Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica ŠL l, 1 elefon 38 53. Rokopisov ne vračamo Št. 13. LJUBLJANA, petek, 17. januarja 1936. Leto H. Pekleroki ogenj pred Dolom P© p®mei!!fi iz IfalifaitsMfo virov so motorizirane čete generala Graziamja izvojevale zmag© nad četami rasa Beste Na severu pa Abeslncl stalno napredujejo m - .^la Če bi Laval padel . . . Pariz, 16. jan. r. V političnih krogih z veliko zaskrbljenostjo zasledujejo začetek nove ofenzive Proti La valu. Na drugi strani pa se slišijo tudi glasovi, M niso ma-sPortni zrušen ju Lavala, še preden bi odpotoval v Ženevo na zasedanje sveta DN. V tein primeru je gotovo, da bi moral svet DN odložiti odločitev o poostritvi sankcij prti Italiji (to rešitve vladne krize v Franciji- In ker v Franciji vladne krize navadno jklgo trajajo, bi tudi svet DN lahko za dalj časa odložil odločitev o novi poostritvi sankcij. Kako se brani Italija? Iftim, 16. jan- z. Z rimske postaje odhaja dnevno v Terni po več vlakov, sestavljenih iz dvajset do trideset vagonov, ki prevažajo na skupno zbirališče staro železo, baker, cink, svinec in druge kovi-ne- ki jih zbirajo v Rimu in okolici Za vzdžavanjc v borbi proti sank-clJam. v velikih topilnicah spre-^bjajo nato vse te stare kovine v jnaterijal za izdelavo najrazličnejšega orožja. Po podatkih je “eesito Rim zbralo dosedaj v ta amen dva milijona in pol kilo-S^amov takih kovin. italijansko stališče v Ženevi ^'m, 16. jan. z- Kakor se dozna-,a v tukajšnjih dobro poučenih rogih, bo stališče italijanskega ^ k,gata v Ženevi v smislu večje 0! manjše popustljivosti odvisno ^ tega, ali se bosta Francija in _ guja odločili za prepoved uvo-‘ Petroleja v Italijo ali proti Siuh U-‘ do poostritve sankcij na bo r!!'0.1'1 zas©danju ne bo prišlo, v ,. pripravljena nadalje- sr l, razSovore za mirno rešitev 0la v smislu nekih priporočil, izd«.. 80 bn° zadnje dni že no T tajnosti- Domnevajo konč-heniTi- 1>0 . 'talijansko stališče v ha , 1 m?lri odvisno od položaja dni ^verni. tronti, od koder zadnje Poročil tokaja jo posefbno ugodna ^mpešta, 16. jan. DNB haiv^ • 1 adniku v Pečnim, k 6o faidmk na Madžarsk ^darp stopili v stavko. Rim, 16. jan. a. Uradno sc doznava, da je v zapadnem delu somalijske fronte severno od "Dola že tri dni v teku velika bitka. V boju proti četam generala Grazianija se je spustil velik del vojske rasa Deste. Ritka se je začela že v nedeljo, ker je general Graziaui sklenil,_ da takoj začne ofenzivo proti četam rasa Deste, ki so se zbrale v večjem številu in začele počasi napredovati v preteklem tednu v smeri proti Dolu. Italijanske čete, ki jih je general Graziani vrgel v borbo, so bile sestavljene iz belih italijanskih čet, pomešanih z italijanskimi nerednimi . četami. Italijanske bele čete so bile večinoma .motorizirane. Italijansko letalstvo je pomagalo prodiranju italijanskih čet s tem, da je bombardiralo glavni stan rasa Deste in metalo bombe na abesinske kolone, na katere je tudi streljalo s strojnicami. Prva dva dni bitke so se Abesinci umikali počasi in se krvavo borili za vsako ped zemlje. General Graziani je poslal proti Abesincem. nove italijanske čete iz jarkov in pomagal njihovim napadom s tanki in oklepnimi avtomobili, ki so sipali peklenski ogenj iz strojnic v čete rasa Deste. General Graziani hoče poditi sovražnika do konca, da bi raz-bremil svoje levo krilo in da- bi sv osvobocTH od pritiska Destinih čet z namenom, da bi v relativni sigurnosti lahko začel ofenzivo svojega centra in desnega krila v smeri glavnih ciljev, to je Džidžige in Harana in železniške proge, ki vodi iz Džibutija v Addis-Abebo.. . Rim. 16. januarja. Havas poroča: Doznava se. da je bitka, ki jo je general Graziani začel 12. t. m. proti rasu Desti, zaključena s popolno zmago Italijanov. Abesinci so utrpeli velike izgube. Hisd pritisk Dessie, 16. jan. a. Pritisk abesinskih čet na Makalo postaja iz dneva v dan nevarnejši- Kakor se doznava, bodo Abesinci začeli z odločno ofenzivo proti Makall, čim preneha deževje. Sem so prišla poročila, da je včeraj četam rasa Sejnina uspelo zmagati v neki bitki v neposredni bližini Makale. Abesinci so zaplenili veliko število strojnih pušk in mno. go živeža. Poročila pravijo, da je padlo 65 Italijanov in 6 Abesin-cev. Mnogo pa je ranjenih na o-beh straneh. m Maka!© Reuterjev dopisnik poroča iz Adis A bebe, da tam verujejo, da so Abesinci presekali zvezo mcd Makalo in Aduo. Obvestila iz dobrega abesinskega vira trde, da bi Abesinci že mogli zavzeti Makalo, toda da ostajajo zaenkrat še v rezervi zaradi tnktike čakanja. Prav tako se trdi, da vlada v A^is A bebi namenoma ne mara objavljati vesti, ki prihajajo iz Makale in ki javljajo, da čete rasa Seju-ipa in rasa Kase in drugih abesinskih poveljnikov na severni fronti polagomc, a sigurno na. predu je j o. Ras Nasabu generalu Grazianija - Itarar, 16. jan. (U. P.) Abesinski poveljnik na južni fronti ras Nasititi je poslal vrhovnemu/ poveljniku Italijanskih čet na jugu ‘ generalu Grazi: niju, pismo v katerem nnj-energičneje protestira proti trditvi, da bi Aabesinci obglavljali italijanske ujetnike. Ras Nasibu poudarja, da postopajo Abesinci z italijanskimi ujetniki kar najvliudnejše. Nasilni protestira nadalie proti Barjanski uporabi strupenih plinov in Italijanskemu bombardiranju postaj Rdečega križa. Zadrski črnosrajčniki / ASriko Zader, 16. jan. z. Oddelek prostovoljcev črnili sra.c iz Zadra in okolice je danes odpotoval v Trst-da bo vključen v bataljon milice, ki odpotuje v Vzhodno Afriko. Tisoč delavcev na pota Napoli, 16. jan. z. Nocoj odpotuje v Vzhodno Afriko parnik »Cesare Battisti« na katerem je vkrcanih 1000 delavcev specialistov. Aretacije v Bolgarija Sofija, 16. januarja. AA. Bivši minister v vladi generala Petra Zla-teva vpokojeni polkovnik Kruni Kotev in vpokocn polkovnik Svc-tislav Kalenderov sta b.lu aret:r.r na in zvečer oddana v zapore. Gombos in Rethlen sc bratita? Budimpeštu, /o jun. /. I ’ f:r; kajšnjih dobro informiranih / ■ -Učnih krogih gre g.'as, da s< V- i v kratkem pobotala miniru.:.-’i predsednik Gombos in gr o: !' hlen, ki je zadnje čase ost ra- r. •» stopal proti vladi. Beihlea I •» imenovan za šefa madz.rske -gadje v r/. e revi. Madžarsko navii-ki^siv 3 25a Stalijo Budimpešta, 16. jun d. V dvr$ rani parlamenta je bil včeraj u i pobudo madžarskega drušiva /a zunanje zadeve sklican izredni stanck, posvečen italijansko=abes sinskemu problemu. Sestanek ie otvoril predsednik Bear, ki je v uvodu izrekel tople besede obeu» d o vanja Duceja in fašistične Italije. Na to pa je italijanski pr o fesor Carl o Ferri govoril o v z ros kih in povodih italijanske koloni* jalne ekspanzije. Ob splošne m navdušenju zbranih je nato ostro obsodil ženevsko politiko sank* cij. Te pomembne manifestne.’c italijansko madžarskega prijatelj stva so se udeležile vse večje po* litične in diplomatske osebnosti Budimpešte. Istočasno na doznavamo, da ie v vseh tukajšnjih krogih vzbudit la veliko vznemirjenje angleška zahteva no takojšnjem plačilu vseh madžarskih trgovinskih dol* gov napram Angliji. To je uspeh italijansko madžarskega prijatelj* stva... „Nemška skupnost11 v Parizu Pariz, 16. jan .r. Z namenom, da bi združili vse Nemce iz tretjega Rajha, ki žive v Franciji, pod zastavo nacionalnega socializma, so tukaj ustanovili društvo »Deutsche Gemeinscliait«, ki naj bi postalo žarišče nemštva v Parizu, kjer bi se gojila nemški duh in nemška družabnost v znamenju kljukastega križa. Atene, 16. jan- b. Včerai so prispele v pirejsko luko še štiri angleška edtnice, ki ostanejo tu osem dtrsi- Za zmag® BN, a m m zmago' Abesmlje Iz domače palitlke Namđaa skupščina se sestane 22. t. m. ot) 10. dopol« dne. Tako je bilo sklenjeno na sestanku predsednika ministrske; !ga sveta g. dr. Milana