SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predpiataa 16 (Id., ca pol leta 8 gld., za četrt lete A (ld., sa jedca meiec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 13 fld., ia pol leta в fld., za četrt leta 3 fld., ia jeden Meiec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. v«6 na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in osnanila (iaierate) viprejema upravnlltvo in ekipedlcija v „Katol. Tiikarni", Kopitarjeve ulico It. 3. Rokopiai ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo j« v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, Uvxemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 77. V Ljubljani, v torek 6. aprila 1897. Letnilc ЖЖЛ7"« Državni zbor. Dunaj, 5. aprila. „Grof Badeni ni mogel sostaviti večine po svoji želji". „Celo ministerstvo ostane". „Ministerska kriza je začasno končana; preosnova ministerstva se izvrši tekom velikonočnih počitnic". Tako je mogoče sklepati iz raznih izjav in razgovorov. Da je kriza v ministerstvu le za sedaj poravnana, a še vedno latentna, to je več ko gotovo. Jezikovna naredba za Češko izide v kratkem ; pač čudno bi bilo, ko bi v kabinetu ostali oni člani, ki so se odločno izjavili proti tej koncesiji Cehom. Kakor sem že včeraj sporočil, je bil včeraj ob 11. uri ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim. Vladar ni vsprejel ostavke ministerstva, temveč pooblastil grofa Badenija z nadaljnim vodstvom vladnih poslov, dokler se ne zjasni položaj. Ministerski predsednik je nadalje pooblaščen, da sostavi večino iz onih strank, s katerimi more izvrševati v prestolnem govoru načrtani program, pred vsem pa nagodbo z Ogersko. Ob 4. uri popol. je bil ministerski posvet, v katerem so bile določene prve točke, katere vlada predloži zbornici. ✓ Državna ladija je torej zopet razpela svoja jadra ; na krovu so stari krmarji, toda brez določenega kurza. Kam jo ponese vihar na valovih razburkanih političnih bojev ? Na levo ae sme, na desno noče, to je gotovo. Vse je radovedno, kako se grof Badeni izmotfi iz močnega toka med Scilo in Karibdo. Liberalni veleposestniki, katerih je okoli 30, so sicer pripravljeni vlado podpirati, izvzemši v narodnih vprašanjih, med katerimi zavzemlje prvo mesto jezikovna naredba. Cehi pa v zvezi s konservativnimi češkimi veleposestniki odločno vstrajajo pri svoji zahtevi. Položaj se toraj ob kratkem označi: Badeni hoče vladati z večino od slučaja do slučaja ter se otresti vseh zahtev, ki bi utegnile vezati mu roke. Dvomimo, da se mu to posreči, kajti bivša koalicija v drugi izdaji je nezmisel in torej nemogoča. Gotovo je to, da hočeta poljski in češki klub postopati solidarno v vseh slučajih. Včeraj dopoludne so se zbrali načelniki poljskega kluba, čeških veleposestnikov, katoliške ljudske stranke, slovanske krščanskonarodne zveze, grof Falkenhayn v imenu centruma in Lupul v imenu Rumunov, ter sklenili, da se izvoli parlamentarna komisija, ki naj pripravi pot prihodnji večini. Temu sklepu je pritrdil tudi dr. Engei kot načelnik češkega kluba. Kar se tiče naše slovanske krščansko - narodne zveze, je gotovo, da brezpogojno ne vstopi v večino. To zahteva naš program, koristi naših volivcev in, to smelo trdimo, z ozirom na primorske razmere tudi višji državni interesi. Naš namen ne more in ne sme biti, da bi se slepo vklenili pred državni voz ter ga tirali po starem tiru v gmotno in moralno propast narodov, ki so zastopani v tej zvezi. Tudi lepe obljube nas ne smejo zvoditi na led. Obljub slišali smo že mnogo od prejšnjih vlad, videti hočemo dejanja, ki pričajo o dobri in resni volji. Politični pregled. V Ljubljani, 6. aprila. Boj mej avtonomisti in centralisti je za sedaj končan, piše z vidno radostjo praška „Politik", in vsak odkritosrčen domoljub bode z veseljem pozdravil vest, da se je posrečilo doseči popolno sporazumljenje mej avtonomisti, tako da bode morala vsaka vlada, naj se že imenuje kakor koli, računati s tem fait accompli. — Grof Badeni je že zadostno poučen o tej situvaciji na desnici. Trdna večina je tu in grofu Badeniju je sedaj odločiti, ali jo sprejme ali ne. To je večina, kateri sme češki narod popolno zaupati svojo usodo in ki je jedino zmožna, dognati pravično nagodbo z Ogersko. Bil je pa tudi vroč boj in premagati je bilo mnogo ovir, predno se je doseglo sporazumljenje. Se celo mejnarodna politika je morala igrati važno ulogo ; le malo je manjkalo, da ni prišel tudi baron Banffy osebno na Dunaj, da bi vložil ugovor. Vendar zaman so bili vsi poskusi, zveza se je sklenila, premagani so nasprotniki, dobra stvar je zmagala. Prvikrat se bode zaznamovalo v avstrijski zgodovini, da se je osnovala večina brez vlade, marveč ravno proti njeni volji. — Vprašanje nastane