoka pa povsem zmedel domače sprejemalce. • S.R. PRI ČLANIH BAŠELJ, PRI VETERANIH BELA Bašelj - V nedeljo je bil na igrišču v Bašlju tradicionalni n°gometni dvoboj med Bašljem in Belo. V članski tekmi so slavili Jomačini, rezultat je bil 10:6, pri veteranih pa se je pri vodstvu planov 12:2 poškodoval eden od igralcev, tako da so srečanje Prekinili. Tekmi si je ogledalo več kot sto gledalcev, med njimi je °u tudi preddvorski župan Miran Zadnikar. • CZ. AlPINIZEM, JPORTNO PLEZANJE Saša Truden Tomal Valjavec MED ZMAGOVALCI TUDI VALJAVEC IN TRUDNOVA Kranj, 30. septembra - V Parmi (Italija) je bila letošnja zadnja tekma evropskega mladinskega pokala. Skupna zmagovalca sta postala Tomaž Valjavec pri fantih v kategoriji B in Saša Truden pri dekletih v kategoriji A. Prav v teh dneh kategorijah za zmagovalce pa so stali še: Katja Šturm pri mladinkah in Matej Sova pri mladincih na tretjem mestu ter Boštjan Potočnik na drugem in Primož Žitnik na tretjem mestu v kategoriji A. Na močno previsni steni v Parmi je nastopilo 85 tekmovalcev iz desetih držav, med njimi petnajst naših reprezentantov. Tokrat sta jih spremljala mladinski selektor Rudi Lončarič in njegov pomočnik Vito Čehovin. Prav vsi naši so se uvrstili v finalni nastop, ki je bil v nedeljo, 21. septembra. Pri dekletih v kategoriji A je zmagala Katarina Štremfelj pred Sašo Truden in Blažo Klemenčič, četrta pa je bila Eva Tušar. Med fanti v kategoriji B je ponovno zmagal Tomaž Valjavec pred Blažem Rantom in Klemenom Bečanom, Anže Štremfelj pa je bil deveti. Prav tako je ponovno dobro plezal Primož Žitnik in zasedel četrto mesto v kategoriji A. Nekoliko slabše je šlo Boštjanu Potočniku in Mateju Sovi, ki je končal na osmem mestu, Aleš Strojan pa je bil deseti. Na vseh tekmah letošnjega evropskega pokala je nastopilo 214 tekmovalcev iz enaindvajstih držav. Po lanskem poskusnem tekmovanju je bilo letos prvo uradno tekmovanje mladih plezalcev za evropski pokal. Od petih nastopov so se za skupno razvrstitev šteli najboljši štirje rezultati. Prvo mesto je prineslo 100 točk, drugo 80, tretje 65 in tako naprej. Najbolj prepričljivo je zmagala Avstrijka Šchopfova pri mladinkah, ki je osvojila 380 točk, za njo pa je že Saša Truden s 360 točkami, Tomaž Valjavec pa je zmagal s 331 točkami. Tudi v skupni razvrstitvi smo največ dosegli v kategoriji deklet A, kjer se je na drugo mesto uvrstila Katarina Štremfelj, tretja je bila Blaža Klemenčič, četrta pa Eva Tušar in v kategoriji dečki B, kjer se je za Valjavcem na drugo mesto uvrstil Blaž Rant, na tretje Klemen Bečan, Anže Štremfelj pa je bil soliden šesti. Prav gotovo je potrebno pohvaliti Mateja Sovo, ki je zasedel tretje mesto v najmočneje zastopani kategoriji mladincev in Boštjana Potočnika ter Primoža Žitnika, ki sta bila drugi oziroma tretji v kategoriji dečki A. A.S. ALPINISTIČNA ŠOLA V KRANJU Kranj, 30. septembra - V četrtek, 2. oktobra, se bo začela alpinistična šola Alpinističnega odseka Kranj. Šola se bo začela ob 18. uri v prostorih Planinskega društva Kranj. Prijave bodo sprejemali v pisarni Planinskega društva ali v šoli snu. Vabljeni vsi, ki vas zanima hoja v gore in alpinizem. VESTI IZ HIMALAJE Ljubljana, 29. septembra - Člani odprave šiša Pangma so med 2. m 13. septembra 1997 opravili aklimatizacijski treking v Kumbu, kjer pa so zaradi slabega vremena dosegli le 5500 metrov višine namesto vzpona na 6189 m visoki Imdža Tse. Po vrnitvi v Katmandu so 1/. septembra odšli v Tibet. Štajerski alpinisti Pečovnik, Oprešnik in Tič so se v Njalamu ločili od odprave, saj načrtujejo vzpona na Čo Oju in Everest, glavnina -z njo je tudi Jezerjan Davo Karničar - pa se je pod vodstvom Boštjana Slatenška podala pod jugozahodno steno Šiše Pangme (8027 m). Že 21. septembra so postavili bazni tabor na višini 5200 m, 23. septembra pa zgornjo bazo pod steno 5900 m visoko. Odprava Pumori-Nuptse je 22. septembra postavila bazni tabor pod Pumorijem na višini 5400 m. Vodja Tomaž Humar iz Kamnika je sporočil, da so imeli med pristopom slabo vreme, vendar se počasi popravlja. Vsi člani so zdravi, pred vzponom na Pumori pa se bodo za aklimatizacijo vzpeli na 6119 m visoki Vzhodni Lobuče. • S. Saje GORSKO KOLESARSTVO NOVA ZMAGA FELCA Kamnik - V članski konkurenci je četrtič letos slavil Idrijce Boštjan Felc (Sloga), med mladinci pa prvič Aleš Udovč. Edina predstavnica domačinka Helena Šlebir. Boštja Felc je tako na najlepši način potrdil zmago v skupnem seštevku slovenskega pokala, z naslovom državnega prvaka z Jošta pa dokazal vodilno vlogo v tej disciplini gorskega kolesarstva v Sloveniji. Felc je bil na raznoliki progi z elementi hitrosti in tehnične zahtevnosti za dobrih sedem sekund hitrejši od Alioše Martinjaša, ki je tako ohranil tretje mesto v seštevku pokala pred Sergejem Ocepkom, ki tokrat ni imel sreče. Še sekundo več je zaostal drugi domačin Sandi Srdar. Gosta iz hrvaške Slaven Getoš in Tomislav Bošnjak sta osvojila šetrto in peto mesto. Sledil je paket iz MTB kluba Kranj, Sandi Bertonceli, Janez Golmajer, Matjaž Oman in Miha Štular, ki ima v svojih vrstah tudi zmagovalca med rekreativci Igorja Potočnika. Med mladinci je prvič zmagal Aleš Udovič iz Prebačevega (U-sistem), ki je bil za slabe pol sekunde hitrejši od Šimeja Šuberta in osem sekund od Anžeta Blejca (Red Buli Radovljica). Zmagovalec slovenskega pokala v tej konkurenci je Mitja Šorn (Završnica), ki je bil tokrat peti. Edina predstavnica, ki je zbrala dovolj poguma za spust, ke domačinka Helena Šlebir iz kluba organizatorja, ki so se na veselje številnih gledalcev in tekmovalcev potrudili pri izvedbi. • M. Močnik Država se redi Branko Grims, zunanji sodelavec PREJELI SMO Sredi letošnjega septembra je v slovenski Istri potekal mednarodni posvet o organizaciji državne uprave. Ugledni tuji strokovnjaki so na posvetu opozarjali, da Slovenija po organizaciji drlavne uprave ni primerljiva z Evropo. Po njihovo oceni je naš največji problem, da je Slovenija ie bistveno preveč centralizirana. Če so pred leti mnogi opozarjali, da je vsaka občina drlava zase (kar sicer ni bilo čisto res), je sedaj očitno ravno obratno - na račun občin se je preveč okrepila drlava. Drlavna oblast v Sloveniji je bila v letih po osamosvojitvi vedno domiselna, ko je si je bilo potrebno prisvojiti temeljni vzvod moči - denar. Ni junaka v tej drlavi, ki bi znal na pamet našteti vse sklade, ki so se razbohotili na državnem nivoju in preko katerih posamezniki v imenu države pretakajo in (si) delijo ogromno denarja. V teh vrečah brez dna je izginil tudi del premoženja nekdanjih občin. V času oblikovanja skladov se je občine hendikepiralo s sprejetjem (namerno!) pomanjkljive zakonodaje, ki je povzročila cel kup sporov med občinami in državo, težave pa tudi znotraj občin samih. Kljub opozorilom iz tujine se proces centralizacije Slovenije nadaljuje še naprej, morda le za malenkost bolj prefinjeno in prikrito. Vlada je v parlament poslala svoj predlog proračuna za leto 1997 leto. Proračun prihaja sicer z letom dni zamude, saj je bilo (kot se sliši iz krogov blizu vladi - seveda samo neuradno) treba najprej pod preprogo pospraviti rokohitrstva (prevelike obljube) iz lanskih predvolilnih dni ter šele nato porazdeliti letošnjo pogačo. Ta pa je obilna. Vlada sama priznava, da je proračun večji za skoraj četrtino (natančno: 24,6 odstotka), kar ob upoštevanju uradno priznane inflacije pomeni realno povečanje za okoli deset odstotkov. Toda ta izračun je vlada naredila na osnovi realizacije lanskega leta, zaključni račun pa ob tem sploh ni bil sprejet. Če za izračun povečanja vzamemo lanskoletni proračun, objavljen v uradnem listu, je v resnici povečanje bistveno večje - rast proračuna znaša okoli trideset odstotkov, kar ob upoštevanju inflacije pomeni, da je proračun realno (!) večji kar za petino. Potem se ne gre čuditi, da se prvič v samostojni Sloveniji govori o rdečih številkah in zadolževanju države, da se gospodarstveniki držijo za glavo in da je nastal spor med vlado in Narodno banko. G. Arhar se je očitno zbal, da želi nekdo iz Narodne banke Slovenije narediti kovnico lažnega denarja, kakršna je nekoč stala na beograjskem Topčiderju... Past centralizacije pa se ksriva v navodilih, ki jih je država pošiljala občinam v minulih mesecih. V teh navodilih je drlava dovoljevala občinam, da načrtujejo povečanje svoje porabe v mejah uradno priznane inflacije - brez realnega povečevanja (slednjega je drlava prihranila zase). Ce primerjamo občine in drlavo, lahko ugotovimo, da je drlava sama sebi v enem samem letu dodelila kar za petino več. Poznate lelezni zakon (birokratske) razdelitve: "Dobijo tisti, ki imajo."? Ker pomeni sorazmerno večja vreča denarja tudi večji delel oblasti, je (vsaj na finančnem področju) letos drla-va za petino bolj centralizirana, kot je bila lani. V parlamentu se sicer še vedno lahko kaj spremeni, toda glede na razmerja sil, so molnosti za kaj takega zelo pičle. Tako velikega razkoraka med občinami in drlavo v času po osamosvojitvi še ni bilo. Na zgoraj omenjenem posvetu so tuji strokovnjaki Sloveniji predlagali uvedbo pokrajin (delel), kot obliko decentralizacije oblasti. Objektivno gledano se 147 občin ne more posebej uspešno upreti manipulacijam drlave. Za povrh je bil prav konec prejšnjega tedna sprejet sklep, ki pomeni zeleno luč za nadaljnjih 22 novih občin. Drlavi je takšna razdrobljenost v prid. Deli in vladaj... Sedanja razdrobljenost koristi le tistim, ki lelijo Slovenijo centralizirati do konca, občine pa spremeniti v obvladljive lutke, ki bodo s finančnimi nitmi trdno zvezane z Ljubljano in bodo zato na vsak migljaj drlavne oblasti ubogljivo zaplesale. Občine se lahko taki politiki uprejo samo skupaj. To pomeni, da bo potrebno iskati zaveznike in tako preseči stanje, v katerem se vsaka občina majhen fevd in po molnosti še sprta s sosedi. Dokler ne bo dovolj moči in volje za učinkovit upor proti le čez vse mere razbohoteni državni oblasti, bo veljalo le: država se redi. Branko Grims je član SDS Komu pripada dediščina? Našim pokojnim staršem (Lipnikovim na Žirovskem Vrhu) se je po zakonu o denacionalizaciji vrnila krivično odvzeta kmetija. Kdo je upravičen do le lastnine ali zakoniti dediči ali zelena bratovščina? Temeljne človekove pravice mora z zakonom ščititi drlava vsakemu drlavljanu. Med te pravice sodi tudi vsa lastnina, ki jo človek pridobi s svojim delom. Prejšnja drlava je te zakone kršila in povzročila hude krivice nekaterim ljudem. Petdeset let odtujena kmetija se nam je zopet vrnila v last in posest. Med tem časom pa je gospodarsko poslopje dobilo nove upravljalce, ki so mu krojili usodo. Stvari bi se vsaj po petdesetih letih začele urejati, če se ne bi hiše na tem posestvu krčevito drlali lovci lovske druline Žiri. Leta 1968 so lovci dobili to hišo brezplačno od občine samo v upravljanje. Stanovalka, ki je bila takrat v tej hiši, se je naselila v neko manjše stanovanje. Lovci so se takoj lotili hiše tako, da so jo polovico porušili, ostalo polovico pa adaptirali in spremenili v lovski dom. Za te posege nismo imeli ne gradbenega ne adaptacijskega dovoljenja. Sploh pa ne lastništva. Tako so naredili iz kmečkega poslopja lovski dom in brez dovoljenja spremenili namembnost te hiše. Sedaj je ta hiša vredna 32 odstotkov manj kakor ob zaplembi. To je pokazala cenitev, ki smo jo delali skupaj z lovci. Kršili so vrsto zakonov. Rušenje tega poslopja pa je tudi kaznivo dejanje, Tudi občinska inšpektorica za gradnjo je ta primer raziskala in ugotovila, da so bili vsi posegi narejeni brez dovoljenj. Lovci pravijo, da so pri hiši veliko delali in vlagali. Verjetno res. Kdor je v hiši, jo mora nenehno vzdrlevati. Da pa so delali na stavbi, ki ie bila zaplenjena, so vsi dobro vedeli. Vsa leta niso nikomur plačevali najemnine. To je tudi velik prihranek. Naši starši so z veliko odpovedi in garanja pošteno prislužili denar in kupili posestvo, vključ- no s hišo, ki je sedaj lovski dom. Gotovo pa ni bil njihov namen in ne dolžnost delati za lovsko društvo. Občina Škofja Loka in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani nam je hišo vrnilo le s štirimi odločbami, s pripisom, da dediči lovcem nismo ničesar dolini za vzdrlevanje te hiše, ter da nam hišo morajo vrniti v last in posest. Lovci na odločbe nenehno ugovarjajo in pošiljajo pri-tolbe z neresničnimi podatki. Citiramo izjavo odvetnika Janeza Konca: "Stavba je bila res zdrajena na zemljišču v družbeni lasti." Torej so jo lovci gradili. Lovci nikoli na tem zemljišču niso gradili, To je laž, s katero hočejo zavesti pravno komisijo. Polovico hiše so porušili, ostala polovica pa je objekt iz leta 1925. Tudi odvetnik Konc dobro ve, da je bila ta hiša, ki še stoji, grajena 1925 leta. V arhivu ima dokumentacijo, zaplembo odločbo in dokaze prič, ki so sodno overile izjavo o gradnji hiše. Pravno pomoč je lovcem pred tem dajala odvetnica C.T. Končno jim je pojasnila, da je izčrpala vse pravne molnosti in jih nima nadalje namena zavajati. Nato so dobili somišljenika, ki je tudi lovec in sedaj podaljšuje to agonijo, ki se vleče le šest let. Lovci so se p rito lili na vrhovno sodišče. Tam se stvari rešujejo zelo počasi in to jim je samo v korist. Nam dedičem in drlavi pa delajo dodatne stroške. Vsi lovci lovske druline Žiri imajo svoje hiše, pa naj jo kdo podari lovskemu društvu. Zakaj bi jo morali podarjati ravno mi, ki nimamo z lovom in lovci nobene zveze. Mi dediči hočemo nazaj lastnino naših staršev, s tem ne kršimo nobenega zakona. Dediči (naslov v uredništvu) Preimenovanje ulic Za sejo Občinskega sveta dne 25. 9. 1997 je g. lupan predlagal v ponovno obravnavo predlog Odloka o preimenovanju ulic v naselju Jesenice, ki po prejšnjh obravnavah ni bil sprejet. V četrtem odstavku gradiva "Predlog odloka o preimenovanju ulic v naselju Jesenice" je zapisano, da bo na seji Občinskega sveta posredovano mnenje prizadetih krajevnih skupnosti. V ta namen je bila sklicana korespondenčna seja Sveta KS SAVA dne 24. 9. 1997, da se člani Sveta še enkrat opredelijo do tega predloga. Člani Sveta KS SAVA so se opredelili takole: - proti preimenovanju Ceste maršala Tita in Ceste revolucije so se opredelili 4 člani, za nadaljevanje postopka za preimenovanje pa 2 člani Sveta. Večina torej nasprotuje preimenovanju. Razlogi za nasprotovanje so razmere na Jesenicah in v občini: 1. Nikjer še ni objavljeno (s strani Upravne enote), kaj bodo morali prizadeti občani urediti pri pristojnih organih glede osebnih dokumentov in kakšne bodo spremembe v uradnih evidencah in popisih (telefonski imenik, poslovne evidence P1RS, registri, vpisi v zemljiško knjigo, poslovna korespondenca gospodarskih in drugih subjektov itd.) 2. Doslej še nihče ni odgovoril na vprašanja, kakšen finančne posledice bi nastopile za proračun Občine in za vsakega občana - prebivalca teh ulic. 3. Največja brezposelnost na Gorenjskem (19 %), ki se povečuje. 4. Problematika ogrevanja mesta (cene). 5. Problematično obnavljanje magistralne ceste Ml (uničevanje, kopanje na novo asflatiranih površin). 