^TVand
f-'/wstice...
NO. 72
Ameriška Domovina

AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 12, 1960
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX — VOL LLX
Beograd protesiiral v I Novi grobovi Pariiu xaradi uslavilve „	^
| V nedeljo zvečer je umrl v
ladij V Sredozemlju! jEuclid-Glenvme bolnišnici Ste-
'	1	phen J. Lesiak, 1418 Clearaire
,,,	1	Rd. Star je bil 53 let in rojen
11ancoske vojno ladje so ne- v Clevelandu. Zaposlen je bil davno ustavile dve JUjfOSlo- pri Weslern Reserve University, vanski trgovski ladji na o - >puj<aj zapUšča ženo Alice, roi. Pjtem morju pred severno Dobre sinova s'teve in Jamesa
n t T-i v 'brata Johna in Louisa, sestri BEOGRAD, FLRJ. — Držav- „ . c< ,	.	T
^	...	.	,	,	, Chnstino Stromsky in Mary Leno tajništvo je vložilo protest,	„ ...
prot, nezaTtonili ustavitvi jugo- ^ok- 8,1	W.O.W Omp
slovanske trgovske ladje Rijeka P»8rfb h» 1““'' 2JutoJ »b
. k* in iv y n urrmclrnArofTa nncfrahnp-
Odnosi med Irakom m »eGaulle v Londonu:
CauiaIiSa u i,,;; .»oliko razumevanja -Sovjelljo ¥ llKI dejanj na|,enega sporazuma
na odprtem morju 3. aprila od strani francoske vojne ladje Le Savoyard. Protest je izročil odpravniku poslov francoskega poslaništva Arnaudu državni podtajnik dr. Jože Brilej.
Motorna ladja Rijeka je vozila
8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Jojhn Meško
Nagloma je preminul zadet od srčne kapi, ko se je nahajal
različno blago v pristanišča'se-' na svojem delu pri Monticello verne Evrope in v Casablanco v, Lumber Co., John Meško, stai Maroku. Francoska^Hrjna ladja‘47 let, stanujoč na 330 Easthill in js ustavila, ko je bila 32 milj i Drive, Chesterland, O. Tukaj za-°d brega. Na njo so se povzpeli. pušča soprogo Lauro, otroke
štirje vojaki z dvema častnikoma, ki so ladjo in njen tovor pregledali. Isto se je zgodilo z mo-tnrno ladjo Slovenija 29. marca.
Francoska vojna mornarica nuva afriško obalo, da bi prepre-č la tihotapljenje orožja alžirskim upornikom. Ker so jugoslovanske ladje že bile zapletene v ta posel, jih Francozi budno nadzirajo. V Beogradu jim to seveda ni všeč.
Avtomobilski trg naj reši konjunkiuro?
Washington, d. c. — Ker
l°ni napovedane konjunkture M bilo od nikoder v letošnjem Pivom tromesečju, je začelo vla-in vse, ki z njo drže, skrbeti, kaj bo. Vladni in vladi blizki strokovnjaki so dobili nalog, da morajo na vsak način odkriti nekaj znakov o tem, da je konjunk-Wra vendarle pred vrati. In res s° našli tak znak v prodaji avtomobilov tokom marca. Pretekli mesec jih je bilo namreč proda-tlih kar 575,000.
2a mesec s slabim vremenom to kar lepa številka, toda ne Pomeni dosti. V marcu je trg za avtomobile vsako leto že po tra-(iiciji zelo živahen. Dalje je tre-lJa vpoštevati, da je bila četrtina prodanih avtomobilov iz katego-‘Be cenenih voz. Bogati ljudje Se torej še niso odločili, da tudi nfos menjajo svoja vozila.
Uradnim optimistom bo torej beba najti še odruge znake za k°njun,kturo. Dobiti jih pa mo-lain, ker urno v volivnem letu.
° h vria kampanja in gospodarska kriza vendar ne spadata skupaj.
pravda o zvezi med rakom na pljučih in cigaretami
Pittsburgh, Pa. — Mizar itehard je .tožil neko tobačno °varno za odškodnino v znesku *1,250,000, češ da je dobil raka na Plbčih, ker je' več let kadil ciga-lele samo te tovarne, federalno sodišče je dopustilo °kaz resnice. Tako bodo sedaj ^r°kovnjaki imeli priliko, da se 0juje'jo na tem spornem vpra-
‘ . W tudi pred federalnimi so-
dišči,
Lauro, Joan Spangler, Johna ml., Katberino, Franka, 3 vnuke, brata Josepha, sestri Mary in Čarobno Hrutky. Rojen je bil v Grindstonu, Pa. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 450 E. 152 St. v cerkev sv. Frančiška Asiškega na SOM Center Rd. in Mayfield Rd. ob desetih z blagoslovom zsradi praznikov, nato na Kalvarijo. Frances Turk
V Suburban Community bol-niTnici je umrla včeraj 74 let stara vdova Frances Turk, roj. Strojan, s 5163 Erwin St., Maple Heights, doma iz Št. Vida pri Stični na Dol., od koder je prišla pred 55 leti. Soprog Mihael ji je umrl 1. 1918. Pokojna je zapustila sinove Franka, Ernesta in Josepha, hčer Rose in vnuke. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda cerkev sv. Venceslava na Maple Heights ob 9:30.
------n-----
Jugoslovansko mirno sožitje s sosedi cvete
BEOGRAD, FLRJ. — Državni podtajnfk za zunanje zadeve Srd-ja Priča je razlagal v zvezni skupščini jugoslovansko zunanjo politiko. Ta po njegovem temelji na “aktivnem mirnem sožitju.” Omenil je obiske zveznega podpredsednika FLRJ M. Todoroviča v Grčiji, avstrijskega zun. ministra Kreiiskega in italijanskega zunanjega podtajnika Fol-chia v Jugoslaviji kot tudi določeni obisk zun. tajnikt Popoviča v Italiji.
Skupščini je pravil o izboljšanja odnošajev z Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo in z nekaterimi drugimi deželami vzhodne Evro. pe, pa poudaril, da v tem pogledu ni bilo mogoče opraviti nič z Albanijo.
Napovedani obisk zun. tajnika Popoviča v Indijo, Združ. arabsko republiko, Afganistan in Pakistan naj bi pomagal k izboljšanju vezi s temi deželami v splošnem okviru jugoslovanske želje po tesnejšem sodelovanju z deželami Azije in Afrike.
Gen. Kasemu je začelo prijateljstvo s Kremljem presedati.
BAGDAD, Irak. — Le redko se pripeti, da v arabskem svetu presojamo politične odnose po dejanjih. Tak slučaj je sedaj nudi v Iraku. Iraški diktator Kasem ni ravno v prijateljskih odnosih z Moskvo, kar lepo povedo sledeča dejanja:
Tovariša Mikojana ni povabila iraške vlada na obisk, prišel je kar ne svojo roko. Akoravno bo tam cel teden, bo s Kasemom govoril samo enkrat. Ko je Mi-kojan priletel s svojim letalom v Bagdad, se je Kasem zadržal z njim v pogovoru samo pet minut.
Mikojana je pozdravljala samo levica, častilo ga je samo levičarsko časopisje. Vlada že namiguje po časopisih, da nima od komunističnih kreditov v skupni vi'ini $137,000,000 nobenega pravega haska. V kreditnih pogodbah je bilo predvideno 43 projektov, ki naj se financirajo iz posojil. Do sedaj so bile sklenjene samo tri izvršilne pogodbe in ne več, pa še s temi v Iraku niso zadovoljni. Tožijo, da Moskva ne dobavlja pravočasno naročene opreme in blaga in da je kakovost ruskih izdelkov zelo slaba.
Da Mikojan ne bo sedel eel teden brez dela v Brgdadu, je Kasem dal ponovno izjavo, da smatra samo tisto frakcijo komunistične stranke za pravo, ki drži z njim, in da ne bo priznal tiste, ki drži s Kremljem. Tovariš Mikojan naj si sedaj beli gl-vo, kako naj bi združil obe frakciji in dal združenim komunistom tako organizacijsko obliko, da jo bo Kasem odobril!
PARIZ, Fr. — Ko se je general de Gaulle vrnil iz Pariza, je bilo vsemu svetu jasno, da v Londonu ni dosegel nobenega sporazuma ne v nemškem in berlinskem vprašanju, no-glede razorožitve, ne o kontroli preskušanja atomskega streliva, ne o evropskem skupnem trgu itd in da verjetno takih sporazumov sploh ni iskri, ker je vedel, da London ne pristaja na njegove ideje.
Da bi stvar lepo izglodala, sta pariško in londonsko' časopisje kot na povelje začela hvaliti velik uspeh generalove poti v povečanem razumevanju obeh str-lišč, francoskega in angleškega, kar bo zelo veliko pripomoglo k solidarnosti svobodnega- sveta vsaj na sestanku na vrhovih. Vsekako so pa posamezni francoski časopisi ponovili sedanjo osnovno črto francoske zunanje politike, ki stremi proti sredini (to je Evropi) in ne proti periferiji (to je Angliji).
WASHINGTON JE ZAVRNIL PROTEST KUBANSKE VLADE
Združene države so zavrnile protest Kube zaradi prepovedi izvoza orožja in vojaških potrebščin.
Izjavile so, da so vprašanje proučevale že dalj časa in pri tem ugotovile, da gredo zahteve držav v Karibskem področju daleč preko potreb obrambe. — Castro ne mara izpustiti ameriških letalcev.
Seja—
WASHINGTON, D. C. — Kubanska vlada je 25. mar-, Podr. št. K) S2Z ima nocoj ob ca poslala sem pritožbo, ker so Združene države zavrnile sedmih sejo v Slov. domu na dobavo helikopterjev Kubi. Včeraj so izročile kubanski Holmes Ave. vladi preko poslanika Bonsala v Havani odgovor, v katerem z0,u,t doma— zavračajo kubanski protest in razlagajo svoje stališče. Te-| j0hn Telich se je vrnil s kon-kom daljše preiskve so ugotovile, da države na področju Ka- ference Sun Life zavarovalne ribskega morja ne potrebujejo toliko orožja, kot ga žele, za družbe v Hollywood, Fla„ kjer obrambo in vzdrževanje reda. Omejitev prodaje orožja je sla bila počaščena oba, on in zato razširjena na celotno področje in ne samo na Kubo. njeg0v oče Michael Telich. John Odgovor poudarja, da so Združene države na istem temelju je imel nagoVor. Michaelu Te-'izpovedale prodajo orožja Castrovemu predniku — sprotniku —- Batisti
Iz Clevelanda in okolice
Zu strino—
Po posredovanju Lige kat. slov. Amerikaneev sta prišla sem za stalno g. Leopold Omahen in njegova žena ga. Frančiška. Naselila sta se začasno pri g. in ge. L. Yarm na 910 E. 236 St. Dobrodošla med nami!
Voiivni reterenii naj bi nas opili že jeseni!
Rdeče grožnje katoličanom na Kubi
HAVANA, Kuba. — Eden izmed vodnikov na levičarskem kongresu mladine, ki se ga je udeležilo kakih 4,000 delegatov iz 15 dežel, med njimi rdeče Kitajske in Sovjetije, je grozil, da bodo rdeči mladinci katoličane napadli, če se bodo ti upirali levičarski politiki Fidela Castro. Vodniki kongresa so posebno ostro napadali “yankijski imperializem.”
Med tem se tu širijo vesti, da kubanski škofje pripravljajo posebno pastirsko pismo, v katerem bodo opozorili vernike na nevarnost komunističnega prodiranja v kubansko javno življenje.
—----o-----
Uelno oblačno in hladneje. ^ajvišja temperatura 40.
Glavni zvezni pravd n ik upa, da bo Predstavniški dom v Senatu odobren piVdlog o civilnih pravicah potrdil in da bo ta že jeseni v veljavi.
WASHINGTON, D. C. — Ko je Senat pretekli petek z 71 proti 18 glasovom potrdil predlog za zaverovan je volivne pravice črncev na Jugu, je zavladalo v vladnih progih prepričanje, da bo predlog dobil potrebno večino tudi v Predstavniškem domu, nakar ga bo predsednik podpisal. Glavni zvezni pravdnik William Rogers upa, da bo mogel že za jesenske glavne volitve spraviti črnce na volivne imenike s pomočjo posebnih volivnih referentov, ki jih predvideva novi zakon.
Nevi zakon predvideva, da lahko zvezno sodišče imenuje posebne volivne referente, če u-gotovi, da je na nekem področju prišlo “v prakso” zapostavljanje črncev v pogledu volivne pravice. Ti referenti nato lahko vpišejo v volivne imenike vse, ki se izkažejo, da imajo volivno pravico na temelju državnih in drugih krajevnih določil. Kdor bi jim potem še hotel kratiti volivno pravico, zapade kazni in ga lahko kaznuje z do 45 dni zapora.
in na-
Ameriška nota pravi, da so Združene države upale, da bo z vzpostavitvijo vlade Fidela Castra prišlo na Kubi do miru in reda. Ta up ni bil izpolnjen. Zgodilo se je prav nasprotno. Nemir je zajel vse področje Karibskega morja in vse države skušajo nabaviti orožje preko potreb domače obrambe. Zato je postalo potrebno, da Združene države omeje prodajo orožja in vseh ostalih vojaških potrebščin na to področje.
Castro ne mara izpustiti Malcev
Združile, države so :;e 6. ;>pr: la obrnile na vlado Fidela Castra z zahtevo, naj jim izroči a-meriška letalca W. Shergalisa in Rundquista, ki so ju prijeli Kubi 21. marca, ko sta tam pristala s svojim letalom in baje hotela odpeljati nekega nasprotnika vlade.
Združene države sumijo, da je bil poskus pripravljen in izveden v dogovoru s Castrovo vlado, da bi kompromitiral Združene države. Letalec Shergalis le baje zastopniku poslanika Združenih držav to sam razkril. Ker je kubanska vlada zahtevo Washingtona odklonila, je to sumnjo v dogovorjeno igro še povečalo.
Komsomolci se uprli!
Po vesteh Radio Svoboda je prišlo v preteklem oktobru v Kazahstanu v ZSSR do upora mladih komunistov, ki gu je moralo priti stret vojaštvo.
— Največ kave popijejo v Združenih državah ljudje v starosti od 30 do 49 let.
Ben Gurion želi govoriti s tovarišem Hruščevim
Vse, kar spada med rakete, prišlo končno pod
enega gospodarja
WASHINGTON, D. C. — Naše vojno letalstvo in vojna mornarica sta se dolga leta prepirala, kdo naj vodi v raziskavanju | in proizvodnji raket. V spor sta ce zagrizli s tamo vnemo, da sta drug drugega tudi ociganili, ako ni šlo drugače, kar je rodilo nešteto debat in škandalov v jav nosti.