sedaj, se li posluži grof Badeni te večine ? Rešitev te uganjke se pričakuje v kratkem. Splošno se sodi, da ostanejo v kabinetu vsi dosedanji člani. Gospoda Bi-linski in Glanz sta že preveč angaževana z ogersko pogodbo in grof Badeni brez njih ne more nikamor. Ministra Gaulsch in Gleispach nista nikaka politika, marveč le uradnika, ki spolnujeta le voljo vladarjevo. Ministri Ledebur, Rittner in Guttenberg nimajo sedaj nikakega povoda, ostaviti kabinet, mi- LISTEK. Cvetke s polja moderne znanstvenosti. (Priobčil Burjan.) (Dalje.) Plodili smo se kaj priprosto. Iz jedne stanice ali živalice nastali sta po delitvi dve, katerih vsaka je bila jednaka popolnoma v vseh lastnostih svoji roditeljici. Toda s časom smo prišli do spoznanja, da bi se mogli vspešneje bojevati za obstanek, ako bi bilo več stanic združenih v jednoto, zakaj dve, štiri i. t. d. je več nego jedna. Staniča se je torej razdelila v dve, vsaka teh zopet v dve i. t. d., toda vse te tako nastale stanice niso bile vsaka za-se živalice, ampak vse skupaj so tvorile večstanično ži-valico, ki se imenuje po svoji obliki morula. Morula je podobna krogli, katero pokriva plast jednakih stanic, votlina v sredi pa je napolnjena z neko tekočino. Toda to stanje je bilo samo prehodno, v kratkem se je morula spremenila v živalico, ki jo je Haeckel nazval a parte potiore gastrulo. Gastrula je živalica, podobna mehu. Prvotno prohodno votlino obdajata dve plasti stanic; plast, ki je obrnjena proti prohodni votlini, se zove entoderm, ona pa, ki leži na površini, zove se ektoderm. Po onih pravilih, po katerih se še dandanes razvija zametek ali epočetek vseh vretenčarjev, dobili smo mej obema plastema stanic še tretjo, ki se po svoji legi imenuje meeoderm. Kakor vemo iz embrijologije, razvijajo se iz teh treh plastij, ki se zovejo kalice, vsi organi. Na tej stopinji razvoja smo spadali mej črve, za nas malo častno sorodstvo, katerega se je bilo treba prej ko prej znebiti. Toda kako in kam ? Štiri široka pota so ležala pred nami; lahko bi se bili obrnili k zvezdarjem (echinodermata), ali pa k mehkužcem (mollusca), kamor spadajo polži in školjke, ali pa k členarjem (arthropoda), kamor se je toliko naših bratov obrnilo, na katere se dandanes s pomilovanjem oziramo in je nazivljemo rake, žuželke, pajke i. t. d.; četrta pot pa k vretenčarjem. Rekel bi, da nam je srečen slučaj pokazal pravo pot, da smo se odločili za vretenčarje. Toda če opazujemo svojo, na stopinji črvov zaostalo teto, ki jo imenujemo glisto deževnico, moramo s ponosom leči, da smo ta odločilni korak storili več ali manj premišljeno. Saj vendar vidimo, kako premišljeno ravna deževnica, kako globoko zna misliti, kako logično sklepati. Deževnica namreč prav dobro ve, da suh-ljad v mokri zemlji sprhne in zgnije in na ta način postane zanjo prebavljiva in tečna hrana. Zato si pa navleče mnogo suhih vejic v vlažno prst, in kadar začno gniti, pride jih obirat. Iz tega dejstva se da z vso gotovostjo sklepati, da je duševno življenje že pri črvih precej razvito, iz tega se da tudi sklepati, da so naši predniki hotć in vedoma odločili se za vretenčarje; zakaj brezdvomno so spoznali, da jim je samo po ti poti mogoče doseči kako višje mesto. Naši črvom podobni pradedje so se jeli približevati vretenčarjem. V sredi zunanje kalice ali ekto-derma se jim je napravila valjasta kita, iz katere se je morala nujno razviti hrbtenica, katere prednji del se je diferenciral v črepinjo. Ravno tako se je hrbtenjača (ali hrbtni mozeg) spredaj razvila v možgane. V tem prehodnem stanju še dandanes vidimo ličinke ascidij, ki za silo premoščajo velikanski prepad, ki zija mej vretenčarji in nevretenčarji. Kmalu smo se povspeli do stanja dandanes najnižje stoječih vretenčarjev, leptokardijev. Ker nimajo še razvitih možganov in razvite črepinje, nadel jim je slavni Haeckel ne preveč laskavo ime brezčrepincev (akrania). Amphiexus lanceslatus, še zdaj živeči sorodnik iz one dobe, nam pač jasno priča, da se vtegne včasih z možgani, včasih pa tudi brez njih zasloveti, kakor omenjeni amphioxus. Haeckel namreč o ti priliki prav pametno in vmestno pripomni, da bi človeštvo moralo bolj spoštovati onega častitljivega strica iz starodavnosti, kakor pa one blazne ljudi, katere časti katoliška cerkev kot svetnike in njim na čast zida svetišča in postavlja spomenike ; saj amphioxus, neznatna morska ribica, si je pridobil za descendenčno teorijo nevenljivih zaslug, krščanski svetniki pa so se odlikovali po nenavadni blaznosti. Vsak trezno in pametno misleč človek mora namreč mrtvičenje hrepenenja po vživanju, kakor je uči rimska cerkev, obsojati kot blaznost, s katero se človek oropa najblažje strani svojega delovanja. (Dalje sledi.) nister za deželno