Političen list za slovenski narod.. Po poŠti p reje man velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« vcljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Nazmintla (inseratij se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednl&tTo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 26. januarija 1889. Let nils XVII. Raj je ,,I*io patri a"? „II Nuovo Osservatore Oattolico" je objavil dopis z Dunaja, v katerem govori nekoliko o katoliškem „šulvereinu", nadalje pa opiše društvo „Pro patria", kakoršuo je. Svojim čitateljem podamo odlomek onega dopisa v slovenskem prevodu, ker je poučljiv. „Ko je bilo na Dunaji zborovanje katoliškega „šulvereina", bil je v Trstu občni zbor društva „Pro patria". Katere „patrie" ali domovine? Jaz ne umejem. Italijani, ki žive v južnih pokrajinah cesarstva, boje se, da bi jih napale narodnosti, med katerimi žive. Združili so se v društvo, kateremu je središče v Roveredu, a širi se po Tirolskem, Goriškem, Istri, Primorji in Dalmaciji. To društvo hoče ustanavljati iu vzdržavati italijanske šole v imenovanih deželah. To bi bilo vse pravilno in pravično, da namreč varuje svojo narodnost. Društvo je priznala tudi avstrijska vlada, ker je vrejeuo po njenih postavah. Ali to društvo je v svojem bistvu politično, deluje sicer na meji cesarstva, središče pa ima v Bologui, je odvisno od odbora, kateremu je duša pesnik „Satane", profesor Carducci. Pri zadnjem zboru v Trstu so s svojimi jeremijadami tožili, koliko jih zatirajo. Toda čisti namen iredentizma so pokazali pri gledališki predstavi. Ne vtikam se v politično stran društva, ker to je njegova stvar, nego rečem resnico, da me strese groza, ko pomislim, da društvo, ki je polno duha Corduccijevega in njegovih tovarišev, na vnanje kaže, da dela za vzgojo v ljudskih šolah. Kar pa jo najžalostneje, je to, da so členi tega društva zaslepljeni katoliki in duhovniki, ki je podpirajo z novci. Mi katoliki moramo zavzeti jasen položaj, sicer postanemo sredstvo, s katerim si liberalci pomagajo do svojih namenov. Morda sodim krivo, pa mislim, da bi iskreni katoliki, posebno duhovniki, ki so člani društva „Pro patria", morali dobro izprašati svojo vest iu po- misliti, da morejo s svojim vzgledom zvoditi ne-oprezne ljudi v mrežo društva, kateremu je morda vzdržavanje italijanskega jezika jeden namen, a ne poglavitni. Pomislite, da so načelniki tega društva največji liberalci, vi pa veste, kaj to pomeni. Velika je torej potreba, da nam Bog razsvetli pamet." Tako piše imenovani italijanski katoliški list, ki je v jezikovnem oziru gotovo nepristranski, ker ga vredujejo pravi italijanski rodoljubi. Torej naj dobro pomislijo nekateri duhovniki in dobri katoliki, ki podpirajo sovražnike cerkve, kakoršni so Crispi, Carducci in njihova liberalna stranka. Anglija in Egipet. ii. A Gordonov naslednik, Rauf paša, je dobil strog ukaz, naj bode varčen ; ta ukaz je Rauf tudi vestno zvrševal. Meseca maja 1881 se je prikazal Fakih Mohamed Ahmed kot Mahdi. Rauf se je bal, da so bodo v Sudanu vzdignili sužnji in je hotel iz Egipta dobiti 8000 mož, da bi branili Kartum, toda finančno nadzorstvo mu je iz finančnih vzrokov odbilo prošnjo. Dne 12. avgusta imenovanega leta je novi „prorok" skoro pred Kar-tumom pobil okoli dvesto vojakov. Nevarnost je bila velika, toda Sudan je bil iz finančnih vzrokov brez vojakov. Rauf paša in vsi konzuli so zahtevali 12.000 mož iz Egipta, finančno nadzorstvo pa mu je odgovorilo, naj si pomaga s svojimi sredstvi, ker Egipet ne more prevzeti novih bremen. Rauf si je pomagal, kakor je mogel. Nasledek temu pa je bil, da je Mahdi dne 8. decembra 1881 popolnoma potolkel gubernatorja v Fašodi, Rašida beja, in prijaznega kralja Silluka-Kajkuna. Rauf je zopet zahteval vojakov iz Egipta, v odgovor je bil v februarji 1882 odstavljen. Mohamedanski uradniki so verovali „proroku" Mahdiju, zato je število njegovih pristašev vedno rastlo. Pod Gordonom bi se to ne bilo nikdar zgodilo, ker on bi bil tega zrelega ptička vjel v njegovem gnezdu, kakor je mnogo takih ujednih ptičev. Raufov naslednik je bil strogi in razumni Abd-el-Kader paša, ki se jo šolal na Dunaji in na Nemškem. Prišel pa je na svoje mesto še le 12. maja. Med tem je vladal v Sudanu vicegubernator Giegler paša (iz Schweinfurtha na Bavarskem), popolnoma nezmožen mož. Bil je delavec v Siemensovi tovarni. Giegler paša bi bil rad vrhovni poglavar v Sudanu in se je dobrikal finančnemu ravnateljstvu v Kajiri. Položaj v Sudanu je slikal najboljše in imenoval poročila konzulov laži. Zato je fiuančna kontrola dalj e stiskala z denarjem in ni poslala nobenega vojaka v Sudan. To je bilo posebno všeč Arabiju paši, ki je hotel biti vojni minister in egiptski podkralj. Tako je torej finančna komisija napeljavaia vodo na Arabijev mlin, ki je skušal vse Evropejce spoditi iz Egipta in polastiti se dežele. Arabi pa je sklenil račun brez Angležev, ki so v Aleksandriji iu drugih mestih cenili škodo in jo zapisali v svoje velike dolžne knjige. Ko je Abd-el-Kader prišel na svoje mesto, ni našel mirnega ljudstva v nobeni štirinajstih pro-vincij, ker Giegler paša je s svojim postopanjem vse vznemiril ter pripravil vstajo. Abd-el-Kader je takoj spoznal položaj in zahteval 10.000 vojakov. Vladarji v Kajiri so mu obljubili pomoč, a poslali je niso. Abd-el-Kader je hitro nabral nekaj prostovoljnih polkov, vadil je v orožji in razpostavil na najbolj nevarno mesto. Zahteval pa je odločno zopet pomoči iz Egipta. Odgovoril pa mu je Arabi paša s poveljem, naj takoj s svojo armado pride v Egipet. Sedaj je Abd-el-Kader spoznal, koliko je ura. Vsa zveza z vlado je bila pretrgana. Z železno mirnostjo ustavil se je nevarnosti ter prestrigel vsa poročila, ki so dohajala iz Egipta. Ob jednem je naročil evropskim konzulom, naj se z domačini ne pogovarjajo o političnih stvareh. Tako je držal vstaše v strahu. Dne 25. septembra 18S2 je prišel postavni vladar v Kaiiro ter takoj odposlal Abd-el-Kadru naslednjo brzojavko: „S pomočjo Boga in Angležev vrnil sem se zopet v svojo prestolnico in želim natančno poročilo o položaji v Sudanu." Iz veselja je LISTEK. S v i f t i j a d a. (Triinštirideseti spev.) Zvezdogledi baje še dosedaj niso jedini v teoriji, katera moč vzdržuje svetovna telesa v ravnotežji. Tudi o lepoti posameznih nebesnih svetov sodi se različno. Ko se ozira deva v večerni tihoti v praznično večernico na nebu, pošilja nadepolni pesnik svoje srčne vzdihe in šepave heksametre bledi