Stojadino* vica s predsednikom narodne ■skupščine. Frtiraeusi 1956-37 Finančni minister je proračun« skemu predlogu za proračunsko leto 1936=37 ki ga je predložil v pretres narodni skupščini, dodal tudi svoj ekspoze, v katerem raz« laga svoj proračun. Izdatki in do« hodki so preračunani v vsotah, ki znašajo po 10.107 milijonov din. Novi proračunski predlog je višji za 570 milijonov din. V proračunskem predlogu je izve« den, tako pravi gospod mimšter, princip razumnega varčevanja Glede osebnih izdatkov, pravi, da dosegajo krediti zanje 50 odstot vseh drugih krditov ra« čimskega dela proračuna. Mini« ster je mnenja, da se tako ne« sorazmerje ne bi smelo pojavlja« ti niti v državah z uravnoteženi« im proračunom. Da hi sv do go« tove mere ublažile posledice te« na nesorazmerja med osebnimi n materijalnimi izdatki sedanje« j'a proračuna, je kr vlada morala I nižati draginjske doklade držav« m uslužbencem in upokojen« ’ m Drugi razlog nesorazmerja r red osebnimi in materi jalnimi zdatki je preveliko število za« poslenih delovnih moči Finančni ninisfer navaja, d.a znaša štovi« > državnih uslužbencev upoko« 1 ueev in invalidov 360 000 Via« la pa do sedaj ni posegla \ to vprašanje, vedoč, da naše gospo« larstvo ne more sprejeti in zapoditi vseh, iz javne službe- rcduci« •anih delovnih sil Glede poveča« 1 ja materijalnih izdatkov ki z,na-a 3,575 020 din. pravi minister, la je to povečanje nastalo v glav «em zaraeli zvišanja narodnih po« 'mccv od 305 na 370 Na koncu "i podaja minister sliko o go-■nodarskem položaju v preteklem 'rtu in se pri tem dotika tud' vprašanja škpde, ki ie za nas na-stfd'1 7 Popisovanje leta 19IS ro' 'jenih vojaških obveznikov se vr« ,ši ta mesec pri mestnem voja« škem uradu na Slomškovem trgu 71 Prizadeti nai prineseio seboj krstni in domovinski list Oni mladeniči ki so roienl 1°1"S leta, ko pristoin? v Maribor, žive pa v 'drugim krapi, mornio hiti prijav« i/ctii po svojih starših London. 16. jan., DNB doznava, da je bila današnja seja angleške vlade v prvi vrsti posvečena vprašanju prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Posamezni ministri so zahtevali točna obvestila o tem, kakšno stališče bodo zavzele posamezne države, ki izvaža.o p trolcj, posebno pa Venezuela in Meksika. Dobro informirani krogi so po seji angleške vlade prepričani, da je zunanji minister Kden razvil pred ministrskim svetom glavne smeri, katerih se bo držal o priliki sestanka v Ženevi. Angleška vlada ostane predvsem zvesta kolektivnemu načelu izvajanja sankcij. Če bi dr- lludimpešta, 15. jan. Madžarska je danes edina dr« žava v Evropi, kjer še vedno v neomejenem obsegu in v polnem razmahu procvita sistem velepo« sestev, ki s svojim srednjeveškim značajem silno ovira razvoj go« spodarskega in političnega življe« nia Madžarov in j h ko mora tišči k tlom Medtem ko so že vse sosedne države upcli tle in deloma-že tud izvedle agrarno reformo, ni o tem na Madžarskem ne duha ne sluha Madžarske oblasti sedanje ga nemogočega sistema do zdaj niti onvlile niso. kaj šele. da hi ga bile popolnoma odpravile* Skupno ima Madžarska okob 9 7 milijona katastrskih johov rodovitne zemlje od katere ie bilo do zdaj nemaničem razde« l j enih le okoli 500 000 katastrskih johov, to pa v tako majhnem ob segu (največ do I 5 kat joha na posameznika) da je bilo na ra način ustvarjenih okoli 300 000 bednih kočarjev. ki od svou-zemlje no morejo živeti Nastale so na ta način »male eksistence« — brez eksistenčne možnosti Okoli 25 7% madžarske rodovitne zcmlic iv še vedno v rokah veleposestniških magnatov, ki ima vsak več ko 1000 kat ioho*-zemlje S 6% je rodovitne zemHe v razmerju od 500 do 1000 johov na posameznika: 11% pa tvorijo mala oosestva izpod š johov Na dlani je. da mora ta izra« žito fevdalni veleposestniški sistem imeti svoj vpliv nc samo na gospodarsko marveč tudi na politično in celo kulturno življenje Madžarov Madžarski velepo sestniški sistem ovira na ta način ves razvoj in vsako zboljšanie gospodarskih in socialnih ndno šaiev kakor tudi vsako možnost zdemokratizirania madžarskega političnega življenja Gtimhdseva vlada se tega v dobri meri zaveda saj je kritika politične opozicije in tudi znanstvenih krogov čedalje večja in danes tudi uradni krogi /c ne moreio več mimo nje Zato ie Odmhds kontno nred'oži' ma h farskem parlamentu dva osnutka zave, ki so zastopane v Ženevi, pokazale, da so naklonjene izvajan u prepovedi izvoza petroleja, bi Anglija smatrala, da je ta pot mogoča samo tedaj, ako bi posebni odbor strokovnjakov dokazal, da bi bila ta mera učinkovita. Razen tega bo Anglija vobče vztrajala pri ideji, da mora konec spora med Italijo in Abesinijo biti uspeh za DN, vendar pa ne tudi za Abesirro. Kar se tiče položaja na Sredozemskem morju. ie Eden izklhičil možnost umika nekaterih amrleških ladij za primer, če bi prepoved izvoza netrolela kdai stoni'a v vel'avn. V tem slučaju bo rngleška vhda Sprejela nove odločitve. agrarnih zakonov, ki naj bi »do temeljev izpremenda sedanji si stem zemljiških odnošajev« Pr« vi je zakon o fideikomisih drug’ pa zakon o naseljevanju zemlje Ze zdaj pa so si ne samo v poli ličnih marveč tudi v znanstvenih strokovnih krogih edini ia Gombos s tema Ivema zakemsk' mn osnutkoma ne ho rošil težke ga problema madžarske velepo sestniške more Osnutek /akonn o H d e ikom sib. fe zastarele m novim razme ram povsem neodaovarjaiočt zemljiške ustanove nikakor ni odpravlja rii le j komisov v rnzl-i gi k osnutku zakona vlada sama ne smatra to niti za potrebno dasi te ustanove moderne zakonodaje sploh ne priznajo več VpPv tč reforme kakor jo pred videva vlada se Ho torej nnkaz-1’ samo v lem la hr> reje čc? 2^ nos* zcmlie prenehala nad pri h!;->no 230 060 kat jnhi dočim znašaio vsa fideikomi-skn posest vn okoli 000 000 kat iohov. (t i 5 1% vsi rodovitne zemlie) raz-lelienih na koma' °7 fideikom’ -kih posesin’kov fTako zn«ša n nr samo f; 1 -1 i k n m' S Psler kar-v» rvi Oldenb"iškem nič man-*-r. sip poo Vat iohov*) Drugi zakonski osnutek pa predvideva prav tako skozi 2.5 let letno razdelitev okoV 20 000 kat johov rodovitne veleposest« niške zemlje med one revne ma» Ižarske kmetovalec (in teh ie ogromna večina*), ki imajo za Ipctoo nre-življanje premalo zemlje V. poštev hi priš'o letno okol 100 takih nemaničev V teko enega četrtletja hi tnrei Ir« žava dala na razpolago okoli 25 do 30 tisoča revnim kmetoval« cem na iver do soo nnp johov rodovitne zemHe Kakor nlede prvega zakonske« g-i osn"tka je tud’ "lede drugega na dlani da madžarskega ve« lenosestniškegn nroblgma ne ho reš'1 in Hn kvečiemn pomenil — h’t-p’o v vo-rlo Tako ho Madžarska verjetno še dolon vkovana v verige sred« nieveškega velenosestniškefla flatifundiiskeoa) sistema ki na v,nt danes v praksi nikjer več ne pozna... Molčeči Beck je spregovoril Varšava, 16, jan. w. Zunanji minister Beck je imel včeraj daljše poročilo o svoji zunanji polditikii pred zunanje političnem odborom sejma. Previdno se je izognili načelnim smerem poljske zunanje politike. Glede Abesniue je izjavil, da ni Poljska storila ničesar, kar bi škodovalo ugledu DN, vendar se zaveda, da se je vojna v Vzhodnja Afriki ne tiče. Oster je bil minister Beck v svojih izjavah proti Angliji. Kakor H itler, je tudi on hvalil sistem dvir stranskih pogodb in pobijal politiko širših paktov Zelo mnogo je govoril o razmerju med ČSR in Poljsko in te pri tej priliki priznal, da kaže češko-slovaška vlada mnogo dobre volje za itrod'tev vseh spornih vprašani. Kaj pišejo češki lista Praga, 16 januarja- CTK p°roča: Tasti odklanjajo fantastične krmi en farje nekih tujih listov o obisku avstrijskega kancelarja dir. Rehnophnigga, ki prispe v Pravo danes. »Venkov« opozarja m izjave, ki jih in dal nn-Mvno tega pred-sednik vlado iTndža, da je