brambo se pa tudi preveč ne bo upiral jezikovni naredbi, ker ista ne velja za vojaške urade. — Zbornična desnica, ki tvori toraj večino, sestoji iz 61 Mladočehov, jednega češkega poslanca, ki se ne mara pridružiti nobeni zvezi, 19 čeških konservativnih veleposestnikov, 59 Poljakov, 35 članov slovansko krščanske-narod. zveze, 34 članov katoliške ljudske stranke, 6 Rumunov, 2 Srbov in 6 članov Falkenhaynovega centruma, in šteje toraj 223 mož. Večina toraj ni ravno impo-zantna, tem bolj pa kompaktna. — Jezikovna naredba se danes objavi in s tem je za nekaj časa rešena ta zadeva. Kakor naglo pa se poleže ta vihar, prideta pa baje v Badenijev kabinet dr. Kaizl in dr. Biirnreither. Jezikovna naredba za Češko in Moravsko. Današnji uradni list objavlja dve naredbi notranjega ministra ter ministerstva za pravosodje, finance, trgovino in poljedelstvo. Prva naredba obravnava jezikovno znanje pri čeških uradih nastavljenih uradnikov in odreja, da morajo počatkom s 1. julijem 1901 nastavljeni uradniki imenovanih portfeljev dokazati znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Pieskušnjo morajo napraviti vsaj 3 leta po svojem vstopu v državno službo. Nadalje določa, da se mora že sedaj, po možnosti in potrebi skrbeti za obeh jezikov vešče uradnike. Druga naredba pa govori o rabi češkega jezika pri uradih. Rešitve in odloki se morajo izvrševati v onem jeziku, v katerem so se vložile, in ne potrebujejo nikake preložitve. Te določbe se raztezajo tudi na občine in avtonomne organe. Službeni jezik žandar-merije in armade se s tem ne spremeni. — Te naredbe stopijo v veljavo z dnem razglašenja, torej z današnjim dnem. Češkemu narodu se s tem ne podaja veliko več ugodnostij, kakor pa ga je stalo truda, predno je dosegel to skromno drobtino z vla-dine mize. Škofovska posvetovanja v Budimpešti se vrše, kakor se brzojavno poroča, jutri in morda še pojutranjim. Na dnevnem redu bodo mej drugim tri glavna vprašanja, namreč glede ureditve kongrue, avtonomije katoličanov na Ogerskem ter konečno glede priprav za nameravani katoliški shod za celo Ogersko. Za ogerske katoličane eta posebno važni dve poslednji točki, izmej katerih je bila prva, avtonomija katoličanov na Ogerskem, že opetovano povod zelo burnim razpravam v zbornici in pri raznih drugih prilikah. To vprašanje je seveda liberalnim Mažarom trn v peti in že sedaj kažejo nekak strah pred dogodki, ki imajo priti. Grško turška vojska se pričenja, kakor trdijo nekateri listi, z današnjim dnem, ako se namreč danes naznani turški vladi sklep grškega ministerstva v zadnji seji. Današnji dan, ko se obhaja v Atenah narodni praznik, spomin, da se je pred 76. leti razvila zastava v znamenje, da se pričenja vojska za osvoboditev grškega naroda, danes torej se priredi velik ljudski shod, kjer se bode ugovarjalo postopanju velevlastij in morda, gotovosti seveda ni, objavilo svetu, da se Grki prično meriti s svojim sosedom. Poleg tega so pa dobili evropski admirali nalog, naj prično z „mirno" blokado atenskega pristanišča, kar se mogoče prične zvrševati tudi počenši z današnjim dnem. Vsekako je današnji dan važen za to pereče vprašanje. To nam tudi potrjuje včerajšnji „Journal de St. Peterebourg", ki je, kakor znano, prvo glasilo ruske vlade. Ta list piše zelo ostro proti Grkom, očita jim, da postopajo „izvanredno neumno", da je polkovnik Vassos s svojim postopanjem napovedal boj vsem velevlastem, ter svari, kakor je razvidno iz celega inspirovanega članka, vlado, naj se ne prenagli z objavljenjem svojega sklepa, z napovedjo vojske, ker bode sama morala nositi vso odgovornost. Konečno se opetovano naglaša, da velevlasti ne odjenjajo niti za korak in ne bodo dovolile, da bi se napadovalec le količkaj okoristil s turškim cesarstvom. To so trde besede in se popolno vjemajo misli tega članka s trditvijo angleškega državnega podtajnika Curzona, ki je rekel, „da se veča vojni oblak na obzorju", da pa velevlasti še vedno goje nado, da se odvrne vsaj največja nevarnost. Popolno je torej opravičena nestrpnost evropskih politikov, s katero pričakujejo vspehov ali nevspehov navedenih groženj in očitanj. Italijanski prestolni govor. Kralj Um-berto je otvoril včeraj italijansko poslansko zbornico s prestolnim govorom, v katerem poleg domačih zadev pojasnuje tudi afriško ter krečansko vprašanje. Glede italijanske naselbine v Eritreji pravi prestolni govor, da so razmere v tem delu popolno normalne in se je nadejati, da se z možatostjo, previdnostjo in odločnostjo izvedo vsi naklepi, ki so v korist Italije in naselbine same. Dogodki, ki ee pojavljajo v sredozemskem morju, nam nalagajo dolžnost, da se i vsemi sredstvi, ki so na razpolago, dela na po-množitev mornarice. To je tem ložje mogoče, ker