luni. Jednako je na tem realnem svetu, ki životari o samih teorijah, ki mu sladč in lajšajo njegovo bedo — le teoretično. Jaz sodim, da je le konkurencija ista vesoljna moč, ki vzdržuje vse stvari na praktični zemlji v poetični zračni višavi in v ravnotežji. In kako bi naj bilo drugače? Kdo more zahtevati dandanes v veku napredka in splošuje omike, da živi vse po jednem kopitu in jednem okusu? Nekdo hvali domače žgance, zopet drugi zdihujo po angleških „rostbeefsteakih". In tako je prav! Poslednje vstvarja pisan svet in rodi potrebno konkurencijo. Tudi naše listkarsko leposlovstvo vzdržuje neki le konkurencija v ravnotežji. Nenaravno je torej, da toži g. „s" o listkarski konkurenciji, ki se množi na njegovo žalost jednako perutnini v kurniku. Prav ima g. „s". Doslej vendar še ni take sile, ko živimo mi slovenski listkarji še vedno o domačih nemškutarjih, ki so prava kresilna goba za naše dovtipe, a kedar se spokorč poslednji, zmanjka nam kar črez noč listkarska tvarina, in naši bodoči dovtipui „sala-mandri" ribali se bodo le ob grešni domači koži. Potem naj pa še sodi kdo, da nam ne koristi nem-škutarska politična konkurencija. In vendar bi bila g. „s" in pa Sviftijancu, ki si brez dvoma oba domišljujeta, da sta uajmanje „šaržirana" petelina mej listkarsko perutnino, ljubša prava ocvrta piščeta, kakor vsa perutninska konkurencija, ki jima vedno bolj izpodkopuje petelinjo čast. Samega strahu za perutninsko prvenstvo se okljujeta večkrat tudi osobno, da kar perje leti, a le do prihodnjo nedelje, kajti tedaj že zopet marljivo skupno brskata po nasprotnih in narodnih smeteh — zaradi koukurencije. V bodočo bode pa še bolj dolg čas pod „črto" kot doslej. Vsi slovenski listkarji so se pogodili namreč, da hočejo iskati svojim „praskam" sodniškega zdravila, in sicer, da se prepričajo o vplivu slovenskega juridičnega društva na jezikovno ravno-pravnost pri naših sodiščih in narodnih odvetnikih. Dober zaslužek preti torej našim odvetnikom, a tudi mnogo sitnostij, katere jim bodo provzročevale slovenske tožbe in pa „brez dvoma" slovenski pisani njihovi računi — le zaradi narodne konkurencije. O blagodejna konkurencija! Nekateri trdijo celo, da le konkurencija vzdržuje nas Slovence na površji in pa svetovno oblo v ravnotežji, ki se je baje nekdaj, ko nas Slovencev še lii bilo lia papirju, nagnila popolno proti severu, kar je zakrivilo, da smo padali mi že pri rojstvu naravnost Germaniji v usta. Zdaj, ko smo se nekoliko obredili Slovani iu ko nas devljejo tudi že na državno tehtnico, kriča zopet Nemci iu nemčurji, da so izgubili svojo zgodovinsko težo in da ni „cimentirana" sedanja državna tehtnica, katero je izdelala baje le narodnostna konkurencija. Blagodejno konkurencijo čuti celo železni Bis-marck na svoja stara leta; kajti poslanca Bamberger in Richter sta mu neki tako oblastno konkurirala v javni zbornici s svojimi nasprotujočimi govori glede njegove kolonijalne politike, da se je prepričal, Ab 1-ol-Kftder najhujšega rovarja ukazal pri\ezati na top ter ga spustiti v zrak. Naslednje dni je viselo več vstašev na vislicah. S tem je Abd-el-Kader hotel pokazati svojo odločnost in oblast. Iz Egipta pa je zopet zahteval 10.000 mož, katere so mu tudi obljubili. Z izvežbanimi svojimi vojaki je prijel sovražnika ter ga premagal v mnogih bitkah. Te zmage pa so ohladile liuančno nadzorstvo v Kajiri, da je skrčilo število obljubljenih 10.000 mož na 4000. Abd-el-Kader je vsled tega odložil svojo guberna-torsko čast. Dovolili so C000 mož, a tudi s temi ni bil zadovoljen. Konzuli so sporočili v Kajiro, da je Abd-el-Kader jedini mož, ki more rešiti Sudan. Nato so v Kajiri poslali na pomoč 10.000 mož. Ali ta armada ni bila egiptskega podkralja, marveč vstaša, ki se je bojeval proti svojemu vladarju. Z armado je prišel v Kartum tudi angleški polkovnik Stewart, da bi po ukazu svoje vlade poročal o položaji v Sudanu. Avstrijski škofje sv. Očetu. (Prevod v „Osservatore Romano" objavljenega pisma.) Sv. Oče! Že dlje časa smo avstrijski škotje nameravali sniti se koncem novembra na Dunaji, da bi se, kakor navadno, posvetovali o najvažnejših vprašanjih službe svoje, pred vsem pa, da Tebi izrazimo svojo udanost in čestitanje. Ker pa se je, akoravno le za nekoliko časa, odložil naš sestanek, moramo Ti že sedaj predložiti to pismo, katero izvoli milostivo sprejeti. Spominjaje se kot priče zopernosti, ki tako težko žalijo Tvoje, naše in vseh katoličanov srce, s silno bolestjo togujemo pred Teboj, da je že davno začelo sovraštvo zoper cerkev božjo, katero je Jezus Kristus s svojo krvjo rešil kot nevesto, skoraj po celi zemlji povsod najsramotneje razsajati in se ne samo nadaljuje na velikansko škodo narodov, marveč se je celo razvnelo v ljuto vojsko, ki se bije s tem večjo strastjo, kolikor večja je moč protivnikov in kolikor izdatnejša so sredstva, katera so jim na razpolaganje. Z najgrenkejšo žalostjo pa nas navdaja tako žalostni in nevredni položaj rimskega namestnika Jezusa Kristusa; saj se vendar njegova posvečena avtoriteta dan na dan bolj z nogami tepta, brezbožno se jej jemlje zakonito varstvo in se vedno bolj in bolj ostudno zatira. Zaradi tega pa mora tudi najskrajnejša bojaznost in skrb navdajati katoliški svet ne samo glede nedotakljivosti in dejanjstvene prostosti njegovega najvišjega pastirja, marveč tudi gledö lastnega blagra. Vsled vsega tega pa moramo zopet s Teboj, sv. Oče, z nova javno izreči: Popolna prostost rimskega papeža je neobhodno potrebna ter se razodeva iz njegove božje službe in najvišje oblasti; Stol sv. Petra se ni brez previdnosti božje tudi s posvetno oblastjo podprl in ojačil. Nikakor pa ne mislimo obupati, ko vidimo rimskega papeža po vzgledu božjega Odrešenika oro-panega vseh zunanjih pomočkov, marveč najtrdneje upamo, da se bo sedanja beda sv. Stola in skupne cerkve srečno preobrnila v večjo slavo božjo in blagor duš. Onim, ki ljubijo Boga, je vse koristno da se morajo umeriti resno zamorskim „sanskilo-tom" na afriškem obrežji despotiške pruske hlače, ker postajajo pravim domačim Prusom od dnč do dnč bolj nadležne. Blagodejna konkurencija navdušuje naposled tudi nas avstrijske Slovane na našem plevelnatem političnem polji. Dočim nas poučuje g. Bieger, da počasni pešec s svojimi kvedrastimi črevlji dobi brez dvoma prvo darilo v politični dirki, trdi mladi gosp. Gr<5gr, da kri ni voda in da „copate" neso za politično dirko. Jednako je pri nas na Slovenskem. Ko bi mi navdušeni in vročekrvni