6. Gladovna stavka občana (B. Šmid - član predsedstva SDS-a). Preimenovanje ulic ni livl-jenjskega pomena za občane. Ob slabih socialnih in splošnih gospodarskih razmerah je pričakovati od občinskih svetnikov in političnih strank, da se bolj posvetijo reševanju kritičnih razmer, ne pa, da s preimenovanjem ulic vznemirjajo občane in jim delajo stroške. Pobuda za preimenovanje je politično ideološko opredeljeno, kar pa v sedanjih razmerah na Jesenicah ni bistvenega pomena. V strokovnem pogledu in glede predpisov se zavedamo, eta dve vzporedni cesti ne moreta imeti istega imena, zato ne nasprotujemo, da se del stare Ceste maršala Tita od številke 32 do številke 68 preimenuje. Predsednik Sveta KS Sava: Tomaž Mencinger Intervju z Janšo v Kranju naj ne plačujejo vsi Trzicanu Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Tržit je presenečen nad vabilom na Glasov o prejo z g. Janezom Janšo, ki bo v Kranju (Šmarjetna gora), kjer je navedeno, da je med sponzorji tudi lupan občine Tržit- Menimo, da prireditev nima direktne zveze s Trtičem, saj bo v drugi, celo nesosednji občini, poleg tega pa se občina Trlič srečuje Z zelo zaostrenimi gospodarskimi razmerami, ko je vsak tolar pomemben. Posebej opozarjamo, da sta trliški župan in občinska uprava predvidela v osnutku letošnjega občinskega proračuna veliko krčenje denarja na zdravstvenem, socialnem ter šolskem področju. Očitno gre za hudo pomešane prioritete! Zahtevamo, da g. Pavel Rupar, poslanec ter trliški lupan, plača sponzorstvo iz svojega lepa, saj bo le-to slutilo le njegovi osebni promociji! Anton Horvati* predsednik LDS Tržič Politična maša Francija Feltrina (Gorenjski glas, 16. septembra) Hvala Benedikt! Ker sem vajen vsega, me Tvoje pisanje ne preseneča. Presenečajo me le Tvoje insinuacije, ki so udarile mimo in nimajo nobene povezave z mojim P^' mom iz dne 5. septembri; Tista o udbovskih arhivih M mojem nasprotovanju je ist0. kot pismo, ki mi ga je posl°l neki borec, (tako imenuje sebe) in pravi, kako lepo bi bilo, če bi me leta 1945 f nadškofom Rodetom in ostalo bando vse skupaj poslali * bogu. "Boga" je seveda, "borec" s partizanskim imenom, Jote Crnkovič - LeJ' napislala z malo. Verjemi, da mi ni vseeno, ko vidim, kako kratek spomin imajo tudi tisti, ki sem jim nekoč, če ne mogeii vsaj hotel pomagati. Kot bivši glavni tajnik Slo-venske konference pri Svetovnem slovenskem kongres1* Nadaljevanje na 29. strm« ANA Skupaj sva se odločili, da ji bo ime Ana. Rekla mi je, da ji zveni prijazno in mehko. Tako kot širna prekmurska polja, med katerimi je pre-livljala drobce iz svojega otroštva. O Ani bi lahko napisala roman in morda si bom nekoč vzela čas tudi za to. Vas, dragi bralci pa prosim, da odprete svoje srce njenemu pripovedovanju, ki ga ne bom mogla skrčiti le na nekaj nadaljevanj. Anina zgodba je pretresljiva, dotakne se nas in nas razoroži. Bolečino je le zdavnaj skrila v zadnje kotičke svojega spomina. Tja, kjer se prepletajo dogodki, ki so usodno zaznamovali njeno življenje. Ob najinem snidenju sem se začudena spraševala: mar je ta prijetna, negovana in nasmejana ženska res doživela toliko krutosti in udarcev? Zdelo se mi je povsem nemogoče. Anina mama je bila malce čudaška. Motovilila je po svetu in se predajala moškim. Ana je skoraj prepričana, da je moški, čigar sliko nosi že vsa leta s seboj, njen oče. Pokaže mi jo. Že na prvi pogled se mi zdijo njegove poteze znane in ko me je Ana vprašujoče pogledala, sem ji prikimala. "Bil je invalid in kako je mama z njim zanosila, ne vem. Ko sem prijokala na svet, se me ni razveselila. Bila sem ji verjetno v napoto. Zavila me je v nekaj cunj in me naskrivaj odložila na domačem pragu. Babica mi je kasneje pripovedovala, da je malo manjkalo, pa bi stopila name, ko je hitela z golido mleka iz hleva. Bila sem čisto tiho, verjetno sem bila prezebla in sestradana." Mama se je izgubila nekje na vasi, kjer je ob steklenici vina gledala moškim v oči in jih zapeljevala. Vaščani so imeli USODE Piše: Milena Miklavčič navado, da so tako žensko privezali za mizo in potem so jo vsi iz vasi opliuvali. Ona se je obrisala, zlezla na tla, zapeljivo pozibavala z boki, da so se lačne moške oči lepile ob njen stas. Med fanti, ki so se smukah tam okoli, je bil eden, ki ji je pognal kri po žilah. Gledala mu je v oči, on pa je stal par korakov stran kot ohromljen. Še tisti večer se je preselila k njemu. Čez devet mesecev je prijokala na svet prv Anina polsestra -Agata. "Moja mama se je ljubimca hitro naveličala. Tokrat si novega ni iskala kje zunaj, temveč ga je našla kar v družini, v katero se je tako nahitrico vrinila pred kakšnim letom. To je bil fantov oče -Jotek, ki se je brezglavo pustil zapeljati. Nagovorila ga je, da je zapustil dom, leno in otroke, ter skupaj z njo pobegnil v mesto, kjer sta si poiskala delo. Pozneje, ko sem se z njim srečala, sem tudi sama ugotovila, da je bil to strašno dober človek. Naju s sestro Agato je imel zelo rad in lepo je ravnal z nama. Z mamo sta Uvela v nemogočih razmerah, bila sta bolj lačna kot sita, le pijače ni nikoli manjkalo. Garal je kot lival, da je lahko stregel moji mami, ki ga je znala na svoj način izkoriščati. V trenutkih slabosti je prišla celo po mene k babici in me vzela s seboj. Toda prav nič lepo se mi ni godilo pri njej. Zanemarjala me je, tepla in ko se me je naveličala, me je brez slabe vesti izročila Ciganom, ki jih je slučajno srečala. Na tihem sem se je bala. Imela je pijanske izpade, ko je pregloboko pogledala v kozarec. Takrat se je popolnoma spremenila. Jožek ji je bil vdan in če danes pomislim, se je moral, revež, strašno sekirati, ker je zaradi nje zapustil dom in imetje."Ciganom se je za kratek čas pridrulila tudi mama in pri njih se je zelo dobro počutila. Za Ano in njeno sestro ji je bilo mar kot za lanski sneg. Ko so otroka slučajno odkrili, so ju dali v rejo. Ana je pristala na neki lagi, pri prijazni drulini, ki so znali poskrbeti zanjo. Ana je bila lačna ljubezni, pozornosti in topline. Čeprav ji je bilo komaj pet let, je dolivela le marsikaj. Le dobrega je bilo bolj malo. "Še danes se spominjam noči, ko sem vsa prezebla in lačna letala med cunjami in čakala, da me bo kdo pobožal in stisnil k sebi. Ko sem bila pri babici, je to velikokrat storila ona. Samo mama me je iz njenega varnega naročja iztrgala zmeraj, ko se ji je zdelo, da ji bom prišla prav. Na tisto žago me je čez čas prišla stara mama iskat. Brez besed me je zavita v toplo odejo in me stiskala k sebi. Čutila sem, kako ji bije srce in bila sem vsaj za nekaj trenutkov srečna. Doma mi je povedala, da je moja mama izginila neznano-kam. Bilo mi je popolnoma vseeno." v vas so se kmalu vtihotapile novice, da je Anina mama ostala dolžna zdaj tu, zdaj tam. Upniki so začeli trkati na vrata in babica je upnikom plačevala, kolikor so zahtevali. Ani se je zdelo, da jo bo jeza vsak čas raznesla. Jožek pa se je preživljal kot hlapec po kmetijah. "Enkrat, zvečer je že bilo, je potrkal na naša vrata. Babica mu je odprla, on pa je padel na kolena in jo milo prosil pomoči. Bila je dobrega srca kot zmeraj. Globoko v sebi je vedela, da je tako daleč zabredel le zaradi njene hčere. V hlevu mu je pripravila prostor, kjer je odtistih dob spal Bil ji je v veliko pomoč, saj se je znal lotiti dela. Čeprav je bil njegov pravi dom oddaljen le nekaj kilometrov, se tja ni nikoli vračal. Obšel ga je kot bi bil kužen. Babici se je smilil, ko ga je gledala, kako je trpel. Niti lastni otroci ga niso več hoten pogledati, kaj šele žena." Čez nekaj časa se jf Anina mama spet privlekla domov. V hišo je vstopila, kot bi pred tem šla le na kratek sprehod-Ana je imela ravno ošpice in jo je kuhala visoka vročina. Mame se je zelo ustrašila. Hotela sejijf skriti, to ona je opazila njeno namero in se jo je lotila s pestmi. Ana je planila v jok, toda niti solze jo niso omehčale. Obnašala se je, kot da so vsi v hiši zato, da ji strežejo. Babica je zatajevala jezo in bes upanju, da se bo hčer spametovala in se obnašala tako, kot se spodobi. Toda to se zgodilo. Ana pripoveduje: "Neko noč je iz hleva izginila krava. Na prvi pogled se je zdelo, da jih je bilo več, ki so jo odvlekli. Pozneje pa se Je izkazalo, da ji je mama nataknila škornje, da bij tem zakrila svojo lopovščino in da bi ostal' mislili, da so bili tatovi. Kravo je prodala, pobrala denar in spet za nekaj časa izgimia v neznano." .- Ani je bilo zelo hudo. V svoji otrošK preproščini si je predstavljala, da se bo mam nekoč spremenila in jo imela rada. Ko je ni bu°> je sanjarila o njenem naročju in besedah, ki"1 L jih šepetala na uho, preden bi šla spat. Toau vsakič, ko se ji je prikazala pred očmi, je 0».^ zanjo grozljiv šok. In tedaj še ni hodila niti šolo... (nadaljevanje prihodnjič) Torek, 30. septembra 1997 OGLASI, MIHAJELOV SEJEM 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje z 28. strani sem dolžan bralkam in bralcem Gorenjskega glasa povedati resnico. Njih pač ne morem povabiti na kavico, da bi jim pojasnil Tvoje izkrivljanje o delu Slovenske konference, tako kot sem Tebe pred tootm, ko si me na silo postavljal v partijske vrste. Zato najostreje protestiram proti zlorabi in ponarejanju dejstev in oseb, ki jih navajaš v svojem pisanju. Mili Knus ni v nobeni povezavi s takratnim pisanjem, kot trdiš. Žensko, na katero ciljaš, ki je pisarila o "mladoturkih" in "puču", je rojena v Celju. Zal si nekaj zamešal. O tem imam zapisnike in časopisne Članke, ki to potrjujejo. Pa saj si bil tudi Ti v Celju in si glasoval. Za koga?! Ne krivi mene za delo drugih in ne hvali me namesto njih! Vsi imajo svoja imena in priimke in jih "obdari"; če so si to zaslužili- Pes je, da nisva na istem Življenjskem "bregu" in Javno podjetje KOMUNALA Kranjska Gora Javno podjetje Komunala Kranjska Gora, d.o.o., na podla-9i 63. člena Odloka o ureditvi Prometa na javnih prometnih Površinah na območju občine Kranjska Gora objavlja JAVNI RAZPIS z? Pomoč pri izvajanju zimske službe v sezoni 1997/98. Ponudba naj vsebuje podatke o vozilu 'n opremljenosti vozila. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - cena - opremljenost vozila Ponudbe morajo biti poslane do 6.10.1997 na naslov: JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJSKA GORA, d.o.o. Log 14, 4280 Kranjska Gora najbrž nikoli ne bova. Zakaj ne, veš najbolje sam. Biti z nekom je potrebno biti nekdo. V svojem žaljivem tonu in naštevanju nepremišljenih dejanj, ki jih nisem nikoli počel, si šel preko roba in ne morem molčati. Lahko rečem, da za politično delo nisem bil nikoli nagrajen. Krivica, ki mije bila storjena je tako velika, da je ni moč pozabiti. Arhiv, ki ga hranim o javnih lažeh nekoga, ki je o meni dve leti trosil laži (to je priznal letos še pred sojenjem), je sedaj visoki vladni politik. Ljudstvo ga je na volitvah nagradilo. On pa je potem moje trpljenje z nasmeškom na ustih porinil pod svojo politično preprogo "poštenosti". Zato mi nikar ne očitaj nagrad, ki jih niti psu ne privoščim. Kljub vsemu nisem stal križem rok in zgolj kritiziral. S stisnjenim zobmi sem šel za sebe in za domovino ustvarjat temelje za jutrišnji lepši dan. Ne za mene, za najine potomce. Upam, da bo prišel čas, ko bo tudi moje delo vzniknilo v dobro večine. Zato mi nikar ne očitaj tistega, česar nisem in ne bom nikoli počel. Če sem kaj prepričan, sem to, da nisem niti za las kriv tvojih življenjskih težav. Si boš pač moral poiskati krvca za to kje drugje. Jaz se držim najbolj zveličavnega stavka, ki mi ga je kot petnajstletnemu dečku, ob odhodu v širši svet "Podaril" oče in za kar mu bom večno hvaležen: "Bodi delaven in pošten in vsa vrata tega sveta ti bodo odprta." Franci Feltrin, Škofja Loka Mengšani se bodo odločali S samoprispevkom do športne dvorane Mengeš, 29. septembra - Sklep je občinski svet sprejel po tehtnem razmisleku. Tako se bodo občani v nedeljo, 19. oktobra, odločali o predlogu, da prihodnjih pet let vsak mesec prispevajo po 1,5 odstotka od neto prejemkov. S takšnim načinom bi občani prispevali za športno oziroma večnamensko dvorano 1/3 milijonov tolarjev. Devet desetin tega denarja bi namenili izgradnji športne dvorane in razširitvi osnovne šole v Mengšu, eno desetino pa so s sklepom določili za izgradnjo gasilskega doma v Loki. Sicer pa je v finančnem izračunu za izgradnjo športne oziroma večnamenske dvorane v Mengšu opredeljeno, da bi občina prispevala iz proračuna letos 56 milijonov tolarjev in potem še v naslednjih treh letih po 50 milijonov. 88 milijonov tolarjev naj bi prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, občani pa iz samoprispevka 120 milijonov. Gradnja dvorane pa je ocenjena na 414 milijonov tolarjev. Če se bodo na referendumskem odločanju 19. oktobra občani občine Mengeš izrekli za samoprispevek, bi ga začeli plačevati z začetkom leta 1998. Konec leta se bo namreč iztekel samoprispevek za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in mrliških vežic. • A. Zalar VABILO Vabimo vas na javno obravnavo osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bled Javna obravnava bo pojutrišnjem, v četrtek, 2. oktobra 1997, ob 15. uri v prostorih Občine Bled. Dokument je javno razgrnjen v prostorih Občine Bled, pisne pripombe bomo zbirali do nedelje, 5. oktobra 1997. Župan: Vinko GOLC, dipl. ing. TRŽiC Trg svobode 18, 4290 Tržič POJASNILO V želji, da bi eliminirali nejasnosti, ki se pojavljajo v javnosti glede nakazila sponzorskih sredstev za organizacijo Glasove preje z Janezom Janšo sporočamo, da iz proračuna Občine Tržič niso bila nakazana nikakršna sredstva v ta namen. Urad za finance Plin v občini Bled Bled) 29. septembra - V Festivalni dvorani na Bledu je Komunala Radovljica skupaj z IBE predstavila projekt uvajanja zemeljskega plina v občini Bled Razstavo podjetij in proizvajalcev naprav ter izvedb je spremljala tudi strokovna razlaga. Oba dneva so si razstavo ogledali domačini in se zanimali za podrobnosti v zvezi s cenami, tehnološkimi izvedbami in roki. V Gorenjskem glasu, kjer je izšla posebna priloga, smo v petek objavili tudi prijavnico, ki jo občani lahko izpolnijo tn se z njo prijavijo na Komunalo Radovljica za naročilo in izvedbo priključka, • A. Ž. Jubilejni Mihaelov sejem v Mengšu Mengeš je bil ta konec tedna gorenjsko središče Od petka do nedelje zvečer je Mengeš gostil najmanj 25.000 obiskovalcev. Ob ugodnih nakupih različnih obrtnih in drugih izdelkov so se predstavili pritrkovalci, glasbeniki z inštrumenti mengeških izdelovalcev, godbe, ansambli domači in turistični delavci iz sosednjih krajev in društev pa so v sprevodu prikazali balo ženina in neveste. m^m §g§i& ffiili Društvo Mihaelov sejem pod pok- prihodnji turistični tovitelistvom občine Mengeš in Gorenjskega glasa pripravilo ze peti Mihaelov sejem. Tradicionalna prireditev v lepih dnevih minulega konca tedna, ni le potrdila ugotovitve, da je Mihaelov sejem postal ena najbolj priljubljenih sejemskih in etnografsko poudar- Prav prizadevanja na turističnem področju pa v tej novi gorenjski občini izstopajo kot ena glavnih razvojnih usmeritev že od začetka. In prav na prireditvenem področju so do zdaj Mengšani dokazali, da so pravi mojstri v tej zvrsti turizma. Po Mengeški mareli, veselem silvestro- epsa stojnica na letošnjem sejmu: Lutke Nike