njegova vlada pripravljena sporazumeti se z državami centralno Elvrone, Vi cr vStvacVi polrf »Pragnr Tag^hlott« pravi, da obiska dr Rohiiischnigg.a ni treba pretiravati Če ho mogoča doseči ■moraziim v trgovinskem oziru in vzpostaviti soglasje ki ustreza prirodnim stikom med Prago in Dunaipm bo ž.e veliko »češko S*ovo« računa tudi ^ fem. da se bodo trgovinski stiki z Avstriio okreriili. »Narodni Politika« pozdravlja dr Schuse.hntgga kot državnika, ki želi vzipostaviti gospodarsko sodelovanje med Češkoslovaško in Avstrijo Razcep na pomorski konSeresica London, 16 januarja Reuter P0* roča: Vod’a japonske delegati2 admiral Nrgano te poslal zvečer lordu Monseilu p:smo, v katerem 'zlavlia da ie na današnii seiii prvega odbora pomorske konference postalo čisto tesno, da sc glavni na-čelni nredlog laponske ne more sprei-eti od strani ostath deteg-'*2'* in-dn zato laonnska n? more veS koristrjo »odetovaiti pri nadgj rnem Pg'i'ei noroča, da bo zaradi Iv la Tanon.sVe s pomorsko k.onfp' rence ameriško mornariško m"nr s-Hstvo mnogo boli zvodai nred*o-ž:t.o kouvresu si«oi nažrt o izneool rsn«*«'Vero Snlošna želta* oiori' minovnih r-rrnr-M, imČ miinovn:b nnnraV. Izkiiftiia^ M nog* m 'iudem te s*1' mo homagati; č-« jlim ne n,amao,^tTlO• Ziknnski stan se gotovo 7nlf) imenniie »svnti«. ker ie v n'om toliko mučenikov — in mučenic VidllfO Holi ubogi rd i,1'ožn-h S® v današnjem času obubožani. Madlarl sa vlclseleiii v sređnleveške gospodarske verige Razgovori s čitatelii Lepe sanje Ljubi.ana, 16. jan. On dan nam je nekdo — vsekakor nekdo, ki nam hoče dobro, — telefoniral; »HalO' v Vašem listu berem, da se gostilno pri Figovcu oddaja v najem Kaj pa, ako bi jo Vi vzeli v najem? Teda, bi se Vaš kst lahko imenoval »Glaž naroda«!« Dovtip je dober, ideja pa še boljša. Naravnost sijajna ideja! V Kaliforniji je živel mož. ki ie imel šta-ouno. krčmo in časopis je izdajal. No mu ie imenitno. Zdaj nam ta reč kar ne gre iz Slave. Ah, kako lepo bi to bilo, ko bi imeli mi gostilno pri Figovcu, to zlato amico! Pa naš glavni urednik bi kuhal, drugi uredniki bi pomagali v kleti m toč'lm'c naš' repo rte rji bi v beVh predpnsmkih švigali od mize do mize st-egV gostom in ob-enem nabirali novice, upravnik bi Da kot plačilni basal v torbo denarce. denarce, denarce . In mi bi se takole luštno po domače razgovar-iali s čitateU pri ru nem v ncu in mastni klobasi, ne pa kakor zdaj samo prj čnrlu in papirju v To bi bilo vrvenje, to bi bilo živlenie! In pri F govcu bi se trlo gostov, vsako leto bi m^raD hišo -Vzdigniti za -m štuk. kmalu bi zra-stla nehotičmku čoz glavo hi »Glas mimdn« že itak tako Veder ;n zanimiv, h' kot »Gbž na-rfida« bd cmeral zidanj volje. Iz Diegov;h stolpcev bi kar vriskalo in Prenevalo.. Ah, prelepo bi to bilo: A kaj nam Syse pomaga, ko pa ne zmoremo na-ienimne za Figovca- ko smo pa revni ko cerkvene miši... Razne novice Po časopisnih vesteh iz Runa je sv. oče Pij XI. zbolel na prehladu m mora po zdravniškem nasvetu 0sfati nekaj dni v postelji. Filmska zvezdnika Mary Pich-fond in Douglas Fairbanks sta se ^dnijsko ločila. V en-in najimenitnejših hotelov v Brnu je naiel sobo 40-letni trgo-vcc Krummschmied. Prišel je z mlado damo, ki jo je prijavil kot |vojo ženo. Ponoči jo ie s svilenim šalom zadavil. Umorjenka pa ni bi-:i njegova žena. Ko so ga areti-'ali, ni hotel povedati, kaj ga je naKnalo k zločinu, . Dp poročilih angleških listov se je krali Hedžesa Ibu Saud odločil D°deim;zirati svojo prestolnico Me-A1 sveto mesto mohamedancev. Jtesfcp bo 'dobilo električno raz-vetljavo. cestno železnico in vo-evod. Zgradili bodo tudi velik moderen hotel. Dva tipa. ki jih dandanes povsod ccamo; Stari mladci in mladi starci. $ V Angliji hočejo z vsemi sred-Tvi Pod vigniti potrošnio Čaja. — J1 bi bilo najbolje sredstvo: Caj c no ve đ aiti, pa ga bo vse pilo. ni, krojači predlagajo novo 7'sko modo: hlače bnez žepov. — Im-, anašnu čas prav primerno, ko To moški itak prazne žepe. Fantastične govsarice o sa$egova zagonetni smrti Litija, 16. januarja. Novaca Iz Krškega Pred mesecem je, kakor smo poročali. razburil vso Litijo in okolico zelo zagoneten dogodek. Čez noč je izginil predilniški mojster Janežič. Vračal se je ponoči iz gostilne domov, pa je med potjo izginil. Domov ga ni b'lo. Orožniki so šli takoj na delo. Poizvedovali so za izginulim mojstrom, toda brez uspeha. Zdaj je. kakor vse kaže. morda le poasnicno. kaj se ie z nesrečnim mojstrom zgodilo. Orožniki bodo v nekaj dneh najbrže raz-vozVali to zagonetko. Zakopan pod izgorita Orožniki so zaslišali od dneva ko je Janežič izginil, več ljudi, s katerimi j e bil usodno noč v družbi m tudi druge, ki so bili osumljeni. Ja so kakorkoli v zvezi z njegovim nestankom. Vendar vsa ta zasliševanja niso po asnila zagonetke. Orož niki niso mogli priti do dna tej skrivnosti. Med tem so krožile po Litiji in po vsem Zasavju fantastične govorice o lanežiču Krožila ie na primer vest. da so morliti ubili Janežiča- ko se ie vračal ponoči domov, m ga tudi oropali. ka:ti vedelo se ie, da je imel preceišn.o vsoto denarja pri sebi Ljude so celo govorili da so morile' neigovp truplo zakopali. in sicer tik sreskega načelstva v Litiji pod premogovne izgor-ke. kater« vnziio dan za dnem iz tovarne Mautner. d d., in s katerimi zasipajo ondotni jarek. Oblasti niso dale mnogo na te govorice, ki so morda res nastale v ljudski fantaziji, ki je posebno bu na, kadar gre za take dogodke- kakršen je bil Janežičev. Plast premogovnih izgorkov na označenem mestu je danes že okoli 10 m visoka, tako da bi bilo silno težko najti Janežičevo truplo, četudi bi bilo res tamkaj zakopano. Na vse zadnje bi nc kazalo drugega, kakor da prekopljejo ta teren in ugotove. kaj je na govoricah, ki so tako trdovratno krožile po kraju. Včeraj ie pa prišla iz Krškega novica, da so iz Save pri Krškem potegnili truplo nekega moškega, ki po opisu sodeč ni nihče drugi kakor tajmstveno izginili Jancž'č. Vest so iz Krškega poslali Janežičevi obupani ženi v Litijo, ki ie takoj obvestila orožnike Ga Janežičeva se ie pa tako> s prvin večerniim vlakom odpeljala v Krško, da si . ogleda utopljenca in ugotovi, ali ie njen mož Poročilo iz Krškega pravi, da utopljenec nima sukire. doći m io je Janežič imel listo usodno noč- ko je izg'ml Samo ta okolnost pa seve ne izklivouie. da je utoplj"-pa seve n? v.kl.učuie. da utopljenec ne bi bil res mo iste r. Janežič Če ie utopljenec res izginuli mojster lanežič. bodo orožniki vendarle doh'lj nove podatke, ki bodo brez dvoma izdali zločince, čnh žrtev ie b'l Janež’č Mogoče pa je tudi da v» b;1 žrtev ir srečnega tr-kliinva. Morda je zašel v Savo po I nesreči. © © @ Nedeljsko razttoToženge v delavski četrti Velikega Celja Celja v januarju. Pusti duevi, zlasti pa megleni večeri in vreščanje francoskih harmonik in naših prav slovenskih gosli-stov, so največkrat vzrok, da so nekatere delavske in morda tudi druge družine tam doli okrog Mariborske ceste. Kovinarske, Tovarniške in Prečne ulice dvigajo iz svojih zatohlih stanovanj in gredo. Gredo naravnost v gostilne, da so tam v pitju in plesu oproste vsakodnevnih morečih brig in težav. Amerika Zvečer sem prišel s svojim znancem po široki in blatni Mariborski cesti v Gaberju v gostilno »Amerika«. Takoj pri vhodu sem lahko govoril z gostilničarjem, oblečenem v debelem žemperju. ko si je urno mel roki in razlagal, da je v njegovi gostilni j vsako nedeljo največ gostov, ima pa tudi dobro vino, ki dviga razpoloženje. V prvi sohi — tri nepogrnjene mize za take ljudi, ki imajo blatno obleko, raztrgane čevlje, so neobriti; taki ljudje prinesejo kose kruha kai seboj, da ne omagajo na dobri poti. pa si privoščijo malo jabolčnika, Baš sem hotel sesti k enemu izmed takih gostov, da hi kaj poizvedel, ko mo znanec poteerno za