Eisenhower se je sedaj vendarle odločil, da napravi konec prepirom v administraciji, in začetkom tega meseca postavil na področju za rakete novega gospodarja v osebi znanstvenika dr. Yorka. Njemu bosta podrejena tako vojno letalstvo kot vojna mornarica, kar se tiče produkcije raket, postavljanja oporišč, radarskih postaj, dalje produkcije satelitov itd.
Dr. York je že prevzel oblast in imenoval svoje najbližje so. trudnike. Kako dolgo se bo držal na svojem mestu? Tega ne ve niti sam, ve pa, da ga bosta letalstvo in mornarica grizli vsaj v tem slučaju z združenimi močmi.
JERUZALEM, Izrael. — Izraelska diplomacija se že dolgo časi trudi, da bi Hruščev povabil Ben Guriona v Moskvo. Razgovori o tem se vlečejo kot morska kača že dolge mesece, toda Moskva ne da jasnega odgovora.
Menda Hruščevu ni dosti na tem, da bi govoril z Ben Gurio-nom, kajti na svoji tiskovni konferenci v Parizu je rekel, da še ni dobil iz Tel Aviva še nobenega predloga za obisk.
Da Hruščev ne želi govoriti z Izraelcem, je jasno. Moskva nima posebnih interesov na izraelski republiki, Ben Gurion bi pa rad iztisnil iz Hruščeva izjavo, da Sovjetija jamči za'sedanji status quo na Srednjem vzhodu.
Kaj naj pa za tako izjavo Ben Gurion nudi Hruščevu?
Muslimani bodo vladali v alžirijskih provin-cijalnih zborih
PARIZ, Fr. — Kot je Francija razdeljena na province ali de-partmente s provincijalnimi zbori, tako je razdeljena tudi Alži rija. Tam jih je 13. Provincijal-ni zbori imajo besedo samo v gospodarskih ne pa v političnih zadevah. Največ se pečajo proračunskimi vprašanji.
V Alžiriji so bili doslej člani provincijalnih zborov imenovani od pariške vlade, sedaj jih bodo (koncem maja) volili domačini; ker jih je 90r, v primeri z 10'/! francoskih doseljencev, bodo zbore dobili čisto v svoje roke.
Ravno to hoče doseči De Gaulle. Rad bi spravil izvoljene člane provincijalnih zborov skupaj z voljenimi člani pariškega parlamenta in pariškega senata in tako dobil zastopstvo alžirskih domačinov, (ki bi se z njim pogajal o usodi Alžirije. Načrt je lep, toda uporniki lahko volitve bojkotirajo in u-ničijo generalov načrt.
liehu in njegovi ženi se zdravje naglo vrača. Vsem se zahvaljujeta za pozdrave in voščila ter se oproščata, ker ne moreta vsem odgovoriti osebno.
Na obisk—
1 Iz Ljubljane je prišla na obisk k svojemu bratu Charlesu Johnu Mlakarju na 3522 E. 82 St. ,gdč. Marija Mlakar. Dobrodošla. Vse 'za pot je uredila pot. MONAKOVO. Nem. — Radio pis. Bled Travel.
Svoboda je dobil zanesljiva po- Rokoborba— ročila iz ZSSR o tridnevnem u-! V četrtek zvečer se bosta v A-poru mladih komunistov reni pomerila Kanadčana Chris (komsomolcev) in pionirjev v in John Tolos z Lordom Lavto-mestu Temir Tau blizu Kara- nom in FoboVn Brazil, gende v.republiki	Idj Rojstqi. Jan-
jo je hotel Hruščev spremeniti G. Anton Amigoni je v nede-v novo žitnico Sovjetije.	jljo praznoval 7.1-lotnico živijo
Mladi komunisti, ki so prišli v nja. Sorodniki in prijatelji mu Temir Tau, so stanovali v veli- čestitajo in : ele, da bi dočakal kem taborišču pod šotori. Živ- še mnogo zdravih in zndovolj-Ijenjski in delovni pogoji so bili nih let. veliko stabši kot v Beli Rusiji Zadušnica— ali na Ukrajni, od koder so pri-; Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. šli gradit industrijo v Kazak- Vida, sv. maša za pok. Jennie stan. V soboto, 3. oktobra, so raz- Femec ob 1. obletnici smrti, ljučeni komsomolci zažge'li ta- Potice—
boriščno jedilnico, odkorakali v ,, Matere otrok Slov. šole pri Sv. novi del mesta in zaplenili hra- Vidu bodo v petek od 5. pop. do no na živilskem trgu. Zgradili 9. zv. in v soboto od 8:30 zj. do so barikade in začeli kamenjati 10. dop. prodajale v šoli sv. Vida milicijo, ki je prida delat mir.
Postavili so se po robu celo redni vojski. Ta jih je ukrotila še-ko je dobila okrepitve. Te so pripeljala letala.
V borbah je padlo nad 100 o-seb, moških in žensk, preko 1,-000 pa je bilo ranjenih. Trdijo,
(nova dvorana) domače potice.
—.	•— —
Trujilb bi rad popravil svoj ugled v Ameriki
j MIAMI. Fla. — Diktator Trujillo ni ravno dobro zapisan v naši javnosti, ki od dneva do
\J\J\J	j*_	^	---U----- ~	o ■	•>
da je Kremlj nato premestil vse dneva ostrejše kritizira njegovo partijske oblastnike s samim strahovlado v Dominikansko re-vodjo Bjelajevim na čelu. Ta je publiki. Da popravi svoj ugled izgubil svoje mesto v Centralnem komitetu. Okrtacil ga je sam Hruščev.
Predsednik Kolumbije sprejet v New Yorku
Mleko in maslo
Okoli 85 odstotkov vsega surovega masla v deželi pridelajo v 15 državah, na katerih čelu so Minnesota, Iowa in Wisconsin na srednjem zahodu in Kalifornija ter Washington na zahodu.
je postal dopisnik ameriškega dnevnika Miami Herald.
V štirih člankih popisuje, kako velika nevarnost preti našemu kontinentu od komunistov. Trdi, da sedijo komunisti že trdno v delavskih in mladinskih or-NEW YORK, N. Y. — Pred- ganizacijah v vseh republikah sodnik južno-ameriške republi- Srednje Amerike, da bodo krnske Kolumbija Albert Lleras Ca- ta **nt v »«1* «*» vodd-margo je bil včerajj tod z vsemi n« č«sop,sje m »krepili s oj slovesnostmi sprejet. Vozil seje vpliv v upravah r-dio postaj^ v paradi po Broadwayu do Me- Zatrjuje da komunist, dob va n H F	j stalno velike pošiljke orožja in
5 V nedeljo so imeli tod svoj ve-1 Sf držijo v skrivnostnih skladi-
OOMiMerrSBŠtvodul5'^«'. h«1". !«"£
po Peti Avenij.. Paradi je pri- ^	v
sostvoval guverner Puerto Rica ncm	, .
t A/r Tv/Toz-ir.	nasi kanalski coni m na Kubi
Luiz Munoz Mann.	v „
okoli našega oporišča. Kar se ti-
U_š.. .	.	če njegove države, obljublja
|K6 113 pocitmcan 1 diktator, da bodo tam najkasne-WASHINGTON, D. C.—Pred- je j 1962 čisto “mirne in svobod-sednik Eisenhower je odletel ne volitve”, ako njegovi nasprot-včeraj v Augusto, Ga., na teden jnj^i ne bodo poskušali motiti ali 10 dni odmora. Tam je zna-'miru z invazijami s Kube, iz Veno igrišče golfa, kamor Ike če- I nezuele in Portorika, sto zahaja.	| Glsvno nevarnost za mir v
----*_o------ Srednji Ameriki po njegovem
Bodi previden in pazljiv, pa predstavlja kubanski Castro, ki »e boš izzognil marsikateri ne-, sj ga pa Trujillo ne upa ukro-»reči!	| titi.
■i
P-I
Ameriška Domovina
7%->Va K	MCXVlfc
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
dnevnih poročil o volivni kamipanji, zato pa gornje ugotovitve niso nič manj važne. Le nepredviden razvoj predkon-vencijske kampanje jih lahko prekriža. Zato ne sme pozabiti nanje vsak, ki se bo zanimal za potek letošnjih volitev.
j BESEDA IZ NARODA I
i * wwrrMarrain ** i * i m wr n	n r* i »*••+—***•
NAROČNINA!
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca Petkova izdaja $3.00 na leto
‘	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year;,$8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 72 Tues., April 12, I960
Politični bogovi na prihodnji demokratski konvenciji
Na prihodnji demokratski konvenciji bo sicer sodelovalo na stotine delegatov iz vseh 50 držav, toda za kulisami bodo gospodarili samo nekateri vodilni demokratski politiki, to so namreč taki, ki imajo v rokah delegate iz svojih domačih držav. Zaenkrat so v ospredju političnega zanimanja štirje taki politični bogovi, ki bodo gospodarili skupno nad več kot tristo glasovi. To je že tako število glasov, ki brez njih ne more zmagati na konvenciji noben demokrat, ki se poteguje za kandidata za predsednika. Opisali jih bomo po vrsti z namenom, da naši bralci ne pozabijo nanje, kadar jim bodo dnevne časopisne novice mešale račune, kdo bo izbran za demokratsko nominacijo. Značilno za naše politične razmere je dejstvo, da so vsi štirje demokratski bodo-govi — katoličani!
Prvi med njimi je voditelj demokratske stranke v new-yorski državi Carmine G. DiSapio. Bil je dolga leta neomejen gospodar v newyorški demokratski stranki in postopal precej brezobzirno pri postavljanju kandidatov. L. 1958 so njegovi kandidatje pogoreli, zmagal je republikanec Rockefeller, ki je postal guverner. DiSapio je sicer še zmeraj voditelj demokratske stranke v newyorški državi, toda ne nastopa več samovoljno, se zmeraj posvetuje z vodilnimi politiki v svoji stranki. Newyorska država bo poslala na kan-vencijo 114 delegatov, najmanj 100 od njih bo glasovalo tako kot bo svetoval DiSapio. Zaenkrat se še ni izjasnil za nobenega demokratskega kandidata, dasiravno vršijo mnogi njegovi prijatelji pritisk nanj, naj se odloči za Kennedya.
Država Pennsylvania bo poslala za konvencijo 81 delegatov, vsi bodo sledili navodilom guvernerja Davida L. Law-rence-a. Lawrence je star političen maček. Rad bi iztrgal iz republikanskih rok pri jesenskih volitvah njegov državni senat in mora gledati, da se nikomur ne zameri preveč. Zaveda se, da je pri volitvah 1. 1958 izgubil po cenitvi okoli 100,000 glasov med protestantovskimi volivci in zmagal komaj z 1.5'; oddanih glasov. Na drugi strani je velik prijatelj senat. Symingtona; pri zadnjih predsedniških volitvah se je potegoval na konvenciji za Stevensona. Sedaj se noče javno odločiti nikamor, najmanj za Kennedya, ker se boji, da bi mu Kennedy ne pomagal dosti pri njegovi ambiciji, da pridobi za svojo stranko pennsylvanski senat.
Država Illinois bo poslala na konvencijo 69 delegatov; 54 od njih bo sledilo politiki čikaškega župana Daley-a. Ostali delegatje bodo glasovali za Symingtona. Daley je velik oseben prijatelj Stevensona in bi goUovo že sedaj agitiral zanj, ako bi vedel, da bo na konvenciji zmagal. Ker v to še ne verjame, molči, akoravno pritiskajo njegovi sotrudni-ki, naj se že sedaj odloči za Kennedya. Na tihem je morda zanj, toda boji se, da Kennedy ne bo zmagal, ker je katoličan.
Država Kalifornija bo poslala na demokratsko konvencijo 81 delegatov, ki bodo vsi ubogali guvernerja Browna, dokler jim ne reče, naj glasujejo po svoji uvidevnosti. Brown je znan kot prebrisan politik, saj niso pričakovali, da bo pred 2 letoma tako sijajno zmagal nad znanim republikanskim senatorjem Knowlandom in s tem pokopal karijero tega svoje dni vodilnega republikanskega prvaka. Brown se ni odločil na nobeno stran. Morda bi bil za Kennedya, ako ne bi bila vmes Kennedyeva verska pripadnost.
Kot se vidi, imajo vsi štirje odločilni zakulisni politiki na bodoči demokratski konvenciji isto taktiko; čakati in molčati. Vsi so spretni in skušeni politiki, ki trqzno hladno in stvarno presojajo vsakokratni političen položaj in se zlepa ne bodo prehiteli. Vsi se bojijo, da bo verski moment igral pri volitvah tako vlogo, kot je ni od 1. 1928 naprej.
To je razlog, zakaj vsi zasledujejo s tako pozornostjo Kcnnedyevo kampanjo za delegate na konvenciji. Že sedaj vršijo pristaši senatorja Kennedya pritisk nanje, naj se zavzamejo zanj. Ta pritisk bo zmeraj večji, ako bo Kennedy zmagoval pri primarnih volitvah. Posebno važnost pripisujejo primarnim volitvam v državi Wisconsin. Zakaj je med demokratskimi politiki toliko simpatij do Kennedya? Vo-Jivna geometrija da odgovor. Prilično natančno se da ugotoviti, koliko je katoliških volivcev v posameznih državah in v posameznih kongresnih volivnih okrajih. Ako bi bil Kennedy imenovan za predsedniškega kandidata, potem bi imeli vsi demokratski kandidatje za kongresnike in senatorje upanje, da bodo dobili na svojo stran vse katoliške glasove, kakor so jih mnogo izgubili 1. 1958, ko je Kennedy tako nepričakovano in nenavadno propadel kot kandidat za podpredsednika.
Kako važno vlogo bodo igrali ti štirje demokratski veljaki na konvenciji? Imajo za seboj, kot smo rekli, nad 300 delegatov. Ako bi se vsaj trije od njih odločili za Kennedya, bi Kennedy zmagal na konvenciji že po prvih par glasovanjih. Ako bi se vsi štirje odločili za senatorja Johnsona, bi Johnson imel poleg svojih južnih 200 delegatov še gornjih tristo in bi mu do zmage na konvenciji manjkalo le malo.
Vse te politične kalkulacije ne bodo seveda predmet
Slovenska butara v Ameriki
Stockton, Calif. — Res je križ z otroci, pa obenem prihaja božji blagoslov z njimi v hišo, tako pravi stari slovenski pregovor.
Trije so, pa še paglavci povrhu. Maks in Tedi sta brata po krvi in značaju, srednja z imenom Marjanca pa ju podpira v vsej njeni živahnosti in malopridnosti. Že vse popoldne tiče za grmovjem in tuhtajo. Kdo ve kaj? Da mora biti pogovor in razmišljanje nekaj posebnega in važnega, lahko razsodim po kre-tanju rok, ki plavajo neumorno
po zraku sem in tja.