Omejc iz Ljubljane. Priznanja ^Za najlepšo stojnico je prireditelj letos Izbral stojnico Marije °mejc iz Ljubljane. Predstavila se je z lutkami. Priznanje je dobila tudi stojnica Sožitja, pohvale pa Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, občina Novo Mesto TD Železniki. Posebna priznanja so prireditelji podelili razstavljavcem, ki so bili letos že petič na sejmu. To so bih Citron, d.0.0., Topolovec Jože, Trdan Janez iz Ribnice za suho robo, Markovič Marko • izdelovanje copat Cerklje, Karavanke K>anj, Svečarstvo Pire Frančiška Mengeš, Antonio, d.o.o., tekstil, Sk Franc Novo mesto in Trgovina Pupa Ljubljana-Sentvid. rjanc Številne obiskovalce z Gorenjske in raznih krajev Slovenije. Skupine iz onkraj meje pa so potrdile mednarodni pomen srečanj in prireditev, ki si jih je čez konec tedna ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev. Med posebnostmi letošnjega jubilejnega 5. Mihaelovega sejma so bile predstavitev občine Moravče, nastop glasbenikov z inštrumenti mengeških izdelovalcev, Mihaelova maša z blagoslovitvijo miniaturnih zvonov mengeških pritrkovalcev in povorka v nedeljo popoldne, s katero so prireditelji prikazali balo, kakršno sta imela ženin in nevesta v Mengšu pred sedemdesetimi leti. Slednje, kmečka ohcet po mengeško izpred desetletij pa bi lahko ostala tudi rdeča nit za prihodnje leto, čeprav so v Društvu Mihaelovega sejma s predsednikom Štefanom Borinom poznani, da jim izvirnosti prav s to prireditvijo ne zmanjka. Priznanje prireditvi oziroma zamisli prirediteljev Mihaelovega sejma je bilo minuli konec tedna slišati med številnimi obiskovalci iz raznih krajev in tudi med gosti. V soboto so bili gostje predstavniki občine Moravče in župan Novega mesta z občinsko delegacijo, v nedeljo opoldne pa župani oziroma predstavniki gorenjskih občin Šenčur, Domžale, Kamnik, Lukovica, Kranj in Radovljica. Mihaelov sejem se je torej prav z jubilejnim petim sejmom v Mengšu tudi že vpisal v koledar osrednjih slovenskih prireditev. To je s pojas- Poleg občine Mengeš in Gorenjskega glasa, ki sta bila glavna pokrovitelja letošnjega 5. jubilejnega Mihaelovega sejma, so prireditve podprli tudi Servis Debevc Mengeš - pooblaščeni serviser in prodajalec za Volkswagen in Audi; Trgovina s tehničnim, lesenim in gradbenim materialom Vistra Groblje; Zora Mengeš, Kamna-seštvo Marjan Makovec Mengeš, Hranilno kreditna služba Vigred Mengeš; Mizarstvo Ipavec Mengeš; Akrol Alojz Kosec Mengeš; Limato Mengeš; Pivovarna Laško; Roletarstvo Kosec Mengeš; Karo inženiring, d o. o., P.E. Nepremičnine Mengeš; Ford servis Trzin, d o.o.; LB banka Domžale; Kagler skrovnosti enostavne gradnje Trzin; Varnost Mengeš; Jelen Mengeš; MBB izdelovanje vseh vrst nadgradenj na motornih vozilih, popravilo in vzdrževanje Mengeš; HP vrtnarstvo in prevozništvo Dobeno-Mengeš; Ha-Ni trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš; Kmečki turizem Som; Pa-Ko Mengeš; Studio Artline Mengeš, ETI P.E. Svit Kamnik; Vivai Mengeš; Napredek Domžale in Kočna salon pohištva Kamnik. nilom, da bo prihodnje leto v mednarodnem dnevu turizma tudi turizmu namenjeno športu, potrdil v predsednik Turistične zveze Slove-nedeljo v Mengšu ob letošnjem nije Marijan Rožič. • A. Zalar Nevesto in ženina sta zaigrala Veronika (KD Franc Jelovšek, Mengeš) in Marko (KD Loboda, Loka). KRONIKA Ob 30-letnici Srednje policijske šole v Tacnu velika slovesnost "30 ponosnih let" Srednja policijska šola v Tacnu je proslavila 30 let delovanja s sporočilom: "Domovina, mi smo tvoja moč." Tacen - V petek je bila v prostorih Izobraževalnega centra Srednje policijske šole ministrstva za notranje zadeve v Tacnu osrednja proslava ob 30-letnici uspešnega delovanja šole, ki so se ie udeležili številni ugledni gostje, med njimi Marjan Podobnik, podpredsednik vlade Republike Slovenije, Mirko Bandelj, ministre za notranje zadeve, Tomaž Marušič, minister za pravosodje, Borut Likar, državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve, Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, namestnik direktorja srednje policijske šole dežele Baden VVurten-berg Wolfgang Stein, direktor Izobraževalnega centra Marko Pogorevc in drugi gostje. Vse prisotne je pozdravil ravnatelj šole Ivan Furlan, slavnostni govornik pa je bil Marjan Podobnik, podpredsednik vlade Republike Slovenije. Ob 30-letnici Srednje policijske šole pa je ministre za notranje zadeve Mirko bandelj izročil Zlati znak, ki ga je prevzel ravnatelj šole Ivan Furlan. Od ustanovitve pred 30 leti pa do danes je pridobilo poklic policist 4476 dijakov in 328 pripravnikov in pripravnic. Ob jubileju so pripravili izredno bogat kulturni program, v katerem so sodelovali policijska godba pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka, bivši in sedanji dijaki Srednje policijske Šole, dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, pevka zabavne glasbe Elda Viler in plesni par iz plesne šole Bolero iz Ljubljane. Besedilo in foto: Janez Kuhar NESREČE Izsilila mopedistu Kranj - V petek ob pol treh popoldne je počilo v križišču dveh vaških poti na Polici pri Naklem. 36-letna Majda J. iz Kranja je z osebnim avtom Z jugo izsilila prednost mopedistu, 14-letnemu Alešu K. iz Kranja. Zaletela sta se z levima deloma vozil, mopedist je padel, drsel dobrih osem metrov, nato pa z glavo zadel v drevo. Zdravniki so poškodbo opredelili za hudo, še slabše pa bi se verjetno izšlo, če Aleš K. ne bi imel zaščitne čelade. Kdo je bil za volanom? Kranj • Le uro in tri četrt kasneje pa so policisti in reševalci hiteli v križišče Jelenčeve in Krašnove ceste v Kranju. Voznik osebnega avta Z jugo 45 KR L2731 je peljal po Krašnovi proti centru mesta. V ostrem desnem ovinku je zavil povsem na levo stran do levega roba ceste, takrat pa je nasproti pravilno pripeljal 16-letni mopedist Marko P. iz Predoselj. Mopedist je sunkovito zavil levo, da bi se ognil trčenju, vendar ga je avto zadel v desno nogo in stopalko, zaradi česar je padel in se lažje ranil. Avtomobilist je po nesreči odpeljal naprej. Policisti so na podlagi registrske tablice obiskali lastnika juga, ki pa je zanikal, da bi bil v času prometne nesreče za volanom. Ponudil je alibi, ki so ga policisti preverili in ugotovili, da ne drži. Kdo naj bi vozil, vprašani ni hotel povedati. To bo pokazala analiza sledov z voznikovega sedeža. Spregledala kolesarko Velesovo - V petek ob 17.20 je bila hujša prometna nesreča v križišču lokalnih cest na Trati pri Velesovem. 20-letna Verika R. s Praprotne police je s stoenko vozila od Adergasa proti lokalni cesti Visoko-Cerklje. V križišču je očitno spregledala 39-letno kolesarko Ireno Š. G. iz Ljubljane, ki je pripeljala z njene desne od Velesovega in imela prednost. Voznica je kolesarko zbila, ta je s kolesom padla na pokrov avtomobilskega motorja in z glavo udarila v vetrobransko steklo. Na glavi je imela zaščitno čelado, sicer bi bile poškodbe gotovo še hujše. HJ. Nezgoda na gradbišču Tržič - V petek se je na gradbišču stanovanjskih blokov na Mlaki pri Tržiču ponesrečil žerjavist I. Č. Poškodoval si je tri ledvena vretenca. Dežurni policisti v kranjskem centru so za nezgodo zvedeli ob pol enih popoldne. V preiskavi so ugotovili, da za' gradbeno dvigalo še ni bilo izdano dovoljenje za obratovanje, vendar je žerjavist kljub temu z njim delal. Ko je na drugo ploščo objekta dostavil paleto modularne opeke, se je dvigalo dvignilo, čeprav je bilo obteženo. Ob premiku je žerjavist I. Č. skočil s plošče in si poškodoval tri ledvena vretenca. Dvigalo se je na višini 2,7 metra prelomilo in padlo na objekt. V uradu kriminalistične službe odgovornost še ugotavljajo. • H. J., foto: U. Špehar Spor zaradi belega pramena las Diana Primožič, lastnica salona Meri odgovarja na članek "Prišla po frizuro - ostala brez skalpa". Kaj pravi mati poškodovanega dekleta? Frizerka je delo opravila profesionalno Diana Primožič piše: "31. maja 1997 je 13-letna C. H. prišla v naš frizerski salon in izrazila željo, da bi ji naredili bel pramen in jo postrigli. Na laseh je že imela pramen, ki pa naj bi ga naredila prijateljica. Frizerka je opravila delo profesionalno in po ustaljenem postopku. Oddelila je pramen, podstavila alu-folijo in pramen pobarvala z Igora Vario Blond Plus Schwarzkopf m 9 % peroksidom istega proizvajalca. Delke se ni pritožilo, da jo peče, kaj šele kaj drugega. Frizerka ji je potem, ko je dosegla želeno barvo na pramenu, oprala lase s šamponom za nego las po barvanju. Nanesla ji je tudi balzam za po barvanju (After Color) istega proizvajalca in ga tudi pustila nekaj minut na laseh. Tak šampon in balzam nevtralizirata vse kemikalije in vrneta normalno PH vrednost lasem in koži. Zato trdim, da na koži in na laseh ni bilo nobenih ostankov kemikalij. V salonu so bile takrat tudi druge stranke, dve frizerki in učenka frizerske šole, ki lahko potrdijo, da dekle ni imelo nobenih pritožb med postopkom barvanja, niti med ostalim postopkom friziranja. Frizerka ji je tudi svetovala, naj si kupi silikonske kapljice za lasne konice, da se ne bodo cepili lasje. Ker se je na pramenu 6-cm od lasišča odlomilo nekaj las, ji frizerka pramena ni računala, ni pa se odlomil cel pramen, kar je razvidno tudi iz vaše fotografije. Iz našega salona je kljub temu odšla zadovoljna in brez kakršnihkoli znakov poškodb lasišča. Predvsem me zanima, zakaj ni prišla nazaj, če je menila, da je nekaj narobe. Če bi se karkoli zgodilo mojim otrokom, bi bila moja prva pot v salon, da bi mi povedali, kaj so delali in da vidijo poškodbo. Ne jaz, ne moja pomočnica do danes nisva videli tega dekleta in nisva govorili ne z njo, ne z njenimi starši. Imena tega dekleta nismo izvedeli do 7. 8. 1997, ko sem prejela pismo odvetnika. Ta nas obvešča, da je zdravljenje končano. Obvešča nas, da naj sporočimo številko zavarovanja in ultimativno zahteva 2,6 milijona tolarjev odškodnine. Ne predlaga nobenega razgovora s tožitelji. Ta znesek zajema poleg povzročitve trajne poškodbe tudi žujemo na seminarjih in tečajih doma in v tujini. Kar se tiče zavarovanja, na žalost nisem bila zavarovana, ker še nisem izkusila te plati človeškega značaja. Sedaj sem zavarovana in obenem upam, da se mi nikdar več ne bo treba spopadati s takimi problemi in ljudmi. Ali g. Sladic verjame, da ima neomejeno moč, da lahko uničuje življenja navadnih ljudi. Jaz bom preživela, kaj pa moje frizerke in njihove družine? Še vprašanje, kaj so delali zdravniki toliko časa? Kar se tiče novinarjev Mladine, so po domače "brez jajc' • Kot smo ugotovili, sta prišla dva fanta v salon in eden je žele' bolj britje, kot striženje las. Spraševala sta, če smo res delali s 30 % peroksidom in podobne nemogoče variante. Izjave v Mladini so neokusne, neresnične in prirejene, najbrž p°o pritiskom vira. Sliko pa sta naredila pod pretvezo, da gre za stavo. Ali jih niso naučili, da se predstavijo in rečejo, da želij0 zadevo slišati še iz druge plati? Zgledujte se po Gorenjskem glasu, ki so si kljub pritisku odkrito upali vprašati tudi nas. Kje je tista Mladina, ki smo jo nekoč z veseljem prebiral^ Diana Primožič, Frizerski salon "Men Maistrov trg 10, 4000 KRANJ Zvonka Črnič, mati trinajstletnice: "Frizerski salon bom tožila!" Medtem ko Diana Primožič iz frizerskega salona Men vztraja, da trinajstletnica poškodbe na glavi ni dobila zaradi malomarnosti frizerke in dodaja, da ji tudi firma Schwarz-kopf, katere preparat je uporabljala, stoji ob strani in Je pripravljena z njim kadarkoli ponazoriti enako barvanje, pa dekličina mati prav tako vztraja pri svoji resnici. , . "Hčerka je dve leti hodila v frizerski salon, kjer so jo strigl>> vedno je bila zadovoljna. 31. maja, ko ji je frizerka obarvala pramen las, pa tudi s striženjem ni bila zadovoljna. Že p^'1 dan mi je tožila o bolečini. Koža na glavi, kjer je bil narejen popolnoooplačilo škode^dškodmno za strah, neprijetnosti ^'je* gtoSK ^[eden, ^j?!*^^ zarad, odpovedi letnega dopusta, zaradi slabšega uspeha v jemala resno. Po otipu sem čuttla,kotda* ima trde" Seveda nisem slutila, da se iz tega lahko izcimi tako huda stvar. Zato tudi nisem šla v salon vprašat, kaj so počeli. Tako rekoč čez noč je krasta na glavi počila, iztekati je začela sokrvica, pomešana s krvjo. S hčerko sva šli takoj k zdravnici," pravi mati Zvonka Črnič. Zdravnica ji je razložila, da kemična opeklina deluje drugače kot naravna. Pronica v kožo in šele čez čas izbije na piano. "Rana je bila grozna, občutek sem imela, kot da h# pred mojimi očmi razpada. Bolečine, tudi še po operaciji, Jf težko prenašala. Ponoči ni spala, ni se družila z vrstnik1' skratka, strah, kako se bo končalo, kaj, če poškodba pride do kosti, je bil nepopisen. Kasneje so mi drugi odsvetovali* da grem v frizerski salon." Zvonka Črnič je prepričana, da je poškodba na hčerini glavi, ki bo imela trajne posledice, nastala v frizerskem salom} Meri zaradi nepravilnega barvanja pramena las, ki so se že pn frizerki zlomili. Kateri preparat je frizerka uporabila, z analizo pramena, žal, ne more ugotoviti, dokaze o razvoju poškodbe in posledicah pa ima. "Razumljivo, da v frizerskem salonu svojo napako zanikajo. Vendar so bile bolečine in strah prehudi, da bi n* "neprijetnost" lahko kar tako pozabila. Čakam še e* strokovni izvid, potem bom proti frizerskemu salonu vložila tožbo," je odločena Zvonka Črnič. "Odškodnina, ki jo j« 8 predlagano poravnavo zahteval odvetnik, je v primerjavi s tistim, kar je hči prestajala, brez vrednosti. Ne nazadnje na delu glave, kjer je bil obarvan pramen, tudi nikoli več n« bodo zrasli lasje." • H. Jelovčan šoli itd Dekletu je menda ostala brazgotina 2x1 cm, kar pa še nismo uspeli videti. Predvidevam, da je cel avgust še dovolj časa za dopust. Kar se tiče njenega učnega uspeha, je najbrž do 10. 