Slovenci ne imeli svojih Heroldov, ki mažejo škripajoči narodni voz le z mazilom, ki se zove ,le počasi', brez dvoma bi se bil prevrnil on že davnaj v Savo ali pa celo v Ljubljanico, ki je neki v sorodu glede teka z našo politiko. Konkurencija, nič drugega kot konkurencija jači torej naše omagnjoče ude ter nas varuje osobnega konkurza v narodnem trudu. In baš narod, ki ne gine, temveč se jači v konkurenciji, znači, da ni zrel za boben, temveč za delo jn tekmovanje v politični kupčiji, ki traja le tako dolgo, kakor njena konkurencija. Sviftijanec. in previdnost božja se ne more motiti v svojih na-redbah. In ker Bog po nauku sv. Anzelma „ne ljubi na tem svetu ničesa bolj od prostosti svoje cerkve", izkazal se je v resnici še tudi vselej kot njenega pospeševatelja in varuha, ter bo tudi v dobi, katero je določila njegova previdnost, tako odredil, da bo veselo vskliknil celi krščanski svet: „Blagoslovil si, o Gospod, zemljo svojo in odvrnil Jakobovo robstvo." In resnično že sedaj, sv. Oče, vidimo z radostjo, da z ne majhno tolažbo lajša milostljivi Bog Tvojo revo, z onimi mnogoštevilnimi in velikimi tolažili namreč, katerih si postal deližen povodom Svojega letošnjega slavnostnega leta. Kdo bi ne bil opazil, s koliko čudovito vnetostjo je v Tvoj Rim vrelo toliko krščanskih romarskih čet s celega sveta, da Ti izroče davek pokorščine in ljubezni. Kdo ni z ' velikim strmenjem zrl na tako mnogobrojua, umet- j niška in dragocena darila, katera Ti je poklonilo j veliko in malo celega sveta! Po našem mnenji je -provzročitelj tega popolnoma izrednega prizora vse- j mogočni Bog, ki rahlo nagiblje in močno razburja človeška srca, ter vidimo v tem dobro in srečno znamenje bližajoče se zmage, ravno tako pa tudi plačilo Tvojemu vstrajnemn trudu za pospeševanje sv. cerkve, katero Ti v svoji milosti podeljuje Bog vsega tolažila že v tej dolini solzil. Kajti čudovito je, s koliko modrostjo vodiš in vladaš pravo ladijo Kristusovo, in s katero jasnostjo posebno luč Tvojih naukov zopet razsvetljuje podlage človeške družbe, ki so jih zarastle velike zmote, pospešuje in povišuje veljavo apostolskega Stola, in to tako, da se ne oklepajo sedaj 6rčneje sv. Stola samo oni, ki čast<5 v Tebi očeta, učitelja in vodnika katoliškega sveta, marveč tudi oni, ki stoje zunaj cerkve, s posebnim občudovanjem in češčenjem gledajo na naslednika sv. Petra, iz nekakega naravnega čuta kot božjo smatrajoč oblast, ki jo ima v obilni meri. Vsak dan dvigujemo v molitvi svoja srca k Onemu, od katerega prihaja vse dobro in vsako popolno darilo, da bi i v bodoče imela Tvoja prizadevanja in podjetja tako srečen vspeh, ter ležimo v vsi ponižnosti pred Tvojimi nogami, proseč Tvojega apostolskega blagoslova. Tvoje Svetosti najudanejši, najpokornejši sinovi: Celestin Jožef kardinal Ganglbauer, nadškof dunajski. Edvard Angerer, naslovni škof alalijski in generalni vikar Nj. eminece kardinala-nadškofa. Anton Gruscha, naslovni škof, karrheski in apostolski vojni vikar. Matevž Jožef, škof šentpoliski. Janez Plakolm, kapiteljski vikar linške škofije za dobe izpraznjenega škofovskega stola. Franc de Pavel Albert, nadškof in metro-polit solnograški. Evgen Karol, škof tridentinski. S i m e n , škof briksenski Jožef, škof krški. Janez, škof sekovski. Jakob Maksimilijan, škaf lavantinski. Alojzij Zorn, nadškof in metropolit goriški. Janez Ne p. Glavina, škof tržaško-koperski. Franc Anijan Ferretich, škof krški (Veglia). Jakob, škof ljubljanski. Janez Baptista, škof poreško-puljski. Franc de Pavel, nadškof pražki. Jožef Janez, škof kraljeviški. Emanuel Janez, škof litomeriški. Martin Jožef, škof budejeviški. Franc kard. Furstenberg, nadškof olomuški. Franc S a 1., škof brnski. Severin Moravski, nadškof lvovski lat. rit. Luka Solecki, škof premislski lat. rit. Ignacij Lobos, škof tarnovski. Janez Puzina, avksilijar lvovski. Jakob Glazer, naslovni škofgabalski, avksilijar premislski. Albin Dunaj evski, škof krakovski. Silvester Sembratovics, metropolit ga- liški, ruski nadškof lvovski. Janez Stupnicki, ruski škof premislski, sam-borski in sanoški. Julijan Pelest, čkof stanislavski. Peter Doimus, nadškof zaderski. Anton Jožef Fosco, škofsibeniški. Anton B u s k o v i c, kapiteljski vikar spljeiski. Matevž Vodopovic, škof dobrovški. Trifon Radoničič, škof kotorski. Peter Luksic, kapiteljski vikar hvarski in braški. Jurij, škof vratislavski Politični pregled. V Ljubljani, 20. januarija. lotrauje dežele. Cesar je predvčeraj sprejel srbskega poslanika Bogičevitia v avdijenci, pri kateri se je slednji poslovil od našega vladarja. Cesar se mu je zahvalil za njegovo delovauje, ki je mnogo pripomoglo k dobrim odnošajem mej Avstrijo in Srbijo. Naučili minister namerava zahtevati od državnega zbora primereu dopolnilni kredit, da se odkažejo boljši dohodki krakovski knezoškofiji. V predvčerajšnji soji o g o r s k e g a državnega zbora so se vršili nepopisljivi prizori. Zoper §14 orožne postave je govoril mej drugimi tudi grof Zichy med razburjenim odobravanjem levice. Ko je rekel Zichy, da pot, po kateri hodi liberalna stranka, ni najboljša, smejalo se je več poslancev izmed večine. Zichy jim je zaklical: „Vi se smejate, jaz bi se lahko jokal !" (Odobravanja in ploskanje z rokami na opozicijonalnih sedežih). Franc Dedk jo rekel: „Pravice, katere se vzamejo narodu, morejo se zopet priboriti, pravice pa, katero sam opusti, so mu na večno izgubljene." Franc De.lk je govoril te besede z onega prostora, na katerem sedi vladna stranka. (Klici iz opozicije: „Grof Tisza sodi na tem prostoru!") Tù je vstal Tisza ter je hotel zapustiti zbornico, Zichy pa se je obrnil proti njemu, rekoč: „Resnično, prav storite, da se odstranite!" Tisza, ki je bil že pri vratih, je skočil nazaj pred govornika, začel ga meriti ter mu jeze bled odgovoril: „Jaz bom Btoril, kar se bo meni poljubilo !" V tem trenutku pa je navstal vihar po celi zbornici. Proti grofu Tiszi, bratu miuisterskega predsednika, je planilo mnogo opozicijonalnih poslancev. Začuli so se klici: „Vun, vun ž njim! Izgubi se Tisza! Kar je črvivo, naj odpade! Vun z belim slonom, tukaj ni menažerije!" (Grof Tisza ima v svojem grbu belega slona.) Zbornica se je tresla vpitja in teptanja. Ministri so stali pri vratih ter niso mogli priti do svojih sedežev. Konečno se je predsedniku posrečilo napraviti mir. Zichy se je izjavil, da se odpove besedi, a glasoval bo zoper postavo. Razburjenost je bila tolika, da je moral predsednik