228
Ivan Knific: Od Save do Bospora.
1082 katoliških turških podanikov, 819 protestantov in 129.243 inozemcev. Statistika je sicer lepa veda, pa je suhoparna in — nezanesljiva.
XIV.
Stal sem na Galatskem  mostu, ki veže   Galato   s   Stambulom.   Most   leži   na železnih ladjah in je dolg- do 450 m. Lesen je sicer, pa širok, da  maloka-teri tako: Na obeh straneh  mostu so v Zlati rog, pravokotno na most, napravljeni   pomoli, ki služijo kot pristanišče   lokalnim parobrodom.   Na eni strani je mesto za  parobrode,  ki vozijo  po Zlatem rogu noter gori do Ejuba   na   koncu zaliva;   na   drugi strani pa se ukrca-vajo ladje, ki vozijo v Skutari, po Bosporu, do Prin-cevskih otokov ali pa še dalje. Na teh lesenih,   skrpanih pomolih je postavljenih celo število barak,   ki   služijo kot  prodajavnice, kavarne in restavracije. Na teh pomolih se trži z južnim sadjem vsake vrste;  na  njih se gnete vedno vse polno ljudstva.
Čez most se vali vedno in vedno ne-brojna množica ljudstva in kočij.
Na mostu se ti nudi prava pristna narodopisna razstava. Kakor v kalejdo-skopu  zreš tukaj   sliko za  sliko, prizor za
prizorom, in vendar se tvoje oko nikdar ne naveliča. Ne bom govoril o tem, da se ti z mosta odpira krasen razgled na vse strani; marveč postojva pol ure na mostu in opa-zujva množico, ki hiti čeznj! Saj so tukaj zastopani vsi narodi Evrope in Prednje Azije. Kako si neki predstavljaš carigrajskega Turčina? Morebiti si bil vzel za merilo ono
Carigrad :  J ii k s e k - K a 1 d y r y m (Strme ulice), na levi Galatski  stolp.
prislovico: „ Turek ima široke hlače, dolge, dolge pa mustače." Misliš si Turčina oblečenega v temnordeče, široke hlače, ki so pre-klane še-le pri kolenih, široke pa tako, da bi lahko v njih shranil pet Evropcev, da jih pohrusta za malico. Nosi naj kratek, rdeč