seboj v drugo in celo še dalje v tretjo sobo, katera je bila mnogo prijaznejša kakor prve, lepo razvetljena, mize pogrnjene, stene poslikane. Kmalu sva dobila pri- meren prostor. Ko sva se izmotala iz plaščev in galoš, jo že moral moj znanec, s katerim sem prišel, plesati. Nagovorila ga je neka črnolaska, češ, da dame volijo. Malce jo začudeno pogledal in že se jo zavrtel z njo ob tempu valekove melodije. Ko sem tako opazoval vso to živahno in pestro družbo v prostrani sobi, so je zgorlilo nekaj posebnega. Visok mož razmr-šenih las je z gromovitim vzklikom zalučal po podu proti sredini sobe poln kozarec, ki se je razbil. Plesalci so za hip obstali se spogledali in vrteli dalje. Črnolaska jo mojega znanca opustila, da je prišel nekoliko bled in prestraššen nazaj k meni, a v naslednjem trenutku se jo priklonila še pred mano neka dama ter mi sporočila, da moram še jaz plesat. Predstavil sem se ji, njenega imena pa na žalost nisem razumel. Ko jo godba prenehala, sem se vrnil k znancu. ki se jo pa smejal, ko sem mu razlagal, da ni dobro, kadar imajo damo oblast. Večerja za brezposelne Komaj se je polegla težka sapa in so si gostje obrisali potna čela, sta se pojavila dva nova tipa, s svojevrstno senzacijo. »Cenjeno občinstvo, sedaj bodete videli, kakšno večerjo imajo brezposelni« je razlagal široko pleč možakar ter prižgal dve majhni baki ji, kateri je z velikim plamenom vtikal v usta. Takoj za njim se je »cenjenemu občinstvu« predstavil drugi so močnejši mož. Izza pasu je potegnil dolg, blizu e« K: e trt metra dolg nož, ga parkrat tiusukal po zraku tu si ga končno 6u ročaja pprinil skozi usta v grlo. Aj aj, so ženske vzkliknile ob tora prizoru, nekateri so pa skoro onemeli. Zavedli so se šele takrat, ko so morali odpreti denarnice in dajati na krožnik dinarje, za kar sta oba brezposelna prosila. Tak je današnji čas — sem si mislil Absidmarš... Gostje so sedeli in mirno kramlja« ii, nekateri plesali, drugi prepevali, tretji pa so se vneto prepirali. Kmalu po 11. uri je vse to prekrižal gostilničar »Amerikance« sam. ko se je pojavil pri vsakem omizju in naznanil, da je policijska ura. Nekateri so delali k temu trpke, nekateri ia milejše opazke, vsi pa so so končno uklonili - policijskim predpisom. Godbeniki so pospravili svoje orodje, nekdo je želel še abšidmarš«. sta-lejše ženice so se dvignile. V ozadju je še neka družba mlajših pela, ko sva vstala tudi midva, plačala, se poslovila in odšla. Tako jo nedeljsko razpoloženje > gostilni delavske uetrli Velikega < o- Javne g©¥©ff!lsiiee daMm® Ljubljana- 17. jan. Ali je sploh res, da tih še nimamo? Nemogoče, da bi b:la Ljubi a-na za vsemi drugimi mesti! Pa je vendarle res. čeprav že tako dolgo prosimo zanje, da smo na to staro potrebo in željo že skoraj pozabili. Manjše pošte so opoldne zaprte, v kavarno tudi ni vedno prijetno iti prosit, trgovine so tudi zaprte. Če nimaš doma telefona ali% dobrega, prav zelo dobrega in potrpežM-vega prijatelja v bližini, pa je Ljubljana za tebe v opoldanskih urah brez telefona. Kakor Bizovik —• Gornja Podtrebušna — klasične Butale — vrhovi#onkraj Grintavcev! Še lepše in naprednejše je naše velemesto v tem pogledu ponoči. Bolezen, porod ali druga nesreča, 'tatovi- vlom ali požar! Gostilna je poleg gostilne in stražniki imajo z napovedovanjem policijske une in s pregovarjanjem zvestih gostov k slovesu toliko dela, da ti pri naj-bolši volji in najvestnejši službeni vnemi ne morejo pomagati, če si tako srečen, da stražnika sploh ma-meš. Toda v bolnico ali po babico in zdravnika vendar stražnik ne more! Vendar pa čujemo, du so višji upirajo telefonskim govorilnicam v bližini pošt. Seveda samo taki. ki 'imaV> telefon lahko v vsaki sob! in še za dimnikom ter vso p šbo na žnorci! Invalidi so prišli Ljublkni na pomoč, da naposled dobimo vsaj 12 javnih telefonskih govorilnic. Mestni gradbeni odsek je že sklenil, da na prvi seji predloži mestnemu svetu, na; liublianskemu oblastnemu odboru Udružcnia invalidov dovoli no najprometnejših in najbolj telefona potrebnih cestah bi ulicah postaviti 12 avtomatskih telefonskih celic. Prav lične in praktične bodo te | govorilnice. Po 1 m v kvadratu ši* roki in 2.5 m visoki železni kioski z ventilacijo in razsvetljavo. Poleg 'daleč vidnega napisa »Telefon«, bodo stene prav pripravne za reklamo. Vendar bodo pa te reklame podvržene prav strogi kritiki, saj gradbenemu odseku, ki bo. o njih odločal, predseduje mestni svetnik dr. France Stele, ki je umetnost njegova stroka. Zato bodo prostori za te reklame oddane tudi samo za daljšo dobo v najem. Z malim zadovoljni invalidi ne bodo pretiravali pri najemninah, interesenti naj pa tudi pomislijo, da bodo čisti dohodki namenieni za nedporo na.ibed-neišim invalidom. Zato naj pa stvar tudi s te. strani premislijo zlasti tisto ki sedaj mislijo, da bodo telefonski kioski konkurirali — poštam! Človek nehote misli na vaške branjevce. Ljubljančani naj se že danes zahvalijo za to prepotrebno pridobitev zavzemanju predsednika organizacije g Štefetu z zasluženim priznanjem. z radodarnostjo pa vsemu našemu Udruženju invalidov! Zaka$ i@ MIcika ©Impala Litija, 16. jan. Čudna so pota ljubezni, te pre* šmentane bolezni. Čudna so bila tudi za Miciko, brhko natakarico. Micika je bila za natakarico več let pri nekem gostilničarju v Zasavju. Gospodar je pa zaprl gostilno in Micika si je poiskala službo pri drugem birtu. Do tu je šlo vse v redu. Nova služba pa je bila za njo usodna. Zgodilo se je, da se je zagic* dal v Miciko neki gospod. Naj« bržc se je tudi Micika vanj za« gledala, # torej zagledala sta se. Ljubezen je bila čedalje bolj vro= ča. In ko je bila skoro na vrhuncu je usoda hotela, da jima je križal življensko in ljubezensko pot ne« ki agent iz Zagreba, ki pa ni bil ljubezenski tekmec. Tako lepo je govoril in znal talčo spretno izra= biti Micikino naivnost, da jc dek* le takoj naročilo povečano sliko, na kateri je bila s svojim izvolje« ccm. Micika jc odrajtala tudi pre« ccj kovačev na račun, saj si je na« ročila povečano sliko z zlatim okvirjem. Pred dnevi pa je dobila pove« čano sliko na povzetje za 230 Din. Tudi to veliko vsoto bi od« rajtala. ker jc bila res zaljubile* na, toda, o joj. namesto sebe in fanta, pa se jc na dobljei sliki šopiril neki Miciki čisto neznani srbijanski zaljubljeni par. • Slika je romala v peč, Micika pa te sramote ni mogla prenesti, in šla je, na v peč, temveč v va« love mrzle Save. Sreča v nesreči je bila, da Micika ni dolgo brodi« la po mokri vodi, marveč sc je streznila in se vrnila lepo domov. Bela smrt Iz Monakovega poročajo: V torek opoldne je na Jugspitze snežni plaz zasul tri smučarje. Samo eden se je mogel rešiti, druga dva. neki Američan in neka dama. ležita še pod ogromno gmoto snega. Plaz jQ bil 700 m dolg, Naši v Ameriki Novi grobovi in nesreče V greensburški bolnišnici je umrl John Avsec, doma iz Polža pri Sto-pičih na 'Dolenjskem. Zapustil je ženo, šest sinov in pet hčera. V tej bolnišnici je umrl 21. decembra lani tudi Anton Jerina, stav naseljenec in znan trgovec z mešanim blagom. V Clevelandu je pred božičem nenadoma umrl Frank Tomšič, star 64 let. Doma je bil iz Zvrč, fara Hinje. V Ameriko je prišel pred 35 loti. Johna Novaka v Sharonu je ugriznil nek lovski pes, s katerim se je icral. Poškodovane ima tri prste. — Farmar Louis Laknar. ki je živel 90 milj od Puebla. je nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Star je lili 53 let. Zapustil je ženo in 12 otrok. Doma je bil z Dolenjskega. - V Ca-lumetu je umrl 66 let stari Jos. Gorše iz Črnomlja. Bi! je pionir naselbine kjer se je nastanil kot. fant. Zanušča ženo in 11 odraslih otrok. Žrtve sleparia Več slovenskih fantov, med katerimi je bil tudi Oskar Medved, je osleparil neki Falvatore Porcaro. brat občinskega svetnika v Čikagu. Prodajal jim je »službe« po 35 do-Ifir je v, Icfitor*!"