pretrgati sejo. Tnanje države. Glasilo srbskih naprednjakov, „Videlo", objavlja pismo ministrov Mijatovica in Gjorgjeviča, v katerem razjasnujeta nagibe svojega izstopa iz na-prednjaškega tabora. „Narodni Dnevnik", v liberalnih in dvornih krogih dobro poučen list, najodločneje trdi, da bo najkasneje v treh tednih na krmilu radikalno ministerstvo. Navedeni časopis meni, da nič ne ovira Mijatovicu vstopa v radikalni kabinet. V tem pa se menda vendar moti, ako se pomisli, da so še pred kratkim srdito napadali radikalni listi ravno ministra Mijatovica. — Ustavni odsek je sklenil poslati v Grško profesorja Gjajo in Gjorgjeviča. v Danijo, Belgijo in Francijo pa Milovanovica in Zivanovica, ki bodo odpotovali v ponedeljek, da se pouéé o ustavah napominanih držav. V ustavni pododbor bo voljeni Stojan Boskovic, Velimirovié in Marko Stojanovic. Ta trojica mora izdelati postavni načrt do dne 15. februarija; do tedaj se bodo v Belgrad povrnili tudi zgorajšnji izvedenci. Vsa nižja bolgarska duhovščina ni enih misli s svojimi višjimi pastirji. „Pol. Corr." javlja iz Sofije: Nekateri duhovniki so sprožili misel, da bi poslali prinea Ferdinandu udanostno adreso ali pa pooblaščence, ki bi mu zatrdili, da ostanejo vedno zvesti njemu in njegovi vladi ter hočejo vstrajati na podlagi narodnih koristi. — Princ P^erdinand bo odpotoval v Plovdiv dne 1. februarija ter se bo od tod povrnil v prestolnico dne 23. februarija. •— „Agr. Tagbl." se z Dunaja brzojavno poroča: „Več načelnikov bolgarske konservativne stranke, mej njimi tudi Načevic, je došlo semkaj ; Načevic je imel razgovor 8 princem Battenberškim. Sodi se, da se bo v kratkem izvršil prevrat v Bolgariji. Iluska vlada je moskovskemu listu „Ruski Kurjer" zaradi sovražne pisave prepovedala posamezno prodajo in objavljanje zasebnih naznanil (anons). — V transkaspiških provincijah jo velikanski mraz. V pustinjah je zmrznilo mnogo čred živine. Netnikf kancler knez Bismarck je prišel predvčeraj v državni zbor, da bi se posvetoval z Bennigeenom in Frankeneteinom o vshodnoafriški predlogi. Nameraval je pregovoriti vodje strank, da bi se takoj drugi dan brez odsekovega zborovanja pričola v državnem zboru razprava o naselbinski politiki in predloga sprejela v drugem čitanji. Toda Bennigsen in Frankenstein sta se izjavila, da ni mogoče več predrugačiti vsporeda državnozborskemu delovanju. Vsled tega ee je pričela ta razprava danes. Jutri bodo pariški volilci razsodili mej propalim francoskim republikanskim parlamentarizmom in njegovim nasprotnikom Boulangerjem. Slednji se svojemu mandatu za département Nord še ni odpovedal, kar nekoliko dokazuje da ni gotov zmage, akoravuo ima mnogo več upanja, kakor Jacques, da prodere. Priloga 22. štev. „Slovenca" dn6 26. jami arij a 1889. Italijanska vlada je dobila poročilo, da se je Aš i n o v s svojimi kozaki izkrcal v Tadžurrahu, ki je francoska last. „Tribuna" t-iinu dostavlja: Francoske oblastnije so mu pustile stopiti na suho, ker hočejo podpirati ruski vpliv v Abesiniji. Neguš pričakuje Ašinova čez Assuah. Iz Kima javlja „Pol. Corr.": Gladstone je opustil načrt, da bi obiskal Rim in prosil pri papežu za avdijenco. Zasebuo je naznanil svojim prijateljem, da napoljsko obnebje jako dobro de njegovemu zdravju, zaradi tega bo pa tudi do svojega odhoda ostal v Napolji. Sodi se pa mnogostranski, da za-braujujejo (iladstone-u politični vzroki obisk liima, ker ne more iti v Rim, ne da bi prosil sv. Očeta za avdijenco; ta sestanek pa bi vzbudil v prsih njegovih irskih prijateljev nade, katerih ne bi mogel izpolniti niti on niti Vatikan. Španjska kraljica je rekla pri sprejemu poslancev, da bo zvesto hranila oporoko svojega nepozabnega soproga ter nadaljevala svojo nalogo, ker si hoče s tem pridobiti ljubezen naroda in vredno oceno v zgodovini. — V Madridu so predvčeraj zgrabili dva zločinca, katerih eden je ravnokar hotel zažgati petardo; pri drugemu so našli štirideset di-uamitnih patronov. Rumunska zbornica se je pričela dne 23. t. m. posvetovati o Blarembergovem preslogu. da se zopet uvedejo prosta pristanišča v Brajli in (ialacu. Vlada je zoper ta nasvet. Dne 24. t. m. se je izjavil minister zunanjih zadev, Carp, da bi prosti laki koristili le onim državam, ki niso sklenile trgovinske pogodbe z Rumuuijo, one države pa, ki hočejo to storiti, tirjale bi take pogoje, katerih ne bi mogla Rumunija sprejeti. Verojetno je, da bo predlog zavržen. Poroča se, da namerava v tem slučaji odstopiti predsednik Catargiu. — Tudi v Rumuuiii se bo poostrila služba enoletnih prostovoljcev. Vojni minister namerava predrugačiti dotično postavo: 1. Služba se podaljša od 6 mesecev na eno leto. 2. Eno-letniki morajo zadnje tri mesece obiskavati posebne tečaje v vojaški šoli. 3. Častniški izpit se mora napraviti v zadnjem službenom letu. 4. Prostovoljniki, ki no napravijo izkušnje, morajo služiti še tri mesece. 5. Ako po tej pretečeni dobi zopet propadejo pri izpitu, prestavijo se v rezervo kot sergeaoti. Egiptski ministerski sovet je sklenil sestaviti posebno komisijo, ki se bo posvetovala o vprašanji, kako naj se obdačijo inozemski obrtniki. — Rok za veljavnost tgiptskih mešanih sodišč poteče z dnem 1. februarija t. 1. Dosedaj so belgijska, angleška, italijauska, ruska in španjska vlada pritrdile nasvetu egiptskega ministerstva, da se veljavnost teh sodišč podaljša za novih pet let. Izvirni dopisi. Iz Črnega Grabna, 23. jan. V zadnjem poročilu o žalostni smrti upokojenega nadporočnika gospoda Kropivška blizu Vranskega sem bil izrazil sumnjo, ni li morebiti kako hudodelstvo krivo njegove smrti. In res, nehote se človeku vriva misel, kako bi bil tako daleč od velike ceste zašel na samotuo stezo? Kako je mogel kar tako zmrzniti mladi, komaj 37letni, zdravi, čvrsti mož, ki je bil tudi dobro oblečen? Ko b; bil toliko vinjen, kakor nekateri menijo, bi li bil mogel srečno priti čez vodo po brvi, ker so ga to stran vode suhega našli? In če tudi vzamemo, da je bil opit, moremo-li misliti si, da bi se zdravi, čvrsti mož, kakor je bil zadnji čas, tako hudo pobil na ravnem, da bi obležal in zmrznil? Mislečemu človeku vzbuja sum tudi to, da seje tako silno mudilo kar brez preiskave hitro zagrebsti ga. Mnogo se pri nas govori in ugiba o tem žalostnem dogodku, ker rajnki je bil res blag človek, obče priljubljen in vzgleden župljan. Toliko je gotovo, da je rajni hotel v gostilni „pri Šeutaku" prenočiti. K nesreči so imeli tu baš isti večer neko večerno veselico; po nekih