6. večina ocen zaključenih. Če je imela v šoli celo leto težave, jih tudi v enem tednu ne bi odpravila. Vsekakor pa sem 100-odstotno prepričana, da je vzrok poškodbe iskati drugje, ne pa v našem salonu. Takih pramenov smo v zadnjih letih naredili ogromno in nikdar in ni koli nismo imeli težav ali reklamacij. Prav tako ni bilo reklamacij pri drugih postopkih friziranja, saj je naš salon poznan po najboljših preparatih in dobrih storitvah. Ves material nabavljam pri priznanih svetovnih proizvajalcih profesionalne lasne kozmetike, kot so Schwarzkopf, L'Oreal, Redken. Vsa ta sredstva so pregledana in potrjena od Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Imamo naprimer stranke, ki si celotno lasišče barvajo z Igora Vario Blond Plus + 9 % peroksid, ker želijo imeti platinasto barvo las. Vse električne naprave v našem salonu so bile pregledane indelujejo brezhibno. Kar se tiče izvedenskega mnenja dermatologov in kriminalistov - k nam jih ni bilo po vzorce materiala. Sprašujem se, kaj je dekle dajalo na lase pred obiskom in potem, ko je obiskala naš salon. Nikdar nisem trdila, da bom njene starše tožila zaradi obrekovanja. Svojo odvetnico sem prosila, naj v odgovor napiše, da jih prosimo, naj ne obrekujejo, ker zadeva ni dokazana. Za vsem tem tiči tudi vir informacij, ki je iz višjih krogov kriminalistične policije - g. Sladic, sorodnik, ki svoj službeni položaj izkorišča za osebne potrebe. Zakaj to ni prišlo v časopise takoj, temveč šele sedaj po 4 mesecih? Najbrž so prebrali članke v Dnevniku o nesreči pri kozmetičarki. S tem škodi ugledu priznanega salona s 50-letno tradicijo. Zaposlene imam 3 frizerke, ki zaradi tega lahko pristanejo na Zavodu za zaposlovanje. Vse moje frizerke in jaz se redno izobra- MllllUMUUHUUaUHUU^ Nova žrtev gora Bohinj • 51-letni V. D. iz Lucije je v nedeljo popoldne med sestopom prek Komarče omahnil petnajst metrov globoko in umrl. Planinec je tega dne s prijateljem krenil najprej na Komno, od tam pa še na Sedmera jezera. Vračala sta se prek Komarče. Na strmi ozki poti je V. D. zaradi neprimerne obutve - na sebi je imel športne copate -spodrsnilo, omahnil je petnajst metrov globoko in negibno obležal. Eden od pohodnikov mu je skušal dati prvo pomoč, vendar je bilo že prepozno. Mrtvega planinca so spravili v dolino bohinjski gorski reševalci, skupaj s posadko policijskega helikopterja. • H. J. D Dl D B B H H B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B fl OGLAS Poletni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki POLETNI PROMETNI KVIZ. Septembrske izžrebance nagradne akcije bomo objavili v naslednji številki Gorenjskega glasa. Gorenjski glas in avto šola OUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo. Predvsem bodite pozorni na vremenske spremembe, ki se bodo začele pojavljati v naslednjih tednih, še posebej tisti, ki ste vozniški izpit šele pred kratkim uspešno opravili in z vožnjo v slabem vremenu nimate tolikšnih izkušenj. NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ 5^ 5^ KUPON (^m^mrnoLAS št. 74 IME IN PRIIMEK:______ ____. NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:___ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Andrejev križ je postavljen od 3 do 10 metrov pred prehodom cez železniško progo. Vprašanje: Ali lahko prečkamo železniško progo, če utripajo rdeče opozorilne luči, vlaka pa ne vidimo? a) ne smemo b) lahko c) lahko v lepem vremenu in podnevi i ■ - .,■ „■,..................... _____n B BBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS^* Glasbeniki meseca so AVIA BAND Dve sonci šestih (oziroma sedmih) fantov Članom skupine Avia band se prav v teh dneh končuje kratko dopustništvo. Že v kratkem bodo ponovno prijeli za inštrumente ter kar najbolj obremenjevali ojačevalce in vso ostalo opremo. Plošča in kaseta prinašata med Slovence kar nekaj zanimivih hitov, danes pa na hitro povejmo se tisto, kar smo o njih doslej pozabili povedati. TIšiiimimIi Žena je že navajena mojega delovnega utripa Kakršen učitelj, takšen učenec Miha Meglic je najmlajši član Avia banda, ni poročen, vendar 'živi na koruzi'. Pred kratkim je dokončal civilno služenje vojaškega roka, zaenkrat poleg muziciranja nima druge zaposlitve. Kitaro je začel igrati pri osmih letih, njegov učitelj pa je bil sam Vlado Kreslin. Pred enajstimi leti je ztniško skupšino Vir-tuaozi nastopil na Pop delavnici s skladbo Mi vam ne verjamemo. Poleg glasbe je njegova strast vožnja z motorjem, njegov jedilnik pa zapolnjuje zelenjava in ribe, zraven pa sodijo bodisi bela saj mora menda napisati le še diplomsko nalogo. Moral sem se odločiti za eno ali drugo Pravi Matej Strah. Matej namreč dela pri založbi Menart, kjer skrbi za prodajo. Delo v založbi ga zaposluje skozi ves dan, igranje z ansamblom pa mu je jemalo še tisto malo časa, kolikor mu ga je ostalo. Odločitev o odhodu Aleš Turenšek je prvi vokal Avia banda, star trideset let ter oče hčere Petre. Igranje v skupini je njegova edina poklicna zaposlitev, seveda pa nJegov prosti čas zaznamuje Predvsem družina. "Igram že l°Uko časa, da se je žena tega tempa življenja že navadila, petra pa v njem raste že od sv°jega prvega dne. Najraje je pizzo in piščanca, pije coca Col°. z glasbo pa se je začel ukvarjati v drugem razredu osnovne šole. Najprej je osvajal skrivnosti blok flavte in klavirja, v srednji glasbeni šo" je pihal v klarinet in saksofon, v prihodnjem študijskem letu pa bi študij saksofona rad nadaljeval na ljubljanski glasbeni akademiji. Največja želja: poleg študija saksa (v šali) še milijon nemških mark, ki bi mu prvo Zagotovo zatrdno omogočil. Hvala bogu za Premakljiv delovni čas Bragan Tupič, baskitarist, je dve leti ----- --------7 J' starejši ter prav tako kot Aleš družinski človek, z ženo pa skrbita za hčer Ajdo. 2. glasbo se je srečal nekoliko Pozno, prvo kitaro mu je kupil stric, sicer pa je glasba menda *e kar v njegovih genih. Glasbenike najdemo med starimi starši, najstnice pa Prav tako poznajo njegovega brata 'Napoleona' Dejana. ali rdeča vina. Velikih želja zaenkrat nima, rad bi se še izpopolnil v igranju. Miha je dandanes eden bolj znanih studijskih kitaristov, igral je že za Agropop, Mikija Šarca in Roka Goloba. Najboljša sprostitev pa so povsem neobvezni jam sessioni z znanimi slovenskimi glasbeniki. Previjam, pa flaške grejem... Igor Bulašič je bobnar, poročen in novopečeni očka. Če ste videli videospot za pesem Le tebe si želim, ste imeli čast videti njegovo ženo pred srečnim dogodkom. Že dva meseca in še nekaj dni Igor Ines previja, ji greje stekleničke in jo, kot se za mladega očka spodobi, crklja. Prevelikih želja nima, rad vidi le, da se vsak dan dobro konča. Pri hrani ni posebno izbiren, poje vse, kar niso vampi, še posebej pa srednje pečen poprov steak s širokimi rezanci. Žejo si gasi s pivom. Poleg tega, da zna dobro udarjati po bobnih, bi na trobento uspel odigrati lestvico, če mu je dolgčas, tudi poje, vendar mu tega je bila vse prej kot lahka, še posebej, ker so fantje dobri prijatelji in ker so skupaj preživeli veliko veselih pa tudi manj veselih trenutkov. Njegova želja ostaja še naprej sodelovanje z ansamblom, vendar po avtorski plati. Tu se je že dokazal, saj sta njegova denimo Pandorina skrinjica in Vsaj še trenutek. Rad je ribe, ajdove žgance in obaro ter pije radter, ob izteku vpeljevanja Andreja v igranje, pa je dodal, da so bila vsa leta, ki jih je preživel z Avio lepa, ter da bodo vsi šenaprej ostali dobri prijatelji. Nenazadnje nikoli ne škodi imeti prijatelja v založbi, še posebej v prodajnem oddelku. Rad igram klaviature in brskam po internetu To bodo imeli še problemov... ... je s kančkom zlobe ob koncu dodal najstarejši in glavni v Avia bandu Danilo Campa. Tisto s problemi je letelo predvsem na izključno ženski naraščaj članov benda. Danilo je pravzaprav edini, ki ima (zaenkrat) izključno i----~ — ^ "j«"**- gan je gurman, rad dobro rata Dra_ je in pije rdeča vina (caber-Jet). Poleg igranja v Avia °andu je redno zaposlen ko-"tercialist, vendar pa mu je sjužno in band uspelo uskladiti. tnH; po zaslugi nezabetonir-Med Za pozabljivce in tiste, ki ste se z Avia bandom začeli seznanjati šele danes,na kratko tole - Sedem let stara zasedba šestih glasbenikov, ki poleg pesmi z zanimivimi besedili slovijo tudi po bogati instrumentalni zasedbi, saj so skorajda edini, ki v svojo glasbo vedno znova vključujejo pihalno sekcijo. Njihov zadnji album Dve sonci je že peti povrsti, menda pa imajo fantje v zalogi tudi že precej materiala za naslednjo ploščo. O ploščah, njihovem nastajanju in zorenju In ko govorimo o ploščah - njihova prva prava plošča je nosila naslov Vse luči, sledila je Al hočeš me al ne, nato Avia band, pa Remix Avia band z izborom njihovih dotedanjih skladb in nazadnje še Dve sonci. Zadnja plošča je nastajala menda zeeeloooooo dolgo. Fantje so se zaprli v studio, se resno lotili dela, svojim mislim in idejam pustili prosta pota. Rezultat: plošča zaznamovana zelo funkvrockovsko, ki pa se, kot so fantje skesano ugotovili, zagotovo ne bo prodajala. Vse skupaj so nekaj časa pustili ležati v predalu, se ponovno napotili v studio in tokrat posneli v svoji klasični malce komercialni pop maniri. Prvi poskus bo zaenkrat še ostajal v bunkerjih, saj se jim je ponovno pokazalo, da morajo "štikli* dozoreti, vendar pa menda ni izključeno, da nekega dne vendarle ne do prišel do ušes poslušalstva. Zaradi izredno velikega števila špilov fantom zmanjkuje časa za avtorsko delo, pri slednjem jim na pomoč priskočijo prijatelji. Če boste nekoliko bolj podrobno proučili ovitek Dveh sonc, boste tam našli zapisanih kar nekaj znanih slovenskih imen. Kot sem izvedel, gre vsa stvar približno takole: avtor prinese idejo, če jim je všeč, jo vzamejo in jo razdelajo, vsak posamič, dokaj spontano, na vaji pa vse skupaj združijo. Ampak, ker svojih vaj ne snemajo, skladbo v celoti prvič slišijo šele po opravljenem delu, in rezultat jih vedno znova prijetno preseneti. In ko že govorimo o pripravah novega albuma, fantje so se odločili, da se bodo ponovno usedli za mizo ter tudi sami pripravili nekaj povsem njihovih avtorskih pesmi, s katerimi se nameravajo prihodnje leto predstaviti tudi na vseh slovenskih zabavnoglasbenih festivalih. jnega "delovnegač asa. Jami je na prvem mestu - Panje, da bodo sklupaj igrali talenta doslej drugi še niso vSfndeset lct brez kakšnih povsem priznali. Sicer pa ena pretresov, rad pa bi večja želja vendarle ostaja - tudi za kakšen časopis želi dokončati elektro faks, kar mu je skorajda že uspelo, v,e«jih delal in radio." Povsem nova moč ter prva menjava v Avia bandu pa je Andrej Volčjak. Andrej je star glasbeni maček, poznamo ga že iz mnogih slovenskih ansamblov, najbolj znana pa sta zagotovo California in Napoleon. Pri Napoleonih je sodeloval tudi ob njihovi spremembi imidža, vendar pa je zaradi poškodbe kolena na ples moral pozabiti. Je poročen, prosti čas, kar mu ga ostane ob igranju in službi, pa nameni hčeri Niki, ki je, kot pravi sam, pravi sonček v njegovem življenju. Njegova velika strast so računalniki in internet, rad je zelenjavne jedi in ribice s pomfritom, upa pa, da bo čimprej osvojil vse skrivnosti klaviatur Avia banda. moške potomce. Točneje dva, Gašperja in Andreja, ki že kažeta prvo zanimanje za glasbo. Danilo je prvo glasbeno znanje nabiral na mali kitari (ki jo zdaj mučita sinova), v nižji glasbeni šoli se je učil kitare, vzporedno se je lotil klarineta, danes pa igra še saksofon in konge. Po profesiji je učitelj telovadbe, Zgodovina, oziroma glavno, da smo prijatelji kar mu zelo prav pride pri Prijateljstvo in razumevanje je, kot pravijo, verjetno eden njegovi prostočasni dejavnosti glavnih temeljev za njihovo dosedanje uspešno delo. Zagotovo varuhu otrok, sicer pa skrbi za je največja prednostto, da bodisi priigranju, na vajajh in pri celotno organizacijo nastopov snemanjih sodeluje vedno ista ekipa, vsi se med sabo dobro in snemanj. Seveda me je na poznajo in zato dobro vedo, kaj lahko pričakujejo od vsakega koncu kot pravi 'direktor' posameznika. Zgodbo o skupini Avia band je potrebno začeti pri skupiniu Odiseja. Danilo Čampa, vodja Avia banda se je po prenehanju igranja v Pop designu odločil, da se z glasbo ne bo več ukvarjal. Ampak mu je po kake pol leta seveda postalo silno dolgčas, zato je intenzivno začel iskati band, ki bi ga sprejel v svoje vrste. Našel je Odisejo, nekaj let so igrali v nespremenjeni zasedbi, nato pa je Danilo začel razmišljati o povsem profesionalnem igranju v tujini. Odločitev je zahtevala nekaj odstopov, v tujino pa so se že odpravili kot Avia band. Po vrnitvi čez približno leto dni, so se ponovno zbrali v prejšnji vam ga zastavil prejsnjic. isto zasedbi ter taki vztrajali vse do današnjih dni. Navkljub vsemu vprašanje velja še naprej - S pa je po sedmih letih napočil trenutek, ko se je kadrovska katero slovensko pevko so zasedba ansambla vendarle spremenila: Matej Strah, klavia-skupaj posneli pesem in kak- turist, je resno zaplaval v založniške vode v hiši Menart, kjer je, šen je njen naslov, odgovore mimogrede poveano, Avia band tudi izdala svoj novi album, pa pričakujemo do vključno Celodnevno delo in nato nočni nastopi pač ne gredo skupaj, ponedeljka, ko bomo nekomu Matej se je odločil, da skupino zapusti, na njegovo mesto pa se za pravilen odgovor podarili že nekaj mesecev uvaja Kranjčan Andrej Volčjak (ex Melos, kaseto Dve sonci. California, Napoleon). • Uroš Spehar opozoril, da nikakor ne smem pozabiti omeniti, da še vedno in vseskozi vadijo v ljubljanski gostilni Breskvar, v ljubljanski frizeriji Studio B skrbijo za njihove pričeske, na nastopih na nosijo čevlje MASS. Danilo, nisem pozabil, nisem pa pozabil niti na nagradno vprašanje, ki sem vam ga zastavil prejšnjič. Isto RAČMMALNtŠKE IGRE 4j} f A Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V SEPTEMBRU: Naslov: 1. CARMAGEDDON (SCI) 2. HUDO (ITE) 3. M.D.K. (Shinv) 4. DUNGEON KEEPER (Electronic Arts) 5. MOTO RACER (Electronic Arts) 6. COUNTERSTRIKE (Westwood) 7. X-COM: Apocalvpse (Microprose) 8. RALLY CHAMPIONSHIP (Europress) 9. FADE TO BLACK (Electronic Arts) 10. SCREAMER (Virgin) Naslov ocena: FRENCH OPEN 97 (VR Sports) 91 % DARK REIGN (Activision) 95 % AFTERMATH: RED ALERT (Virgin) 92 % HEXEN 2 (Activision) 85 % CONOUEST EARTH (EIDOS) 87% SEVENTH LEG ION (Microprose) 79 % FRENCH OPEN 97: Roland Garros VR Sports Ocena: 91 % Cena. 7.490,00 Za kar nekaj časa je minilo, odkar so nas nazadnje presenetili s kakšnim dorim tenisom za hišne računalnike. French Open 97 je prav gotovo prijetno presenečenje na tem področju. Igralci in igrišče so tako dobro grafično izdelani, da bi sleheren človek mislil, da gleda televizijo. Tudi sodnik na igrišču je odlično glasovno sinhroniziran. Pred igro lahko izberete spol igralca, pogled kamere, težavnostno stopnjo, igro posameznikov ali dvojic, število igralcev ter število nizov potrebnih za zmago. Imate na voljo 13 moških in 7 ženskih teniških igralcev, ki se razlikujejo med seboj po karakteristikah. Pa da ne boste mislili, da bo Mouse Man sam po pesku skakal, saj ima na izbiro tudi travnato in sintetično igrišče. Igro priporočam ljubiteljem tenisa, športnih iger ter kolektivnih srečanj. Poleg CD-ja dobite v škatli tudi originalno teniško žogico z napisom VR Sports, zato čimprej prodajte svoje kopalke in si kupite teniški lopar. Minimalna konfiguracija: 486-100 Mhz, 8Mb spomina, DOS ali VVIN DUKE NUKEM 3D Kixx edition 3D Realms Ocena: 85 % Cena: 2.990,00 Naša Mrs. CD-ROM kar verjeti ni mogla, ko se je pojavil slavni DUKE NUKEM 3D v poceni tako imenovani KIXX ediciji. Zato se je prvič doslej odločila testirati računalniško igro starejšega datuma. V tem primeru bi težko govorili o prvih vtisih, ker igro več ali manj že vsi poznate, saj je to ena najbolj igranih iger naše prelepe dežele. Takega mnenja je tudi naša Mrs. CD-ROM, ki je ob večdnevnem igranju doživela svojo drugo dukovsko mladost. S pisanjem ocene, pa tokrat ni porabila dragocenega črnila, rekla je le, da je Duke enostavno super. Igro priporoča vsem, ki si jo do sedaj niste mogli privoščiti ali pa niste imeli primernega računalnika. Minimalna konfiguracija. 486.66 Mhzu, 8Mb spomina, DOS TOTAL INSANITY Europress Ocena: 89 % Cena: 6.990,00 Totalna norišnica je rekel MouseMan, ko je zagledal to odlično kompilacijo treh hitov med računalniškimi igricami. Kompilacija vsebuje: Rally Championship (najbolje prodajan rally lanskega in letošnjega leta), PGA Golf Tour (odličen golf ter STAR TREK: The next generation (legendarna vesoljska avantura). Mislim, da so vas naslovi prepričali, zato čimprej odhitite v Miško po omenjeno igro. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Najprej se moramo pohvaliti, da nas končno lahko najdete tudi na Internetu (htlp:// www.sumi-el.si), kjer boste lahko na tekočem o naši ponudbi. Sedaj pa preidimo k prejšnjemu nagradnemu vprašanju, kjer ste vsi, ki ste poslali dopisnico, pravilno odgovorili. Teh pa kot vedno ni bilo malo. Pravilni odgovor je bil seveda Geoft Crammond (b). Tokratno vprašanje pa se glasi: "Kateri 30 grafitni pospeševalnlk Je Izdalo podjetje DIAMOND"? Na voljo imate 3 odgovore: a) 3D MONSTER b) 128 LIGHTSPEED c) polbela francoska štruca Do naslednje rubrike pa vas lepo pozdravljam. P.S.: Ni važno, kdo bo letos prvak formule ena, važno je samo, da bo Schumacher. NAGRADE: 1. 30 dni brezplačnega dostopa na Internet, 2. 1 x prazen CD Kodak, 3. majica Fl grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. Lea Tolar, Strmica 2, Selca, dobi 30 dni Interneta 2. Domen Eržen, Jelovška 35a, dobi PC igro 3. Aljaž Jakin, Vilka Rožiča 7, Kamnik, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaštivnik Mouse Man Društvo rejcev malih živali Kamnik Tradicionalna razstava v Mengšu Tudi med letošnjim jubilejnim Mihaelovim sejmom v Mengšu so se predstavili člani Društva rejcev malih živali Kamnik. Njihov nastop na prostoru pred domom Športnega društva Partizan je bil še posebno zanimiv za najmlajše obiskovalce Mihaelovega sejma. Predsednik društva Miha Ferjuc pa je poudaril, da se predstavljajo letos na sejmu celovito, saj nastopajo pod okriljem Kamnika, Domžal in Mengša. Društvo, ki ima več kot 60 članov, sicer sodeluje tudi s kranjskim in trboveljskim društvom. Zadnje čase razmišljajo in se tudi že dogovarjajo, da bi ustanovili tudi Gorenjsko zvezo rejcev malih živali, ki bi jo sestavljala društva Kranj, Kamnik, Jesenice in Škofja Loka. Tako bi bila cela Gorenjska na tem področju dejavnosti povezana, v njej pa bi bilo okrog 200 rejcev malih živali. Razstava ob Mihaelovem sejmu v Mengšu je zadnja razstava Društva rejcev malih živali Kamnik na prostem. Mihaelov sejem sicer ni najbolj ugoden termin za razstavljanje, ugotavljata predsednik Miha Ferjuc iz Gmajnice pri Komendi in blagajnik Matej Blejec iz Mengša. Živali še namreč Na letošnji razstavi med Mihaelovim sejmom so predstavili več kot 280 Hvali. Miha Ferjuc, predsednik društva: "Vabimo mlade v društvo." niso obraščene in odlačene, vendar pa je postala ta raz-stava kar nekakšna tradicija Mihaelovega sejma. Poleg zanimivosti je njen pomen tudi vzgojni in nenazadnje propagandni, saj si v društvu prizadevajo, da bi v članstvo pridobili tudi mlade. Naslov za tiste, ki morda razmišljajo, da bi se pridružili rejcem malih živali v društvu Kamnik je: Miha Ferjuc, Gmajni-ca 117, Komenda, telefon 061/841-042. Na letošnji razstavi v Mengšu so člani kamniškega društva predstavili več kot 280 kuncev, golobov ter vodne, gospodarske in okrasne perutnine. Eden od ciljev v društvu pa je, da bi za redne razstave dobili tudi halo v Domžalah. Še naprej pa bodo razstavljali tudi na sejmu v Mengšu. • A. ^a^**j Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1 ŠKRLATNA PLIMA (Crimson Tide) Gene Hackman 2 DAN NEODVISNOSTI (Independence Day) VVill Smith 3. MISIJA NEMOGOČE (Mission Imposible) Tom Cruise 4 TRČENI PROFESOR (Nutty Professor) Eddie Murphy 5. SVETLOBA (Daylinght) Sylvester Stallone 6. STRIPTEASE (Striptease) Demi Moore 7. MOJ OČKA HEROJ (My Father The Hero) Gerard Depardieu 8. TWISTER (Tvvister) Helen Hunt 9. TAJNI AGENT 000 (Spy Hard) Leslie Nielsen 10. ALKATRAZ (The Ročk) Sean Connery PRIKAZEN IN SENCA (The Ghost And The Darkness) - avanturistični Michael Douglas in Val Kilmer sta zvezdi napete in avanturistične zgodbe s konca preteklega stoletja, ki se odvija v skrivnostni divjini vzhodne Afrike. Prikazen in Senca sta dva afriška leva poznana kot "demona noči", ki s svojim nenasitnim apetitom po človeškem mestu onemogočita gradnjo komaj začete železniške proge. Lovita v paru in se ne ustavita ne pred človekom ne pred ognjem. Krvoločni nagon spremeni lov zaradi hrane v lov iz užitka, njun nadnaravni čut pa vnaprej odkrije vse postavljene pasti. Remington, "veliki beli lovec" (Douglas) in gradbeni inženir Petterson (Kilmer) sta izbrana, da ustavita podivjani zveri. Napeta zgodba o neusmiljenem boju človeka in zveri, v kateri nekoč hrabri lovci postanejo plen. TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM? (Tina - What's love got to do with it?) - glasbeni V tem filmu sta zablestela Angela Bassett in Laurence Fishburne. Gre za odlično ekranizacijo življenjske zgodbe rock'n'roll legende Tine Turner! Anna Mae Bullock, mlado dekle s prelepim glasom, spozna privlačnega glasbenika Ikea Turnerja in se noro zaljubi v njega. Ike in Tina se skupaj povzpneta na vrh glasbenega sveta, ko pa izgubita nadzor nad svojim burnim življenjem, se boleče spustita na realna tla. Tina Turner je preživela vse od dna do vrhunca slave, preživela in zmagala. Pretekli mesec smo vas spraševali, v katerem filmu sta skupaj igrala Svlvester Stallone in Estelle Gettv. Pravilenodgovor se glasi Stoj, če ne bo moja mama streljala (Stop Or My Mom VVill Shoot). Nagrade prejmejo: 1. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Blaž Oštrek, Trg Rivoli 4, Kranj 2. nagrada: vpisnina v videoteki Lipa - Alja Mikelj, Zg. Bitnje 50 - Žabnica 3. nagrada: pazna videokaseta - Štefka Štilec, Trojarjeva 40, Kranj Naloga, s katero si lahko prislužite nagrade prihodnji mesec: Na dopisnice napišite, v katerem filmu je Val Kilmer, junak iz filma Prikazen in Senca, igral skupaj s Tomom Cruisom. Pravilni odgovori bodo nagrajeni z naslednjimi nagradami: 1. En teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. vpisnina v videoteki Lipa, 3. prazna videokaseta KUPON Odgovor:_ Ime, priimek, naslov: Ob jubileju Zelene bratovščine Divjad je povsod javno dobro Danes je v Sloveniji 23 tisoč lovcev. Začetki lovske organiziranosti na slovenskem pa so stari devetdeset let. Letos lovci v Sloveniji, kar 23.000 jih je, beležijo že 90-letnico organiziranega dela, gospodarjenja in v zadnjem času še posebno poudarjene ekološke skrbi za naravo. Ob nekaterih več deset let starih stalnicah organiziranosti in delovanja lovcev v družinah oziroma pri organiziranem delu, starešina lovske družine Jezersko, alpinist, planinec, gorski reševalec in nasploh velik ljubitelj narave Franc Ekar ugotavlja, da so se lovci "znašli" v spremembi sistema, ko se nekako ne znajdejo. "Lovska organizacija bi morala težiti k prilagajanju kar zadeva varstva narave. Po drugi strani bi novonastale razmere morala opredeliti zakonodaja. Gre za lastništvo in plačevanje katastrskega dohodka ter nenazadnje za opredelitev o strokovni izvedbi lova." Lov postaja ekonomija, ki naj zagotavlja ohranjanje gozda in naravovarstvo. Vendar je s tem v zvezi nekaj odprtih vprašanj, ki bi jih bilo treba zakonsko in strokovno uokviriti. Tudi v naravnih parkih se ustvarja dohodek od lova. Pomembna so opravila v loviščih. Lovci vsako leto opravijo na tisoče ur. Pri oblikovanju nove lovske zakonodaje je nekaj vprašanj, ki se jim ne da oziroma se jim ne bo dalo izogniti. To so na primer velika Eno najpomembnejših članskih delovnih opravil v lovskih organizacijah je priprava zimske krme. dosedanja državna lovišča, lovišča lovski", družin, s katerimi upravljajo oziroma so lastniKi zasebniki ali kmetijski skladi, naravni parki in lovišča s posebnim statusom, ker so na območju vojaških in policijskih poliginov a" področij. Zakonodaja naj bi torej bila rezultat strokovnih dognanj, dela in izkušenj, primerljivosti z evropskimi težnjami in urejenostjo, hkrati P* upoštevala nekatere tradiciO' nalne značilnosti in posebnog lovstva v alpski Sloveniji. TaKo je treba ugotoviti, da je bil lov Sloveniji že od vsega začetka-izpred 90 let, ko so se lovcj organizirali z ustanovitvijo sio venskega kluba, vedno cenjej in spoštovan. Poleg ustanovitelja slovenskega kluba Ivan«* Hribarja so poznana iz dose danje zgodovine devetih dese tletij še nekatera druga imen* kot na primer gorenjska dr. Miha Potočnik, univ. pr°'j dr. France Ovčin pa dr. Andrej Robič. Tudi njim pa je skupn* „ ugotovitev in poudarjena oc Lovska zavetišča v alpski Sloveniji niso namenjena le na, da so vsi trije OpJJJ družabnim lovskim srečanjem, marveč tudi prostor za reševalci in veliki ljubitelji na' počitek po delu, dogovarjanje, načrte za delo... ave. • A. Žalar Torek, 30. septembra 1997 OGLASI 33. STRAN « GORENJSKI GLAS d.d. KRANj SERVISNO PRODAJNI CENTER Ljubljanska 22, 4000 KRANJ - tel.: 064/221 031 PRODAJA RABLJENE OPREME 1. PULT s predali, zastekljen (dolžina 4,0 m) 2. PISALNE MIZE - 6 kom 3. STOLI gibljivi - 3 kom 4. REGALI leseni - 3 kom Ogled opreme je možen vsak dan od 7. do 15. ure. Zbiranje ponudb s ceno v zaprti kuverti do petka, 3. 10. 1997. Na Glasovih izletih je prijetno Alpe Adria, Veliki Klek, Kartuzija Ziče Če ste prejšnji teden morda spregledali najavo: po Italiji do nakupovalnega centra ALPE ADRIA rajžamo 11. oktobra -saj kar precej Gorenjk in Gorencev tam redno kupuje in zatrjuje, da še zmeraj velja: v Italiji se marsikatere stvari še vedno, in vse bolj, splača kupovati! Glasov poldnevni izlet bomo v ta del Italije pripravili prihodnjo soboto, 11. oktobra. Peljali se bomo z najudobnejšim turističnim avtobusom podjetja ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, ki bo prevozil relacijo Škofja Loka-Kranj-Radovlji-ca-Lesce-Žirovnica-Jesenice-Mojstrana-Kranjska Gora, zvečer na povratku iz Alpe Adrie pa v obratni smeri, s postanki na vseh običajnih avtobusnih postajališčih, da za udeležence ne bo predaleč do doma. Voinje je skupaj nekaj manj kot 400 km, zato sam izlet ni naporen, časa za nakupe pa bo tudi (upamo) dovolj. Poskrbeli bomo za dobro popotnico. Prispevek k stroškom: 1.800 tolarjev (samo za naročnike Vabimo vas na javno obravnavo osnutka ureditvenega načrta naselja Zgornjih Gorij in osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana Občine Bled JAVNA OBRAVNAVA BO V SREDO, 1. OKTOBRA 1997, OB 17.00 URI V AVLI OSNOVNE ŠOLE GORJE. Dokumenta sta javno razgrnjena v prostorih Občine Bled in v prostorih Krajevne skupnosti Gorje, pisne pripombe bomo zbirali do 5. oktobra 1997. ŽUPAN VINKO GOLC, dipl. ing. 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA RAZPISUJE prosto delovno mesto V Oddelku za gospodarstvo - referat za malo gospodarstvo SVETOVALEC I - višja izobrazba VI. stopnje zahtevnosti ekonomske, pravne ali upravne smeri - 7 let delovnih izkušenj - preizkus znanja iz ZUP - znanje uporabe računalnika - poskusno delo 2 meseca Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še splošne in posebne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Preizkus znanja iz ZUP se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh o izteku roka za sprejemanje prijav. Precej bralk in bralcev je predlagalo, da tudi jeseni pripravimo izlet na najvišjo avstrijsko goro, zato uresničujemo leljo ter Vas v torek, 21. oktobra zadnjič letos vabimo na Veliki Klek. Najmodernejši Mercedesov avtobus z odličnim voznikom bo tudi tokrat iz podjetja Alpetour Potovalna agencija, dd Kranj, izlet bosta vodila Renata Frakelj in Franc Senk, avtobus pa bo peljal tako, da bo prevoz prilagojen večini Gorenjk in Gorenjcev, ki se boste mesec dni po začetku koledarske jeseni odločili za gorski vzpon po Alpski cesti na dobrih 2500 metrov višine do ledenika Pastirica: odhod zgodaj zjutraj iz škofje Loke-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-Jesenice; povratek pozno zvečer v obratni smeri, vožnje je skupaj dobrih 500 km, višinske razlike krepkih 2000 metrov! Pprispevek za naročnike Gorenjskega glasa ter družinske Člane znaša samo 3.800 tolarjev, za nenaročnike 4.800 SIT. Na Veliki Klek z Alpetour jem PA Kranj in Gorenjskim glasom zadnjič letos 21. oktobra! Gorenjskega glasa in družinske člane!); za ostale 2.500 SIT. V Žicah v bližini Slovenskih Konjic je Žička kartuzija in tja bomo zadnjo oktobrsko soboto, 25. oktobra, pripravili Glasov celodnevni izlet. Poleg ogleda kartuzije bomo poskusili gurmansko specialiteto "Pohorski lonec". V Zrečah bomo preizkusili učinek zreške termalne vode, ki je na voljo v treh različnih temperaturah v štirih bazenih. Po napornem izletu se bo v hotelu Dobrava prilegla domača večerja, za lep zaključek dneva pa še veseli večer. Imeniten jesenski izlet torej, ki ga bomo zjutraj začeli v Tržiču, avtobus podjetja INTEGRAL Tržič, dd, bo peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Vodice-Mengeš, ter v obratni smeri zvečer. Za osnovnošolce in dijake je prispevek k stroškom izleta le 2.500 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa 3.500 SIT, za nenaročnike pa 4.500 tolarjev. Informacije in prijave za navedene tri Glasove izlete: po telefonu 064/ 223-444 (maloo-glasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223-111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: arVaj PIVOVARNA UNION SJcilJiijtili/ji! KI VAS BO ZDRAMIL IN PREMAMIL Obiščite nas v novem trgovskem centru v Gorenjski predilnici, Kidričeva 75, na Trati pri Škofji Loki. super nizke cene, blago pretežno v originalnem pakiranju ■ pri nakupu nad 10.000 SIT še dodaten 3% popust m 435 m? sodobno urejenih prodajnih površin m dostopna lokacija, urejena parkirišča ■ SHUJŠEVALNI KURI r ■ zamrznjena perutnina - 25% izdelki JATA -25% dnevno sveža perutnina -15% Najnižja vrednost nakupa je 3.000 $11 Ne zamudite otvoritve v sredo, L oktobra 1997 ob 9ht Pričakali vas bomo z okusnim prigrizkom! S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroiilo xa ob|avo •prejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 2 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 1 O, Kranj, tel.t 36-20-20 PRED 7 LETI PRVI - VOZNIŠKI IZPIT za vse kaleaoriie DANES PONUJAMO _Z.-_ NAJVEČ • B A B KRANJ - tel.: 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tel.t 714-960 • BAB JESENIC! - tol.t 86-33-00 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti -11., 16., 18.10., Palmanova 8.10., Madžarske toplice 4 dni od IZLETI ta.10. do 24.10., Trst 30.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ VILJEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Tudi v oktobru vozimo vsako soboto in nedeljo v Gardaland. Cena ugodna! Naročila od 18. do 23. ure. GSM: 041/670-673 Lenti 11.10., Muiichen - OKTOBERFEST 4.10., spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 16.10. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VII1FM TURIST rc'30'!3 23 na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. ac i,s a % Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Nakupi Palmanova vsako sredo. Prijave: vsak dan 451 -542 omo, tako da bomo pokušali tudi sok iz našega vrta, največjega vinograda na Gorenjskem. Trgatev bo v soboto, 4. oktobra ,ob 16. uri na sedežu Društva. Pridite, prepričajte se, da je trgatev lahko tudi na Gorenjskem. Ura pravljica Vabljeni jutri, v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri na uro pravljic v knjižnico Žiri in v četrtek, 2. oktobra, ob 18. uri v knjižnico Gorenja vas. Tekmovalni teden upokojencev Jesenice - Zveza društev upokojencev Jesenice in koordinacijski odbor društva upokojencev občine Kranjska Gora vas vabi na prireditve 13. tekmovalnega tedna upokojencev v dneh od 6. do 10. oktobra. Vljudno vabljeni in nasvidenje! Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 5. oktobra, bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 20. uri molitveno srečanje "Za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda". Molitev in sv, mašo bo v okviru gibanja "Za življenje" vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Teden vseživljenjskega učenja Bohinj - V okviru prireditev v Bohinju bo v času do 3. oktobra na voljo: slikanje na keramiko in steklo, dan odprtih vrat - predstavitev dejavnosti in programov ter predstavitev osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Srečanje Radovljica - Gorenjska sekcija žensk po operaciji dojke vabi na prvo jesensko srečanje, ki bo v četrtek, 2. oktobra, ob 16. uri v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici, Gorenjska cesta 27. Vabljeni! Lutkovna igrica Jesenice - V petek, 3. oktobra, jeseniški lutkarji Glasbene mladine gostujejo v Bohinju z igrico Kdo je Vldku napravil srajčico. Predstava bo ob 9.30 v vrtcu Joža Ažmana. Ob 16. uri pa bodo jeseniški lutkarji z isto predstavo gostovali v Osnovni šoli Martin Krpan v Ljubljani. Izleti )t I Predavanje !► S kolesi na piknik Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj prireja svoj zadnji izlet v tem letu. Odpeljali se bomo proti Trsteni-ku, kjer bomo nabirali kostanj in če bo le mogoče, ga bomo na Pangrš-čici tudi pekli. Odhod bo 7. oktobra ob 8. uri izpred uprave društva. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji dan. Arboretum v jeseni Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 2. oktobra, na pohod v Arboretum Predavanje diabetologinje Jesenice - Društvo diabetikov Jesenice vabi v petek, 3. okbora, ob 17. uri svoje člane na srečanje s predavanjem diabetologinje dr. Janševe o boleznih, ki spremljajjo sladkorno bolezen. Predavanje bo v Samopostrežni restavraciji Patena na Kejžarjevi 34. Vabljeni! Predavanja z diapozitivi Kranj - Humanitarna organizacija Adra iz Ljubljane organizira v dneh od 3. do 5. oktobra vsak večer ob 19. uri nepozabna predavanja z barvnimi GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje v petek, 3.10. ansambel Grega Avsenika v soboto, 4.10. ansambel Igor in Zlati zvoki 'Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.: diapozitivi o Čudežnih odkritjih v svetopisemskih deželah. Predaval bo prof. mag. Drago Obradovič, arheolog. Vstop je prost! Koncerti Hredprodaja vstopnic je v Kulturnem domu v Mengšu. Vabljeni! Razstave a Škofja Loka - V Galeriji Loškega Mengeš - V petek, 3. oktobra, bo muzeja bodo v četrtek, 2. oktobra,^ ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma 19. urj odprli razstavo likovnih del v Mengšu koncert Adija Smolarja. slikarja Jožeta Vogelnika. Planinski odmev Utrinki s ture Kdo ni čutil vetra gora ponoči, ko boža krila vrhov, ne ve za nemir. Kdor ni čul vetra, ne pozna višin samote. Ni trenutna sila, ne spreminjajoči časi, ne življenjska stiska, nič ne more izbrisati vtisov z gora! Tajne čudeža so zapisane v gori, z vrha pa do vznožja. Opast, plaz, zdrs... Umetnost je skrta v sreči poznavanja. Mik surovosti žene gornika daleč, gora pa se razpreda v sanjarjenje, zapušča dobo neviht, praznike sonca in ni še za^la, s trdim zimskim preporodom. Bila je popolna, mična, kakor tridesetletna mladenka. Enakonočje je mimo in že sega po sadežu jeseni, če bi zares imel dušo, bi si izbral vznemirljiv jesenski dan in šel od radosti m ljubezni umret na goro, kar najvišje mogoče. Tura se bliža koncu, brez padanja, gora je hotela hipoteKo veselja. Priredil: Peter Leban ŠTUDENTKE in ŠTUDENTI ! Vzemite Gorenjsko s seboj na faks! Tako pač je - vsaka stvar ima svoj konec in študijske počitnice, kolikor jih je zaradi izpitov pač bilo, se danes končujejo. Jutri je že 1. oktober, začenja se študijsko let° 1997/98. o s parcelo 1200 m2, cena 390 "OO DEM, Jesenice poslovno stan. nišo (vila) in 5000 m2, Kranj nadstropno hišo do 3. gr. faze, parcela 2500 m2, cena 300.000 DEM, KRANJ v mestnem jedru starejšo hiso za 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19710 V Kranju prodamo spodnjo etažo hiše cca. 60 m2 s pripadajočim zemljiščem, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 » Kamni Gorici prodamo stanovanjsko hišo na 400 m2 zemljišča, cela Podkletena, CK, vseljivo po dogovoru, cena 135.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643- v Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 mz zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) «3-485 ali (0609) 643-493 v okolici Kranja kupimo zazidljivo Parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni grad-oeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 a|i (0609) 643-493 ^Naklem prodamo zazidljivo parcelo m2 z hišo v tretji gr. fazi, možnost Povzema maja 1998, cena 160.000 rtS&AGENT Kranj (064) 223-485 ali (Q609) 643-493 Prodamo v bližini Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712 Prodamo VRBNJE pri Radovljici dvojček na parceli 397 m2, cena 273.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19714 NAJEM: oddamo polovico HIŠE v Bitnjah, Britofu, Kranju, v Kranju ' oddamo 2 ss za 500 DEM mes. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19730 Prodamo STRAHINJ visokopritlično, podkleteno stanovanjsko HIŠO, cena 350 000 DEM, STRAŠIĆE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 250.000 DEM, Kranj starejša stanovanjska hiša, parcela 590 m2, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19888 Pri PODVINU prodamo veliko staro HIŠO na parceli 1800 m2. MANDAT ©22-44-77 21051 ZAZIDLJIVE PARCELE V ŽIROVNICI in PREDDVORU prodamo. MANDAT ©22-44-77 21052 BLED v mirnem, zelenem okolju prodamo starejšo hišo z garažo in vrtom, BLED dvostanovanjsko hišo na manjši parceli z gostinskim lokalom, KRANJ ČIRČE novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21136 NEPREMIČNINE Jdomplan kranj, p.o. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, 11 et ■ tet.064/268-700, lfax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti. Cena 360.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Lescah PRODAMO visokopritlično stanovanjsko hišo, 300 m2 stanovanjske površine, parcela 785 m2, nadstandardno , cena 520.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na parceli 800 m2 hišo s 100 m2 bivalne površine, 130.000 DEM, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO LJUBNO pri Podbrezjah nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPRE-MIĆNINE. 22-33-00. 0609/650-1 ?3 KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21140 KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, BLED hišo z vrtom na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21141 KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stanovanjsko gradnjo, ZG.DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/m2, lok. dok. PREBAČEVO manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, GOLNIK 959 m2 v hribu, elek. , voda, tel., ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_21142 PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21143 VIKENDE PRODAMO: Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21144 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ-LJUBLJANA ali Kranj-Bled kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno }, brez posrednika. ©228-088 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA SJ 623-117,622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo parcelo 650 m2 5. Prodamo Pirniče montažno hišo, 166 m2 stanovanjske površine 6. Prodamo Škofja Loka -mansardno stanovanje, 90 m2 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Prodamo Podlubnik garsonjero 16,45 m2 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo Vodice - novejšo dvostanovanjsko hišo 12. Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo Podlubnik 2 sobno stanovanje s kabinetom 15. Prodamo Mestni trg Šk. Loka 2 ss mansardno 16. Prodamo Frankovo naselje -manjše 2 sobno stanovanje 17. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 18. Prodamo Podlubnik končno, vrstno, dvostanovanjsko hišo 19. Kupimo na Partizanski - 3 sobno stanovanje do III. nadstropja 20. Prodamo - Gorenja vas - 2 ss, °0 m2 in 3 ss, 73 m2 21. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo, PIA KRANJ Q 312-622 1. Prodamo parcelo na planini Javor-nica (12.200 m2), primerno za vikend; cean 50.000 DEM 2. Prodamo 5SS v centru Kranja - 2. nadstr. adaptirano, v pritličju dva poslovna prostora; UGODNO! 3. Prodamo 1SS v Kranju (37 m2), prenovljeno pred tremi leti, tel., CK, 65.000 DEM 4. Prodamo 1SS v Kranju (33 m2), Planina, 66.000 DEM 5. Prodamo 2SS na Drulovki (64 m2), tel., CK, 111.000 DEM 6. Prodamo 2SS (55 m2), atrijsko, ob reki Savi, 90.000 DEM 7. Prodamo 2SS (56 m2), Šorl. nas., 95.000 DEM 8. Prodamo 3SS (69 m2), Zlato polje 107.000 DEM 9. Prodamo 3SS (68 m2), Vodovodni stolp. UGODNO 10. Prodamo 3SS (62.5 m2), Zlato polje, 105.000 DEM 11. Kupimo 2 SS Radovljica, (Cankarjeva ul.) 12. Kupimo 1SSin 2SS Tržič 13. Prodamo 4SS (92 m2), Planina obročno odplačevanje) 14. Prodamo hišo v Kranju (800 m2), 130.000 DEM 15. Prodamo hišo v Hotemažah, parcela 1600m2,330.000 DEM 16. Prodamo zazidljivo parcelo (3260 m2), Radovljica 17. Prodamo vikend z vinogradom -Bizeljsko, 26.000 DEM 18 Kupimo več stanovanjskih hiš cenovnega razreda do 200.000 DEM 19. Kupimo zazidljive parcele v okolici Kranja 20. Najamemo 1S ali 2S stanovanje v Kranju z okolico 21. Oddamo 2SS v hiši Šenčur (550 DEM/mes) 22. Oddamo več različnih post. prostorov v okolici Kranja 23. Oddamo 1SS (50 m2)za500 DEM/mes., predplačilo 24. Kupimo poslovno stan. hišo v Naklem ali na Primskovem 25. Najamemo hiše v Britofu in v Mengšu; NUJNO PIA JESENICE Q 863-145 1. V Lescah prodamo 1 sobno stanovanje, 39 m2 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel, 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. Kranjska Gora - prodamo 3 ss v bloku, 75.000 m2 za 210.000 DEM 6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Na Pristavi prodamo vikend, 80 m2, parcela 700 m2, cena 60.000 DEM 9. Bled - 2 ss - 70 m2 prodamo za 65.000 DEM 10. Na Jesenicah oddamo v najem posl. prostor 14 m2, primeren za pisarne 11. Jesenice - center, 3 ss, 74 m2, balkon, cena 70.000 DEM 12. Javomik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM 13. Radovljica - prodamo 2 ss v bloku, 61 m2, plačilo na obroke 14. Jesenice - dvostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,220.000 DEM 15 Gostinski lokal v KROPI ugodno prodamo 16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše. 17. Bled - Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. 18. Moste - Žirovnica zaz. parcela 1048 m2, možnost razparceliranja, cena 68 DEM/m2 gradnjo, PARCELE PRODAMO ZG. BITNJE sončno parcelo ob cesti, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22088 PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 220.000 DEM. K 3 KERN, fax 221-785, 222-566, 221-353 22132 u ljudska univerza Škofja loka TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) in III. stopnja (*) IV. stopnja (*) V. stopnja (s poslovno nemščino) Priprava na izpit iz akt. znanja Obnovitveni (za upokojence) (*) ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) III. stopnja (*) IV. stopnja (*) V. stopnja (s poslovno angleščino) Obnovitveni (za upokojence) (*) ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) III. s topnja (*) Obnovitveni (za upokojence) (*) ZAČETEK 06.10. 08.10. 09.10. 09.10. 06.10. 06.10. 14.10. 09.10. 13.10. in 14.10. 07.10. 28.10. 22.10. 07.10. 07.10. 07.10. 09.10. Prodamo v bližini Kranj staro hišo z gospodarskim poslopjem, parcel 1300 m2, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785, 222- 566 22133 Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v bližini Škofje Loke, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 22136 PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN S 221-353, 222-566, fax 221-785 22279 PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica za znane kupce kupimo več manjših gradbenih parcel in večje kmetijsko zemljišče - travnik, gozd. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/ 650-123 22331 RETNJE pri Tržiču visokopritlično hišo z delavnico in garažo, 700 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00- 0609/650-123_22335 NA GORENJSKEM IŠČEMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL DO 1000 M2 ZA ZNANE KUPCE Z GOTOVINO. POSING, 227-202_22612 V Radovljici, Kranju in Tržiču prodamo več hiš. B.A.V, Koroška o 5 Tržič, 52-233_22679 Na Kriški planini na Krvavcu prodamo apartma 31 m2. B.A.V., Koroška C. 5, Tržič, 52-233_22680 V Hrašah pri Lescah prodmao pare. 670 m2. B.A.V., Koroška o 5, Tržič, 52-233 22681 Pod Dobrčo prodamo lepo urejen bivalni vikend. B.A.V., d.o.o., Koroška c.5, Tržič, ©52-233_22682 V Mojstrani prodamo zidan VIKEND BAV.d.o.o. Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 22683 Kupimo več hiš, stanovanj, vikendov in parcel različnih cenovnih razredov. B.AV.d.o.o., Koroška c. 5 Tržič 52- 233 22684 Bled z okolico - Zasip, kupimo manjšo hišo ali vikend, lahko nedo-grajen. © 865-020_22694 NA GORENJSKEM IŠČEMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA ZNANEGA KUPCA Z GOTOVINO. POSING, 227-202_22726 GORJE oddamo v najem opremljeno 3 ss v enostanovanjski hiši, cena po dogo. GOZD MARTULJEK oddamo v najem opremljeno pritličje s kletjo v novi hiši, tudi z možnostjo mirne obrti. Cena po dog. NOVAK NEON.d.o.o. Jesenice, tel.fax 862- 877 22739 BOHINJ PODJELJE ugodno prodamo posestvo s hišo, hlevom in 4 ha zemlje, primerno tudi za kmečki turizem. NOVAK NEON.d.o.o., 862- 877 22740 V Naklem prodam zazidljivo parcelo Krimerno za obrt cca 1200 m2. esne ponudbe pod šifra: LEPA LEGA 22764 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Petrola, Save in ostalih podjetij. ©310-537 21361 DELNICE Save, Colorja, Gorenja, Pivovarne Union, Laško in ostalih odkupimo za gotovino. ©041/669- 221 21693 (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 656-137 (Ljudska univerza, Mare Zvan) Izberite svojo pot do znanja Najugodnejši odkup delnic Telekom, Merkur, Sava, Gorenje, Intereurope, Krke, Pro-banke. Gotovina takoj. ©0609/651-646 22735 VEDEŽEVANJE 090-43-47 NAJVEČ NUDIMO ZA DELNICE Colorja, Save, Aerodroma, Droge, Petrola, Krke, Istrabenza, obeh pivo-varen, ter delnice pooblaščenih investicijskih družb. Nudimo takojšnje plačilo. GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA. © 361- 300_22745 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova DRVA. Zg. Bitnje 43 22401 Prodam staro barvno TELEVIZIJO, starinsko KOLO in akustično KITARO. Janežič, Koroška 2, Lesce 22657 Ugodno prodam dva umivalnika in potiskane aluminijaste plate. ©633- 055 22664 Prodam NOVO POMIVALNO KORITO. ©50-506, po 16. uri Mateja 22649 JOGI TERMAL 190x90, raztegljivo kuhinjsko mizo, akvarij 50 I, prodam. ©53-268 22668 Dobro ohranjeno sedežno garnituro In kuhinjo, poceni prodam. ©733- 468 22711 Prodam ohranjen KAVČ. ©242-383 22728 Prodam REGAL za dnevno sobo (kot nova 320x240) cena 68000 ŠIT. ©324-603 22730 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI FI NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. čujic Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). ©222-004 17574 tjjlf KABELSKA TV M^IV^ KAMNIK - DOMŽALE »OfTV Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Prodam PEČ na olje Emo 8 in star KAVČ. »715-331_22665 Prodam SUHA BUKOVA DRVA. ©422-265 22710 Kuppersbusch, mali bojler 51 In pipo, prodam. Bajt, Žerjavka 3, Kranj 22720 Prodam suha bukova DRVA in mešana. ©641-323 zvečer 22757 Prodam suha BUKOVA DRVA. ©421-580 22774 Prodam suha bukova DRVA z dostavo. ©061/612-851 22786 STAN. OPREMA V Bohinju podarim TRI KAVČE. ©064/724-197, 061/322-690 22239 Prodam KUHINJO s štedilnikom, lepo ohranjeno, cena 60.000 SIT. 0472-768 22646 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ 0 in fax 332-260_17774 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. 