! qpyp Ubit in oropan V Rockfordu so našli truplo Slovenca Matevža Škrinjarja. Na glavi je imel globoko rano, po čemer sklepajo, da ga je nekdo umoril in ga tudi oropal, ker se je zločin dogodil tisto noč, ko jo Škrinjar dobil svojo plačo. Bil je reliefni delavec. V Jo-lietu ima sestro, katero je nameraval za božične praznike obiskati, kakor so povedali njegovi tovariši. Energična miss Zavertnik 181et stara Katarina Zavertnik je prišla pred sodnike v Mihvaukeeju. Poldi cali so jo za pričo. Morala bi pa pričati proti neki babici, ki jc dekletu odpravila plod. Vse je prišlo na dan ker jc Katarina po splavu hudo obolela in je morala v bolnišnico, kjer so jo operirali in ji rešili žviljenje. Ko jo je sodnik pozval, naj priseže, da bo govorila resnico in povedala, kdo je bil oče in ali jo jn ta nagovoril,' da je šla k babici, se je miss Katarina odločno uprla in je izjavila da gre raje v zapor, kakor pa bi prisegala in pričala proti svojemu fantu, ki je neki 31 letni Edvard Stene Zaradi tega ji je sodnik naložil 10 dni strogega zapora. Katarina jo kazen tnkoi nastnnila. ss@® Mih - 32@e let vejite In okoli 8003 mirovnih pogodb Ljubljana, 15 jan. Kakor smo čitali v vašem listu, so se Italijani odločili na zadn.o fazo svojega bojevanja v Abesmiu; porabili bodo pri napadih svoje na.i-tnvejše težke bomharderje, strupene pline, plamenom.'te. dumdum kroglic... Ne pomagam vsa mogoča prizadevanja raznih apostolov miru, vsa italijansko-abesinska zadeva dobiva vsak dan drugačno lice. Samo 300 let miru Če pogledamo nazaj v zgodovino, zgubimo lahko čisto vse upanje (3200 let vojne) da bo kda. bolje! Zadnjih 3500 let svetovne zgodovine, za katere je mogoče zbrati točne podatke, je trajala-vojna skoraj 3200 let, le pičlih 300 let jc vlada! na zemlji mir! Med tem časom je bilo sklenjenih nad 8000 mirovnih pogodb, od katerih pa povprečno vzeto ni trajala nobena delj kot dve leti! Ali moremo biti potem še optimisti? Predvojna ženevska konvencija ter znamenito ■ blaško razsodišče sta sprejela mars;katere sklepe, tako n. pr. prepoved dumdum krogel, strupenih plinov itd. § 171. Versadske pogodbe :e prepovedal uporabo strupenih plinov, a ko jih jc hotela konferenca v Was-hingtonu I. 1922. sploh obvezno izločiti iz vseh bodočih vojn. je doživela neuspeh. Mednarodna organizacija »Rdečega križa« je 1. 1925. urgirala pri vseh vladah, da se ratificirajo ti sklepi, pa delj niso prišlo kot do tega. da naj se v vo'ni prebivalstvo ogroženih kraiev evaku-i ira. Konference L 1928. V Bruslju ter 1. 1929. v Rimu niso prinesle nič novega! Grozotne številke Ostane nam samo grozotna statistika! Bilanca pretekle vojne ic sledeča: vsakih 5 sekund pade .eden mrtev, in to se ponavlja dolga štiri leta. Vsako minuto 12 mrtvih. Krste padlih borcev bi segale pn-ložs:ne ena za drugo od Pariza do Vladivostoke v Vzhodni Rusiji! Pa pustimo to pošastno mrtvo četo da koraka mimo nas! Po dvaiset bi jih šlo v em vrsti noč in dan ves mesec, vse žrtve zadn.e vojne! Splošno. velja nazirame: vojna je potrebno zlo! Res ie pa: vojna je prepovedani greli človeštva! Treba in tudi skrajni čas. da človeštvo z naziraniem o potrebnem voinem zlu obračuna temeljito! Danes se dednost duševnih pojavov vedno boli zanikuje, kn.ti če b' priznali dednost v duševnem oziru, bi zanikali s tem možnost vsakega napredka posameznika, in seveda obenem tudi vsega človeštva, bi zanikali vsako vzgojo! Naloga nove vzgoje ie pa. Način obračunavanja da iztrebi podedovane grehe v duševnosti posamezmka! Državnik Briand je dejal; Vojna je kolektiven zločin! Ileriot pa: Mlade generacije bi se morale učiti iz bridkih izkušenj svojih očetov! In v praksi? Razne države izstopajo iz Društva narodov ali pa prote z izstopom. Dr. F. VVuessing v knjigi »Das staatsbiirgcrliche Frlcbnis« primerja svet kipu pravice z mečem ter tehtnico. Meč, on predstavlja golo nasilje, je vojskujoči svet; a tehtnica brez meča je pravo brez moči, je pač prizadevanje ženevskega društva narodov. Prava harmonija tega obojnega je pa večen problem človeštva! Sigurno je samo eno: način med-ssibojnega obračunavanja narodov v spornih zadevah stoji še vedno na prvi razvojni dobi človeštva: ubijanje! Tn edina obramba napadenega tudi; ubijanje! Tekoča italijanska ekspedicija v Afriko bo sicer zopet pretresla svet, zopet se bodo rodile dobre želje, konvencije, ratifikacije in še vse mogoče, toda trajnega miru svetu ne bodo mogle dati in mu ga tudi ne bodo dale! To pa vse dotlej, da zginejo z naše zemlje sleherne imperialistične'' težnje. Pik. Strela sredi zime Kakor poročao iz Bratislave, je te dni divjala v okraju Puhovo huda nevihta z nalivi in točo. V hišo kmeta Jurika je udarila strela in ubila tri otroke, četrtega pa močno ožgala Tudi nad Užkovo-dom in okolico ie razsajalo neurje in napravilo veliko škode. V anteno ruske ljudske šole v vasi Turja je strela udarila in razbila radio šolskega upravitelja. Od silnega zračnega pritiska so popokal1 vse šipe v oknih. Upraviteljevi družini. ki je bivala takrat v sosedih sobi, se ni nič zgodilo, samo s° bili od u Fisherju in Rosecransu, čeprar ,rdita. da je nedolžen in da ravno ,ai"adi tega junaško prenaša svojo "sodo. Hauptmanp je zadnje dni izgubil tl'i kilograme na teži. je zelo bled in "lub. ker že. teden dni ne spi več ka-kor dve ali tri ure na dan. V tretjič gre rado Zanimivo je. da je ameriška jav-"ost vedela, da bo guverner Hoffman 0,lffodil flauptmannovo usmrtitev. V ’adnjih letih je namreč že dvakrat to storil, in sicer v zadnjem dnevu Prpd dnem. določenim za justifikaci-J0- Tn v tretjič gre rado. . . Po ustavi " 'Hžave Ncvv Jersev moro guverner "smrtitev odgoditi za OH dni. Ker bi ""oral Hauptmann umreti v tednu, ki prične s 10. januarjem, je njegova smrt odgođena do 10. aprila. V oktobru inni je guverner Hoffman odgodil justifikaeijo nekega Joh-Favorita, v zadnji minuti pred iz-'ršitvijo smrtne kazni, ker se je ho '"I prepričati, če so resnične izjave "ekega kaznjenca, ki jo izjavil, da je morilec žrtve, za katero je trpel Fa-vorit. ^akaj m ostal do koteča? Božični dan je Hauptmann preživel v trdovratnem molku. Razburil se je ko so ga vprašali, kaj meni o Lindberghovem odhodu v Evropo. Vzkliknil je: »Zakaj ni ostal do kon-p'b« Nato je pa umolknil in ni hotel VpČ govoriti. Za Boržič je Hauptmann vstal ob r|‘'0. Zajtrkoval je malo. potem je pa 1'isal in čital. Opoldne je dobil praz-"jčno kosilo, nakar je poslušal po ra-'pu božične pesmi. Niso mu pa dovo-'li, da bi šel k maši v cerkev. Obupal... Na Božič ga je obiskala tudi žena. božično darilo mu jo prinesla sliko sinčka Manfreda. Žena mu je ob tej priložnosti natančno povedala, kako je Lindbergh odpotoval in zakaj je odpotoval. Hauptmann je tedaj rekel ženi: Česa se pa boji? Nekaj nespametnih pisem? Kaj je vendar z njim? In tudi ženi je rekel: Ali ni mogdl počakati do konca? Po nekem pismu, ki ga jo odposlal svojemu prijatelju, je videti, da je„ Hauptmann že obupal. Sam jo že prepričan, da je izgubljen, če ga ne reši Bog. V tem pismu zatrjuje zopet, da je nedolžen in prosi Boga, naj ga reši krivice, ki se mu je zgodila. Trenton, 16. jan. DNB poroča: Guverner Hofman je izjavil danes, da ne more izdati odločitve o odilogu smrtne kazni nad Hauptmannom, dokler sedišče ne odloči o Hauptmannovi prošnji. Hauptmann je danes podpisal nov predlog svojih branilcev na osnovi istega zakona, ki je v veljavi v New Tenseju- Hauptmannovi branilci bi radi pridobili na času in zbrali nov dokazni mate-rijal, ki bi avtomatično privedel do obnove procesa. Hauptmann je danes izjavil v svoji .celici, da je miren in poln upanja. Izvršitev smrtne kazni je odrejena za petek zvečer, vendar pa bi se