besedah so si prišli navskriž in okoli polnoči postavili so g. Kropivška pod kap. In od takrat je zginil. Splošno mnenje je, da so ga na ulici lopovi pretepli ter na pol mrtvega zavlekli v stran, kjer je revež onemogel in zmrznil. Take pomisleke je imela menda tudi gosposka v Celji, ker je ukazala posebni komisiji danes 23. t. m. truplo izkopati, ter je preiskati. Vspeh te preiskave nam še ni znan. Nadejamo se pa, da se hudobnežem pride na sled ter jih zadene zaslužena kazen. Rodoljuba pa mora srce boleti, da se zadnji čas po slovenskem Štajerju tako gosto grozna zlo-činatva dogajajo. Ni-li to sad nemške kulture iz nemške liberalue šole, kjer se z nemško gramatiko dragi čas trati, blaženje srca v maternem jeziku in v verskem duhu pa zanemarja? Izpod Gore, 23. januarija. (Razne stvari.) Vsega milovanja vredni so ljudje v krajih, kjer hude koze razsajajo. Pri takih bolnikih naj bode v sobi primerna gorkota 12—14° R., in bolnikom treba je postrežbe. Paziti je, da bolnik sam ne odpre okna; kakor hitro se prehladi, koze potegnejo na možgane in je po njem. Zdravila aleopati nimajo nobenega, homeopati rabijo z velikim vspehom ako-nit 24, variolin 30. Da se koze nalezejo po kužnem zraku, je gotovo, in sicer se kužne bolezni nalezejo od kužuih bolnikov in kužnih mrličev. Zato je vlada modro ukrenila, da se taki mrliči hitro prenesti v mrtvašnico, kjer ostanejo postavni čas — 48 ur. Take mrtvašnice so jako potrebne iu koristne vže zaradi knžnih mrličev, pa tudi zaradi obdukcij (raztegovanja), ki se morejo vršiti ondi, ne da bi trebalo na prostem pokopališču. Mrtvašnice pa služijo tudi občinam, da ondi lahko popotne tujce, ki v kaki občini umrjo, v mrtvašnico polože. Na Kranjskem je 272 župnij, pokopališč je pa še veliko več, ker se ne le pri vseh župnijskih cerkvah, ampak tudi pri mnogih podružnicah nahajajo, torej se sme računati, da je nad 500 pokopališč. Večjidel je tudi mrtvašnica na pokopališču; na mnogih krajih pa ni še mrtvašnic in želeti je, da bi se skoro vže napravila na vsakem pokopališču. Ali neki drugi uedostatek gre tu omeniti, namreč, da ni peči v mrtvašnicah, ki jo pa postavna določba zahteva, — a seveda župani se pro-tivijo tej zahtevi, ali pa ne brigajo zanjo. V kranjski deželi je komaj 20 peči v vseh mrtvašnicah, in ta napaka je pomisleka vredna. Ondi se pokladajo letošnjo zimo mrliči, ki so za kužnimi boleznimi umrli, kakor so: davica, škarlatinka, koze i. dr. če pa kužnega mrliča tje denemo, skrbimo za-se, ker se varujemo sami bolezui, a za mrliča ne skrbimo dovolj, če ga v mrzlo mrtvašnico položimo, kjer gotovo zmrzne, torej se ne more oživiti, ako bi bil tudi še živ (navidezno mrtev) iz hiše prenešen na pokopališče. Vendar se bere, da je marsikdo bil na videz mrtev, v resnici pa živ — prenešen v mrtvašnico, kakor se je zgodilo pred nekimi meseci v Ij.........mrtvašnici, kjer so kozovega mrliča našli drugo jutro na obrazu ležečega. Postavna določba, naj mrlič 48 ur bode položen na odru ali v mrtvašnici, predno se pokoplje, ima le tedaj svoj pomen in tudi svoj namen doseže, če mrlič leži v gorki, zakurjeni mrtvašnici. A letošnjo zimo nam mrliči po mrtvašnicah kar vsi od kraja zmrzujejo. Namen teh vrstic je, opozoriti našo slavno deželno vlado na to napako, in zanašati 6e smemo, da bode ona vse potrebno ukrenila, da se bodo še to zimo peči postavile po mrtvašnicah in tudi takrat kurile, ko bode v nji ležal kak mrlič. Mimogrede omenim tudi potov in cest. Ceste so državne, okrajne iu občinske. Državne ceste so pač dobro, ker se dobro posipljejo in jih za to postavljeni služabuiki oskrbujejo. Kar zadeva okrajnih cest, so večjidel precej dobre, boljše bi bile pač, ko bi bil nastavljen kak služabnik, ki naj bi vsaj jedenkrat na mesec nekoliko razdrte in od vode raztrgaue ceste poravnal. Najboljše okrajne ceste so oue kranjskega okrajnega glavarstva, za kar gre zasluga pokojnemu glavarju Derbiču, Med najslabše ceste se šteje ona cesta, ki spaja Tržič z Radovljico, in sicer ne vsa proga, ampak le ona proga od takoimeuovanega „hudega grabna", od Hudneka do Begunj, in tudi skoz Begunjsko viis do Jožovca. Na tej progi cesta preveč visi in po zimi je vže marsikak voz zdrčal pod cesto v dolino ter se je vže marsikatera nesreča zgodila; vrh tega je ta cesta precej zanemarjena. Le nekoliko še o občinskih cestah in potih. Te ceste občine oskrbujejo. Občinska pota ali ceste se dajo v štiri razrede uvrstiti: dobre, srednje, slabe iu prav slabe. Dobrih je le prav malo, srednjih je nekaj več, slabih pa prav veliko, iu precej veliko tudi prav slabih, takih namreč, da mora človek paziti, ko po njih hodi ali se vozi, sicer si lahko uogo zvije, ali se lahko z voza zvrne in poškoduje. Dosti )6 takih potov, da bi se človek, kakor ljudje pravijo, kmalu ali lahko ubil. Ta napaka slabih občinskih cest je po celi deželi razširjena. V tem oziru opozarjamo naš slavni deželni odbor na to okoliščino in uverjeni smo, da bode slavni deželni odbor, ki rad pomaga, kjer je treba, tudi vse potrebno ukrenil, da se občinska pota in ceste, ki so zares opuščene in zanemarjene, za gotovo in do dobrega popravijo. Slavni deželni odbor si bo na ta način hvaležnost prebivalcev kranjske kronovine pridobil. Iz Prage, 22. januarija. V nedeljo popoludne vršilo se je letno občno zborovanje „Ustfedni Matice školske" pod predsedništvom dr. Iiiegra. Tajnik prof. Frt. Ti'iborsky je prečital najprvo izvestja o delovanji matičnem za minolo leto. Izvestje razdelilo se je tiskano med člane, kojih je bilo mnogo prisotnih. Ker sem pa vže v prejšnjih dopisih nadrobno poročal o matičnem delovanji, omenim naj danes, da ima „Matica školskA" skupaj v svoji oskrbi 106 šol, med njimi 2 gimnaziji, 28 obč. šol in 30 va-rovalnic na Češkem, Moravskem in Silezijskem. Največ toži poročilo o češki gimnaziji v Op a vi; vzlic vsem prošnjam, deputacijam in govorom naših poslancev v drž. zboru vendar še dandanašnje opavska gimnazija ni podržavljena, ni ne dobi državne podpore, in vendar je imela v petih razredih 247 dijakov. Vrhu tega imajo pa silezijski Nemci pet državnih gimnazij, druga polovica silezijskih stanovnikov, Čehi in Poljaci, niti jednel Bolje se godi gimnaziji v Ogersk i Hradišti, ker je ministerstvo postavilo v proračun za letos 4000 gld. podpore. Bil bi to nekak prehod v drž. upravo nasproti neprirojenosti šolskih razmer na Moravskem, kjer je za tri četrtine stanovnikov čeških samo 7 gimnazij in 3 realke, za jedno četrt nemških stanovnikov 