*
Cvetni teden. Vlažno, še dokaj hladno in cmerikavo vreme se prihuljeno plazi iz kota v kot in ponuja brezplačno svojo dolgočasnost in zaspanost. Vse mi že preseda, saj tudi sonce pase svojo lenobo in le od časa do časa pokuka izza temnih oblakov, ki prav gotovo ne prinašajo kaj dobrega. Vrana čepi na plotu in se dere, kot bi hotela izsiliti lepše vreme. Tudi ptičjega petja ni slišati, lahko pa jih opaziš, kakp posedajo po električnih vodih ter love ravnotežje kot kaka lutka pri cirkuški predstavi. Ni pravega življenja! Vse je tako čudno, tako moreče in dušeče.;
Kar drugo za drugim odpiraip usta v zdehanju ter buljim tjA v prazno kot tele v nova vrata, kot se reče po domače. Vsemogoči spomini se porajajo, gredo daleč nazaj v mladost, brezbrižnost otroške dobe, v norost brezskrbnih lepih dni. Rad bi objel ta trenutek, te misli, srečo, ki se ne vrne nikdar več.
Ropotanje štifikolčshčga vozička in glasno prerekanje mladih nepridipravov me je predramilo iz sladkega sna, iz omotično fantastičnih spominov mladostnih dni in sanjava lepota je obstala pred menoj kot zastor, ki loči nekaj, kar je bilo in kar se ne vime nikdar več v ostanku mojega življenja. Težko mi je, kot bi bilo vsakemu. Lepota, sanjavost in resničnost je drugačna.
Prestrašen sem poskočil, kot bi me nekaj privzdignilo. Sploh se nisem zavedel, kaj vse pomeni. Glava je bila omotična, videl pa sem umazane in razkuštrane glave. Ustavili so se prav pred mojim nosom v veliko nasprotje lepih sanj. Voziček je bil tako naložen z vsemogočim zelenjem, da koles ni bilo opaziti.
Nisem imel časa za razmišljanje in jezo, ker prošnja “cvetno butaro” bi radi, je umirila moje razočaranje in pomirila mojo jezo, ki je nastala z občudovanjem umazanih in potepajočih se paglavcev.
Otroška želja je portala resnica. Tudi mama je priskočila na pomoč in v nekaj urah je bila narejena lepa prava slovenska cvetna butara.
Verujte mi, bila je res lepa. Kot zdravo slovensko kmečko: dekle v narodni noši se mi jo zdela, močna in ponosna, pa vendar preprosta kot je in zna miti samo slovenski narod. Tudi jabolka in pomaranče so našle svoj prostor.
Imel sem vtis, da se celo mrtvo sadje smeje, saj je bilo o-krašeno z barvnimi oblanci, ki so se svetili v sončnih žarkih.
Nisem vedel, kaj bi občudoval, ali butaro ali srečo otrok. Otroke vidiš vsak dan, na vsakem koraku, butare pa še nisem videl tod. Pravo čudo res. Pa vendar nisem videl sreče, nisem videl tako srečnih otroških o-brazov, kot ravno na današnji dan, ob pogledu na naš stari na-
rodni običaj, na butaro.
Sreča je bila še popolnejša, ko so jo vzdignili. Bila je težka in se je zamajala. Težko so dobili ravnotežje, da ni padla. Imel sem vtis, kot bi hotela skočiti iz otroških rok in oditi k sosedovim, da se pobaha češ, poglejte me, kako sem lepa prispodoba tega, kar delajo tam daleč preko morja na lepi slovenski zemlji. Prijeli so š'e trdneje in odšli kot v procesiji po vrtu. Radostni vzkliki iz otroških ust so jo še bolj poveličevali, ji dali še večji pomen, ji dali še večje priznanje.
Kmalu je bil vrt poln mladine in celo odraslih ni manjkalo. Odprtih ust so strmeli v to čudo cvetnega tedna, v preprosto slovensko butaro, izraz slovenskega narodnega običaja.
Če bi imel tvornico, bi lahko prodal. Vsak si je želel po. eno.
Drugi dan je bila cvetna nedelja. V oddaljeno cerkev so jo rtesli. Po modernih ameriških ulicah je šla. Vsakdo jo je lahko videl. Sončen dan, da je bila še lepša. Žarki so jo blagohotno božali vse do cerkve. Pri vhodnih stopnicah je bilo težko vsled njene teže. Pa je vendar prišla pred oltar brez nesreče.
. Skozi barvana cerkvena okna so sončni žarki prodirali do oltarja in se ustavili na njej. Tokrat je postala lepa, čudovito lepa, vsaj tako so potrdili vsi.
Skoro sem že pozabil na cvetno nedeljo, daleč je za nami. Tam v kotu hodnika leži, vsa osulštena in prazna, zaprašena, pa vendar nepozabljena in mi vzbuja prijetne spomine in vrača vsaj od časa do časa misli na mladost, na otroško dobo in dan, ko je prvič našla prostor v novi domovini, v Ameriki.
Maks Simončič -----o-------
Zahvala darovalcem za cerkev v Podgradu
Cleveland, O. — Najlepša hvala vsem, ki so darovali za popravilo farne cerkve v Podgradu, prav posebno Olgi Lapuh, Jennie Jagodnik in Mariji Ruzic, ki so pomagale zbirati.
Darovali so; O. Lapuh $10, po $5: Jennie Zadnik, Angela Kapel, Ana Počkaj, Anton Stanič, Jelenič Frank; po $3: Ruzic Marija, Marija Mavric, Ana Celin in Frank Celin; po $2: Jennie Jagodnik, Tina Jagodnik in Rozina Sabec, po $1: Anton Zadnik, Jennie Trebeč in Viktor Zadnik.
G. župnik Strle Štefan je nedavno poslal posebno zahvalno pism, v katerem potrjuje prejem $55.50 ali 33,300 dinarjev in imena darovalcev. Med drugim piše;
Najprej v imenu mojem in v imenu vseh faranov iz Podgrada najlepša hvala in ljubi Bog naj Vam obilo poplača na duši in telesu. Kar ste zbrali, je lepa vsota in se bo zelo poznalo pri popravilu cerkve. Javno se bom zahvalil in prebral imena vseh, ki so darovali, v cerkvi sv. Jakoba, za naše opasilo, na podružnici — in obenem bom daroval za vse sv. mašo . . .
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala tudi od moje strani!
Jennie Zadnik
Seja prestavljena
Cleveland, O. — Ker je 17. aprila Velika noč, ko želi ostati vsakdo doma, je seja Druživa Bled št. 20 SDZ prestavljena na prihodnjo nedeljo. Vsi člani in članice so vabljeni, da se seje udeleže. Treba bo pripraviti še marsikaj za proslavo materinskega dne, ki je določena za 8.
Kardinal Wyzynski - borec na mrl vi slrali
maj ob štirih popoldne.
Na to proslavo so povabljeni vsi rojaki in rojakinje iz New-burga, pa tudi od drugod, saj je v SND na E. 80 St. dosti prostora. G. J. Suhadolnik bo kazal lepe premikajoče se slike iz Slovenije ter z romanj v Lurd, Fatimo in Rim. Drugi del sporeda bo posvečen našim materam.
Vsakdo ima mater v lepem spominu. Beseda mati je nam vsem najslajša, nje smo se najprej naučili izgovarjati. Prav je, da se jih spomnimo, prav, da jim izkažemo čast in priznanje za ves trud, ki so ga imele z nami.
Ker bo prihodnjo nedeljo Velika noč, želim uredniku, ki se trudi z mojimi dopisi, lastnikoma lista, upravi in vsem čitate-Ijem AD prav vesele, zdrave in zadovoljne praznike.
Veselo Veliko noč voščim prav posebej še č. g. J. Omanu. Žal hodim to zimo in spomlad vsako sredo večinoma zastonj pred župnišče v Newburghu. Poštna skrinjica je vedno prazna, v A-meriški Domovini pa nalo ni “Newburš!kih novic”. Upam, da se bo tudi kavsmašina č. g. Omana zopet oglasila, ko bo postalo pomladansko sonce malo toplejše.
Pozdravljeni in vsem veselo Alelujo!	Jakob Resnik
------o------
Slovenska organizacija
Stockton, Calif. — Ameriška Domovina je prinesla 29. marca 1.1. pod kolono BESEDA IZ NARODA in pod naslovom Potreba po splošni slovenski organizaciji v Z.D.A. in svetu zelo zanimiv članek, za kar lahko podpremo priznanje piscu članka C. J.
Že leta 1950 smo bili obveščeni o nameri takratnega urednika A.D. pok. g. Jake Debevca, o delu in načrtu za slično organizacijo. Če bi pokojnik živel, sem prepričan, da bi bilo delo že u-resničeno.
Danes stojimo pred novim delom. , Leta 1953 sem podpisani sprejel navodila, po katerih naj bi izvedel na željo č. g. Ambrožiča organizacijo Slovenske skupnosti v Stocktonu v Kaliforniji. Tu naj bi bil pričetek in središče, ostale veje pa naj bi se povezale s to sredino okoliških krajev v močno organizacijo. Na žalost moram priznati, da tehnične ovire in neprevelika skupina Slovencev niso dopuščale tako velikega dela.
Slovenci v Združenih državah smo precej pomembna skupina. Ne samo kulturno, temveč tudi politično imamo zaznamovati precej uspehov. Vsako najmanjše delo je zaznamovati v prid slovenskega naroda, katero zainteresirani ameriški krogi zasledujejo z veliko pazljivostjo. Poglejmo članke v preteklosti v našem časopisu. Mnogo zanimanja na univerzah in tako naprej.
Naj omenim, da celo v vojaški šoli v naši državi v mestu Monterey poučujejo naš materinski jezik. Kaj ni morda to lep napredek malega naroda? Nismo mar tudi potrebni? Prav gotovo, kajti šele prihod beguncev je popolnoma odprl vrata v resnico in pokazal kdo in kaj je slovenski narod.
Hvalevredno. Naj bi začeli delo z velikim pogumom v nadi na uresničenje velikega in prepotrebnega cilja. Naj se ne bi našel nihče, ki bi podlegel morebitni sovražno razpoloženi propagandi. Naj bi bil vsak član te velike družine. Samo v slogi in skupnosti je moč. Kako bo to delo začrtano, kako započeto, za-visi od oseb, ki so bile imenovane v prejšnjem članku. Dela je veliko, truda bo potreba in požrtvovalnosti. Mnogo bi dosegli, če bi se delo pričelo pred 10 leti. Mnogo zamujenega in nenadomestljivega. Naj spoznajo naš narod, njegovo delo, težnje, lepoto in kulturo; to naj bo cilj posameznikov in te velike skupine, ki prav gotovo pride, samo dajte delu časa. Voščimo si
Kardinal Štefan Wyszynski, nadškofv Varšavi in primas Poljske je eden izmed najznameni-mož našega časa. On v sila tež-kih razmerah brani svobodo vere na Poljskem. Prav bo, če se seznanimo z njegovim življenjem in delom.
Položaj vrhovnega cerkvenega kneza ali primasa je pri Poljakih nekaj več kot pri večini drugih narodov, kajti njegov ugled in dostojanstvo je izoblikovala zgodovina. Kakor malo kje drugje, je pri Poljakih vera združena z narodnostjo že tisoč let: vse odkar so Poljaki sprejeli krščanstvo iz Rima. Primas Poljske je v zgodovini te države vselej igral pomembno vlogo. Dokler je bila Poljska kraljevina, je bil cerkveni primas “interrex,” to je začasni nosilec kraljevske oblasti vselej, kadar je bil prestol prazen. Ko so si v osemnajstem stoletju razdelile Poljsko tri sosedne velike sile, Rusija, Avstrija in Prusija, so Poljaki v vsakokratnem naj višjem cerkvenem vodniku zrli tudi svojega političnega voditelja.
Kardinalu Wyszynskemu pa poleg tega zgodovinskega ozadja daje svojstven ugled tudi njegova osebna zgodovina. V današnji dobi in v deželi, kjer se kuje nov socialni red, more sedanji poljski primas z vso pravico reči, da je bil vedno eno z delovnim ljudstvom. Štefan Wyszynski se je rodil pred 57-timi leti kot sin revnega vaškega organista in učitelja v vasi žuželi pri Bialy-stoku v nekdanji ruski guberniji Orodno. Po prvi svetovni vojni, ko se je obnovila poljska država, je Wyszynski končal vseučilišče v Lublinu, ikjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava in socialnih ved. Tudi kot duhovnik se je mnogo ukvarjal s socialnimi vprašanji. Slovel je kot “delavski duhovnik,” napisal je več knjig o socialnih vprašanjih, med drugim o brezposelnosti in o pravici do dela, in je celo sodeloval pri poravnavanju delovnih sporov.
Ko so Nemci in Sovjeti leta 1939 zasedli Poljsko, se je Wys-zymski pridružil narodnemu odporniškemu gibanju in je deloval med mladino v Lublinu. Tu je bil po vojni, leta 1946, postavljen za škofa. Za Cerkev so prišli težki časi dve leti kasneje, ko so se komunisti s pomočjo Sovjetov sami polastili vlade, Prav tedaj je bil Wyszynski imenovan za nadškofa Gniezna in Varšave in s tem obenem za primasa katoliške Cerkve na Poljskem. Kako je novoimenovani poljski primas nameraval opravljati svoje poslanstvo, je povedal v 'svoji prvi pridigi v varšavski karmcličamski cerkvi z besedami; “Jaz nisem niti politik niti diplomat, sem le vaš duhovni oče, vaš pastir, škof vaših duš.”
Toda Wyszynski se je kmalu prepričal, da ne bo mogel biti samo to. že leta 1950 se je skupaj s krakovskim nadškofom Sa-pieho ostro pritožil pri predsedniku republike komunistu Bie-rutu zaradi preganjanja Cerkve in zapiranja duhovnikov. A še istega leta je prišla v svet novica, da je nadškof Wyszynski iskle-nil nekako premirje z vlado, to je dogovor, po katerem se bo Cerkev lojalno zadržala do vlade, ta pa je zajamčila svobodno bogoslužje, verski pouk v šolah
di,” to je sožitje med Cerkvijo in državo.
Toda vlada je kmalu kršila dogovor na vseh koncih in krajih, odpuščala veroučitelje in množično zapirala redovnike. Vendar pa je papež Pij XII. razumel Wyszynskega in mu je izkazal pray posebno zaupanje, ko ga je v januarju 1953 imenoval za kardinala. Dejansko je Wyszynski neustrašeno branil pravice Cer,
veselo Alelujo kot spočeto delo tu in vsem onkraj morja.
