ši9V. 84. IrVaja v«sk dan, »zvzemšl uedelje ob 4 popoldne. Utetfitifltvo: Ll»c» Sv. rnaBftu Asifcega 5L 20, L nadstr. — Vsi rrfr*j ;e pc*?ljijo n«!nl«t\'i lista. Nefrankirani pisma * n« in rokopisi ie ne vr«£#r. ff' ' clJ In odgovorni t redrik Štefan Godina. Lastnik fconaardj I!s'* .riiaccti*. - i is* tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t cr-e,>«iiB peroitvorn v Trstu, ulica Ev. FranW5ka AsUkega §L 21 Telefon tredriitva in oprave štev. 11-57. ftrefnina znaSa: 2a reJo Itio.......K 24'— 7« j:cl leta .......'••■•••.•a 12"— 7J ti ........................ 6"— 7: i cceljsko izdajo 7a celo leto ....... . 520 rs jcl teta.................... ¥ TratM, w «w I. maj« m VEČERNA Latnik H. •V* i L j^jt L "' J m Posamezne Številke se prodajafa n-) 6 vinarjev, zastarel« številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širolcosH ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pj 10 yla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 via. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsika nadaljna vrsta.............2 — Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj p.i 43 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti4. Naročnini ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstj. Cprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega St 20l — Poštnohranilnični račun it- 841.652. Illfpi! m - ir Pi "i E !!I GRADEC, S. (Cenz.) Vojaški sotrudnlk »Tagesposte« poroča: Seoaj napredale tudi ofenziva našega gališkega severnega krila hitro. Prekoračili smo \YIsloko tudi v tej napadni smeri. Naše čete zasledujejo sovražnika preko črte Pilzno - Ja-slo. Tako se je izjalovila pričakovanje sovražnega vodstva, da bi se posrečili u-mikanje ustaviti ob utrjeni wisloski črti. S sunkom preko Pilznega proti vzhodi, pada severno krilo v bok sovražniku, ki bi hotel poizkušati, da bi se ustavil ob VVi-sloku. Teoretično bi bili tako podani poboji za nadaljevanje ofenzive s smeri proti Rzeszowemu. Moramo pa odslej od dne do dne vedno bolj računati s sovražnimi protinaskoki. Ruska fronta ob Nidi se še drži. V središču so naše čete prodrle preko Jasia v smeri Frysztak - Krosno. Ryma-now - Dukla ta v naših rokah. Prodiramo v ozemlje vzhodno odtod, čelo iz Vzhodnih Beskidov se proti severu umikajoče osme ruske armade je težko ogroženo. Napadena je že od dveh strani, ker tudi Boroevičeva armada s silo pritiska za njo in z močnimi silami prodrla v gališko Z-.karpatje. Deli ruske beskidske armade bi znali ostati v naših rokah. Kakor se zdi, je v tej armadi nastopilo nevarno razsulo. Upajmo, da bo dano našemu vodstvu, da izkoristi veliko zmago tudi v prihodnjih dneh z naporom vseh moči za uničujoč poraz tretje in osme ruske armade. Proti lažnivim zunanjim poročilom, DUNAJ, 7. >Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Tekom te vojne so poročevalci ententnega časovi ,ja že toliko II Ui Delovanje podvođniko?. Cunardov parnik »Lusitania« torpediran. Q'.JEENSTOWU, 7. (Reuterjevo poročilo.) Parnik družbe Cunard, »Lusitania«, je bil torpediran in se je potopi!. Pomoč je bila odposlana. LONDON, 7. (Kor.) Po LIoydu došlem poročilu iz Liverpoola je bil parnik »Den-turion«, 5945 ton vsebine, ki je vozil iz Liv erpoola v Južno Ameriko potopljen ob irski obali. Moštvo se je rešilo. LONDON, 7. (Reuterjev urad.) Ravnatelj družbe Cunard je sporočil liverpol-skemu »Evening Expressu«, da je bila * Lusitania«« potopljena osem milj daleč cd postaje za brezžični brzojav Old Head. LIVERPOOL, 7. (Reuterjevo poročilo.) Parnik »Candidas« jo v torek torpediral neki nemški podvodnik v Irskem morju in ga potopil. Vsa posadka se je rešila. Ameriiki Kemti proti politiki prtdstttriki unisono. LONDON, 7. (Kor.) »Morning PosU poroča iz \Vashingtona: Tednik »Vater-land« je poslal okrožnico na izdajatelje nemško - amerikanskih listov, da bi se z glasovanjem ugotovila mnenja čitateljev o Wilsonovi politiki napram Nemčiji, posebno glede nezabranitve izvoza orožja in nje vpliv na nemško - amerikanske