12 gimnazij in 12 realk. Zanimivo je dalje, kakor izvestje matično slSve, da je gimnazija brojila v 4 razredih 292, nemška državna gimnazija v Ogers. Hrad. v 8 razredih 205 dijakov. Kar se tiče varovalnic ali „malih" šol, te pro-spevajo vse vrlo, a žal, da večina otrok v opavskih varovalnicah gre potem v nemške šole. Na vseh ma-ličnih šolah bilo je v minolem letu 7582 otrok, a nemških niti jednega, v čemur se „Matica školskA" načelno loči od „Schulverein"-a. V službi „M. š." je 225 oseb, na pr. ravnateljev, učiteljev, podučiteljev in učiteljic, remunerovanih katehetov, itd. Prejemki iznašajo 220.179 gld. 16 kr., izdatki 223.610 gld. 77 kr.; svojo imovine ima „M. škol." povsem 258.212 gld. 87 kr. Po odobrenem poročilu spregovoril je dr. Rieger rekoč: „V istini smemo zadovoljni biti z vspehi, koje je „Osrednja Matica školskA" dosegla s svojim delovanjem. In vsak presodni čitatelj iz izvestja podanega mora priznati, da so se novci, katere je podarila požrtvovalnost narodna, porabili v istinite potrebe narodne, osobito v ubožnejših krajih. Pač je karakteristično, da je povsem za češki delavski ljud ustanovila „M. š." potrebno šolo, da bi bili otroci njegovi oteti svojemu narodu. To je osobito v krajih, kamor so ga p oklicali nemški obrtniki v svoje zavode, toda za izobraženje tega ljudstva se oni ne brigajo — nasprotno jim hote s silo zabraniti vhod do izobraženja njih decevmaterinemjeziku. (Vyborn<5!) Mi s tem nočemo poslovaniti Nemcev Ali jih „bohemisovati", mi hočemo samo deca Svoja ohraniti svojemu narodu! Vendar politični neprijatelji ne prestanejo natolcevati „O. M. š." Odkoderkoli drugod bi nam prišla kaka pomoč, vže bi iz tega kovali politični kapital. Dasi domače zakonodajstvo naše prepoveduje zvezo s tujimi društvi, je vendar javna tajnost, da „Schulverein" podpirajo iz Nemčije z mnogimi tisočil Ko bi mi dobivali podporo od drugih slovanskih narodov, bilo bi to v očeh naših neprijateljev zločin, (Vybornč) . ako pa „Schulverein" dobiva peneze iz Berolina, je to vse v redu!" — Dalje de dr. Rieger, da po-miluje nemškega vseučilišča prof. g. Knolla, sicer izobraženega moža, da se ni sramoval pripovedovati bajke v nemški kazini o 30.000 gld., koje je poslalo blagotvoriteljno društvo v Moskvi „Matici školski". Svoj govor končuje pa govornik: „Poslanci naši so se potrudili, kar moči, da se šolstvu obrne na bolje; to se je tudi zgodilo, a boriti seje s težkimi razmerami. Ne vlada, ne uradni organi ne mogo nakrat vse učiniti, kar bi hoteli. Naše tožbe in težnje spoznali so šolski sv&ti za opravičene, da, celo na-učno ministerstvo, ali kaj pomaga, ko nemške občine z najskrajnejšimi sredstvi rujejo zoper nas. V tem oziru je rešitev naša v zakonodajstvu, in samo s požrtvovalnostjo in vstrajnostjo dospejemo do cilja na našem potu!" (Splošna pohvala.) Predsednikom je bil potem izvoljen dr. Rieger. Dopoludne se je pa na Streliškem otoku vršil ljudski shod, ki je imel obravnavati delavske kamore. Večina zborujočih bili so pražki črkostavei in tiskarji, med njimi poslanec dr. Engel. Prvi spregovoril je občan Körb er ter trdil, da ustanova o delavskih kainorah bi ne bila koristna za delavce, volitev ekspertov ali veščakov tudi ne. Med njimi so bili poprej uekateri delavci, a ti postali so samostojni obrtniki in se torej ne morejo ogreti za delavce. Boljo nič, nego take delavske zbornice. Občan Šturc grmel je zoper bogataše, ki živi od delavskih žuljev, ter nazivlje delavske kamore trde, gole kosti, katerih še pes ne razgrize. Za toliko miljonov ljudi v Avstriji ima sedeti v državnem zborn 9 poslancev, za bogataše jih je pa kar na stotine. Poslanec Engel oba govornika zavrača; zakonito se tu priznava četrti stan ljudski, in vsaka reč mora se graditi pri temelji itd.; toda vse bob ob steno, ker je bil ves shod prošinjen neko raidraženostjo. Na to je bila vsprejeta resolucija, da se odklonijo delavske kamore. Zanimiva bila je druga točka vsporeda: „Politične stranke iu naše časopisje." Predsednik shodu in zaupnik pražkih tiskarjev, Linhart, omenja poslednji štrajk pražkih črkostavcev, in opominja delavce, naj se ne drže nobene politične stranke, temveč svoje politične delavske stranke. Govornik Ballenberger prične : „Gosp. dr. Julij Gregr ..." komisar ga ne pusti dalje govoriti. Govornik zopet prične: „Mladočeška žurnalistika ima glasila, zaradi kojih so bili posebno udani pražki tipografi tej stranki. Ko so se v Belgiji puntali premogokopni in ruduiški delavci, objavljali so „Ndrodni Li6ty" dolge članke o složnosti teh trpinov; toda ko je nedavno nastal štrajk med stavci, tii je g. dr. Jul. Gregr . . komisar ga zopet opominja. — Govornik nadaljnje: ,, . . . tu je vodja mladočeške žurnalistike one stavce, koji so že 27 let delali pri njem in so vsled tega onemogli, zapodil na ulico. (Sram ga bodi!) A ne še dosti. Neki šaljiv list je prinesel še podobe, na kojih smo bili narisani z zlatimi prstani in verižicami in debelimi trebuhi. Da, g. dr. Julij Gregr spojil se je z malimi tiskarnami . . Komisar: ,,Shod je razpuščen." In shod se je razšel. Zvečer istega dne je pa prominol jeden najstarejših členov češkega deželnega zbora, gosp. Fr. Fiiček, deželni poslanec, c. kr. beležnik in okr. starosta v Jindrichovem Hradci za mrtvoudom v hotelu „Nadvojvoda Štepan" v 62. letu svoje starosti. Pokojnik bil je marljiv delavec na narodnem polji in neustrašen bojevnik za prava svojega naroda. Nekoliko let bil je Fdček tudi vrednik „Pravnika". Poslanec je bil v deželnem zboru že od šestdesetega leta; odlikoval se je zlasti v okrajnih in občinskih zadevah, kakor predlog njegov o pre-membi občinskega volilnega reda, takozvaua „lex F;iček" spričuje. Slava torej vrlemu možu! A tudi tam onkraj morja pokosila je nemila smrt 22. decembra 1888 župnika veleč. gosp. Fr. M i ko to v Spillville v veliko žalost svojih čeških župljanov. Pokojnik se je porodil leta 1833 v Pur-karci v budjejeviški škofiji; za duhovnika posvetil ga je leta 1857 pokojni vladika Jirsik. Po lOletuem kapelovanji v budjejeviški škofiji zapustil je Evropo na prošnjo katoliških Cehov v Ameriki in je upravljal naselbino Spillville, kjer je zgradil cerkev in ustanovil šolo. Pokojni Mikota, ki ima sorodnike tudi na Slovenskem — menda baš v Ljubljani — bil je vnet in vesten duhovnik, in je ustanovil dva češka katoliška lista v Ameriki, najprej „Katolicky No-viny" v Chicagu in pa „Hlas" v St. Luisu. Vsi ameriški Cehi obžalujejo smrt tega vzornega rodoljubnega