Maks Simončič
kve, dokler je mogel. Najboljši dokaz je pač to, da je 23. septembra 1953 prišla ponj policija in ga zastražila v nekem samostanu. Kasneje so ga zaporedoma premestili še v tri druge samostane. Tako je bil dejansko jetnik, ne da bi bil sploh sojen.
Za samostanskimi zidovi jt moral Wyszynski prebiti več kot tri leta. V tem času se je vlada na vso moč trudila, da bi duhovnike odtegnila njegovemu vodstvu s organizacija “patrio-tičnih duhovnikov” in da bi zatrla versko življenje. Toda dosegla je prav nasprotni učinek, in ugled preganjanega kardinala se je še povečal. Najbolj se je to pokazalo v burnih jesenskih dneh leta 1956.
Ko je oktobra 1956 ogorčenje poljskega ljudstva prisililo Moskvi pokornb poljske komunistične prvake, da so poklicali na oblast Wladislava Gomulko, jc bil eden njegovih prvih ukrepov ta, da se je obrnil na kardinala s ponudbo, naj se prosto vrne v Varšavo in pomaga ohraniti Poljsko. Gomulka se je zavedal, da lahko edino Wyszynski s svojim silnim ugledom prepreči izbruh ljudske nejevolje proti komunizmu in upor proti sovjetski nadvladi, kar bi dalo Sovjetom povod za nastop s silo in uvod v novo še hujše suženjstvo. Zdaj je lahko kardinal postavil svoje pogoje, ki so i3e glasili: izpustitev vseh zaprtih duhovnikov, prost verski pouk v šolah in splošne volitve. Gomulki ni preostalo drugega, kot da tc pogoje sprejme, nakar se je Wyszynski 29. oktobra vrnil v Varšavo. Tu je v cerkvi, kjer bi bil moral govoriti tri leta prej, ko so ga zaprli v samostan, takole nagovoril vernike v svoji prvi pridigi: “Moji ljubi otroci božji, malo sem se zakasnil, le za nekaj več kot tri leta.”
*
še besedo, dve o vsakdanjem življenju kardinala Wyszynske-ga. Kadar je kardinal v Varšavi, prebiva v skromni, dvonadstropni škofijski palači, ki nima drugega znamenja kot obledelo poljsko zastavo. Wyszynski ima pri sebi svojega nad 80-letnega očeta in razen njega le zasebnega kaplana in tajnika. Rad sprejme vsakogar, kdor želi govoriti z njim, razen časnikarjev, in zato se v škofijski palači nenehno vrstijo obiskovalci, zasebni in uradni, tudi takšni iz tujine. Odkar je zopet prost, kardinal Wyszynski mnogo potuje v svojem “Fordu,” ker se hoče sam prepričati o živem verskem delu v vseh 24-ih šškofijah stare in nove Poljske.
Povsod ga želijo videti in pozdraviti množice ljudi, ki pa se jim kardinal skuša če le mogoče izogniti. Kadar pa se mu to ne posreči in se ljudje zgrinjajo okoli njega, se rad pošali z njimi, na primer s pretnjo: “Ljube duše, prosim vas, pojdite domov, če ne, vam bom kar zdajle naložil davek za zidanje cerkve.” Kaj pomeni vera in višji pasth’ poljskemu ljudstvu, prihaja veličastno do izraza na vsakoletni zaobljubi vernikov Materi božji čenstohovski. Leta 1957, ob za' četku devetletke, ki se bo končala leta 1966 s proslavo tisoče obletnice pokristjanjenja Poljakov, je pol milijona vernikov sledilo maši, ki jo je visoko nad
Wyszynski, čeprav je bil za večino vernikov viden le kot drobna škrlatna točka v višavi.
Veliko in odgovorno nalogo ima danes na ramah kardinal Štefan Wyszynski. Kaj bo njemu in njegovi domovini prinesla bodočnost, ne more nihče reči-Za sedanjost pa lahko verjamemo tistemu tujemu časnikarju, ki je po obisku Poljske napisal:
“V nobeni deželi katolliš. sveta ni vera v tolikšnem razcvetu j kakor v današnji Poljski in nobena država se nima toliko zahvaliti svojemu cerkvenemu knezu, da še lahko živi.”
in prost verski tisk. Dogovorjen je bil torej nekak “modus viven-
ravnino pod svetiščem bral njihov primas, kardinal Stefan
It A. N A O « K A
Qlž5o.
/UiERi$Kyi Domoviim^
ERI c/l’ Ul— HO Ul E'
AMERICAN IN SPIRIT PORCION IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
gornjo mislijo v srcu vošči« ° torontski Slovenci svojim se-ram in bratom vsem, tako v p^njeni domovini kot onim svobodnim soncem, obilico * v ja, sreče in blagoslova za le-0sni° Veliko noč.
•
je^So	sprejeli in ga ne spre-
jirn a^0’ Judje so ga zavrgli, ker , je jasno povedal, da ni nji-VoOVP°lUičen voditelj, da Njego-da ra^estv° n* oc^ sveta in 2e ^ Prišel zato da bi prinesel jn ^jskega bogastva in moči. “kr' a^eS °^klanjajo mnogi tio 11S^ani>” ko zahtevajo popol-dai	Cerkve in države in
ejo prednost državi.
ja. na Veliki petek je vpisan ^irnamo kralja, razen ce-a„i,a' Jn danes? Komunistični žiCea> sejejo gesla med mno. Žpc '	boga razen Hru-
®Va’ Tita .:
ket.0^°^^etstva 80 §a obsodili, ga Je sebe imenoval Sina božje-jailo ^,f ^anes Ga nešteto “krist-Vod.fV ^enuje samo verskega j1 e^ja preteklosti. zav^je so Ga odklonili, ker je fok VSa^° možnost za razpeti j ° m je zahteval, da se v celo-Tudf°^nuje božji moralni zakon. jerni.<^anes ga milijoni ne spre-ni0ra]0’ 'ker ne priznajo nobene jo m ^ 0<^§ovornosti in zahteva-p °znost za razporoko. ra	so Ga zavrgli, ker je
! njihovo svetohlinstvo.
Poglejmo okrog sebe in vase in spoznali bomo, kje je hudobija in nevera.
(Po C. R. 19th No6)
“Dantejev Pekel”
Štefan Tonkli je zapisal: “S hvaležnostjo in z veseljem mora-
Vsem sodelavcem, podpornikom in čitateljem “KANADSKE AMERIŠKE DOMOVINE” zeli uredništvo prav veselo in božjega blagoslova polno Veliko noč!
li slovenskega Toronta
misel na vstajenje
Znova stojimo pred slovesnim veličastjem velikonočnega jutra bi s Cerkvijo doživljamo praznik Vstajenja, ki je najvišje potrdijo naše vere.
Dobro je, da se sredi vrvenja bi pehanja vsakdanjosti zaustavimo in pomislimo na osrednji Pomen resnice tega praznika za vse naše življenje.
Kristus se je za nas učlovečil, ie za nas živel na zemlji, za nas trPel in vstal od mrtvih. Da, tudi od mrtvih je vstal za nas da tudi nas po vstajenju pove. v zmago in vstajenje, da se P0 njem združimo z Bogom.
^ naši naravni navezanosti na naravne dobrine često mislimo na Vstajenje kot na simbol zmago dobrega v zgodovini in v živ-bjenju narodov — tudi našega baroda, ki gre skozi brezmejno rPljenje. Upi, ki jih hranimo v aj'cu so razložljivi čisto po člove-81t0. Toda skrbno moramo paziti, a lob človeških upov ne pove-2ujemo neločljivo z nadnaravno ropostjo upanja, ki nam. daje rdno zavest da bomo deležni sa-. 0v odrešenja le v nadnaravnem Oljenju.
Vstajenje Gospodovo ni sim-°1. marveč je dejstvo, ki nam Potrjuje našo vero in je osred-bjega pomena v našem nadnaravnem življenju. Osredutoči-b*° se na to misel in poživimo ob ebi prazniku Vstajenja svoje badnaravno življenje — in vse rugo se nam bo navrglo, če je tako božja volja.
$3.50 broširana, $4.00 vezana, 25c Tako se zahvaljuje vsem do- [brazd kot sva jih znala midva pa
poštnina.	brotnikom v Kanadi in USA žup- le ne zmorejo.
Slovenska Pisarna nik od sv. Vida nad Cerknico. | Današnji farmer ima brezpla-618 Manning Ave. Toronto 4. Naj bo tudi od moje strani izra- čno na razpolago najnovejše Župnijska Hranilnica in žena prisrčna zahvala vsem, ki sledke kanadskih znanstvenikov Posojilnica , • ISO prispevali za popravilo božjih agronomov. Agronomske fakul-
pohiteti z večerjo. Glasba na radiu je utihnila, prekinila jo je reklama za milo.
V meni pa je se ostal svetal in lahek občutek, da je Bog poskrbel za toliko drobnih stvari, ki človeka osrečijo, če se za hip pomudi ob njih, rad pozabi na težo skrbi in tekmo življenja. To so drobni smehljaji kot zvončki spomladi in kot otroško zaupljiva ljubezen, ki mi sloni na rami.
Nada.
--------O--------
Promet v župnijski Hranilnici hiš v stari domovini. Predvsem | tete in federalne
Zahvala bivšega župnika dr. Jakoba Kolariča
Ko sem se poslovil od Marije raziskovalne Pomagaj v Torontu, se moram
in Posojilnici narašča od mese- naj danes omenim darovalce iz postaje vrše stalne poizkuse z no- zahvaliti tudi vsem dragim roča do meseca. V novem letu je Windsorja, Ont. in požrtvovalno vime pridelki, gnojili in uniče- jakom v Kanadi in Združenih dr-odprlo svoje račune že čez 50, nabiraiko gdč. Karlino Petrič. [valci mrčesa. Inženirji agrono-, žavah za vso denarno pomoč, ki
novih članov. Nekateri nalagajo j Imena še ne objavljenih daro- mi preizkušajo nove stroje, de-na hranilne vloge, drugi poleg valcev: po $10.00 Mr. Janez Trat-teh odpirajo tudi svoje čekovne nik in Jože Kastelic oba iz To-račune. Župnijska H. P. je sedaj ronta 14. $5.00 Mr. Jakob Stra-edini slovenski denarni zavod v žišar iz Chicaga. $4.00 Mr. I.
Kanadi, ki nudi službo čekovnih Pleško; po $2.00 Mr. L. Stajan, lokaterih deželah, računov.. Po novi spremembi Mr. L. Rigler, Mr. J. Trpin, N.	j Ko ise	bomo	peljali	skozi	raz-
pravil imajo možnost odpreti N.; po $1.50 Mr. C. Oseli; po $1.00	košno	kanadsko	naravo,	se	za
svoje čekovne račune tudi organizacije in ustanove, ki niso in-
v.	^	• : korporirane. Te ugodnosti so se
mo seči po	knjigi,	ki	ista nam	jo! f v., v ,
ji	oi	,	ta posluzile ze skoraj	vise orgamza-
predlozila Slovenska Kulturna	jo
Alcija in mnogoletni trud Tineta Debeljaka.” Mišljen je tukaj Dantejev Pekel.
“Uvod, ki z opombami in razlagami obsega 119 strani zadostuje, da spoznamo pesnikovo dobo, življenje in vse, kar zadeva razlago in razumevanje dela.”
“Tine Debeljak je s svojo neutrudljivo pridnostjo in hkrati spretnostjo in okretnostjo prelil Dantejeve verze tako, da je prevod čitljiv in razumljiv . . .”
Tisti, ki so se knjige že lotili, jo z veseljem bero in kdor pozna še izvirnik, mora občudovati prevajalčevo spretnost, če je res,
!so mi jo nekateri tako veliko-lajo načrte za bolj praktične dušno nudili, ko smo zidali cer-stavbe in hladilne naprave. To- ^ev Marije Pomagaj in še tudi liko teoretičnega znanja imajo potem, ko je bilo treba plačeva-poljedelci na razpolago le v ma- ti dolg in cerkev še oskrbeti s
tem in onim.
Naj Marija Pomagaj vse dobrotnike blagoslovi po svojem
Mr. Ivan Štih, Mr. Frank Glivar in Mr. Frank Kraljič.
Imam še nekaj obljubljenih darov. V teku par tednov pa nacije, ki tvorijo hrbtenico sloven-|meravam to nabirko zaključiti.
skega organiziranega življenja v Torontu.
Upravni odbor je poskrbel tudi za boljše in povečane prostore. To izboljšanje so vsi člani brez izjeme z navdušenjem pozdravili. Uradi sedaj mnogo bolj odgovarjajo razširjenemu bančnemu poslovanju, člani so boljše in hitreje postreženi in delo je bolj pregledno.
župnijska HP je imela samo v mesecu marcu $31,011.50 dohodkov in $29,632.24 izdatkov. Samo v tem mesecu je bilo odobrenih čez $10,000.00 osebnih posojil. Dana je tudi možnost posojil na
Kdor bi želel še kaj prispevati, naj to stori čimprej, da bom mogel nabrano poslati g. župniku.
Ko se bo' v fari sv. Vid nad Cerknico letos razlegala Aleluja,
nje, za tero nas je pripeljal.
da je bil Dante kdaj ob sloven-j drugi mortgage, skih mejah, potem nam ta Debe- Ravnateljstvo vošči vsem čla-Ijakov prevod dokazuje, da je nicam in članom župnijske H. P. mislil Dante na slovenščino, ko in vsem rojakom velikega To-je jezen pisal svojim Florentin- ronta vesele velikokončne pra-cem: ‘. . . vendar smatram in.znike. vzdržujem mnenje, da je še mno-
go krajev in mest plemenitejših in lepših kakor je Toscana in
Ravnateljstvo.
Zopet novi dobrotniki
“Z veseljem sem pred nekaj
Florenca, kjer sem se rodil in ka.1 dnevi prejel od Vas cenjeno pi-mor pripadam, in da je še mno- smo. Za Vašo skrb in pomoč se go plemen in narodov, ki govore Vam seveda iskreno zahvalim, jezik ugodnejši in uporabljivejši, Sporočite vsem dobrotnikom kakor pa je italijanski!”	iskreno zahvalo. Naj ve za do-
Knjiga DANTE PEKEL se broto vas vseh predvsem Tisti, dobi v Slovenski Pisarni. Cena ki dobro plačuje.”
Dldiri n]ihOVO vGr„, . aneis Ga zahmetjo še celo
«ekt kVOdniki t zv
jo	in zagovarja-
ih
vodniki t. zv. krščanskih , a oznanjajc ootrolo rojstev, sterelizacijo
abortus.
budobr- 86 torej čindili neveri in •b Judov izpred 2000 let!.
darovalce - dobrotnike! Veselo Veliko noč vsem vošči
Jože Zalar,
542 Old Weston Rd.
Toronto, Ont.
------o-----
Rojakom v Kirkland Lake, Oni.