0491-425 ali 224-373 17996 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). 0 0609/643-925 18I88 ZASTEKUUJEMO vse vrste: balkonov, teras, vetrolovov In opravljamo ostala steklarska dela. ©061/272- 381 20913 Rolete, žaluzije, rolo, lamelne, plise zavese, komarnike, serene, markize, okna ter harmonika vrata! Naročila na 0211-418 ali 714-519 20941 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 21074 alrtetno in p boste zadovoljni VI In »Ml INFTel nfi1 "»"-"o ,Mnh.:0609/619-615 BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj «211-534, 041/626-643 - UGODNO IZVAJA GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OBMETAVANJE NOTRANJIH OMETOV, KOMPRESOR._21192 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. 0422-19321335 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 21599 ADAPTACIJA kopalnic In polaganje vseh vrst keramičnih ploščic. 0061/ 627-356 21618 POMLADNI VtltK 090 43 01 POCOVORI-STIKI-POKLIĆIKAI i is* VODOVODNE INSTALACIJE - HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. KOŠNIK.s.p. 332- 061 21685 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev - dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija. BETA-s.d.o.o. 0 in fax 874-059 217M BELJENJE stanovanj - hitro in kvalitetno. 0 228-348, 061/823-896 22194 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. 0331-199, Sinko 22205 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p. izvaja vse vrste elektrolnstalacij v dogovorjenih rokih In po konkurenčnih cenah. 0311-530 22405 RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kakovostno in ažurno vodenje poslovnih knjig ter finančno svetovanje. 0325-664, 061/576-931 22651 Ali potrebujete prevoz tovora ali potnikov, ali se selite, kombi prevozi po najnižji ceni. 0621-609 22667 Kovinske ZAŠČITNE In OKRASNE MREŽE ter vse vrste STOPNICI 0806-026 22734 ŠIVANJE in popravila po naročilu. 0 332-722 22743 SPLOŠNO VODOVODNO INSTALA-TERSTVO: MANJŠA POPRAVILA, ZAMAKANJE, OBNOVA KOPALNIC TER NOVOGRADNJE, VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI ZA SOLIDNO CENO. MATERIAL BREZ 8AVKA, KILOMETRINE NE ZARA-UNAVAMO. 051-469 NON STOP (OSEBNO DO 8. URE IN PO 20. URI) 22753_ Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo kvalitetno in poceni. Oder imamo svoj. 0325-594 22753 Iščemo zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. 0224-730 22775 POZORI Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, ki so primerne za vse vrste kurjave. Prodajamo tudi cevi brez montaž. Tel.: 041/671-519 MKOJVO i/m lov\\ji osi r i hov Klemene tel.471-813 0609/632-047 STANOVANJA Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo ŠKOFJA LOKA 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas., cena 1700 DEM/m2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221- 785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 56 m2 v 2. nads. Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritljičju, cena 79.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19703 BRflZDU d.o.o., Poljščica Poljščica 6, 4244 Podnart tel. :064/731 615 Odkupujemo smrekovo, bukovo, jesenovo, lovorovo, češnjevo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Plačilo takoj oz. 15 dan po prevzemu. Prodamo v Kranju (Koroška cesta) 3 ss 86.8 m2 v 1. nads., cena 1200 DEM/m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v 11. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785 19705 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, Planina, cena 96000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 64 m2, komfortno, delno adaptirano za 89500 DEM. POSING, 224-210 22593 nRANJ Šorlijevo naselje prodamo 2 ss 52 m2 CK, tel., SAT za 85000 DEM. POSING, 222-076 22594 KRANJ DRULOVKA prodamo lepo trosobno stanovanje 62 m2, komfortno za 111.000 DEM. POSING, 222- 076 22596 KRANJ PLANINA I prodamo 4 ss (2+2) 90 m2, komfortno V. nadstr. atraktivno za 140.000 DEM in 4 ss (2+2) na Vrečkovi v I. nadstr. za 140.000 DEM. POSING, 224-210 2259B_ KRANJ PLANINA II prodamo 3 ss z atrijem 80 m2, terasa, 150 m2 atrija, komfortno za 140.000 DEM. POS-ING, 222-076_22600 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodmao 3 ss 68 m2, priti., komfortno, takoj vseljivo za 111.000 DEM. POSING, 224-210 22601 (ME y NOVO! tel: 064/24 21 21 GSfJO^^ KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG *M^L\\^*Ta BREZVRVIČNI TEL., SGH-200 m^6 9o V°ltšŠŠkWa% CENTRALE,GSM TEL., \^°VvCN^e MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, ^6\csOP™...-TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR *i V UKI Prodamo v Kamniku garsonjero 29 m2, cena 30.000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. V ŽIROVNICI garsonjera 34 m2 v 2. nadstropju, cena 56.000 DEM, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19709 URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 STANOVANJA: 2 ss atrijsko, 62 m2, Planina, 2.5 ss 58 m2 Vodovodni stolp, obnovljeno GARSONJERO v Hrastju, prodamo. MANDAT 022- 44-77 21053 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21133 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV., cena po dogovoru, KRANJ Zlato polje, 1 ss, pritličje, 45,5 m2, CK, tel., 1700 DEM/m2, KRANJ Planina II 2 ss/V., 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje 2 ss/IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+ 27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina ii ugodno, 3 ss/Xll, obnovljeno, 85 m2,2 balkona, 1400 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ šorlijevo nas. 3SS, 70 m2/ IX, 119.000 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21134_ PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2/V, 1600 DEM/m2. KRANJ Struževo 2 ss v hiši z garažo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21135 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21136 NAJAMEMO 2 ss ali 3 ss za mirno tričlansko družino za 2 leti, NAJAMEMO KRANJ garsonjero ali eno-sobno stanovanje za poslovneža, NAJAMEMO KRANJ okolica manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21137 STANOVANJA PRODAMO LESCE 1 ss, 39 m2/lll. tel., CTV, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22089 PRODAMO: v KRANJU - 2 ss 60 m2 v 4. nadstropju, na Planini, cena 95.000 DEM, 2 ss + 2 K 73,80 m2 v 3. nads. j>ri sodišču v Kranju, cena 99000 DEM; K 3 KERN, 0 221-353, 222-566, fax 221-785_22277 ŠENČUR 3 ss mansardno v hiši, 80 m2, 2 balkona, tel., CK., 500 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_22334 KRANJ PLANINA I prodamo 1 ss 44 m2, komfortno, urejeno, takoj vseljivo za 76000 DEM. POSING, 224-210 22591 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo enoinpolsobno stanovanje 40 m2. komfortno, takoj vseljivo z lastniškim nadstreškom za avto za 80.000 DEM. POSING, 222-076 22592 KRANJ oddamo enosobno stanovanje, balkon, komfortno za 400 DEM/mes. POSING, 222-076 22602 LESCE Alpski bloki prodamo 1 ss komfortno stanovanje z balkonom ugodno. POSING, 863-150 22603 RADOVLJICA garsonjero 23 m2 na Cankarjevi ul. prodamo. POSING 863-150 22604 RADOVLJICA prodamo 2,5 ss 64 m2, komfortno, nizek blok. POSING, 863-150 22605 JESENICE Plavž prodamo 1 ss 36 m2, komfortno in Center enosobno stanovanje 33 m2 komfortno. POS-ING, 0863-150_22606 JESENICE Tomšičeva ul. prodamo lepo 3 ss 82 m2, lepo okolje za 90.000 DEM. POSING, 863-150 22607 BLED prodamo novejše enoinpolsobno stanovanje 50 m2, komfortno, nizek blok. POSING, 863-150 226ob KRANJSKA GORA TAKOJ KUPIMO 2 ss za gotovino. POSING, 863-150 22609_ GARSONJERO enosobno ali večsobno stanovanje na Gorenjskem iščemo za znane kupce z gotovino. POSING, 227-202_22610 V Kranju na Šorlijevi ul. prodamo enosobno, v nebotičniku 4 sobno in v Tržiču več stanovanj različnih velikosti. V Kranju kupimo 3 ss ali 2 ss s kabinetom in več manjših stanovanj, v Tržiču pa več stanovanj različnih velikosti. B.A.V,d.o.o. Koroška c. 5, Tržič, 52-233 22685 ZASTOPSTVO IN PRODAJA Plodeč« 0Shorww>d NAJUGODNEJŠI OOLBV 8URR0UND PRO4.00IC RECEIVER Z RV-SOffOR * 3x 95VV DIN spredaj ♦2x30WDtNzodoj * RDS radijski sprejemnik * 30 rastavljivih postaj * Sleep timer * Izhod za aktivni subwoofer * Dodatni por zvočnikov * 6 oudto vhodov * 55 funkcij no dolj, upravjolcu * DAS končna sfopnju * Zatemnitev disploya * Najnižja cena v fcvropi PRI NAS JE DENAR VREOEH VEDNO več IZPOSOJA SONV VJOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/2i2-055 Menjam enosobo stanovanje za garsonjero z doplačilom. 0 328-033 22691 KRANJ Planina I prodamo gasonjero 29 m2, vsi priključki, balkon, sončna leaga za 60.000 DEM in garsonjero 33 m2, komfortno, lepo urejeno za 65000 DEM. POSING, 222-076 22722 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo 3 ss 75 m2, komfortno, kompletno obnovljeno, vredno ogleda, za 115.000 DEM. POSING, 224- 210 22723 ŽELEZNIKI NA KRASU prodamo enosobno stanovanje 37 m2, III. nad., lepa okolica za 50.000 DEM. POSING, 224-210 22724 KRANJ prodamo 2 ss 55 m2 komfortno, priti, za 90.000 DEM in Planina I 2 ss 60 m2, komfortno za 95000 DEM. POSING, 222-076 22725 Prodamo Kranj v mestnem jedru prodmao 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena 1570 DEM/M2, 2 ss 48 m2 na Zlatem polju, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax221785 22736 JESENICE - ugodno prodamo 2,5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, CK, telefon, 65000 DEM. JESENICE prodamo ali zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, 72 m2, cena po dogovoru JESENICE prodamo 3 ss nasrpoti železniške postaje 74 m2, 72000 DEM. JESENICE v nizkem bloku prodamo 2 ss 50 m2, 50.000 DEM. NOVAK NEON.d.o.o., tel., fax 862-877 22738 LESCE prodamo 1 ss v Alpskih blokih, 3. nad., 39 m2, telefon, zastekljen balkon, takoj vseljivo, 65000 DEM. NOVAK NEON, tel., fax 862-877 22741 V Kranju prodamo garsonjero 29,50 m2 v tretjem nadstropju, v mirni okolici, z vsemi priključki, lepo vzdrževano, brez balkona, vseljivo po dogovoru, cena 55.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 tel.:311-545,312-266 V Stražišču prodamo mansardno garsonjero v večstanovanjski hiši, cca. 33 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, ugodna cena. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Radovljici v centru prodamo novo garsonjero 26,36 m2, cena cca. 56.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, prodamo enosobno stanovanje 44,30 m2, v enajstem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 70.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 36 m2, v prvem nadstropju večstanovanjske hiše, z vsemi priključki, z balkonom, brez CK, cena 60.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Lescah prodamo enosobno stanovanje 38,80 m2, tretje nadstropje v alpskem bloku, CK, telefon vključen v ceno, KTV, cena 68.000 DEM. Na Drulovki prodamo dvosobno stanovanje 64,30 m2, v 1. nadstropju, z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena 110.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več dvosobnih stanovanj na različnih lokacijah v okolici Kranju in Škofje Loke prodamo, različnih kvadratur, z vsemi priključki, cene po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, Zoisova ul. prodamo dvosobno stanovanje 51 m, v drugem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 65 m, v šestem nadstropju in 55 m, visoko pritličje, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 aH (0609) 643-493 V Kranju na Planini 3 prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,10 m, v 3. nadstropju z vsemi priključki, cena 125.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo trisobno stanovanje 97 m, v pritličju s pripadajočim atrijem, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 8EP HOTEMAŽE 3a, 4205 Preddvor vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu Vsak petek ples ob živi glasbi Sprejemamo tudi zaključene družbe Odprto vsak dan od 9. do 23. ure Rezervacije po tel. 064/431-267 V Levstikovi ulici in na Gosposvetskj cesti v Kranju imamo naprodaj vet trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Zlatem polju v Kranju PRODAMO obnovljeno trisobno pritlično stanovanje, 70 m2, s CK, cena 120.00U DEM in starejše trisobno stanovanj?' 63 m2, za 82.000 DEM. SVt( NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosobnin stanovanj, za 75.000 do 80.000 DcM več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 94.000 do 120.0W DEM in več tri in štirisobnih stan0' vanj, od 125.000 do 148.000 0tw SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasici0 ogrevanje, vrt, cena 120.000 DEM. V Goričanah pri Medvodah PRoD& MO 2-sobno stanovanje v starejši hiši, 42 m2, za 70.000 DEM. Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 M2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 80 M2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo garsonjero, 27 m2, v tretjem nadstropju, cena 2.000 DEM/m2, dve enosobni stanovanji za 62.000 DEM oz. 75.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM ter 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Nujno PRODAMO enosobno stanovanje v alpskem bloku V LESCAH, 38 m2. za 68.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Frankovem naselju PRODAMO dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju, 68 mg, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Partizanski cesti v Škofji Loki PRODAMO trisobno stanovanje v šestem nadstropju, 75 m2, telefon, CK, balkon, vzdrževano, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, za 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2.nadstropju, 120 m2. CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO obnovljeno garsonjero v mansardi nizkega bloka, brez CK, 22 m2, za 45.000 DEM, dvosobno stanovanje, 51 m2, za 82.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2, za 110.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Radovljici ODDAMO visokopritliČn0 hišo, 200 m2, z vrtom in možnos^ poslovnih prostorov, najemnina 1.gS DEM/mes. SVET NEPREMIČNIN^ 330-112._ _ VOZILA DELI Prodam za ASTRO CARAVAN za odbijač. 