je minula doba vednih žrtev, se doseglo ravnotežje v proračunu in se bodo stroški omejili le na najnujnejše potrebe. Istim potom se bode skušalo polagoma omejiti vedno izseljevanje. Glede zunanje politike glasi se prestolni govor nastopno : „Nasproti nemirom v Turčiji si prizadevam v sporazumu z ve-levlastmi preprečiti klanja mej raznimi rodovi in epoznavalci raznih ver iu zagotoviti narodom dobrote civilizacije in pravosodja. Našim zaveznikom zvesta in srečna nad prisrčno prijaznostjo z vsemi vele-vlastmi združuje moja vlada svoje korake z onimi evropskega koncerta, čegar del je ona, kakor to zahteva dolžnost lojalne podpore za ohranjenje miru in skrb za italijanske koristi. Ta dobrota miru bode dovoljevala parlamentu, da se popolno posveti pro-učavanju nalog, ki čakajo že dalje časa rešitve". Konča se pa prestolni govor z nastopnimi besedami: „Moja želja je, da se opusti vsak brezploden prepir in delavnost parlamenta pripomore k moči italijanskega ljudstva in k zboljšanju njegovih moraličnih in ekonomičnih razmer. Obdan od ljubezni naroda in poln zaupanja v božjo previdnost upam, da gotovo dosežemo ta naš namen, katerega doseči je vedno moja želja". Obljubljenega je sicer precej, koliko se bo pa dalo izpeljati, pokaže nam najbližnja bodočnost. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. aprila. (Zatiški samostan zopet lastnina oo. cisterci-jenzev.) Kakor se nam od zanesljive strani poroča, se je kupna pogodba med državo kot lastnikom in oo. cietercijenzi definitivno sklenila. Nevico, da sinovi sv. Bernarda zopet dobi v last nekdanjo posestvo, z radostjo pozdravljamo, ker smo prepričani, da bode prihod oo. cistercijenzev na Kranjsko cerkvi in domovini v največjo korist. (Cerkveni govori za moške.) Opozarjamo, da se danes ob sedmih zvečer prično v stolnici cerkveni govori za moške. (Osebna vest.) Medicinec g. Ivan Robida je bil včeraj na graškem vseučilišču promoviran doktorjem medicine ter se naseli v Ljubljani kot spe-cijalist za živčne bolezni, v kateri stroki je dalje časa posloval na kliniki prof. Antona v Gradcu. (Dnhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Kanonično je bil vmeSčen č. g. Valentin Aljančič na župnijo Dobravo pri Kropi. Zupnim upraviteljem za Senturško Goro je imenovan č. g. Ivan Pavlič, kapelan v Cerkljah. („Narodova" nedoslednost glede slovanske krščanske narodne zveze.) Grobokop jedinosti mej Slovenci je zopet marljivo pri delu, trudi se, kar more, da čim preje razžene zopet slovanske poslance, združene v zvezi, na vse strani ter jih spravi ob vsak vpliv. „Narod" se jezi nad ustanovitevjo zveze, potem pa piše: „Računali pa bomo ž njo le toliko časa, dokler ostane pozitivno krščanstvo samo v programu, tako da se čez noč ne spremeni v znano Mahničijanstvo, ki nam je ravno v Kranjski toliko škode že provzročilo." Res, zanimiv ta „Narod" I — Nadalje piše: „Kakor rečeno, mi stojimo na stališču, da je bil jugoslovanski klub, kakor se je od pričetka ustvariti hotel, jedina prava oblika, s kojo bi se bilo na pametnem temelju dalo doseči zjedi-njenje jugoslovanskih državnih poslancev. Niti za Dalmacijo, niti za Istro, najmanj pa za Kranjsko ni bila dana niti najmanjša potreba, siliti v spredje pozitivno krščanstvo iu vse drugo, kar visi na njem." — Pozitivno krščanstvo je torej po „Narodu" nespameten temelj, na katerem se je osnovala slovanska krščanska zveza. „Narod" je res vedno zanimivejši. Najbolj zanimiv v svoji doslednosti pa je, ko straši svoje čitatelje v uvodnem članku z liberalno nemško, češko, poljeko in italijansko večino, rekoč: „In že se piše, da laški progresso ošabno dviga svojo glavo ter da hoče postati član bodoče parlamentarne večine. Ravno od jugoslovanskega kluba smo pričakovali, da bode s svojim razsodnim postopanjem dosegel pred vsem zboljšanje č« vso mero krivičnih, v nebo vpijočih razmer v Primorju. In če bi se v Primorju bilo kaj doseglo, na to bi tudi Koroška ne bila mogla izostatil Ali sedaj se čuje, da ee grof Badeni plaši pred pretiranim latini- zatorstvom, ki je v zvezi dobilo gorko svoje gnjezdo, in da namerava tistih 20 glav, koje je upal dobiti v jugoslovanskem klubu, vzeti iz laškega kluba. In progresso bode de1 v 1 a dne večine — i n v I s t r i o s t a n e ve e 1 e p o pri starem, tako da nam niti najpozitivnejše krščanstvo ničesar pomagalo ne bo." — V i s t i številki pa mej brzojavi isti „Narod" sinoči poroča: „Vlada bode imela tako večino, ka-koršno je zahtevala, a ta večina ni še organizovana. Podstava in jedro parlamentarne večine bodo slovanski klubi, poljski in češki klub ter slovanska zveza. To je historičnega pomena, ker je to v avstrijskem parlamentu prvi slučaj, da so Slovani podlaga in zaelomba vladi." — Kaka