Kirkland lake, Ont. — Slovenskim rojakom v Kirkland Lake in okolici sporočam, da bo Slovensko pevsko in dramatsko društvo Triglav nastopilo z nekaj pesmimi na tukajšnji radio odajni postaji S. J. K. L. na velikonočno nedeljo med 6:30 in 7.
Pel bo moški zbor.
Rojakom v Norandi, Malarticu in Val D’Or, Que., naznanjamo,! da bo Triglav priredil 14. maja	°d
trenutek ustavimo in se zahvali-1 ljukem Sinu in jim pri njem iz-mo Stvarniku za vse, za življe-' Prosi mnogo milosti, pa tudi svobodo in deželo, v ka-[zdravJa m drugih zemeljskih
darov. Ne pozabite tudi dalje verkve Marije Pomagaj v Torontu. Radi tudi poromajte k njej, kateri smo posvetili prvo slovensko cerkev v Kanadi!
Vsem dobrotnikom in prijateljem želim lepo veliko noč., Da bi z Marijo doživeli zmagoslavno veselje velikonočnega jutra. Prilila s hrbta v trenutnem spozna.'poročam se Vam v molitev!
Zvončki
Sredi popoldneva sem odprla glasbeni program na radiu.
tedaj naj od smrti vstali Zveli-j fkladba mi je bila neznana, ven-j čar rosi .svoj blagoslov na vse[dar Pa se mi je teža skrbi odva-!
nanju, da so na svetu še stvari, ki prinašajo mir in srečo prav zaradi svoje ponižne in globoke preprostosti.
Ob glasbi so mi spomini ušli nazaj na pomladanske sprehode po dolini ob potoku, kjer je voda mehko žuborela preko o-kroglih kamnov, med stožčastimi cipresami, mimo jezera med ! vrbami, ki so se rumeno odraža-
Rev. Jakob Kolarič. C. M.
IZ NOVEGA TORONTA:
Zahvala dobrolnikom
Zadnje tedne smo spet vpisali lepo štev. Slovencev in Slovenk v seznam dobrotnikov za cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. To pot jih
žju z algami. Više v bregu so stale vzravnane smreke in brsteče breze, za njimi pa se je skrivalo popoldansko sonce.
Redkokdaj v življenju se more človek ustaviti ob taki nedo-taknjtni lepoti. Vse je mirno,
maja
v Norandi koncert, na katerega vabimo vse prijatelje slovenske pesmi. Po koncertu bo prosta zabava.
V svojem imenu in v imenu
lUcuipunht radio
Poznan Evropejcem kot najboljši radio na svetu, ker ima podaljšano skalo na kratke valove, potom katerih lahko slišite Evropo (v kolikor dovoljujejo to vremenske prilike). Ima 8 do 12 žarnic. 6 do 10 zvočnikov in stereofonični zvok. V njem je vdelan gramofon za 4 hitrosti in priključek za magnetofon.
COMET
RADIO, TYPEWRITER AND SEWING MACHINE CO. 555 St. Clair Ave. West, Toronto, Ont.	Tel. LE 5-7269
(Prodajamo tudi Avsenikove in druge gramofonske plošče.)
PISALNI IN ŠIVALNI STROJI
Prodajamo z dolgotrajnim jamstvom in izvršujemo popravila na vseh modelih. Na Vaš poklic pridemo v hišo neobvezno zaradi nakupa ali popravila. Pojasnila pošiljamo tudi po pošti. Obrnite se v svojem materinskem jeziku in to s polnim zaupanjem na nas.
Se priporoča: M. Koledin.
lin skrbi,, tako blizu Njega, ki je svet ustvaril.
i Pri vratih se je zasvetilo dvo-
|je radovednih oči in moj naj-
I mlajši je prikoracal v kuhinjo.
j Vi	, v v.	Dvoje mehkih ročic se je okle-
drustva Triglav voščim vsem ro-1	.	„	,
. ,	.	• , . ■	,	nilo moje, vse prasne od moke.
jakom m rojakinjam veselo Ve-	^
liko noč!
Albin Balkovec.
Ljudje in dežela
Toplejši zrak se polagoma pre-
Začel je plezati po meni, da bi videl( kaj se godi na mizi. Takrat je odpadla še ostala teža s hrbta. Moj Bog, koliko Tvoje dobrote je v toplem objemu otrokovem, v šumljanju vode v pomika od juga proti severu. S se- j toku, v miru vrb, sklonjenih nad , boj prinaša škorce, znanilce po- jezerom, v čudežu glasbe, ki si mladi, za temi se pa opažajo pr- jo položil umetniku v strune sr-vi ameriški avtomobilisti, glas- ca.
niki poletja in poletnih počitnic. Pred leti, v dneh vojne in re-Kanadsko podeželje in gozdo-! volucije, ko je groza prežala iz vi više na severu dajejo- svež vseh kotov in tičala v kosteh, zrak in prostost narave mehani- sem kot četrtošolka prišla po
ziranemu človeku, ki prebije leto v železobetonssem labirintu.
Marsikdo bo občudoval lepo ura-jene in dobro oskrbovane farme v južnih predelih Kanade. Višje'pUa na dvorišče proti severu bode avtomobilisti cvetel sadovnjak.
!	.	,— Kakor je bilo
.pogosti videli zapuščene farme, j velikonočno jutro prestrašenim Lastniki so obupali nad kmetij- apostolom, se mi je zdela cvetoča stvom, ker jim zemlja ni mogla lepota prebujenega drevja — kot več dati dovolj zaslužka, da bi obljuba, da bo po vsej človeški
se lahko merili z drugimi poklici.
Kakor vsi ostali poklici, tako je
tudi poljedelstvo vedno bolj špe.' gu nad kozolcem. Breg je bil cijalizirano. Farme, ki s0 še ne- pokrit z belimi zvončki. Spošt-davno veljale za velike, danes ne Ijivo sem se sklonila in začela morejo producirati dovolj, da nabirati šopek. Vsa prejšnja le-prežive družino primerno živ- ta sem bila doma, da sem videla 1 jenskemu standardu ostalega prve zvončke, ki so pokukali iz prebivalstva. Poljedelstvo po- namočene zemlje, ko je v sen-staja mehanizirana produkcijska čnih kotlinah še ležal sneg.
I industrija. Nove enote iso mno- j Odkar smo od doma, od vsega go večje kakor so bile nekdanje najbolj pogrešam zvončke spo-farme. Kljub lej tehnološki re- mladi. Na kuhinjsko okno je voluciji podeželja je tam še ved. prisvetilo sonce in skozi solze se no polno svežega zraka in žele- mi je zdelo, da vidim šopek be-Inja. Avtomobilisti bodo občudo- Uh zvončkov, ki sem jih nabirala
vali velike štiiiplužne traktorje, ko bodo hrumeli čez njive. Tam za živo mejo brsta pa zadnja dva upokojena konja stegovala vratove v prav takem občudovanju in malo zviška, češ tako ravnih
je največ iz New Toronta, ker se 1^ v temni vodi, pokriti ob obre-1 ieza^e^a organizirana kampanja
za gradbeni sklad nove cerkve. Pa tudi iz drugih krajev Kanade in Združenih držav se oglašajo dobrotniki; nekateri pošiljajo darove Brezmadežni v zahvalo, drugi pa kot prošnjo, da bi jih uslišali v kaki važni zadevi. Med slovenskimi organizacijami se je to pot iskazala posebno velikodušno Hranilnica in Posojilnica (Credit Union) župnije Marije Pomagaj v Torontu. Darovali so sledeči:
Po $200.00: g. Frank Anzelc, Toronto 14, Ont., “Credit Union” župnije Marije Pomagaj, Toronto, Ont.; po $100.00: ga. Marija Kolarič, Cleveland 3, Ohio, g. Lojze Jereb, Toronto 14, Ont., g. Franc Repovž, Toronto 14, Ont., g Martin Sterle, Toronto 14, Ont.; po $50.00:	g. Mihael Rebolj,
Ridgeway, Ont., g. Lojze Petrič, Toronto 14, Ont. (za ciborij), g. in ga. Dodič, Lethbridge, Alta, g. Aleš Likozar, Toronto 14, Ont., g. Jože Kastelic, Toronto 14, Ont., g. Blaž Potočnik, Toronto 14, Ont., ga. Rozalija Pepevnak, Toronto, Ont., g. Jože Plut, Toronto 14, Ont., g. Frank Glivar, Toronto 14, Ont., g. Jože Kastelic, Toronto 14, Ont.; po $30.00: g. Ivan Suhadolc, Toronto, Ont., g. Janko Smolej, Toronto 14, Ont., ga. Francka Založnik, Toronto 14, Ont.; po $25.00: g. Edvard Ferkulj, Toronto 14, Ont., gdč. Justi Petrič, Toronto 14, Ont.; po $20.00: g. Alojzij Gibičar, Toronto, Ont., g. Cvetko Oseli, Toronto 14, Ont., g. Alojzij Vidic, Toronto 14, Ont., N. N., Toronto, Ont., g. ^latej Hočevar, Cleveland, Ohio, g. Ciril Gorjup, Toronto 14, Ont., g. Stane Medved, Toronto 14, Ont., g. Stanko Pa-hulje, Toronto 14, Ont.; $15.00 g. Ladislav Jarc, Oakville, Ont.; po $10: ga. Rose Radič, Cleveland 5, Ohio, ga. Jennie Tekavčič, Cleveland 5, Ohio, ga. Josephine Klun, Cleveland 3, Ohio, g. Lojze Žižek, Toronto, Ont., g. in ga. Stanko Vidmar, Cleveland 3, Ohio, g. Jaka Okorn, Brooklyn, N. Y., g. Franc Cerar, Cleveland, Ohio, g. Jakob Žakelj, Cleveland, Ohio, g. Jože Jarc, Cleveland, Ohio, g. Matija Rogina, Toronto
sedmih mesecih domov za veliko noč. Ko so se vtisi snidenja polegli, ko smo si vse povedali, kar smo med tem prestali, sem sto-Pred hišo je
hudobiji in revščini še prišel čas, ko se bomo otresli strahu.
Zavila sem p0 dvorišču do bre.
.žina Menic, Port Arthur, Ont., *g. Rudi Knez, Cleveland 10, O.; |po $5.00: N. N., Beamsville, Ont., 'g. Anton Meljač, Cleveland 5, Ohio, ga. Rafaela Ussai, Cleveland, O., gdč. Mimi Žakelj, Cleveland 3. Ohio, g. in ga. rFank Rebolj, Cleveland 3, Ohio, N. N., Cleveland 3, Ohio, ga. štefa Lovšin, Val D’Or, Que., ga. Mary Wolf, Westlake, Ont., ga. Rozalija Zupančič, Cleveland, Ohio, g. Janez Capuder, Cleveland, Ohio, ga. Marija Štefančič, Cleveland, Ohio, g. Janez Štempihar, Cleveland, Ohio, družina Horvat, Montreal, Que., g. in ga. Jože Markovič, East Coulee, Alta., gdč. Marinka Petrič, Cleveland 10, Ohio, g. in ga. Anton Hozjan, Wawa, Ont., g. Jože Selan, Cleveland, Ohio (daroval že v decembru, po pomoti izostal); po $4.00: g. Frank Seliškar, Cleveland 5, Ohio, g. Branko Pogačnik, Cleveland, Ohio, g. Karol Erznožnik, Cleveland, Ohio; po $3.00: ga. Mary Gyorkos, Montreal, Que., g. Janez Čebašek, Joliet, 111.; $2.50 g. in ga. Petrič, Cleveland 10, Ohio; po $2.00: g. Janko Šifrer, Guelph, Ont., g. Joe Kamin, Cleveland 3, Ohio, ga. Marija Božnar, Timmins, Ont.; $1.00 g. Mihael Kolar, Cleveland 3, Ohio; 10 francoskih frankov gdč. Vida Šturm, Francija.
Vsem dobrotnikom naj Brezmadežna obilno povrne. Načrti za novo cerkev so se zaradi bolezni in prezaposlenosti arhitekta malo zakasnili. Vendar upamo, da bomo mogli v Marijinem mesecu maju že začeti z zidanjem cerkve. Le to nas malo skrbi, ker finančno še precej slabo stojimo in se bojimo, da nam zaradi tega torontski nadškof njegova Eminenca kardinal Mac-Guigarl morda še ne bo dovolil, da bi začeli z* zidanjem cerkve.
Podvojimo torej molitve k Brezmadežni, da nam bo dobila dovolj dobrotnikov in vse tako ukrenila, da bomo že v tem letu prišli do nove Marijine cerkve; kajti 27. novembra 1960 bo poteklo ravno 130 let, ko je Marija razodela usmiljenki Katarini Laboure čudodelno svetinjo.
Vsem dobrotnikom in tudi vsem ostalim rojakom širom Kanade in Združ. držav želimo blagoslovljene velikonočne praznike in obilo radosti v vstalem Zveličarju!
Dobrotniki v Združenih državah naj ne pozabijo na naše poverjenike, katerim lahko pošiljajo svoje darove za našo novo cerkev. Ti so: g. Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio, g. Franc Kamin, 1125 E. 72nd St., Cleveland 3, Ohio in g. Anton Jeglič, 1057 E. 67. St., Cleveland 3, Ohio.
Za cerkveni odbor
Janez Kopač, C. M.
— Moderna Indija daje 5 milijonov slude (ruskega stekla) letno.
kot otrok in se veselila pomladnega prebujenja.
Težka glavica se mi je naslonila na ramo in mehke ročice so ,-------. o- -—-ja —v,6UJa., .nuunoa
se mi ovile okoli vratu. Moj 11. Ont., g. Peter Stark, Toronto mali zvonček je truden, treba bo ^ Ont., N, N., Toronto, Ont,, dru«
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE
Frances Lipoglavsek
ki je vdano v voljo Stvarnika izro čila Bogu svojo blago dušo dn 12. aprila 1958.
Kar na svetu smo ljubili, to prehitro smo izgubili, to je naša ljuba mamica, ko smo jo položili v jamico.
V jamici mirno tiho spite, pa na nas ne pozabite, in ko za Vami pridemo v nebo, veselje naše zopet bo.
Vaši žalujoči OTROCI
Maple Heights, O., 12. aprila 1960.
S arogorski:
ZORI SLAV A
POVEST IZ DAVNIH DNI
Učil je ljubezen do prijateljev pripovedovala!”
in znancev. Učil je ljubezen do sovražnikov, oče, zapovedal, da jih moramo ljubiti in ne sovražiti, ko je rekel: ‘Ljubi svojega bližnjega, ki je vsak človek, bodisi prijatelj, bodisi sovražnik, kakor samega sebe’.”
“In on je to storil?”