mogla odložiti tudi na noč med nedeljo in pdmedeljlkom, ker se v obsodbi pravi, da se mora smrtna kazen izvršiti v tednu pred 13. februarjem. Ljsiiiezeii! gore prestavila Nenavadni doživljaji srbskega trgovca Ko je bogati srbski trgovec Ze-oević odpotoval v Romunijo po trgovskih opravkih, niti malo ni slutil, kaj ga čaka na tem potovanju in da bo ... No poslušajmo, kaj se je temu možu prigodiio. To je bilo tam na ozemlju Mol-dave, kjer so doma volkovi in razbojniki. Volkovi so pustili Zečeviča na miru, zato pa so ga nekega večera. ko se je na preprostem kmečkem vozičku peljal proti mestu-na samotnem kraju napadli cestni ropan-i. Niso se pa zadovoljili z njegovo trebušasto listnico, ampak so kratkomalo vzeli s seboj tudi njenega lastnika. Gnali so ga čez drn in strn, po temi in samoti bogve kam. Ubogi Zečevič si še misliti ni smel, da bi klical na pomoč ali pa celo pobegnil, ker je vso pot čutil na- tilniku mrzlo cev samokresa. Po enourni naporni hoji so prišli na cilj. Tam so razbojniki svojega jutnika vtaknili v nekakšno klet, ki jo je slabo osvetljevala majhna 1e-ščerba. Roparji so se posmehljivo poslovili od njega, težka okovana vrata so se za njimi zaprla. Ko je ostal sam, je ves brlog skrbno preiskal, ali je mogoče še kje kak izhod, ah pa vsaj kaka linica- skozi katero bi mogel dati vsaj kakšno znamenje. A nikjer ni bilo niti najmanjše luknjice. Ker je videl-da ni ponoči se je vdal v svojo usodo, čaka oč. kaj prinese prihodnje jutro. Po prečuti noči ga je že navsezgodaj obiska! poglavar ny.b.)jniške tolpe in ga prisilil, da je napisal odkupno pismo. Nekako za nagrado jc potem dobil skromen zaiutrk. ki mu ga je v njega veliko začudene nrl-nesl'0 lepo črnolas.") dekle, očividno ciganka. S svojimi velikimi, črnimi očmi ga je pozorno motrila. Rad hi b'1 z njo pričel kak razgovor, toda dekle ie snremlja! eden razbojnikov. Lepo dekle mu je tudi še kasneje prinašala jedila, toda vedno v spremstvu kakega roparja. Zečeviča so dobro čuvalo Drugi dan z vrče r je zooeit prišla črnooka lepotica. Vjetniku se ie čudno zdelo- da je tako oprezno odprla težka vrata. In oprezno je sko- pila bliže in mu namignila, naj ji sledi. Zečevič jo je rad ubogal. Zdelo se mu je, da mu hoče ona pomagati k begu. Kaj pa jo je k temu napotilo, pa si še ni bil na jasnem. Nekaj trenutkov kasneje je bil že na prostem. Bila je temna noč, tako da ni mogel ničesar videti. Do kle ga je prijelo za roko in ga previdno peljalo proč od te skrivnostne hiše. Minilo je že precej časa. odkar sta hitela v noč. ko je ciganka prekinila molk. Povedala mu je, da ni več mogla gledati, kako trpi v zaporu. Besede so ji šle zelo nerade z jezika, a nežen pogled, s katerim ga je 'ošinila- mu je izdal- da se je Astrološka napoved za 17. januar. Kritičen dan, ki prinese posamezniku in javnosti veliko škode in skrbi. Opustite danes potovanje z motornimi vozili in pazite na vse električne naprave. Uran in Neptun gledata nemilostno na zemljo in pošiljata nanjo zlo. V ljubavnem življenju nastopajo ovire in zapreke. Starši delajo težave. Snrodni-štvo se kaže sovražno. Lahko pride do ločitev med zaročenci in poročene!. V javnosti bomo slišali o prometnih katastrofah- eksplozijah 'n drugih nesrečah Dan je za uradnike, umetnike. Hnvke. meha-ruke strnili’Irr' '-n -žoln skrivnostna lepotica van: zaljubila. Na njegovo vprašan.e. kdo ie pravzaprav ona, mu je odgovorila, da je poglavarjeva hči, da pa nikakor ni zadovoljna z njegovim početjem. Ko sta prispela v mestece, se ie dekle hotelo poslovtii. toda Zečevič tega ni dopustil. Upravičeno se je bal, da bodo razboimki njegovo rešiteljico kruto kaznovali. Denar, ki ga je dekle vzelo seboi za jetnika, je zadoščal- da sta se lahko od-peliala v Bukarešto. Od tu je Zečevič telegrafiral svojim domačim- ki na srečo še niso bili noslali odkim-n'ne. Poslali so mu denarja, da je lahko nakupil obleke za svojo spremljevalko in zase. Ne samo globoka hvaležnost, ki jo je čutil trgovec do svoje plemenite rešitel'ice. ampak v še večji meri njene črne oči, so storile, da je minulo komai štiri-naist dn: po uspelem begu. dn sta sfionila pred oltar... Sveti Rim ~* pr@!@tar$lc@ mest© Kdo bi si mislil: z armado revnih delavcev, nemaničev in proletarcev je. tudi ponosni, kraljevski in sveti Rim ponižan v navadno delavsko, proletarsko mesto. . . Po najnovejših statističnih podatkih spada namreč sveto rimsko mesto v vrsto največjih italijanskih industrijskih mest. Ramo Milan in Turin ga še vedno prekašata. Nad sto drugih italijanskih mest pa mora pred Rimom tudi v tem pogledu ponižno kloniti glavo. . . Podatki pravijo da ima danes Rim pod svojim prestolniškim krovom okoli 120.000 delavcev.'" da je v svetem mestu 4483 industrijskih podjetij in da na svetih tleh razvija svoje obrtniške sposobnosti nič manj ko 6211 obrtniških firm. Kdo bi si potemtakem še upal trditi, da ni starodavni Rim zares že pravo delavsko mesto. Svet je bil sicer navajen gledati v Rimu mirno, starodavno mc sto, ki je tudi po svojem zunanjem licu bilo bolj v preteklosti kakor v sedanjosti. Toda časi se spreminjajo in spremenil se je počasi tudi Rim Cezarjev in imperatorjev, kakor se je že spremenil tudi papeški Rim. . Dim tvornic ni do včeraj nikoli zatemnil modrega neba večnega mesta Onih par delavnic pred Pavlovimi vrati si pač noben Rimljan ni drznil prištevati med industrijska velepodjetja . . . Skratka: ponosni Rim prave- ga proletarskega življenja nikoli ni poznal. Vsa italijanska veleindustrija v kolikor so ni že usidrala v severni Italiji, se je rajši selila bolj na jug. zlasti v Napoii: kot da bi čutila, da jc Rim ne mara. . . In Rim se je industrije zares tudi branil. Pred tridesetimi leti je izšel zakon, po katerem so bila vsa industrijska podjetja. . v Napoliju za dobo celih šest let oproščena vseh davkov in jim je bilo dovoljeno celo carine vsto uvažanje vseh sirovin in stn Pozneje so bili ti privili-geji razširjeni na vso Južno Italijo Rim jc s temi izjemnimi določbami hotel ubiti dve muhi naenkrat: iznebiti se neprijaznega ropota in dima velike industrije, obenem pa pokazati vso svojo veliko ljubezen do Napoii-tancev, Kalahrežev in Sicilijancev, ki so mu tako upravičeno zamerjali. da preveč skrbi za brate na severu, ki so že itak bili polni raznih predpravic. (Ta boj med severom in jugom se v Italiji še danes ni polegel in tudi sam Mussolini le s težavo brzda očitke južnjakov, ki so v primeru z brati na severu še vodno močno zanemarjeni od centralne vlade v Rimu). »Koliko časa si čutil posledice operacije?« »Telesno ali iinančno?« MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 17 raporti stražnic, da Je noč v Whi-techapleu potekla mirno.- brez dogodka. Zaenkrat so vsaj toliko dosegli, da m mogel Jack izvršiti nobenega novega* umora. Ujeta vohunka. Na policijski ladjici. Polnoč ie že odbila, ko so prišli na obalo kriminalni šef. Davis in Molly. Tam sc se vkrcali na čakajočo policijsko ladjico ki je odplula proti NVhi'techapleu. Vsi trije so stali na sprednjem krovu in napeto gledali v noč. Ko so prispeli do WhM)echaplea, so vozili počasneje in križarili po reki Na jamboru ndhove lade je svetila bela 'uč. znamenje da je tu kriminalni šef Druge policijske ladjice ki so samo patruljirale, so se približevale in čim so prejele povelia. zopet izginile v noč Počasi so pluli ob levi obali Temze in MoHy ie pokazala kraj, kjer je takrat, ko io ie spremljal Campbell opazila isto svetlobo Zdai ni bilo opaziti ničesar nenavadnega. in pluli so dalie po veki navzgor. »Zdai pridemo na višino uhce zaoadne obale® ie pojasnil Davs. V tistem trenotku je Mo!ly vsa razburjeni vzkliknila: »Poglejte, luč! — Spet tista čudna svetloba'« Sef in Davis sta skozi gosto meglo res zagledala na vodi neko svetlobo in strojnik je dobi' povelje: s polno paro naprej. Toda. ko so pluli do t a. ni bilo tiste svetlobe nikjer več. »Da bi se biti zmotiti?