nesmisel je „Narodov" uvodni članek, to najbolje dokazuje „Narod" sam s svojim poročilom z Dunaja o velikanskem pomenu slovanske krščanske zveze. — Zaradi tega bi „Narod" res najbolje storil, da zaupa svojim poslancem ter ne podira z mnogim trudom sestavljene podlage za složno, trajno in upamo da vspešno delovanje slovanskih v tej zvezi združenih državnih poslancev, („Ne bodite malenkostni!") Ni še dolgo, koje pod tem naslovom pisal „Slovenski Narod" (št. 69.): „Slovenčevo" stališče je tako malenkostno, da bolj ne more biti. Zdaj, ko je treba oživotvoriti važno idejo, zdaj dela „Slovencu" največ skrbi in se mu zdi najvažnejše, kdo naj postane načelnik jugoslovanskemu klubu", in v št. 72.: „Pri jugoslovanskem klubu «ploh se ne gre za kako komando, to je bedasta pripomnja „Slovenčevega" pisarja, gre se za organizacijo na podlagi narodne in gospodarske solidarnosti ..." Komaj je minulo nekaj dni in se je osnovala „slovanska krščanska narodna zveza", evo kako piše (št. 75.): „Kaki so bili razlogi, po katerih je v imenu Slovencev ravno gosp. dr. Susteršič moral v prezidij novega kluba, tega ne vemo. Pričakujemo pojasnil». Menimo pa, da so ravno naši, v mestih voljeni poslanci zavezani, da prej ko mogoče stopijo na dan s temi pojasnili, da volilstvo ne zagazi v kake napačne sklepe in da posebno ne pride do sklepa, da je „slovanski krščanski narodni zvezi" pravi komandant — dr. Ivan Susteršič!" Oj, kako je „Narodovo" stališče tako malenkostno, da bolj ne more biti! Ali pa se je morda „Narodu" vendar šlo za komando, in pripomnja „Slovenčeva" ni bila bedasta? „Narod" naj voli, a drugič naj bo dosleden! (Iz Koroške Bele.) Zadušnica s slovesno črno sveto mašo in mrtvaškimi molitvami za rajnega ljubljenega st. kanonika, preč. g. barona Z. Cirheimba, vršila se je dne 5. t. m. tudi na Koroški Beli, kjer je rajnik, predno je bil imenovan stolnim kanonikom, župnikoval 13 let. Dasi delavnik se je isti dan prostorna tukajšnja cerkev do cela napolnila z žup-ljani, ki so se v pobožnih molitvah hvaležno spominjali svojega nekdanjega dušnega pastirja. (Poštne zveze.) S 1. aprilom vozi pošta vsaki dan enkrat mej Logatcem in Rovtami in sicer se odpelje iz Rovt ob V«? zjutraj ter pride ob osmih v Logatec, odkoder ob 9. odide in pride ob */4ll zopet v Rovte. (t France Znpan.) Nedavno je umrl v Poljanah v Istri gospod župnik Franc Zupan. S temi vrsticami postavim blagemu bogo- in domoljubu skromen spomenik. Franc Zupan rodil se je v Smo-kučah (mala vasica na Gorenjskem, fara Breznica, ki ni nič manj kot osem duhovnikov Štela za časa župnikovanja Zupanovega), kot deček je obiskoval prvo šolo doma, a srednje šole v Ljubljani. Prva želja njegovih starišev se je izpolnila, radi katere ga je njegova ekrbna pobožna mati v šolo nagovarjala, da je Franc postal vžgleden duhovnik kot gojenec goriškega bogoslovja. Ze kot dijak kazal je svoje blago srce do vseh, ki so ga potrebovali. Zato so ga vsi spoštovali. Svojo bratsko ljubezen pokazal je pri svojem mladem bratu Mihi, katerega je njegova mati izročila svojemu starejemu sinu v skrb. Se zdaj ve mlaji brat gospod Miha Zupan, župnik, o njem pripovedovati, kako bratovsko je skrbel po-kojnik za njega. Izpolnila se je želja materina in gospod Franc je postal duhovnik med našimi brati Hrvati, za katere je živel in deloval za njih telesni in dušni blagor z dušo in telesom; ali ta delavec v vinogradu Gospodovem zapustil jih je 28. januvarija in pri njih počivajo le še njegovi zemeljski ostanki. — Kot duhovni pomočnik bival je v Zminju, v Ka-stvu in v Lovranu; na to je bil premeščen v Poljane pod Vučko goro, kjer je kot duhovni pastir, dušni in telesni učitelj živel, deloval in umrl. Gorate Poljane! veliko ste zgubile, ko ste zgubile svojega drugega očeta, katerega sinovi-gojenci njegove šole delujejo sedaj na duševnem polju za vero, dom in cesarja. Več kot 35 let poučeval je sam brez kake pomoči v šoli kot učitelj in gledal je s svojimi očmi sad svojega neumornega dela. Dragi bralec 1 gledal je pred seboj Zigonta, Aniča, dr. Iva-nića, vsi ti so delovali in še delujejo v dušnem pa-stirstvu; vsem tem je bil pokojnik desna roka, vzgojitelj, da drugi oče, največji njih dobrotnik. Gledal je pokojnik pred seboj sad svojega truda, može, ki delujejo za cesarja. It njegove šole je izšlo več ko deset pomorskih kapitanov, iz njegove šole pohajajo pravnik Ziganto, tajnik Perš:č, uradnik Tancabel in koliko drugih, ki jih je sam podpiral. Koliko nade-polnih mladeničev odpustila je njegeva brižna roka 8 polno nado, da bodo tudi ti koristen ud človeške družbe, toda izgubili so se med svetom. Hodili so profesorji iz bližnje Beke iu Pazina k njemu, da se prepričajo, kako vzgaja svoje učence — vse talente, in jih