svečenika. Iz Kolovrata, 25. jan. Župnijo kolovraško je zadela bridka zguba; ondotnega dušnega pastirja gosp. župnika Andreja Pogorel ca pokopali smo 24. t. m. Ranjki je bil rojen v Sodražici 12. nov. 1839, v mašnika posvečen jo bil 31. julija 1866; župnik v Kolovratu je bil od 1880. leta. Bilje rajnki dobrosrčen in veselega duha; prav svojemu očetu podoben, koji je 751etni starček v dan pokopa svojega duhovnega sina svojo bridko žalost in žalost zbranih duhovnih tovarišev ranjkega vedel tolažiti s prav razvedrilnimi razgovori. Po dolgi bolezni, v kateri je zmirom šo skrbel za župljane svojo in še prod tednom daroval sveto mašo, pobrala ga je smrt 22. prosenca ob 1ltl. uri zjutraj, potem ko jo bil previden s svetimi zakramenti ter oskrbel tudi svoj testament. Vsi zapisniki pričajo, kako reden in skrben duhovnik je bil rajnki. Po pravici je torej rekel preč. g. dekan F. Kajdiž: „Neusmiljena smrt! zakaj si napravila zopet veliko vrzel v vrsti dušnih pastirjev, ki jih zdaj tako manjka v naši škofiji." Svetost, vrednost, častitljivost pa tudi odgovornost duhovskega stanu je proč. g. dekan lepo slikal na podlagi znamenj duhovskega stanu na mrtvaški krsti: kolih, zaprte mašno bukve, štola in sveti križ. Naj bi pač ljubeznjive, prisrčne in ginljive besedo gosp. dekana, ki jih je govoril vernemu ljudstvu pri prvem pokopu duhovnika moravško dekanije, ostale v živem spominu ter bi vodli ceniti vrednost in čast dobrih dušnih pastirjev. Dobri in vestni dušni pastirji so narodu gotovo velika dobrota. Žalostno bi bilo z našim milim narodom, če bi se posrečilo sovražnikom cerkve vzeti ljudstvu spoštovanje in zaupanje do dušnih pastirjev. Bog varuj, da bi bilo res všeč ljudstvu našemu časnikarstvo, kojemu jo namen grditi duhovnike in škofe. S takim gradivom menda ne bodo še vlovili psevdoprijatelji naroda veliko naročnikov in denarja, naj brusijo, kakor hočejo. Narod naš naj nikdar ne zakrivi vresničenja Gospodovih besedi: „žetev velika, delavcev malo!" Zaj jo že pomanjkanje občutljivo; in r. g. Pogorelec je že v tem letu šesti duhovnik, ki mu kličemo: R. i. p.! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval za zvonove v V o-grčah na Koroškem 100 gld. (Deželni zbor kranjski) je v 17. seji dne 22. okt. m. 1. sprejel postavo gledi oskrbovanja in plačila katehetov na javnih ljudskih šolah. Presvetli cesar ni potrdil te postave, ker se je v § 5. vladne predloge preinenila določba glede ustanovitve novih veroučiteljskih služb, o kateri razsoja deželna šolska oblast dogovorno z verskim nadoblastvom in deželnim odborom. Po vladnem načrtu bi se morali dotični oblasti le zaslišati. (Ogenj.) Danes po noči je začelo goreti v pro-dajalnici gosp. J. Schlafferja na šentjakobskem trgu; ogenj so zapazili še-le zjutraj po 5. uri. Kako se je pripetila nevarnost, ni znano; sumi se pa, da se je najprvo vnela pisarna, ker niso zvečer pogasili žrjavice v peči, ki stoji poleg pisalne mize. Požarna bramba je kmalu prihitela na pogorišče, akoravno ni streljal na Gradu, ker se vsled teme in megle ni mogel videti niti plamen niti dim, ter je častno kakor vselej rešila svoj nalog. Zjutraj ob '/A uri je bil ogenj pogašen. Nevarnost je bila velika za celo hišo, a k sreči je bil obok dosti močan, da se ni mogel ogenj razširiti v prvo nadstropje. Gospod Schlaffer ni bil za blago zavarovan ter ima škode več tisoč goldinarjev . (Deželno gledališče v Ljubljani.) Deželni in-žener g. Hrasky in arhitekt g. Walter sta si ogledala gledališča na Duuaji, v Pragi in Brnu ter izdelala načrt za kranjsko deželno gledališče. Načrt leži na ogled danes in jutri v pisarni deželnega odbora. V ponedeljek se bodo veščaki posvetovali o tem načrtu ter o doposlanem uačrtu nekega dunajskega arhitekta, rodom Ljubljančana. (Krajni šolski svit v Sori) jo v seji dne 20. t. m. izvolil predsednikom prijatelja šoli in dobrotnika šolske mladine č. g. župnika Frana Por en to. (Učiteljska kouferencija ljubljanske okolice) se je vršila dne 16. t. m. Konferencije se je vdeležil tudi g. c. kr. okrajni glavar Mah kot. Novi okr. šolski nadzornik g. Tomšič je s toplimi besedami povdarjal važnost učiteljskega stanu ter priporočal strogo izvrševanje dolžnosti. O točki: „Kako naj učitelj po svoje pripomore, da bi se učiteljski stan bolj spoštoval" sta poročala gg. Lovšin in Pire. Ko so bile končane tudi ostale točke, bila je volitev v okr. šolski svet. Izvoijeua sta bila gg. G o vek ar iu Gregorin. (Razstava podob) pričela se bode jutri v re-dutni dvorani, vsak dan od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne. Vstopnina znaša 20 kr. Razstavljenih je osemdeset podob. (Povožen.) Sinoči okoli jednajste ure je tovorni vlak povozil na tukajšnjem kolodvoru južne železnice Martina Dolšaka, kateremu je na ledu spodletelo pri skopčanju vozov. Nesrečnežu je vlak stri obe nogi; prenesli so ga takoj v bolnišnico. (Posojilnica v Celji) ima svoj občni zbor jutri dne 27. t. m. ob 3. uri popoludne v čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 3. uri popoludne v čitalnični dvorani s sledečim dnevnim redom : 1. poročilo načelnikovo; 2. poročilo nadzorstva; 3. odobrenje računov; 4. razdelitev čistega dobička; 5. predlogi o prenaredbi dravil; 6. razni predlogi. (Učitelji postojinskega okraja) so izvolili kot 1 svoja zastopnika v okrajni šolski svet za prihodnjih šest let gg. Dimnika in Zamika. Za prihodnjo deželno učiteljsko konferencijo so bili izbrani gg. Jakob Dimnik, Štefan Tomšič in M. Zarnik. (Čitalnica vipavska) priredi v spomin V. Vodnika dne 3. svečana t. 1. veselico z naslednjim »sporedom: 1. Slavnostni govor. 2. Vašak: „Moj dom" (poje moški zbor). 3. S. Gregorčič: „Naš čolnič otmimo", deklamacija. 4. H. Volarič: „Rožica rožic" (čveterospev). 5. Kosta-Trifkoviö, V. Eržen: „Pol vina, pol vode"; vesela igra v jednam dejanji. 6. Eiseuhut: „Na straži" (zbor s samospevom za bariton). 7. Viljem Frerking: „Prijetno izuenadenje", burka v jednem dejanji. 