« je .rekel šef. »Ne- ni mogoče. Saj smo videli to luč takorekoč pred nosom,« je odgovoril Davis. Ladja je zmanjšala svojo hitrost, vsi trije pa so s podvojeno pozornostjo skozi daljnoglede opazovali vodno gladino. Megla ie bila gosta, in se ie videlo le na kratko razdaljo Zopet je bila MolIy tista, ki .je nekaj opazila in vzkliknila: »Poglejte — tamle — tamle!« Davis je opazi! nekaj črnega, ki je plavalo na vodi. In v istem hipu je ladjica že treščila v nekaj trdega. Sunek je bil tako močan, da so se vsi prekop:cnili. Ladjica se je naglo potapljala, a v zadnjem trenotku so mogli še vsi poskakati v vodo. Davis je skočil zadnji in potegnil s seboj Mol!y. Takoj nato je na ladjici razgnalo kotel, in se ie bliskoma potopila. Pri skoku v vodo je Davis za trenotek izpustil dekle, ko pa je prišel zopet na površje, je ni moge več najti. Plaval je sem in tja in jo klical. Naposled, ker so bili že vsi drugi priplavali do obale, je mislil, da ie tudi oua ž.e tam- in se je naglo pognal tudi on proti bregu. Toda Mollv ni bilo med rešenimi! Prihitele so med tem druge policijske ladiice, ki so na kraju nesreče skrbno vse preiskale — o M'x'1v n: bilo sledu ... Tragična smrt mlade, lepe in pridne deklice je vse globoko pretresla. Davisu je bilo še posebno hudo, saj je bila nečakinja n-egove-ga prijatelja in tovariša Billa. Ko sta se kriminalni šef in Davis v kabini policijskega čolna, ki je ostal pri obali, preoblačila, sta razpravljala o nesreči Kako sc je moglo to zgoditi? Ob kaj c trčila ladja? In kam je tisto izginilo? Ali se je istočasno tudi potopila? Ugi-nala sta vse mogoče, a stvar jima je ostaia zagonetka V istem, ko sta stopila spet na obal, da h šla domov, se je raz-legnil z drugega konca obale žvižg policijske piščalke. Urno sta pohitela Lakaj in naletela na razburjenega stražnika, ki je ;avil- da je videl preko obalne ograje lezti človeka: a ko se mu je približal, je ta izginil kakor duh Kakor duh! »Ves naš trud le zaman!« je srdito zagodrn al šef. Davis pa se je zastrmel v meglo na vodi in zdajci vzkliknil: Ha! Tamle :e spet tista luč!« S'gnali, povelia In že ie mali policijski čoln s polno paro drvel za tisto lučjo. Zaman — luc je spet izginila ko vešča. D cm J o se ;e že. ko so se vsi trudni in premražem vrnili. Zjutraj jun je vsaj malo odLglo, ko so javili Triie Igral© Zgcdba V duhu je zrl Shaw vse dogodke zadnjih let. Videl je postajo, kjer je bil misijonarski zdravnik. Vedno bolj so mu domačini zaupali in z vedno večjo vnemo sc je trudil pomagati jim. Nekega dne je slišal, da se pripravlja vojska- kar ga pa ni bogvekaj vznemirilo. Potem so prihajale čedalje boli vznemirljive vesti in ime Kvan-Sen-a je bilo v vsakih ustih. Prebivalci mnogih vasi so pobegnili proti zahodu ... Nekega jutra sta prišla Maxwood in Brent. »Kvan-Sen in njegovi pristaši so za nami! PripraVmo si nekoliko živeža in bežimo čim prej!« In Shaw se je dal pregovoriti in jima sledil. Bežali so ob reki navzdol. Ko so mislili, da so že na varnem- so zagledali več džunk (kitajskih čolnov) z vstaši, »To so Kwan-Senovi ljudje ...«je stokal Maxwood. V istem trenutku so Jim že žvižgale krogle okoli glav. Tedaj iih je začasno rc-šilo to malo svetišče, kamor so še mogli pribežati z. naporom zadnjih moči. »Se štirideset minut«, je dejal Brent. »Pasje duše ...« je mrmral Max-wood. »Povejta, kdo je bil, ker...« »Tako ne pridemo nikamor«, ga je prekinil Shaw. »Ker se krivec ne javi, naj odloči žreb.« »Pristanem« je hripavo dejal Brent. Max\vood je stokal: »To je strašno ... Kitajci so tako neusmiljeni.. Sem že videl, kako trpinčijo svoje žrtve...« Ko je Davis skočil z Mollv v vodo in jo za kratek čas izpustil, jo je iz njegove bližine odnesel močan val, ker je bila voda takrat radi eksplozije kotla zelo razburkana. Molly ie bila s:cer dobra plavalka, toda mokra obleka jo ie če-klalie bolj ovirala. In kmalu so jo zapuščale moči Slabotno je klicala na pomoč, a nihče ie ni slišal. Pričela se ie že potapljati, ko je zadela ob n,ki predmet- katerega se ;e krčevito oprijela. Tedaj .ie tudi pod nogami začutila nekaj trdega V istem se je že nezavestna zgrndda. Molly se ie bila oprijela »Tenorjeve« ograie. ki ie nad vodo plul ob obali. Pravkar se ie odprl pokrov na pločad5 in ven ie stopil lack. Ko je pregledal vso okoVco in se hotel spet vrniti v notranjost ladje, ie opazil truplo, ležeče preko kr^va Pugleda! je: neka ženska — nezavestna - Nn’brže ie tudi ona Irh na policijski ladjici!« je pomi-sP %e io ie hotel nesti na obalo, ko mu ie nrišlo na nfsel. da utegne to bihi kaka policijska vohunka. za življenje iz Kitala »Vseeno!« -Ie vzkliknil Brent. »To je edini izhod. Karte naj odločijo. Kdor potegne asa in.desetko, ta je zaigral.« * ... Brez volje je Maxwood izvlekel iz žepa karte Brent jih je vzel- j;.h zmešal in potegnil prvi. Bila je kraljica. Dal je karte drugemu. Nihče ni govoril. Naenkrat je zastokal Maxwood: Potegnil je asa. Počasi je potegnil še drugo karto. »Stil i. Štiri!« je vzkliknil in se blazno sme-jtll Igra se je nadaljevala. 1 okrat je potegnil Shaw asa. Stisnil je zobe. Z navideznim mirom je potegnil še drugo karto. Bila je sedmica. Imel je občutek, kot bi zanika- ki mu je hotela zadrgniti grlo, zopet popustila. Brent je pogledal na uro. Manjkalo je samo še dvajset minut. Medtem je Maxvrood na skrivaj opazoval zdravnika, in hudoben ogenj mu je zazdel v očeh: »Vd veste, da sem nedolžen. Če bi tu šlo le za mene, toda imam ženo in otroke .. « Pri tem pa je gledal v tla, v strahu, da hi Shu\v videl laž v njegovih očeh. •Tale Shavv je butec. Zakaj ne bi posnemal Maxwooda?« si je mislil Brent in je žalostno delal; »Jaz sem sicer še samski, Maxwoiod, toda imam staro mater, ki je hroma. Vest o moji smrti bi jo umorila...« V resnici pa je bil že od svojega šestega leta sirota. Shavv je pogledal najprej enega-potem še drugega. On je bil sam. Nihče ne bo za njim žaloval. Mar ni b"l kot misijonarski zdravnik dolžan. da se žrtvuje? ... Dvignil se je. Sklenil je, da se bo javil, toda ni imel moči, da bi to povedal. »Žrebajmo še enkrat!« je predlagal. Vzel je karte, jih zmešal, pri tem pa je vzel asa in desetko in podal sveženj Max\voodu. »As n devetka!« je ta glasno naznanil. »Fant in petica!« je vzkliknil Brent. Shavv pa. je zbral ves svoj pogum in pokazal obe karti, kateri je bil odbral. »As in desetka«. Maxvvood je poskočil in ga objel: »Vendar že, Shavv. Pojdite. Kvvan nama bo zato dal svobodo...« Tudi Brent se ;e počuti! kot prerojenega: »Strašno je, Shavv, toda igrali smo pošteno za živlienie • ••* »Da ...« Tiho je strsnt Slr-vv roki tovarišev, zlezel skozi okno in odšel proti reki. »Zdai sva rešena...« je končno pnek'nil Maxwood grobno t:š':no. »Mogoče P Shaw vendarle Ustrelil otroka ... Da. trdno sem prepričan-da ie on to storil ...« »Vi ste lažnivec. Maxwood! Vi dobro veste, da je Shavv nedolžen' Vi ste prava golazen!« »Nikar me ne žalite!« Brent se je zaničljivo smejal in je pliunil na tla. »Bolje je. če tukaj še malo počakava... Kitajci nimajo radi. da jih tujci gledajo, ko se zabavajo...« Muxw'3'Od se je vscdel in se za-dovobno smchVal: »Končno se Shavv ne more pritožiti... Misijonar mora biti vedno pripravljen na smrt...« »Ali ste vi streljali?« je vprašal Kwan-Sen, ko so pripeljali predeni Shavva. Shavv ni odgovoril. »Moram se še enkrat oprostiti,« je dejal Kvan-Sen. »Krivci so že kaznovani... Toda moje dete i6 mrtvo in kdor ga je ubil, je ničvreden pes!« Kvan-Sen je dal kratka povelja v neznanem narečju. Toda ko je videl, da se možje približujejo topu, je uganil kakšna smrt K3 čaka. »Kdor je ubil moje dete. je nič' vreden pes«, je ponovil Kvan-Sen-»Jaz sem star in poznam Ludi. • •_ Nimate oči strahopetca. Strahopetec bi se ne javil sam ... Ali mi m0' ,rete priseči pri vašem Bogu, da ste krivi?