razpošilja v višje srednje šole; kar mu je nedoetajalo, izpopolnili so ti profesorji pri njegovih učencih med počitnicami. Tako je deloval pokojni Franc za vzgojo mladine nad 40 let v goratih Poljanah. Tudi posvetna oblastva pripoznala so njegov neumorni trud. Njegovo Veličanstvo podelilo mu je za njegove zasluge križec s krono. Kako vnet je bil za svoje sebi izročene ovčice, to vedo le oni, pri katerih je bival. — Kako goreč je bil za Gospodovo hišo, priča nam delo njegovih rok. Sezidal je bil za časa svojega bivanja novo cerkev, o katerej trdi „Naša Sloga", da bi na čast služila gradičem. Sezidal je novo župnijsko poslopje, novo šolo, novo pokopališče. Ker je deloval le za Boga, za narod z neumornim trudom, ker je bilo njegovo srce le za vzgojo mladine, zato so se zbrali na njegovem sprevodu skoraj vsi omenjeni učenci, zbrali se ob njegovi rakvi njegovi župljani, njegovi duhovni prijatelji in zastopniki naroda. Iz Trsta prišel je njegov ljubljenec dr. Ivanić, Aničic, Zigonta duhovnika, Vekoelav Spinčic, c. kr. šolski nadzornik Uršić. Vsi ti so mu skazali zadnjo čast in spremili do hladne gomile, da se odpočijejo njegovi zemeljski ostanki od svetnega delovanja. Kakor v življenju, tako je hotel, da živi tudi po smrti njegov spomin. Za svoje rojake-dijake v Smokučah zapustil je ustanovo, spomnil se je družbe sv. Cirila in Metoda, bratovščine „hrvatskih ljudi u Istri". Tako je živel, tako deloval pokojnik le za blagor človeštva. Lahka mu žemljica, a duša naj počiva pri Stvarniku! B. I. P. (Nadvojvoda Ludvik Viktor) je danes dospel v Ljubljano, da nadzoruje priprave društva „Rude-čega križa". (Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo: Prečast. g. Fr. D o 1 i n a r, dekan v Eibnici, 4 gld. — G. Fr. Tavčar, kurat pri sv. Joštu, 2 gld. — C. g. deželni poslanec Jan. A ž m a n , župnik v Gorjah, 5 gld. mesto venca na grob rajnega kanonika barona Cirheimba. — Bog plačaj blagim dobrotnikom! (Socijalna demokracija v „Narodnem domu".) Sinoči so socijalni demokratje imeli ljudski shod v kazini. Govoril je nemški bivši železničar z Dunaja, Winterberger, o razpustitvi železniške organizacije. Ker je udrihal po vladi, razpustil je vladni komisar shod. Socijalni demokratje so to vzeli na znanje s piski in klici: pfuil Na to so jo odrinili v „Narodni dom". Tam so nemški kričali, naj živi — inter-nacijonala! (Nezgoda.) Voz z lesom obtežen se je dne 2. t. m. zvrnil pri Bovah na 26 letnega Franc Sevko-ta, ki je na mestu obležal mrtev. — Dninarja Jos. Mandelca iz Bleda, ki je gozdaril v Tostem vrhu, našel je posestnik Anton Plemelj mrtvega. Kaj je vzrok smrti, še ni znauo. (Cerkev v službi naroda.) Turinski nadškof je izdal krasen pastirski list z naslovom: „Duhovščina izven cerkve". V njem povdarja dolžnost duhovnikov, da vse sile posvete katoliško-soci-jalni reorganizaciji ubogega laškega ljudstva. (Špausko vojaštvo na Kubi.) Zanimive stvari poroča „Amerikanski Slovenec" iz Havane o razmerah na Kubi pišoč: Visoko spoštovanje imam do španjskega vojaka. On je krotak, potrpežljiv, ubogljiv in inteligenten, nikakor ni nagnjen do kacega punta do svojih predpostavljenih, kakor se to dogaja eleherni dan pri katerem regimentov v Ameriki. Spanjski vojak je dober borilec, neustrašen bojevnik. Jedino napako ima, ker prodaja strelivo „pacifiča-nom", namreč ustašem, in za hrano pa brezdvomno dobiva le samo svinčenke, toda kdor vć, koliko ima pretrpeti španjski vojak, ga gotovo ne bode grajal ; podkupovanje se vrši v toliki meri, da je res sramota. Vojaki v Havani vedo povedati, da je izdala španjska vlada mesečno 10 milijonov dolarjev za vzdrževanje generala Weylerja ia njegovih čet, in da je najmanj 2 milijona dolarjev tega denarja ukradenega. Dra dopisnika iz Madrida sta skušala to zagcnetko razvozljati in jo javnosti podati, ali hitro so ju pognali raz otok. Priložila sta se na to pri vladi. Ta pa namesto da bi se prepričala, je-li na tem kaj resnice, je izrekla generalu Weylerju zaupanje in dala obvestiti časnikarje, da ako bodo še v bodoče trosili med svet lažnjiva poročila, da jih mahoma pozapre. Neovrgljiva resnica je, da je mnogo zakrivil vodja konservativcev, Maraquis Ape-zteguia, kateri bi bil moral kot zaupni mož ministerstva v Madrida pričeti preiskavo; tega seveda ni storil, ampak v jednomer trdil, da Weyler ne skuša zatreti vstaje, marveč obogateti samega sebe. Zagotavljal je tudi, da je že davno naredil prenos v znesku 425.000 dolarjev v Madrid in Pariz kot delež Kube. Maraduis Apezteguia trdi tudi, da kradejo generalovi podložoiki vladin denar iu ropajo vojake. Tu ni dvoma o njegovi lojalnosti, še manj o odgovornosti ali zmožnosti. Njegova škandalozna početja so se celo višjim krogom pristudila in ne najdejo