8. Ple«. Pri plesu in med točkami svira znaui sekstet Peineltov. Vstopnina za osebo 30 kr., sedež 20 kr., za ples 1 gld. Začetek ob polu osmi uri zvečer. K obilni vdeležbi uljuduo vabi odbor. (Umrl) je due 23. jan. v Mariboru g. Anton Ogrinz, c. kr. okr. glavar v pokoji. (V celovški kupčijski zbornici) so se zopet posvetovali o ljubelski in turški železnici. Gornji Korošci so govorili za železnico čez Ture, češ, da bo veliko Nemcev iz „rajha" prišlo denar trosit na Koroško. Spodnji Korošci pa so povdarjali ljubelsko železnico. Sklenili so konečno prositi vlado, da bi šla železnica čez Borovlje, Ljubel, Loko in Razdrto do Trsta. („Pouka u gospodarstvu za preparandije".) To je naslov uovi knjigi, katero je spisal naš rojak gosp. Fran K uralt, tajnik hrvatskega gospodarskega društva v Zagrebu. V njej razpravlja pisatelj o vinorejstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Temeljitemu pouku je pridjanih 268 slik v pojasnilo. Slike so krasne, sploh vsa vredba knjige. Posebno temeljita je razprava o kletarstvu. Priporočamo knjigo našim gospodarjem, ki umejo bratski nam jezik hrvatski. Knjiga velja 1 gld. in se dobiva pri gosp. pisatelju v Zagrebu. (Pevsko društvo „Odmev") v Kropi bode dne 2. februarija priredilo veselico s petjem in godbo. Telegrami. Dunaj, 26. januarija. „Wiener-Zeitung" objavlja postavo o poranožitvi vozil na državnih železnicah. Po novejših madridskih poročilih se gre le za lahko slabost kraljičino, kajti zdravje njeno je stalno dobro. V navzočnosti nadvojvode Karola Ludovika, dunajskega župana, županov iz predmestij in redarstvenega načelnika se je danes povodom cesarjeve slavnosti od avstrijskih lekarnarjev ustanovljeni kemični laboratorij za preiskovanje živeža slovesno otvoril. Predstojnik gremija, Waldheim, je v kratkem narisal namen ustanove, spominjal se je hvaležno blagih dobrotnikov in pospeševa-teljev ter je mej živahnim pritrjevanjem cesarju zaklical „hoch". Župan Uhl se je v imenu občine zahvalil za ustanovitev podjetja, ki tako odlično koristi prebivalstvu. Zaščitnik nadvojvoda si je dal navzoče predstaviti ter se je po odhodu pohvalno in simpatično izrazil o zavodu. Vratislava, 26. januarija. Pri ožji volitvi v državni zbor je bil izvoljen socijalista krojaški mojster Kühn. Umrli so: 24. januarija. Marija Kozamcrnik, črevljarjeva hei, B let, Židovska steza št. 4, škarlatica. — Janez Sicherl, davkarski pristav, 64 let, Pred Škofijo št. 22, pleuritis. Vremensko sporočilo. a «8 O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrokoraer. ▼ mm toplomer, po Celzija 25 1. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zve«. 743-3 742 4 744-3 — 168 — 64 —10 2 sr. svzh. n n oblačno jasno n 0-00 Srednja temperatura —1M° C., za 9-3° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 2G. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 80 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ 35 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 90 „ Papirna renta, davka prosta......98 „ 35 „ Akoije avstr.-ogerske banke ...... 888 „ — „ Kreditne akcije ..........312 „ 70 „ London.............120 „ 70 „ Srobro..............— „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 54'/i, Cesarski cekini....................5 „ 67 „ Nemške marko ..........59 „ 12'/,„ Na najnovejši iu najboljši način miietiie a m i x x x s X X X X X X X X ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja -m/ plombovanja iu vse zobne operacije, — od- M stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, 4 poleg llradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (50—13) © Brata izdelovalca oljnatih barv, flrnežer, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JEij R»fls», za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem iirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. 2 Cenike 11 it zahtevanje. 'W Drkalice v veliki izbiri, ognja in tatvine varne in tudi iz slovite tovarne (7—5) C. Polzer & Comp., kuhinjsko opravo, in ravnotežne tehtnice, Jieze, kakor sploh liltftHI ponuja najceneje FRANC TERČEK, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5. priporoča raznovrstno yizitnice po nizki ceni. i355HSH5H5H5H5HSHHHSHSTHSH^' J. Pserhofer-jeva lekai^iiii na I > ima JI, Singerstrasse 15, „Zrn goldenen Reichsapfel". Iil*i krn»-Ilir(t popr(,j »Un^o^aln« Itrofifljieo" imenovane, zaslužijo po- ' O J 9 slednjo nazivanje s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat to krogljice pokazale svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljice mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škntljieu s 15 krogljicami velja 21 ltr., 1 zvitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. če se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred : 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr . 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov i) gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitok se ne pošlje.) Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo. Nebrojno pisem jo doslo, v katerih se zahvaljujejo konsuinenti teh krogljic za svoje ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. —_ Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: -— Schlierbach, 17. febr. 18S8. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. Spoštovanjem Ig. »ureltcr, praktični zdavnik. llrašc pri Smledniku, 12. sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogljice v roko, iu sedaj Vam pišem, kak vspeh da so imele: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dela svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravile, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Knilic. Dunajsko Novo Mesto, 9. dee. 1887. Vašo visokoblagorodje ! Najtoplojšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej jo muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno jo dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjom Jožefa lVeinzetti. Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodje! Blagovolito mi poslati po posti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da nc bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kustuer. Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi 0 škatljic svojih univerzalnih kri čistilnih krogljic. Le Vašim čudovitim krogljicam se mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me jo mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljic in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana Znickl. Rohrbach, 28. februarija 1886. Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil som pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju jo glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da sva žo skoro obupala, četudi sva le 40 let stara. In glejte, pile Vaše napravile so čudež in oprostile naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozebljinski balzam? ST^JH* kot najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zaBtaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Ti