« Uganil je težki boj, ki je divja1 v misijonarjevi duši. In je deal z mehkim glasom: »Vi mi ne daste odgovora? Vem, da ste se žrtvova11 rilec v svetišču... Dva sta tan eden med njima je krivec. Toda oh sta strahopetca, ker sta vas pustil iti zanje v smrt. Toda prosti s* Jutri zjutraj vas spremijo moji D dje do železniške postaje.« Shavv je skoraj omahnil. Ni mož1 prav razumeti Kvan-Seoovih bese; zdelo se mu je k:>t da prihajajo ! daljave. Kitajci pa, ki so stali P topu, so zrli v Kvan-Sena. čaka. povelja. Tedaj je Kvan-Sen dvif nil roko. »Kaj hočete storiti?« je presti'3' šeno vzkliknil Shavv. »Hočem maščevati svojega sin3:^ je svečano odvrnil Kvan-Sen. ^ topa je vijoličast plamen šini! p' svetišču. (Konec)- Bnevita karosilka X O preiskavi materije z rontge- nom bo predaval v okviru Prirodo-tlovnega društva v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi v Rubljani univ. asistent g. F. Peter- l™. Pričetek ob 18. Propagandni odsele DED javlja, da ima odslej društvene prostore in nadaljevalne tečaje v lovski sobi ho tela »Metropol« vsak petek od pol 21'. Dopise naslavljajte D. Esperaut-6k° društvo, Ljubljana, hotel »Metropol«. X Strelska družina v Ljubljani bc Pobirala z inkaeantom članarino v teku januarja za 1. 1936. Prijavite morebitno spremembe naslova upravi P° itikasantu. Pisarna je v Šelenbur-govi 3, x Združenje geometrov in geodetov, sekcija za Dravsku banovino v Ljubljani, 'bo imela ®v°j redni letni občni zbor 18. L m. ob J420 v restavraciji hotela 81 on. x Nov trik beračev. Iz Ptuja ham poročajo o novem triku, ki K{: Ra poslužujejo zlasti delom rž* ni berači. Pridejo k stranki s Putnom, češ da ga pošilja ta ali 1)113 znana ptujska osebnost Ko franka začne čitati pismo, ki je havadno kaka zamazana prošnja 23 podporo, pa berač odkrito Pr'zna, da je pismo spisal sam H1 da se ga poslužuje samo zato, tia vzbudi večin pozornost pri 6trankah . ^ Rezervni oficirji (poročniki lri Jto činu starejši podporočniki) Pvšadije, artilerije, konjenice in inženjerije, ki se žele pripravlja« 1 Za kapetanski izpit, naj to spo« r°če do 24 januaria na naslov Jub!lanskega pododbora Pisme« ali ustmene prijave in podrob h^sti pr^ pododboru Udruženja czervnih oficirjev v Ljubljani, ^Grešni trg 1,=11. x Sveži grobovi. V Ljubljani je w,nr*a Amalija Marinko, ro čna Ham f * rz;ču posestnik in gostilničar °vro Aljančič. Žalujočim sožalje! , ' Diplomirali so na pravni fa-D *tii ljubljanske univerze Kobe in°c-^ar" Vivoda Marijan z Olinc 1 Suler Anton iz Bovca. Čestitamo! v / A. D v Kranju obvešča r0U ’pteresente, da je možno pl'erv>rati mize za akademski j ?? samo v soboto od 17 ure ^ie v Narodnem domu društvom in organizacijam. Vah",lVa ^i,,P,Dnnslst ^pkete, izlete in prireditve lj 'j f'io.v dobo. kn bomo ime« je ‘ °®nji spomlad inski velese« junv tCk ic mtvt1 30 11111 i in 11 Sam,1, vestila o dnevnih po« '!2nih Prireditev naj se po« liani0 Uratl'"' Velesejma v Ljub« Pch.u Ljubljana Šiška. V ?c. ‘x predava me Rus lo« davan; 'n Do prc« Vstn, l’ '1P "Dnmorski pekel« y D^na 3 - Din Sflk r,rfv nameščenec in Učen , < n mo.rn biti točno no veznost-Pra1aniu. niz*iri('riia ob Vini-, ’ Dri're nos Iv Berlina. 22.00 čas poročila,, 2215 Operetni napevi (Ivica Cankar, 8. Banovec in Radijski otkester). Konec ob 23 uri Vreme Novi sad: Oblačno po vsej državi z majhnimi zjasnitvami na se* verovzhodu in severozapadu Nekoliko je deževalo v Primonu. Sneži pa v sredini in na vzhodu države. Mraz je vladal po vsej državi, razen na skrajnem iugu Na.n'/:a temperatura Veliko Grad'šče —7. naj-višja +16 C v Hercegnovem. Napoved za dare5: Oblačno bo 1 po vsej državi. Deževalo bo v Primorju in v notramos-fi države. Morda bo snežilo v severnih krajih in v planinah Temoeratura se bo nekoliko zv’Šala Sonce vzhaja oh 7 12 zahaia ob 16?3 Dunaj: V severmb Aloah južno, 'hlačno in rnnr-Li nd Čns-i do ča* - l-r ■j Tako zgoda že v cilindru sai ■ ura šele sedem!« »Grem od pogreba» »In kda pa je bil pogreb?« »Včeraj!« Maribor m— Narodno gledališče. Pa* tek, 17. januarja: Zaprto. — So* bota, 18. januarja ob 20. uri: »Malomeščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič. m— Kino. Grajski: Pride iz* borna veseloigra »Katja«. Jutri v soboto ob 14. uri matineja »Dva nasprotnika«. — Union: Danes prekrasni film »Viktorija« po K. Hamsunovem romanu. Pride kro* na vseh tonfilmov »Nataša«. m— Veliki prispevki za kraljev spomenik v Mariboru so zadnje čase dospeli spomeniškemu od bo ru. Združene tvornice ruške del* niške družbe za dušik v Rušah so darovale skupno 20.0000 dinar* jev, prav toliko pa je darovala mariborska tekstilna tvornica Hutter in drug. m— Drevo ga je ubilo. V Po* lanskem logu pri Črenšovcih so podirali te dni drevje. Po nesreči se je debela jelša zvrnila na 59* letnega posestnika Štefana Žer* dina, ki je bil na mestu mrtev, ker mu je deblo zlomilo hrbteni* c o. Žerdin zapušča ženo in pet nepreskrbljenih 'otrok. m— Velika šahovska simultan* ka bo v soboto 18. t m. ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Prirc* di jo znani mariborski šahist Ivo Lešnik in je že doslej prijavlje* nih nad 50 šahistov. m— Ni dolgo užival ukradenih dobrot 36*letni Franc Črcpinko, ki je te dni vlomil v trgovino Ljudmile Klavore v Zg. Radva* niu ter napravil 12.000 dinarjev škode. Ukradeno špecerijo Je prodajal po Teznem, kar je po* stalo zafij usodno. Orožniki so mu prišli na sled in ga oddali sedišču, kjer je vlom in tatvino priznal. m— O bolgarski umetnosti predava danes v petek, 17. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi hr* vatski pisatelj K. Hegedušič. Ski* optične slike! m— Tujski promet. V prvi po« lovici januarja je bilo pri polici* ji Mariboru priglašenih 1135 tuj* cev, od teh 235 inozemcev. N s O G L & S ‘ Knjigovodjo korespomlcnta zmožnega slovenskega, srbohrvat-skega In nemškega jezika po možnosti s prakso v kovinski industriji išče za takoj veliko podjetje v ljubljanski okolici. Izčrpne lastnoročno pisane ponudbe na oglasni odd. pod »perfekten knjigovodja«. OPREMLJENO SOBO po možnosti s separiranim vhodom v centru mesta išče starejši dobro situiran gospod. Ponudbe na upravo pod »reden plačnik« Dvostanovanjsko hišico z vrtom in pritiklinami se radi selitve ugodno proda. Posredovalci izključeni. Vprašati je v Rožni dolini, cesta Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA41! uunnnu XX1/16 Gostilničar ji pozot! Avtomatične biljarde, popolnoma nove in nerabljene prodam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni odd. pod »Biljard«. Najhitrejše nemško letalo »He 111«, ki so ga pred dnevi preizkusili na letališču v Berlinu. Z desetimi potniki je doseglo že fantastično hitrost 400 km na uro. Raz petina njegovih kril znaša 22.6 m, v 2-5 minute se dvigne 1000 m vi soko. Daljavo 1500 km pre leti lahko brez pristanka. Evropska prvaka v umetnem drsanju Ernst Baier iz Berlina in Maxi Herber iz Monakovega, ki se bosta potegovala za svetovno prvenstvo na zimski olimpiadi v Garmisch-Partenkirchenu. Mošeja ob obali Bospora Norvežan E is tein Raabe, ki treni' ra v Garmisch-Partenkirchenu 'ltt vzbuja s svojimi drznimi in lepimi skoki pozornost športnega občin' stva. .'V-'i-ji •' rr.'Zs; .v v' ;**>,* ZAHVALA, Ko smo izgubili svojo drago mamico, teto, staro mamico, soprogo ter gospo Marijo Trtnik so stasu mnogi v marsičem pomagali ter lajšali gorje, mnogi so nam izrazili sožalje! Vsem tem ter tudi darovalcem cvetja naš: Bog plačaj! ŽALUJOČI OSTALI. Izdajatelj: Josip Fr. Knuflič. — Frednik: Milan Zadhek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnavja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.