onega priznanja, kakor popred. Nek gospod nič manj ugleden v Madridu kakor v Havani, pravil mi je minole dni, da me lahko popelje v jedno banko v Havani, kjer so mi pripravljeni odpreti knjigo in me prepričati, da se je nedavno izplačala generalu Weylerju malenkost 80.000 dolarjev, kateri denar so mu zložili izdelovalci smodk v Havani da je izdal postavo ter prepovedal izvažati iz otoka boljše vrste tobak. Mnogo izdelovalcev tobaka v Tampa, Key, West, New Yorku in druzih mestih Zjedinjenih držav, tako mi je zagotavljal prijatelj, ve povedati o tem kontraktu, ki je bil sklenjen še pred proklamacijo predsednika Zjed. držav. Vsak sadivec, kateri ima uzrok se bati, da bi ga napadli vstaši, sme prositi za vojaško varstvo; jedna kompa-nija ali batalijon vojakov se mu takoj odpošlje ua mesto. Plačati mora 1 dolar za vsacega moža, ki straži hišo. To je glavna vojaška dolžnost na Kubi, m ako je kateri častnikov poklican k nasadom kacega bogatega Spanjea ah tujca, ki ima poleg premoženja tudi nekaj lepotic pri hiši, je kaj uljudno sprejet in dobro postrežen. Toda ta deuar nikakor ne bogati španjsko blagajno. Misli se, da se iz tega vzdržuje vojaštvo, v resnici pa gre v žep španjskih častnikov, ali bolje — čuvajev. Iz zanesljivih virov se poizve, da je Weyler imel pri takem postopanju mesečnih 50.000 dolarjev dohodka. Sadivci, ki plačujejo ta denar, pravijo, da si nižje vrste generali delć ob koncu vsacega meseca denar, natančen izkaz dohodkov pa so dolžni odračunati vrhovnemu generalu. Lokalni zdravnik mi je pravil, da je bilo v Havani in njeni okolici od 12.000 do 15.000 vojakov po bolnišnicah. To vse je stalo vladi toliko, kakor da bi jih imela kvartirane v hotela na peti cesti v New Yorku. Po vojaških odredih morajo se vsakemu vojaku koze staviti, kajti za kozami oboli vedno veliko ljudi, posebno na otoku je postala bolezen epidemična. Moj prijatelj zdravnik mi je povedal, da je ua lastne oči videl, da so se celemu polku stavile koze z navadnim lepilom (mucilage). Zdravniki so to delo izvrševali za kulisami svojih koutraktarjev. Lokalni čaeniki so natisnili račun troškov, katere je imela bolnišnica v Cababanaški, trdnjavi. V račun so se postavile posteljne rjuhe po 44 dolarjev par. Iz tega mesta bilo je pred štirimi dnevi naročenih 500 vreč debelače, katera je bila namenjena na bojno polje, kjer ima Weyler svoj glavni kvartir. Zahtevanih je bilo 500 vreč, odposlanih le 300. Komisar je seveda izplačal polno svoto, preostanek pa so si delili kontraktorji. Namesto 7000 ton premoga, kateri se je odposlal iz Zjedinjenih držav za vzdrževanje brodovja, pripeljanega je bilo le 700 ton. 500 sodov vina za vojake ie dospelo ravnokar iz Španije semkaj. Koutraktor v sporazumljenju s komisarjem prelil je polovico tega vina v 500 praznih sodov, jih dal zložiti v skladišče, kjer čakajo novega naročila in ga tako na-domeste. Dobiček de№ si trije ali štirje zapriseženi možje. Navedeni podatki niso izmišljeni. Govori se o njih brez bojazni po tukajšnjih kavarnah. Šaljivi listi prinašajo podobe, predstavljajoče osebe iu čine. Najnovejše slikajo generala Weylerja kot velik lončen vrč, napolnjen s sokom, iz katerega z velikimi žlicami zajemajo nižji generali in častniki. Društva. (Ljudska posojilnica, registr. zadruga z neomejeno zavezo) je razposlala računski sklep ter ga razpošilja z nastopnim priporočilnim pismom : Iz tega računskega sklepa raz-vidite uprav velikanski razvoj našega mladega zavoda, ki je začel šele s 1. junijem 1896 redno poslovati. V kratki ddbi 7 mesečnega poslovanja dosegli smo denarnega prometa gld. 601.911-35. Nič pa bolj ne kaže požrtovalnosti in občekoristnosti tega zavoda, nego da vkljub ogromnemu pro-• metu čisti dobiček izaaša le gold. 278 03. Tu ni tedaj nikake dobičkarije, marveč le resno delo za blagor ljudstva. „Ljudska posojilnica" ni samo navadna posojilnica, marveč podpira, v kolikor jej to dovoljujejo pravila in moči, tudi „Baiffeisenove posojilnice" pr» celi deželi. To zopet kažejo številke, ua katere je „Ljudska posoplnica" ponosna. Prejeli smo tekom leta 1896 hranilnih vlog skupaj gld. 197.933-28, a od teh porabili za posojila denarja potrebnim „Baiffnisenovim posojilnicam" primeroma ogromno svoto gld. 73.508 36. Se samozavestnim ponosom lahko rečemo, da naš zavod ni samo naroden, marveč da je tudi krščansk v eminentnem zmislu besede. Opravičeno se smemo tedaj nadejati, da se našega zavoda oklene v denarnih zadevah vse, kar čuti in misli krščansko in narodno. Tudi do Vas se obračamo, da se nas oklenete. Ce imate domačo posojilnico v Vašem kraju, držite se je in nalagajte pri njej svoj denar ! Ce pa nimate doma posojilnice, ali če se morate v katerem slučaju iz katerih koli vzrokov izogniti