“Če je storil? . . . Oče, sovražili so ga, ker je učil ljubezen, sovražili, ker je učil krepost in delil dobrote. Kakor roparja so ga pograbili in ga tirali pred sodišče, ga pretepali, suvali in obsodili na smrt na križu.”
“Boga samega?”
“Da, oče!”
“In on je to dopustil, on, ki je, kakor praviš vsegamogočen?” “Dopustil je iz ljubezni do ljudi. Saj zato je postal človek, da s svojim trpljenjem in smrtjo odkupi ves človeški rod greha.” “In vendar bi ga morali braniti vsaj njegovi prijatelji. Ali jih ni imel?”
“Imel jih je! Ko so ga vjeli, ker ga je izdal njegov navidezen prijatelj, Judež Iškarijot, je Peter izdrl meč' iz nožnice in mahnil po vojščaku ter mu odsekal uho.”
“Slabo je mahnil! Sloven bi mahnil bolje, tako, da bi odleteli kar dve glavi. Izdajalca pa bi obesil.”
Starosti so se čudno iskrile oči.
“Izdajalec se je obesil sam, oče! Ali Krist je rekel Petru: ‘Vtakni svoj meč v nožnico, zakaj vsakdo, kdor prime za meč, bo z mečem končan. Ako bi hotel, prihitelo bi mi miljon angelov na pomoč, a tako pojde Sin Človekov, da se zgodi kakor je pisano po prerokih, da odreši svet.”
“Torej jim je odpuščal?”
“Da. Pobral je odsekano uho in ga pritisnil vojščaku in bilo je celo.” Starosta se ni mogel vzdržati, da ni vzkliknil:
“In še niso sprevideli, koga so vjeli?”
“Ne.”
“Lopovi, da bi jih trgali besi!” “Ne razburjaj se, oče,” je dejala Zorislava vsa radostna, zakaj videla je, kako se oče ogreva za blagovest.
Starec pa je dejal na videz pomirjen:
“Ne razburjam se. Vendar bi jaz tega ne mogel storiti, če bi bil na njegovem mestu!”
“O, še več je storil! Molil je za svoje sovražnike, ko je visel na križu pribit v groznih mukah irt so ga -e zasmehovali.”
“Molil je za nje? . . . Zorislava! ... Za svoje ubijalce?”
“Da, oče! Molil je za nje k svojemu Očetu: ‘Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!’ Stražimir je težko dihal. Dušilo ga je nekaj kakor mora in najraje bi se razjokal. Nato je rekel z očitajočim glasom:
“In vsega tega mi nisi nikdar
“ISaj nisi hotel nikdar slišati! Sovražil si oznanjevalce in blagovest in . . .”
Hotela je že reči: “in mene ozmerjal,” a je obmolknila. Stražimir jo je umel in dejal: “Res je, bil sem, kakor oni, ki so ga križali.”
“In odpustil ti bo, oče, ako spoznaš blagovest! ‘Oh, spoznaj jo, kako srečna bom tedaj!” “Da, pa tudi mama bo srečna, cer bo vedela, da se vidimo ne-coč vsi na večnih livadah!” Zamislil se je starosta. Zorislava pa je šepetala molitev h Gospodu V zahvalo; zakaj videla je, da začenja tudi oče spoznavati. Za nekaj časa je rekel Stražimir in kazal na bogove ob stenah: “Spravi te kipe strani, Zorislava, in potem prisedi, ter mi pripoveduj o blagovesti vse, kar veš. Zakaj rad bi jo spoznal
popolnoma!”
(Dalje prihodnjič.)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
HOUSES FOR SALE
Shaker, Warrensville Area
St. Henry’s, 6 years old, 1 story, nice lot, trees, two bedrooms down, 1 up-((partially finished). Lovely kitchen, recreation room, carpeting. Extras. 2-car garage. $17,500. Call WY 1-3569.	(72)
Karel Mauser:
AleS
Tiha nedelja je bila suha. Po-deržaj je bil vesel. Hvala Bogu, kaže za dobro letino. Zdaj se bo delo odprlo, da bodo komaj kos vsemu. Oranje in sejanje, travnike bi bilo dobro povlačiti, drevje pregledati. Kar celi dan je treba migati.
Pa pri Poderžaju bo šlo. Ni zlodej. Roza, Miha, Micka in hlapec. Nekaj ■ odležejo takile brusi kot je Aleš. Tudi Roza je cela breza. Tri leta |e deklari pri Poderžaju in Poderžaj je zadovoljen. Kar boji se, če bi na Jurija odšla. Tudi Aleša ne bi dal rad. Navadila sta se hiše. Kakor domača sta. Aleš hodi s fantini, Roza pa z dekleti. Prav kakor vaška.
Aleš je zimo težko prestal. Zavoljo Poderžaja? Tisto ne, s Po-deržhjem sta se vseskozi razumela. Kaj pa ga je potlej tiščalo?
Jeklicov Gašper.
Ni hudik! Res. Samo Gašper, ki je silil za Rozo. Kakor da ne bi vedel, da ima Roza lectovo srce, ki ga je bil Aleš prinesel s kovorskega žegnanja.
Aleš noče siliti. Tudi ne vpraša Rozo od kod ima novo ruto. Samo živeti ne more več na Bistrici. Pa bi rad. Že zavoljo Ro-
Brentwood Village
4264 Larkspur Lane, off Warrensville Center Rd. Cape Cod style. 2 bedrooms down, two finished rooms up. l1/^ [ car garage. Ideal location for children. St. Henry Parish. Owner asking $16,500. Call SK 1-8710.	(72)
5169 Anthony St.
6 Vi> room Cape Cod bungalow, 2 bedrooms down, finished plastered dormitory upstairs. IVa car garage, storms and screens, divided b a s e-ment, new furnace and hot water heater. $18,500. By owner. IM 7-7417.	(74)
V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Gerček
'ki je umrl IZ. aprila 1957. leta.
Tri leta že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni!
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, 12. aprila 1960.
OBLAK FURNITURE C0.
6612 ST. CLAIR AVE.	HE 1-2978
POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM
Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop.
Aleš in Roza orjeta. Na Ledini. Za grahoro. Aleš trdo drži za ročice in gleda v brazdo.
Eklet Gašper!
Jurij se bliža in Aleš ne ve, kako bi naredil. Že nekajkrat je sklenil, da bo stopil pred Poderžaja in odpovedal službo, pa se je vselej premislil. Nemara se pa le kako potolaži.
Da bi Roza prišla k pameti. Kaj pa je Gašper? Nič. Hlapec, kot Aleš.
Roza pa tudi ni, dai bi jo postavil v tron. “Hovt”, se splaši Aleš.
Roza se obrne in ga ošine z očmi.
“Ne bodi tečen.” ,
Oba čutita, da sta nasajena. Seveda, Rozi se zdi, da Gašper nori. Pa naj le. Zakaj je pa Aleš tako resen? Nobene take ne reče kot Gašper. Govori, da bi človek zaspal poleg njega.
Takole bi, pa takole — pu-stuh!	i
Roza je prav v živo jezna. Gašper je ves drug. Ne reče, da se I ga denar drži, govoriti pa znai. Kdaj pa je Aleš vasoval? Nikoli. Zvečer leže kot otep, komaj da lahko noč privošči.
“Bistahar”, vseka Aleš in rine drevo v stran.
“Nič ti ni po volji,” bevskne | Roza.
“Mi ni,” je kratek Aleš. Če misli Roza, da se bo bogve kako poganjal za njo, se moti. Prosil pa Aleš ne bo.
Na ozarah Aleš počasi oddrsava prst z otko.
“Ne mudi se ti pa ne,” vščipne Roza.
“Nekaterim se bolj.” Aleš ne dvigne glave.
“Zlodej!” užge Roza.
In se spet vračata. Tiho, kakor da sta od prvega dne sprta.
Roza komaj zadržuje vek. Ihta jo kuha, da bi najraje vse pustila in šla.
Aleš drži za ročice in gleda v prst.
“Beštja”, se spomni na Gašperja.
Tako orjeta do poldne.
Zvečer je Aleš truden in zbit in'slabe volje. Roza tudi. Koj po večerji se Aleš spravi spat, kakor da bi bil bolan.
Grize ga.
Ej duš, da bi se Rozi podal! Nikoli, pa če se razčesne od jeze. Pa naj se na Gašperja obesi, če se ji tako zdi. Ji ga prav nič ne zavida. Ga pozna.
Vendar Aleš ne more prav spati, ko bi vedel, da Gašper kane priti pod Rozino okno, bi gotovo vstal. Enkrat bi ga rad spodkolenčil.
Jurij je vsak dan bliže. Aleš je govoril z Marinškom iz Naklega, vendar tako, da ni dal besede.	i
“Če me na Marka ne bo, me ne bo.”
“Prav,” je upal Marinšek.
Zdaj Aleš premišlja. Nazadnje bi bilo v Naklem lepše kot v Podbrezjah. In Rozi bi se o-gnil.
Arduiš!
Ravno zavoljo Ro?e premišlja. Otepa se misli nanjo, misel pa venomer reži vanj.
“Rad jo pa imaš.”
Saj Aleš še nikoli ni rekel, da je nima.
Le kako bi?
Teden dni pred svetim Jurijem je pri večerji Aleš odpovedal službo. Vpričo Roze.
Poderžaj je odložil žlico. “Menda ne misliš zares, A-leš?”
“Zares, gospodar. V Naklo kanim. Zmenjen sem.”
“Tako, tako,” je težko Podar-žaju. “Se ne daš pregovoriti? Rad ti primaknemm k plači, če je to krivo.”
“Plačali ste mi, kot sva se zmenila,” gleda Aleš v mizo, “toda zmenjen sem.”
Potlej ni bilo več pravega govorjenja. Videti je bilo, da je Poderžaju hudo. Vpraševati pa ni hotel več. Če si bo na boljše prebral, zakaj bi branil?
Rozi se ni dalo spati, kot da čaka še na kakšno besedo. Toda Aleš je koj po večerji odšel.
Cel teden je bilo pri Poderžaju pusto. Aleš se je poslavljal od konj in polja. Delal je do zadnjega.. Govorjenja pa ni bil nič pravega. Z Rozo se sploh ni menil. Kakor da je ni pri Poderžaju.
“Eklemansko, samo dekla je po sredi,” je uganil Poderžaj. Skoraj da je bil hud na Rozo.
Na Jurja večer Aleš ni mogel spati. Slišal je, da je prišel Gašper vasovat.
Dolgo je trkal.
Potlej je Roza odprla.
Aleš se je v postelji naslonil na komolce.
“Rozika!”
“Solit se pojdi.”
Šipe so zazvenele. Roža je z jezo zaprla okno. Aleš se je nasmehnil in se obrnil v zid.
Zjutraj je pripravil kovčeg. Poderžaj mu je stresal roko: “Pa ne kaniš menda, peš?”
“Saj ni daleč,” je zamahnil Aleš.
“Vseeno, te bom s konjem potegnil. Kaj bi se mučil!”
“Meni je prav,” je zadovoljen Aleš. Potlej sta šla proti hlevu.
Roza stoji pred vežnimi vrati. Aleš devlje pramu komat. S prsti mu češe grivo.
“Po konjih ti bo dolgčas, Aleš,” vleče Poderžaj za štrange.
“Mi bo,” ne taji hlapec.
Potlej vrže košaro na koleselj. Zdaj gre Roza prek dvorišča.
“Aleš, zavoljo mene ti ni treba hoditi.” Nato bruhne v vek.
“Z bičevnikom bi te, avša trmasta,” rine iz Poderžaja. Pa mu je koj žal.
“Kako bo, Aleš?”
“Ostal bom.”
Potlej Poderžaj zanese košaro nazaj v hišo. Aleš odkomatuje prama.
“Si hud, Aleš?’ prosi Roza. “Počemu? Dva nisva mogla biti.”
“Saj nista več,” se med solzami nasmiha Roza.
Poderžaj stoji pri oknu in kima z glavo.
“Saj sem vedel eklemansko. Potlej -vzame pratiko in sede k mizi. Da ne bo Alešu in Rozi nerodno, ko prideta v hišo.
Koleselj stoji sam ob hlevskih vratih.
ni francoski Afriki začel z gradnjo cerkve za tamkajšnjo misijonsko postajo. Hoče pa jo zgraditi po načrtu tržaške bazilike sv. Justa. Cerkev bo stala, tik ceste, ki jo turisti zelo uporabljajo, a bolj kot tem bo služila katoličanom francoske Afrike.
MECHANICS
Journeyman mechanic, expert welder; steady job; days.
RAMUS TRUCKING LINE ‘ INC.
Call Mr. Crawley after 9:30 a.m.
AT 1-4431	(73)
Ženske dobijo delo
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Stanovanje, dom zdoma, pri ugledni družini. Nov dom, privatna soba in kopalnica, 1 blok od rapida. V hiši tudi drugi u-službenci. Kličite SK 1-3803.
1	(72)
Radi bi kupili
Slovensko narodno nošo za dečka od 6 do 7 let starega. Kdor hoče prodati naj kliče HE--6738 zvečer.	(73)
Dvojčica cerkve sv. Justa v francoski Afriki
Furlanski indus'.rijalec Anto nio Bonazza jo v Parni v Zapad-
HELP WANTED — FEMALE
Stenographer
Experienced Dictaphone and/ or Shorthand 37^ hours, 5-day week. Location convenient to Miles-Kinsman-E. 93 area.
Call VU 3-2429
to arrange interview
05 2582 Noble Road
0!’
(73)
HELP WANTED MALE
MALI OGLASI
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Mesnica naprodaj
Oglasite se pri John Skoff, 1170 E. 174 St. Kličite od 8. do 6. pop. KE 1-1098. Po 7. uri na dom IV 1-1579.	(X)
Sobe se odda
Spalna soba s kuhinjo se odda. ! Poseben vhod. Opremljena ali brez. Na 1162 E. 61 St. —(72)
Št. 226 Grovewood okolica 41/2 sobni bungalow, bakrene cevi, trd les, polna klet, na novo dekorirano. Cena $10,200.
Št. 1627 Blizu E. 67 St.
4-družinska, stanovanja po in 4 sobe, $50 in $65 mesečna najemnina, posamezna gorkota, cementni dovoz. Garaža, aluminijasta zimska okna. Cena $19,900.
Št. 1645 4-družinsko, zidano
Poslopje na Addison Rd., 4 in 4% sob. $75 mesečna najemnina. Trd les. Vsi novi vodni grelci in Dakrene cevi. Zidane garaže in velik lot.
Št. 1629 Cenjeno za prodajo Zidano poslopje, 3 stanovanja in ena trgovina, trd les, garaža. Dohodek $3480 letno. Ceng samo V/z x dohodka.
OAKCREST REALTY 764 E. 185 St.