0241-408 Prodam motor JUGO ali Z 1°.1, SUZUKI MARUTI I. 92 motor >' nekaj ostalih delov. 0332-439J*^ VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možn« menjava staro za staro. ADn' AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525 ____^ MITSUBISHI ECLIPSE TURBO..Zj KM, I. 91/4, 89500 km, servisi^ servisna knjižica, veliko doda«! opreme, Izredno lepo ohranjen, W\ dam. 00609/644-991 18* Prodam JUGO 55 KORAL, I. 12/JJ 06120 int. 312 ali 688-055 J^, Prodam IVECO RIVAL 35/8 H, LjJ kamionet, pri lastnik in termoakum« laciisko PEČ 6 KW. 051-540_J&, R 4 GTL I. 84, reg. 1/98, prodaj* kavkaski OVČAR-abre. pes in ps|C^ prodam. 057-373 Prodam JUGO 55 KORAL, karamboliran. 0621 -568 VW CORRADO VR 6, letniM^J prodam. 0 720-104 YUGO 45 KORAL, letnik 12/9°' prevoženo 61.000 km, bele ban* 22««° cena 2.200 DEM, prodam 249 VW HROŠČ star 22 let, nereglstn'Jj v voznem stanju, ohranjen, P0^ prodam. 0 741-606 Ugodno prodamo GLASSICJ-6^ sreb.met. nov 24.600 DEM. TH^ KOMBI 8+1 I. 91, LADA SAM*L, 1500 I 4 v, I. 96. Za vsa vozila rfl0*jr kredit brez pologa. Vozila so serv'j. ana. Informacije 0428-0011 aH «*, 0012 RENAULT PREŠA Cerklje » Najkvalitetnejše peči za centralno ogrevanj na olje in plin: -mm ODSLEJ TUDI NA KREDIT TOM + & LUMA TRADJNG d.o.o., Šuceva 23, Kranj tellfar. 064/241-219 Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 16^ HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, prvi lastnik, 13.000 KM, I. 96/ 4. servisna knjižica, ALU platišča, radio, elek. stekla, centralno zaklele, ugodno prodam. ©631-190 Prodamo PEUGEOT 806 SR 2.0, letnik 1995, kovinsko modre barve, 2Jjrna, avtoradio.Q431-142 22328 .ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, BANČNO POSOJILO. AVTO ^S.D.O.O., 312-255, 471-340 22406 SUBARU JUSTY GL 2 WD, I. 92, reg. 2° 5/98, dobro ohranjen, cena po pogovoru, prodam. 0460-063 po * Uri 22544 ,9DKUP, PRODAJA, PREPIS VOZILA. KREDITI, MENJAVA STARO ZA bTARO. AVTO AS, Polica 2, ob glavni Hf\ Kranj Naklo. 0471-340, 312- <55 22638 Prodam Z 126 P, letnik 1988. Q731- °44 22645 ^GfiNTfiR ■ C| B.atov Praprotmi, 10, NAKLO r?^7-JTel./fa>,;064/471-035 fRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SSTEMOV TER fOMOBILSKIH BU2,LCEV¥MONROEF Ki!J8 in R 5 prodam. Strahinj 101, !^M0 22708 prodam BALENO SUZUKI I. 96, ^^066-504, zvečer 22716 QUM|JASTE preproge za vsa J°2Ha Opel. O 224-621 Opel Pintar, __ 22747 .^ERCEDES 814 L, letnik 12/91. na r*'nah, nosilnost 3.4 T, kason 7.20 ^.Prodam. O 061/133-04-78 do-t^H^Ji'i 733-817 zvečer. 22745 JJ^am FORD ESCORD 1.8 D, I. 91. 100.000 km, cena 12.000 DEM. Z4^]^_22754 Ze^r?LF 13 8 tiD bistro' kovinsko z dodatno opremo, prodam. r.^2-505 dopoldan, 225-449 po- J22~" 22755 Prod 29a S171 G0LF I' diesel. I. 85. Sr. Bela ^L^^ddvor^_22771 brLhiP^^S letnik 93, tehnično •731 np' možnost kredita. prodam. 22773 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽIVICA. SR BITNJE 22 lEt.: 064/311-965 fes!? ttSF DucATO 2.5 D povišan, 22779 prodam. 0041/623-488 gOMEO 33 | 85 pr6 L 85- ALFA ,P9NY 1.3 LI 90 HVUNDAI k Q0. OPEL VFrT9,,M0S B* 1 -6 TGS 1). FORD D IŠfSfcf0 ,GLS '• 90/ ^2UKI SVVIFT??>4 CL '• 93. iVQ0 45 I fl7 ta i rJSt '• 93/94 GL L 84 JFPP JaM«0T HORIZON S?n|ava' S ^illvs 48- Možna kred t nJL-t za star°. nakt Ult'_prepis vozil. O224-029 ZAPOSLITVE ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. Q634-064, 041/637-492 20484 Vse, ki iščejo redno ali honorarno zaposlitev vabimo k sodelovanju pri prodaji najnovejših medicinskih pripomočkov. Inf. na 053-415 od 19-21. ure 21707 ODKUPOVALCA hlodovine zaposlimo redno ali Rogodbeno. 0063/32-662, 063/37-388 21801 BISTRO DAMA zaposli dekle za strežbo. O0609/632-545, 331-206 22237 V kolikor potrebujete REDNO ZAPOSLITEV pokličite na «311-131 v sredo 22330 Honorarno zaposlimo dekleta za delo v strežbi (kavarna). « 422-341 ali 326-936 22380 Imamo enega najboljših artiklov za terensko prodajo. Potrebujemo potnike - akviziterje za področje Škofja Loka in Medvode. 00609/628-179 PRALNICA PERILA KLINAR Jesenice objavlja prosto delovno mesto VODJA PRALNICE Zahtevani pogoji: SS, starost od 25 - 40 let, značaj, osebnost: poštenost, doslednost Začetek dela možen takoj, plačilo po dogovoru. Pismene prošnje na naslov: ANJA, d.o.o., Titova 95, Jesenice v roku 8 dni po objavil Zaposlimo KOMERCIALISTA s poznavanjem gradbene stroke. O 245-124, 245-125, LEKERO, c. na Rupo 45, Kranj 22647 Nudimo terensko delo z nadpovprečnim zaslužkom. 0323-501 22eee Iščem simpatično dekle za delo v strežbi. 0312-063_ 22674 POMOČNIKA - ico KUHARJA za restavracijo zaposlimo. 0064/686- 000 22677 Vabimo k sodelovanju CVETLI-ČARKE s prakso za izdelavo ikeban in poslovnih aranžmajev. TAKOJ! Stalno, pogodbeno ali samo od 25.10. do 2.11.1997. O 323-460 22678 Iščemo mlado dekle z izkušnjami za delo v pizzeriji. 0241-326 22687 Če rabite pomoč pri gospodinjskih delih - pokličite! O 320-039 22689 Zaposlimo trgovskega poslovodja za vodenje predstavništva v Lescah pri prodaji keramičnih ploščic, sanitarne opreme, stavbnega pohištva in okenskih senčil. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: Lekero, d.o.o., Cesta na Rupo 45, 4000 Kranj. Iščemo varstvo in pomoč v gospodinjstvu za 6. letno deklico, 4 ure opoldan. Šifra: BLED - POPOLDAN 693_ Magistra farmacije z 9-letno prakso če redno zaposlitev v lekarni na orenjskem. 0041/680-372 22701 ščem simpatično dekle za delo v strežbi (študentka). Q312-245 22704 V redno delovno razmerje vzamemo MESARJA - SEKAČA. ©422-793 22757 TISKARJA za tisk na flexo tis. stroju redno ali honorarno zaposlim. 0041/623-488 227b0 Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije in MESARJA. O247-100 22781 ŽIVALI KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo, PIŠČANCE bele za dopitanje in KRMILA prodajamo vsak delovnik 8-17. ure, sobota 8-13. ure. PERUT-NINARSTVO MOSTE 99 pri Komen-di, 0061/841-471_22400 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka O 685-546 22418 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, težke cca 2 kg, cena 250 SIT kom. Drinovec-Kajža, Strahinj 38, NaklO 22494 BIKA od 150 - 400 kg težkega kupim. O725-254 22624 Prodam TELIČKO 105 kg težko. 0061/841-513 22653 BIKCA črnobelega starega 10 dni in molzni vrč VVestfalija, prodam. Zavrh 9, 0 061/621-023_22654 Prodam dva TELIČKA simentalca, stara štirinajst dni. 0211-434 22659 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice. Koprivnlkar, Golnik 15, 461-678 22673 Prodam BIKCA ČB starega 10 dni. 0451-336 22705 Prodam bele PIŠČANCE za dopitanje. Fujan, Hraše 5, Smlednik. 0061/627-029 22709 7 mesecev staro 2REBICO NORIK, A rodovnik ali KOBILO po izbiri prodam ali menjam za goved. O802-725 22712 Kupim en teden starega BIKCA sim. 0738-851 22733 Enomesečne bele piščance za nadaljno rejo prodam po 280 SIT/ kg. O246-514 22751 Prodam 8 dni starega BIKCA črnobelega. 0411-813 22762 Kupim TELETA simentalca 10 dni starega. O733-710 22768 ^^UUOkm.0715-938 ,,7?; ^ičnem^D! 80' '■ 87 ™torte v cr*m stanju. O57-980 22799 OSMRTNICA DEDIJU Vnuka Anže in Žiga ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tašče VIKTORIJE ČESNIK rojene Reš se za pomoč in pozornost lepo zahvaljujemo njeni zdravnici dr. Primožičevi in negovalki Meti Bohorč. Hvala svetu KS primskovo, ZB Primskovo, govorniku Alojzu Malovrhu, prijaznim sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja in vsem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 26. septembra 1997 V SPOMIN Samo korak je do sonca samo korak do oblaka in stopinja do zvezd a ti si tako daleč. 1. oktobra mineva leto dni, odkar nas je v 7. letu starosti zapustil naš dragi JURE SODNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate v spominu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi ljube in skrbne mame, babice, prababice, tašče in tete ANE BOGATAJ roj. Gregorš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in svečke ter za besede sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedi Anici Zupane, dr. Žurovi, dr. Mohorju, dr. Pegamovi, kolektivu dežurne in patronažne službe ZD Kranj. Iskrena zahvala g. župniku Brglezu za opravljeni pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Labore, 22. septembra 1997 ZAHVALA Vsem, ki so mojo drago ženo TINO AVPIČ roj. Lužan pospremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu, ji podelili cvetje in druge simbole spoštovanja, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam ob tej tragediji in trenutkih prizadetosti nudili nesebično pomoč, kakor tudi vsem organizatorjem, da so izpeljali obred slovesa na dostojanstvenem nivoju, kakršnega je naša draga pokojnica vredna! Žalujoči: mož Franci, mama Tinka, oče Jože, sestra Joži z družino OSMRTNICA Sporočamo vam, da nas ie v 61. letu starosti nepričakovano zapustil ljubljeni mož, oče, dedek VITOMIR ŠTRAUS V poslednje slovo pokojniku se bomo zbrali v četrtek, 2. oktobra 1997, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žena Nurka, hči Ljubica z družino, hči Dijana z družino, sin Iztok in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in bratranca JANEZA BOLKE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsemu zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik in KC Ljubljana, še posebej dežurni ekipi ZD Kranj in patronažni sestri. Hvala g. župniku za opravljen oored, pevcem iz Predoselj ter podjetju POGREBNIK, d.o.o., iz Dvorij. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Joži, sin Boris z družino, hčerka Irena z otroki ZADNJE NOVICE Ne sejemo panike, le opozarjamo Medved z "grdimi navadami" je očitno tudi na Jelovici V sredo ali v četrtek je v bližini Radovljiške planine pokončal okoli 350 kilogramov težko plemensko telico Maco, last Štefana Dežmana iz Radovljice. Radovljica - Člani agrarne skupnosti Lipniška dolina so letos na Lipniški, Mošenjski in Radovljiški planini ter na Zgoški ravni na Jelovici pasli 104 goveda, 16 ovc in tri konje. Živina se je v sredini septembra že vrnila v dolino, pogrešili pa so, da v čredi ni plemenske telice, last Štefana Dežmana, ki je tudi pasel živino na Jelovici. Dežmanovi so jo potlej skupaj z lovci več kot teden dni iskali po planinah. Ko je že kazalo, da ne bo uspeha, jo je v soboto okrog poldneva nedaleč od Radovljiške planine našel Rudi Habjan, član lovske družine Selca. Telica že ni bila več živa, ampak očitno pobita. Ko sta se v nedeljo na "kraj dogodka" poleg najditelja in lastnika živali odpravila še veterinar mag. Janez Habjan iz Železnikov in mag. Miran Naglic iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, dvomov ni bilo več. Iz značilnih poškodb na vihru, plečih in hrbtenici ter iz podkožnih krvavitev je bilo več kot očitno, da je vredno telico, ki je bila tudi v A kontroli proizvodnosti, pokončal medved. Odžrl ji je "mavelj", ušesa, jezik in vime ter ji odprl trebušno in prsno votlino. Ugotovili so še, da jo je napadel v četrtek ali v petek. Čas "dejanja" se ujema tudi s tem, kar so povedali lovci. Iz preže, ki je le kakih tristo metrov oddaljena od kraja, kjer so našli telico, so ga v četrtek tudi opazovali, niso pa ga smeli streljati, ker je zaščiten in dovoljenje za izredni odstrel lahko izda le kmetijski minister. Štefan Dežman, ki bo za pobito telico zahteval odškodnino od države, se zdaj najbolj boji, da žival z "grdimi navadami" ne bi nekega dne napadla tudi kakega nabiralca gozdnih sadežev ali sprehajalca in da se na teh planinah ne bi zadrževala tudi v prihodnji pašni sezoni. "Medved je bil letos na jeloviških planinah očitno že od sredine julija dalje. Opazil ga nisem, videl pa sem njegove sledi (stopinje) ter razrita mravljišča. Tudi živina je bila nenavadno zbegana, večkrat se je razkropila v trope in tiščala je v dolino," je povedal Štefan. • C. Zaplotnik Brezjanski jubilej Stoletnica prihoda frančiškanov na Brezje Brezje - Frančiškani z Brezij praznujejo v prvih oktobrskih dneh stoletnico svojega prihoda na Brezje. Jubilej bodo proslavili s prazničnim programom, ki bo trajal od srede do nedelje. Jutri, v sredo, ob 9. uri bo somaševanje duhovnikov dekanije Radovljica. V četrtek bo dan bratstva Frančiškanskih bratov slovenske frančiškanske province. V petek bodo stoletnici prihoda frančiškanov na Brezje in ostalim brezjanskim jubilejem (90-letnica kronanja Layer-jeve podobe Marije Pomagaj in 50-letnica vrnitve podobe Marije Pomagaj iz pregnanstva druge svetovne vojne) posvetili znanstveni posvet, ki ga Frančiškanski samostan Brezje pripravlja v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja. V soboto ob 19. uri bo slovesno somaševanje in po maši koncert pesmi frančiškanskega patra Angelika Hribarja, ki ga bo pripravil mešani zbor Mavrica iz Srednje vasi v Tuhinju. V nedeljo ob desetih dopoldne bo slovesna maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Pri maši bodo peli zbori z Brezij, iz Krope in s Prevalj. • CZ. Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLO VENSKI OPCRATCn NMT & 08M http./wvv\v.mobitel m 6BD Gortnjska borzno posrednika družba, ii Komika 33, Kranj, teb 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" PROŠNJA ZA PODPORO v , Sem Štefan Hudobivnik, star 36 let, strojni inženir, poročen, oče dveh otrok, zaposlen v privatnem podjetju, zaposlenih imam okrog 60 ljudi, nikoli v nobeni stranki, želim kandidirati za Prosim vas, da podprete mojo kandidaturo in mi omogočite, da se preizkusim v predvolilnem boju. Zbrati moram 5000 podpisov, kijih lahko pričnem zbirati od 22. septembra do 29. oktobra. Vsak, kdor mi da podporo, mora na upravni enoti (kjer izdajajo potne liste in osebne izkaznice) izpolniti obrazec, ki ga tam tudi dobi. S seboj morate imeti osebno izkaznico. Nato mi prosim list pošljite na naslov: PP 186, 4001 KRANJ S V svojem in Vašem imenu se bom zavzemal 1 • Da se napolni pokojninski sklad, da bodo pokojnine zagotovljene tako sedanjim, kot tudi bodočim upokojencem. 2« Da bo država spoštovala in ščitila ljudi, ki delajo in želijo delati. 3. Da bodo kmetje, delavci, obrtniki, podjetniki, zdravniki in ostali dobro zaslužili, kar je pogoj za ustvarjalno in bogato državo. 4. ...... in še mnogo drugega. 5. Da bi bilo vodenje politike po meri ljudi, v njihovo zadovoljstvo, da bi bilo veliko več dobre volje. Obljubljam, da se bom potrudil tako, da bo g. Milan Kučan dobil resnega sogovornika. Toliko podpisov je težko zbrati, zato prosim, da mi pomagate. Prosim, če prošnjo pokažete tudi sorodnikom, prijateljem in znancem. Vnaprej se Vam zahvaljujem Štefan Hudobivnik OD TORKA DO PETKA KERAMIKE SALON A AlliMEX ilNT/l' KRANJ-ZLATO POLJE 3k 22^013 223 t>*° bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: nova št.: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte. IVII bomo pisali / KTNOX Ograča leta 1997) ■^PIRNICA KARjg/ V** 35, Kranj, H M 0 • H l7 ' AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.............................................................................................. Naslov:.................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zois°v* 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. ^y =IADiO 913 FD STEREO VSAK TOREK OB 18.10 ODDAJA ZA OTROKE - NA VRTILJAKU Z ROMANO