domači posojilnici, potem nalagajte denar pri „Ljudski posojilnici". „L udska posojilnica" sprejema hranilne vloge od vsacega. je-li nje ud ali ne, vsak dan v svoji uradnici v Ljubljani, Gradišče h. št. 1, ali pa po pošti. Obrestuje hranilne vloge po 4V//,. Vlaganje Vam olajšamo, ker Vam na Vašo željo pošljemo poštne položnice, tako da denar brez stroškov pri pošti vložite. V tem slučaju se smatra denar kot vložen isti dan, ko ga oddaste na pošto. Kako važno je to zlasti v slučaju, Če pridete šele zadnji dan meseca v položaj, denar naložiti. Kajti tu se Vam obrestuje takoj od drugega dne dalje, ne da bi radi tega imeli stroškov in drugih potov, nego jedino pot do poštnega urada ! H r a n i I n e knjižice drugih denarnih zavodov sprejme „Ljudska posojilnica" navadno kot gotov denar. Ce hočete tedaj pri drugih zavodih naloženi denar prenesti v „Ljudsko posojilnico", dopošljite kar knjižico. — „Ljudska posojilnica" zračuni potem do dnć pošiljatve prirastle obresti, jih priračuni vloženi glavnici in Vam potem o tej svoti (glavnici iu obrestih) izda novo knjižico z obrestno mero 4l/i°/o-korist je jasna I Prosimo Vas toraj, da blagovolite uvaževati vsebino tega p(--Ж blizo Novega Mesta, želez, postaja Straža, ц» »n je tako imenovani .,akrato-vreleo" z vročo vodo ^ od 28—31" B. Voda. bodisi da se pije, ali d» se rabi ^ za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste- o* nico, lshijas, živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši. Kopališka doba je od l. maja do I. oktobra. Natančneja pojasnila daje brezplačno 2бо 7-i fopliško oskrbništvo. ^ МШ 101 SrP ^Y^ ' Vp ■ -ШШЖ ss- I. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. -sat priporoča najceneje 59 104—33 Molf iJCaupfmann, L kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Z 'obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način -umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818 (29) F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino жг itavlMiiNke opeke, zarezne strešne opeke (izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo Q OW in S strešna okna iz litega železa. Peci in štedilna ognjišča (lastni izdelek). Eoman-cement, dovski Portland- cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje cene ! 201 11-4 Dunajska borza. SacD Dnč 6. aprila. Skupni driavni dolg v notah..... Skopni driavni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 1% ....... Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... JSemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. — kr. 101 , 10 . 122 . 60 . 100 „ 80 . 121 . 80 . 99 . 15 . 935 < « 349 , 119 . 50 . 58 , 62',, . 11 . 72 . 9 . 50'/,, 45 „ 05 „ 6 » 65 . Dnč 5. aprila. 4% driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 153 gld. 50 kr. 6* državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . 153 . 75 „ Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....188 , — . 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron 98 , — „ Tišine srefike 4%, 100 gld.......139 . — . Dunavske vravnavne srefike 6% ... . 126 , 25 „ Dunaveko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 r — n Posojilo goriškega mesta........112 „ 50 „ 4% kranjsko deželno posojilo..........98 . 75 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ 99 „ 80 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . — „ — . , „ južne železnice 3% , 174 „ 40 „ . , južne železnice 6% . 127 „ 30 „ „ , dolenjskih ieleznic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srefike, 100 gld........199 gld. 4 % srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 , Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 19 . Rudolfove srefike, 10 gld.......25 „ Salmove srefike, 40 gld................69 . St. Genćis srefike, 40 gld.......73 . Waldsteinove srefike, 20 gld......60 Ljubljanske srefike.........21 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 150 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gi. st.v. 3380 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 382 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 Dunajskih lokal, železnic delniška druiba . — Montanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 Papirnih rubljev 100........126 50 kr 40 : 75 60 60 . 50 . 87 . ftf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. (»varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj* najmanjšega dobitka. Kal&ntna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „M БВС V B« Wolizeili it. 10 Dunaj, Ririahiltintrasu 74 B. Pojasnila "Ee v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|sklli vredneataifc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega obrestovan j a pri popolni varnosti ВУ naloženih glnrntc,