EX 1-0631	IV 6-4996
(73)
p
"VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
.VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN
ZNANCEM
KNIFICS FOOD STORE
FRANCES KNIFIC, lastnica
B
er
B
gf
B
r
B
gr
B
r
B
01
9i
9i
&
9!
01
01
d
9i
05
,C2
05'
Ol
03
05
0
0
0
0
M
0
0
0
0
S
0
0
0
$
0
0
0
JOE & AN N
lastnika
EV 1-1211 p*
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
|r
B
r
B
J. & A. VARIETY CENTER
842 East I85th Street
ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
NA ZALOGI IMAMO VSE, KAR POTREBUJETE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO!
AŽMAN MARKET
S
r
B
r
b
r
B
r
B
r
B
r
COMPLETE FOOD MARKET
6501 St. Clair A ve.
B
EN 1-0347 B
P*
B
------------1?
B
PRISRČNA VELIKONOČNA VOŠČILA
VSEM!
DR. WM. i. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
i
r
S
B
r
B
5
6
£r
B
15621 Waterloo Rd.
KEnmore 1-4212
0-----——-
g
Naprodaj
Hiša za eno družino, 4 velike sobe in zaprt porč. Na E. 161 in Grovewood. Kličite KE 1-5925.
(74)
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM
ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
CHARLES in THERESA (DOLŠAKOVA PUNCA) CLEMENTS, lastnika
MODEL FOOD MARKET
445-7 East 200th St.	KE 1-7447
FRANK VIDMAR
GROCERIJA in MESNICA
1038 East 74th Street ENdicott 1-4362
—Sc toplo priporočamo—
B
€
S
B
ir
§
B
?
B
i
I
B
B
&
$
Hiša naprodaj
V Grovewood okolici, plinski furnez, polna klet, 1 spalnica, brezove omare, čisto. Pod $10,-500. Kličite RE 1-8709.	<73)
Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov
0
Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi
KADAR STE PREHLAJENI! pridite k nam! Imamo'izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj ko sc prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
•0
0
0
0
0
J. C. MUCHITZ
B
r
I
BONDED WINERY
1081 Addison Road	HEnderson 1-0782
FINA VINA NA DROBNO IN NA DEBELO
Se priporočamo
r

MEHIŠKA DOMOVINA,

M. Jakopič:
VELIKI PETEK
63
r
63
r
63
r
63
r
63
r
63
63
ŠT
63
IT
63
er
[0
IT
0
|T
0
9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE § VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA
■S
0j
$
Louis Maje
fino in trpežno obuvalo
ZA VSO DRUŽINO
r


®410 St. Clair Ave.
EXpress 1-0564

vesele velikonočne praznike in srečno alelujo VOŠČIMO vsem odjemalcem
IN PRIJATELJEM
RUDY'S QUALITY MEATS
S,	DVE MESNICI:
^ 4506 Superior Ave.
9|
•3	in
6j
| 6706 St. Clair Ave.
1

UT 1-0871
S!
I
SVEŽE in SUHO MESO DOMAČE KLOBASE
MRS. AGNES BUKOVEC, lastnica
$
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM SKUPAJ!
GOLUB funeral home
$
8!
•Č?
89
^ 4703 Superior Ave.
89,
Service to Render Most Perfect Tribute
I
I
VKSELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN GORUP
lastnik
j. I85TH AUTO SERVICE
a75 East 185th St.
g
L
^9 Mod 89
1
w
IV 6-1732
ERNA SLOVENSKA DOMAČA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Postrežba točna in popolna
0
gr
ŠT 0 ir 0 ir 0 ar 0 ar 0 ar 0 gr
0 ir 0
—aT 0 ir 0 ar 0 r 0 ir 0 r 0 r ar 0
HE 1-8638 j|
r 0 r 0 r 0 ir 0 r 0 r 0
______ari
0!
arj
0! ar; 0| ar 0! ri
0 ar 0 r ar 0 ar 0 gr
0 ar 0 gr
0 .ar 0 r 0 r 0 r 0 gr
0 r 0 r 0 gr
0
gr
0
ar
Ura je tri.
Raglje jokajo v lini,
kot matere, ki iščejo svojo kri
po neznanih grobeh v tujini.
Orač je konje ustavil,
s trudno roko se počasi, pobožno prekrižal. Vaški zvonik blešči v soncu, a sle je kot starec zgubal, ponižal.
Ura je tri.
Kalvarija ves svet in križi trije.
Na enem sam Bog je razpet.
On, ki ljubezen je sama.
Pomladno sonce mi jasno sije v oči, škrjanec pod nebo leti...
Le raglje tožijo v linah.
Kot da prebodeno srce držim v rokah, s cirenskim Simonom molim, čeprav sem preplašen, boječ, kot on plah, zaupno nad Tvoj križ se sklonim.
In prosim, rotim Te:
Pomagaj nositi,
Ti močni, še mojega.
Kjer je trpel nasv Gospod
Po zadnji večerji je šel Go-!lino. Ker je pobočje strmo, so spod s svojimi učenci s Siona napravili široke stopnice iz o-čez potok Cedron v vrt Getse- j gromnih kamenitih plošč, mani. Nekaj ur pozneje so ga u- | Desno in levo od stopnic so jetega peljali po isti poti nazaj stale hiše bogatih Jeruzalem-na Sion, kjer je imel Kajfa svo- čanov. Temelje je videti še dan-
jo hišo. Da je šla s Siona naravnost doli v ccdronsko dolino h kopališču Siloa pot, o tem pripo-
spodovega časa.
Cerkev božjega groba
Na severozapadni strani Jeruzalema, tik za obzidjem, se je dvigal 4 do 5 metrov visok, gol, skalnat grič. Od mesta sem ni bil strm, njegov vrh je bil podoben lobanji, zato so mu rekli Golgota. Na zapadu je skoraj navpik padal v plitvo dolinico. Onstran dolinice se je svet spet dvignil kakih 5 do 6 metrov. Med obema gričema je bil vrt, last bogatega juda Jožefa iz Ari-mateje. Dal si je v skalnati vrh vsekati grobnico. Na vzhodni strani Golgote je bila gramozna jama in v njej stara, izsušena cisterna (kapnica). Mimo je peljala pot in skozi Sodna vrata so tod hodili meščani na svoje vrtove in v oljčne nasade.
Na tem prostoru se je vršil pretresljivi dogodek, katerega spomin obhajamo na veliki petek.
Razume se, da so že prvi kristjani častili ta kraj. Prva tri stoletja tam ni bilo nobenega svetišča. Da bi izbrisal spomin na sveti kra j in onemogočil če-ščenje, je dal rimski cesar Hadrijan dolinico in oba griča zasuti, je>svet podzidal in je na to višino postavil tempelj Venere in Kupida, rimske boginje in aoga ljubezni.
Dosegel je seveda nasprotno. Sveta skala Golgote in božjega groba je ostala nedotaknjena pod nasutim kamenjem in Konstantinu ni bilo drugega treba, kakor odkopati kamenje in sipine, pa sta prišla na dan Golgota in sveti grob v prvotni obliki.
ir
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
91
09
09
09
0!
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
danes.
Asumpcionisti so o d k opali stopnice v dolžini kakih 300 vedujejo že najstarejši jeruza- metrov. Dalje niso smeli, ker se-lemski romarji. Med drugimi jo |ga njihova posest le do polovice I*3” odkopavanju je našel v gra-omenja neimenovani romar iz pobočja. Njihov mejaš, bogat mozn* iam* tuc^ sv-francoskega mesta Bordeaux le- mohamedanec, ki ima svoje vrta 333.	tove nižje doli, pa pravi, da se ,
Francoski asumpcionisti (vr- stopnice nadaljujejo tpdi na nje- stre^° krlo Golgoto in grob in sta redovnikov) so leta 1889 za-'govern posestvu. Le da je lepe ^rai najdenja sv. križa. Seveda čeli kopati na strmem vzhod- in velike plošče že pred leti za ie ^a^ v namen skalo Golgo-nem pobočju Siona. Od tedaj so dober denar prodal, odkrili že mnogo važnih in zanimivih starin.
Pobočje Siona je bilo v judov- menitost prve vrste v Jeruzale- vse^an Gospodov grob, je dal skih časih gosto naseljeno. Tudi mu. Nobenega dvoma ni, da bi P0P0ln0rna odstraniti in prostor Kaifova hiša je bila tam. Široka, j ne bile iz judovskih časov. Po zravnati> ostala je le plošča, na
sv. križi.
Na tistem mestu je postavil mogočno svetišče, ki je pod eno
te obsekati, dobila je obliko Sionske stopnice, še prav do- kocke’ kake tri metre v dolžini
bro ohranjene, so dandanes zna- *n ^rbh- Skalo, v katero je
kamenitimi ploščami tlakovana cesta je šla s Siona ob robu tiropejske doline proti severu skozi vse mesto do damascen-skih vrat. Od te ceste se je ce-Dila pot s Siona v cedronsko do-
stoletnih ruševin Jeruzalem Go-
nmmtmtntmtmnmtmmmmnatmtmmtmmmmmttmttntatmtnttnmmn*
EXpress 1-0357
NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
C D C tl A D ' C
SQUARE DEAL MARKET
prej na 19807 CHEROKEE AVENUE sedaj smo prevzeli od SLOV. ZADRUŽNE ZVEZE na
712 E. 200 Si.-KE 1-7777
RUDY ŠPEHAR, lastnik
Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila.
Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo
Imamo tudi kislo zelje in repo
365 East 156th Street
judovskih ______ _ _
njih je hodil naš Gospod. Tudi kateri Je ležalo Gospodovo telo. tistikrat po zadnji večerji. Tod ^sd nj° ie P0Stav'I mogočno kuga je divja drhal zvezanega gna- P01°- V glavni ladji je ležal pro-la v hišo Kajfe, velikega duhov- stor najdehja sv. križa, med obe-na. Polagoma vstaja iz sto in ma Pa s^a^a Golgote. Leta 1009
so mohamedanci cerkev podrli. Temelji pa so ostali.
Križarji so cerkev obnovili na temeljih Konstantinove stavbe. Današnja cerkev božjega groba je v bistvu taka, kakršno je postavil cesar Konstantin. Vhod pa je dandanes od južne strani, namesto od vzhoda, kakor je bil nekdaj. Desno od vrat je Kalvarija. Ko vstopili, si na nekdanjem vrtu Jožefa iz Ar imate j e. Grki so tja postavili svojo “cerkev v cerkvi”, ki ubija notranjost nekdaj silno veličastne stavbe. Dobrih dvajset korakov od Golgote nal levo je kapela božjega groba. Plošča, na kateri je ležalo Gospodovo telo, se še vidi. Za Golgoto peljejo stopnice globoko doli v nekdanjo gramozno jamo. Tam je kapela najdenja sv. križa.
V EVHOI‘1 VEDNO POTRE-BUJEJO NAŠA ZDRAVILA!
Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite!
NAROČITEl MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD S200.00 NAPREJ	j
KEnmore 1-941» |

VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.
y w. 'n I:
\Q vM VA


m 'SšT'
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice i d. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezane na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EUCLID POULTRY
MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika
549 East 185th Street
KEnmore 1-8187

&
0
05 0
0
6 0 &
0
0
0
0
0 ■Ž3 0
0
H 982 East 152nd St.
9
$	ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
M
0
0
0
0
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNJKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM
RE NU AUTO BODY C0.
J. J. POZNIK, lastnik
Vešeaki v barvanju, popravljanju ogrodij in fenderjev, kakor tudi vseh vrst motorjev
GLenville 1-3830
0
0
0
0
0
M
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
BOŽEGLAV TAVERN
6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - SEER BONDED WINERY 1125E. 60. St.
HOME MADE “PIZZA PIE”
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
NOTTINGHAM W
I|Hpȴ
ii"
6
S3
fr
S3
(3
f; >'•
ha
15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-643 '
v poslopju North American banke
|3
‘S3
ff ' !0
6
o
ir
0
ir
63
ir
k3\
it
S3
ir
'6
4-r
B
ir
ir
B
B &r ■
B
r/2 »O ■ f; am
B
ir
k
ir
.■
p.
KJ
L >
O
V zalogi imamo vse vrste vina: Ohio belo in rdečo, Kalifornijca, in vse vrste sladkih vin. Se priporočamo . kadar vas pot nanese mimo našo vinarne, . .opiti litri in pokusite čašo našega vina. Boste gotovo z.uo-voljni in še- s seboj ga boste vzeli.
Prodajamo na drobno in debelo.
Pripeljemo tudi na dom.
MARTIN KOZAR in SIN. lastnika
17721 Waterloo Road
IVanhoe 1-2724	Res.: AN 1-0346
ta
C)
^—
0
0
0
Vesele velikonočne praznike
želimo vsem
cenjenim odjemalcem in znancem
0
0
0
ŽULI
INSURANCE
f
’i:

ijr:
m
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI
FRANCES ZULICH, Agent
18115 Neff Road	IVanhoe 1-4221
-g
0
&
0
J
0	'	v;
si Si	^
(.7
gr
foa
K. V
66
ir
63
V
B
r
63
S3
■ir
63
r
B
> •
63
AMERIškA BOMOTTNA,

mwwmrftiftrffinmmmm
rnmmmi^
HANDEL - MAZZETTIi
I Junakinja iz Štajra
2
«
s
mitmmmmmmmmjmmmmmmmmmmmmm
“Tudi meni je šlo k srcu, ko sem sedel v dvorani in je Šle-1'ana kot obtoženka stala pred sodnikom. Res, Henrik, da se pišeš Ifendel . . . in da je Joa-s him Hendel tvoj oče.”
“Fant, povej no, kaj ti je re-^ kis? Kaj sta počenjala?” je ti-^iho mrmral stari možž. “Kaj ne, ljubkovala sta se! — en poljubček — dva?”
“Ha, ti jo pa že dobro poznaš!” ga zaničljivo zavrne Henrik. “Naj bi kdo samo poskusil kaj takega: Ta. bi jih slišal! Proč, proč, to se ne spodobi . . . Ne, ne, za to ni Štefana, toda ljubeznivo
“Pri vinu tudi! Zanič je bilo, obračal proti jezdecu. Mogočno ti povem. Kislica je bila. Žejen i je stopal žrebec in svetlobni tra-sem bil kakor vselej, potem pa kovi so se liki palčki smukali taka žilabudra. Hahaha! Hen- okoli nju.
rik, tebi gre dobro? Kje pa si j “Moral sem plačati svoj stot-
bil — na zabavi, kaj? Si se tudi niški trak. tega-le s petelinom, j in pametno je govorila — ti bi trapil pri stari goski kakor jaz? ki mi ga je napravila Štefana ! se čudil, kako pamdtno je to de-Ali pa — si se dobro zaba val z švertner.”	I	kle.” — Nekaj ima še na jezi-
mlado, fino deklico? Povej mi, Pertold se je globoko zarežal, j ku, že odpre ustne, pa nakrat dečko, povej!”	“Grom in strela, Štefana! Ona obmolkne . . . noče, saj je že ta-
“V Štajerdorfu sem bil,” je da ti ga je vezla, sama? Si šel ko preveč izdal, odvrnil Henrik. V jasni noči sam ponj? . . . Spravite se mi iz-migljajoče zvezde so obsevale pod nog, ne prismodite mi nelepega mladeniča, ki je ponosno su!” je zaklical dečkom, ki so sedel na žrebcu, baklje pa so nosili baklje, in je, ko so skočili ožarjale prepereli, gubasti stri- naprej, med prastarimi in debe-čev obraz, ki se je prisluškovaje limi zidovi vprašal mladega
________________________ Henrika: “Si bil dolgo pri njej?
Fant, jeli bilo lepo?”
“Ne vem. kako dolgo je bilo . . ,’T Res ne vem. V blaženosti je minila ura kakor hip, kakor sanje.
“Bilo je zelo lepo.’”
Kako mu pri teh besedah bije
CHICAGO TU
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — !n beautiful northern
Wisconsin. Doine; excellent busi- rnlado srce! Kako mu iz mladih,
ir*	!>«»-»» <* «**™. ^
Owner will sacrifice on account ča! St-rec ve, koliko je bila of health. Casper Meyer, Ash-
land, Wis. Phone MU 2-4940.
(73)
ura. Ubogi fant, saj sem si vedno mislil. Fant, te že ima, pa se mi ne zdi čudno.
REAL ESTATE HOUSES —S. W.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE SUBURBAN — S.W.
BY OWNER —5 rms. — 1 M> baths. ______________________________________
Room for expansion. Wall-to-wall . .......—..........
carpeting. 2-car garage. Priced to	‘ ‘	~
sacrifice. Near 63rd and Pulaski.__________	___
Portsmouth 7-7591.	(74)	PHYSICAL-THERAPISTS
......................— — — - i	Immediate Opening
130 beds expanding to ISO in a year. Excellent rpportunity for a REGISTERED PHYSICAL-THERAPIST desirous of living in the,north-central se ti.jp of United States, Mount Vernon, Ohio. Mount Vernon is in the central part of Ohio, 80 miles’ south or Cleveland, with a population of 18,COO, a colonial type city, chosen "the typical American city” in 1944, quiite industrial and very progressive.
------------------------------ Position available for male or female.
BY OWNER—11/2 story brick, 4 bed- Salary open, 40 hour week, good personnel policies, beautiful new accredited hospital, excellent equipment. Wire, write or call: Administrator
OAK LAWN—4-room bungalow on 1 acre. Close to schools and church-or. Reasonable for quick sale by owner. MOnroe 6-6317.	(74)
rooms. Gas heat. B’ull basement. 2-car garage. Near transp., churches, schools and shopping center. Priced to sacrifice. LU. 6-4080. (74)
MERCY HOSPITAL Mount Vernon, Ohio Phone EXprcss 2-601.3
(74)
HELP WANTED
ENGINEERS
CAREER OPPORTUNITIES
U.S. NAVAL ORDNANCE PLANT MACON, GEORGIA
The U.S. Naval Ordnance Plant is engaged in the development, production, assembling, inspection, storage and distribution of various munitions components, including fuses, primers, traces and detonation. The U.S. Naval Ordnance Plant has one of the largest automatic screw machine operations in the South. It offers excellent working conditions, liber tl leave policy. Group Hospitalization, Life Insurance, etc.
There are immediate Civil Service career openings for the following: (Production Scheduling and Control,
INDUSTRIAL ENGINEER ................................................$7,510-8,230
INDUSTRIAL ENGINEERS ............................................... 4,'490-5,880
MECHANICAL ENGINEERS ...............................................$4,490-6,885
ELECTRICAL ENGINEERS ...............................................$4,490-0,885	t	,
ENGINEERING TECHNICIAN (Mechanical) ................................$4,040-6,885	dobre volje naprej po	mestnem
Starec tiho čepeče:
“Čudno. Dečko, moj ljubi dečko. Pošteno te je zagrabilo. O, pray imaš, da jo ljubiš, lepa je, lepa in ljubezniva kakor nobena druga, toda, kako se bo končalo?”
Prišla sta do mestnega trga,. Bil je prazen in so bile že skoraj vse hiše v temi. Henrik se je oziral po lekarni, kjer stanuje najboljši zdravnik v Štajru. doktor Ortner. Za malim okencem je brlela zelena lučka. Doktor je torej še pokonci. Dobro je.
“Striček, zdravo!” se je poslovil Henrik. “Sedaj moram k zdravniku gori zaradi nekega bolnička.”
“Kosmata kapa!” se je začudil starec. “Kdo je bolan? Pa vendar ne ljubezniva Helena? Na-malana coprnica, jo li glava boli?”
“Pst, pst, nikari zabavljati!” je Henrik na lahko krenil starca po ustnih. “Gospa je zdrcva toda Štefanin bratec je bolan.”
“Kaj praviš!” se je smehljal stric Bertold. “Fant, ljubi ubogi fant! Že čez ušesa te je prijelo! Zdaj gre že po zdravnika za bratca svoje ljubljenke!”
“K?j pa mu je bratcu?” je mrmral votlo in prijazno.
“Slab je, slab, vročina ga kuha. Ljubezniv fantek je, in tako ga ima rada.” Henrik je zdrknil s konja in je zavpil, v hišo noter: hola! Lekarnar je skočil iz hi-e ter je prijel konja za uzdo, Henrik pa je brzo stopil v hišo.
“In tako ga ima rada, res, in tako ga ima rada!” se je hohotal starec. “No, je pač res: dekleta imajo rada fante, fantje pa dekleta; če bi vsaj še zame katera marala!”
“Vprašaj še enkrat Pančevko in glej, da ne razdražiš tete! Morda je v postnem času lepšk postala Grintalerica?” je poredno prihajalo iz veže ven, in izginil je peklenski fant.
“Še to navrh! Čakaj, ti bom že pokazal!” se je grmeče hohotal Bertold. “Hej, baklje sem, paglavci!” Dečki z bakljami so od mestnega vodnjaka, kjer so uganjali razne neumnosti, pri-drvili sem, da so nadalje svetili staremu patriciju, ki je šel prav
ENGINEERING DRAFTSMEN (Mechanical) .................$4,040-4,940
INDUSTRIAL ENGINEER (For Production)  :.............$8,810-9,530
“Contact Employment Officer: Mr. SNOWDON”
AT SCHROEDER HOTEL, IN MILWAUKEE, WISCONSIN
Wednesday, Thursday, Friday
for Personal Interviews—or Mail Complete Resume to the
EMPLOYMENT DIVISION
INDUSTRIAL RELATIONS DEPT.
MACON, GEORGIA
(72)
HELP WANTED MALE
TOOLMAKERS
MACHINISTS
Machinist - Maintenance
WANTED TO WORK IN U.S. NAVAL ORDNANCE PLANT IN MACON, GEORGIA
TOP LOCAL RATES
Call Mr. Snowdon—Hotel Šchroeder, .Milwaukee, Wis. Wednesday - Thursday - Friday
trgu in je tuintam pograbil tega ali onega dečka za čop, če ga je le mogel doseči. Toda pred sramotnim odrom mu je odrevenel smeh, utopil se je v težke misli.
“Fant, rad imaš deklico, in prav imaš, ker je ljubezniva in lepa kakor nobena druga. Toda fant, si že pomislil, kaj preti vama obema,, glej sramotni oder, kjer se režK sedem mrtvaških glav, misli na sovraštvo tvojega očeta!
Želim ti sreče, da popelješ na svoj dom najljubeznivejše dete, tisočkrat, večtisočkrat . . . toda pot do tja vodi čez nabrušene meče . . . nikdar ne boš zlomil železne volje svojega očeta, temveč vaju oba bo zdrobila njegova železna pest. Res si od-1 nesel s sramotnega odra deklico in si jo obvaroval, toda vsi an--(72). geli in nebesa ne bodo mogla re-
šiti tebe in nje — na sodnji dan srda in jeze tvojega očeta! O, u-boga, uboga deca!”
V vedno bolj žalostne misli se je pogrezal starec in je koracal proti Pirahu.
Mladi stotnik pa je medtem veselo drvil po dveh strmih stopnicah gori v doktorjevo študijsko sobo. Doktor Ortner je ravno sedel pri mizi in je s povečevalnim steklom opazoval mrtvaško črepinjo, ko je vstopil Henrik. Doktor je osupnil nad tem poznim obiskom, da mu je črepinja padla na tla. Henrik mu je naročil, naj gre takoj v Štajerdorf v gostilno “Pri modrem jelenu,” kjer leži bolno Švertneričino dete; dobro naj se pobriga zanje in naj je zopet ozdravi, dobro ga bo plačal, otrokova sestra, pobobna Štefana, je zelo v skrbeh za dete; v treh dneh mora že zdravo in veselo skakati okoli. Doktor pravi: “Pokoren sluga sem, gospod stotnik, storil bom, kar .je mogoče, ničesar ne bom prezrl. Vsakogar izkopljem, če mu je sploh še pomagati. Smrt nima leka, doktor Ortner ga pa ima.”
»k *	s!«
Štefana je zgoraj v sobi prižgala lojevo svečo ter je pojoč na rokah ujčkala dete, ki je venomer jokalo. — Bratci in sestrice so prištorkljali po stopnicah gori; čeprav so bili že zaspani, so se vseeno ščipali in suvali med seboj Štefana je tiho rekla: “Mihaelca, pripravi po-steljce in pojdite mirno spat, jaz moram Lukca zibati.” Tedaj so se vsi trije bosih nog mirno pri-muzali v sobo. Mati je prišla gori bleščečih se oči in vročih lic: “Štefka, sedaj je šel. Ni ti zameril, da ima' tak jeziček. Rekel je, da le govori, kakor se ti poljubi, ker prav taka si mu všeč.”
“A tako, mi dovoljuje? Sem li šolarica, on pa moj učitelj, je-li,” se je namrdala Štefana. S prijetno, njej lastno kretnjo si je popravila kodre na temenu, ki so ji uhajali naprej. “Ne vem, kaj jim je.” je rekla in mislila na lase, “da danes nočejo ostati na mestu. Toda mati, Lukec je močno bolan. Jutri ga bom nesla k zdravniku.”
“Milostivi gospod je rekel, da pojde ScTm ponj!” je rekla mati.
“Bomo videli, če bo šel,” je skomizgnila Štefana.
“Misliš li, da laže?” je zrastla mati.
“Kaj še,” jo je pomirjevala Štefana,. “Pa vsakdo lahko kaj pozabi, je-li ne?”
‘’Oh ne bo pozabil,” jo je zavrnila mati. “Dekle, ti si nehvaležno!” — Pogledala je najprej bolno dete, potem hčerko.
“Štefana,” je rekla proseče.
“Kaj bi radi, mati?” je vprašala Štefana, v njenem glasu je bilo nekaj odklanjajočega.
“Štefana,” je nekako skrivnostno rekla mati, “glej, danes je sreča trkala na naša vrata. Dete moje, boš-li zopet zaprla vrata, saj vidim, da bo tako.”
“Kakšna sreča?” je tiho odvrnila Štefana.
“Beži no, saj vendar veš.”
‘Štefka,” in mati je ovila svojo roko okoli obeh svojih otrok, o-koli lepe velike hčerke in okoli nebogljenčka, ki ga je ta držala v rokah.
“Sedaj mi pa povej, otrok moj,
kaj si vendar danes mislila, ko je gospod stotnik celo uro sedel pri nas in ni drugega počel, kakor neprestano -gledal le tebe, kaj pa misliš, otrok moj, zakaj poseda pri nas visoki gospod . . . in ne obrne svojih oči proč od Štefke? Ce še ne veš, kaj to pomeni, ti bo pa sedaj povedala mati.”
Deklica je odmaknila roko od sebe proč in je rekla mirno odklanjajoč:
“Saj mi ni prav nič všeč, da pri nas trati svoj čas. Ostala sem doli, ker sem morala, drugič ne bom nikoli več kaj takega storila. Prav tak je, kakršni so drugi moški: kakor hitro vidijo kako dekle, ki ni ravno gr-
'do, — morajo precej začeti igrajo se.” — Sama sebi ne verjame, kar je rekla, vendar t^0 1 govori sebi in materi, sicer je vse zastonj, in mati ji ne bo dala miru.
i “Igrajo se?” je mati ponovil3 in se je bojevito zasmejala. : tisti, ki sc igrajo, začenjajo f>c-! koliko drugače: Ne gredo v hiše, ampak na skrivaj zalezujejo, tudi ne govore pred materjo, kar ! dela on, ampak za materinin1 hrbtom.
(Dalje prihodnjič)
— Kemična industrija upor3' bi 68 odstotkov vse v deželi Pr' dobljene soli.
r
Petinšestdeset let
midi KSKJ ljubeznjivn bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
I7 bias' spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Jennie Femec
ki je zaspala v Gospodu dne 14. aprila 1958.
Dve leti sta že minili, odkar si šla od nas, a vendar svež spomin je še, ko bila si med nami.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer vsb se večno veseli.
Žalujoči:
ANTON, soprog LILIJAN KULA, hči RUDY KULA, zet OSTALI SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 12. aprila 1960.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
r-
mA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska pocJporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, P0 šteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer re lahko zavrruješ ;:a smrtnino, razne poškodbe, operacije, P,ot' bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA spreicina pod svoje okrilje moške 'n ženske od 10. do 6(1. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA i/duja najmodernejše vrste certifikate za rasle in mladino od s.',00.00 do S15.o(i0.0().
od-
K S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in begate katoliške Podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iuff
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Zn pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111-
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1(1.73 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvtl.
Pokličite podnevi ati ponori IIEndrrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne ceni

&
9i
$
%
i
1
Člani
skega
slovenskega grocerij-
kluba
V
r
in
mesarskega Collinwoodu

ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
91
01
LEO KAUSEK—1B708 Saranac Road JOE KOZAR——15638 Holmes Ave.
JOE KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOHN ŠKOF—1170 East 174th St.
FRANK TAUCHAR—491 East 260th St.
LOUIS URBAS, JR.——17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave.
i
L
NEAKTIVNI ČLANI:
JOHN ASSEG—23550 Chardon Road FRANK ČEBUL—466 East 143rd St.
JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Willoughby, Ohio JOE JANZEVICH—21801 Tracy Ave., Euclid, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
JOE JANES—1851 Skyline Dr.
MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—>19517 Kewanee Ave.
LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd.
JOE MODIC—16908 East Park Dr.
JOE SETINA—18208 Rosediff Ave.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.