glasove pri prihodnji volitvi predsednika. Mina Tirnic priti tnspMmmn. Bil že Barduele. CARIGRAD, 6, (Kor. — Zakasnelo.) Poročilo agencije „Milli*: Glavni stan priotčuje sledeče sporočilo: Na darda-nelski fronti je bil včeraj po našem napadu proti levemu sovražnemu krilu v Ari Burnu uničen en sovražni bataljon, zavzet del njegovih močr.o utrjenih oko- 10 00 ^fM S P P a M S Iplili mim i stidiiM storili v zavijanju dejstev, da smo se na- J™.'" "jetlh nadI 200 pušek in ena , . . , ... ..... strojna puška. Enako so našo snoenjo vadili, prehajati preko rednm lazmvin akcijo prot| Sedd H Bahru spremljale teške angicike izgube. Ob tej priliki smo zajeli tri nadaljne strojne puške z obilno municijo. Dosedaj je prišlo v naše roke vseh skupaj 10 strojnih pušk. — Z drugih bojišč se ne da poročati nič bistvenega. CARIGRAD, 7. (Poročilo agencije „Milli". Glavni stan objavlja sledeče poročilo: Na dardaneiski fronti drži sovražnik v Ari Burnu svojo dosedanjo postojanko poročil brez pripomb. Ker pa naši sovražniki sedaj tudi uradno delujejo s sredstvi, ki ^e morajo žametavati celo v naj-%-ećji si!i in obupu, zahteva to pošteno zavrnitev. Ritka zastopstva v inozemstvu raz-glašr'o >ficijclno, da imajo nalog, da morajo kategorično zanikati z Dunaja in rSeroUra prihajajoče vesti o tako veliki zmagi Avstrijcev, Ogrov in Nemcev v japonskem ultimatu določenega roka ne sprejme japonskih pogojev, zapusti japonski poslanik Peking. Armada in brodovje sta dobila ukaz, naj bosta pripravljena, da moreta nemudoma oditi tjakaj, kamor ju pošljejo. Ameriki ii japonsko-kitajski spor. AMSTERDAM, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Državni tajnik Bryan je dal objaviti izjavo, v kateri se ponavlja, da Zedinjene države vzdržujejo politiko odprtih vrat in vzdr-žania teritorijalne nedotakljivosti Kitajske. Amerikanska vlada ne misli na to, da bi se odrekla kaki svoji pogodbeni pravici na Kitajskem. _ lovi dro HAL DUNAJ, 7. (Kor.) Ker se je izkazalo, da nikljasti drobiž ne zadostuje več in se je posebno v industrijskih okrajih pokazala velika potreba drobiža, je sklenila vlada sporazumno z kr. ogrsko vlado, s pridržkom, da si pridobi pozneje za ta ukrep zakonito dovoljenje, da začne kovati in izdajati drobiž po 10 vinarjev in tudi 20 vinarjev iz »novega srebra«, zlitine 50% bakra, 40% cinka in 10% niklja. Izdaja tega denarja, s katero se glede desetvi-narskih komadov prične 10. majnika t. 1., se določuje samo po izmeri neodvrnlji-ve potrebe in do najvišje potrebe 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži popolnoma enak nikljastemu denarju in se bo razlikoval od tega samo po kovinski barvi in kovu na zadnji strani. na jugu. V okolici Seid il Bahra je so-. .. . vražnik včeraj popoldne skušal napasti zapadni Galiciji. Tamkajšnji boji da ne pod zaščito svojih ladij. Boj je bil do ir.oljuj^o niti. da bi se govorilo o delnih poznega popoldneva ugoden za nas. uspehih Avstrijcev, Ogrov in Nemcev. Ne Končno smo s protinapadi pognali so- vražnika tja, kjer se je izkrcal In smo mu zadali težke izdihe* Na levem krilu je zasledoval del naših bojnih moči sovražnika do izkrcavallšča pri Sldd H točo more se smatrati, da se po hitrem be<»u poveljnika tretje ruske armade, Radka Di-mitrijeveg.?. iz Jasla pretrgana vsaka brzojavna zveza s Petrogradom in da zato Bahru in ga je obsipal na begu s tamkaj vlada popolna nejasnost o dogod- bomb kih, ki so se vrt« v zapadni Galiciji od V Aserbejdžanu so se vršili v okolici 2. majnika sem. Dejstvo samo, da ob Du- Diimana brezpomembni spopadi med na- . n- ,. - „ . „ . . Isimi četami in Rusi. nnjcu .n Btah m niti enega ruskega bojev- z drugjh frQnt se ne da poročati nič ni\a več, da je tudi že odsek ob \Visloki v pomembnega. naših rokah ter da se je vse zapadno krilo Rusov v Beskidih hitro umeknilo iz do-setlaj zavzetega ozkega pasu na Ogrskem, kaže. kako težko je bila prizadeta ruska vojn sila v bojih zadnjih dni. * .j se tudi v Peti ogradu delajo Heved-ni in v sporočilu 5. majn'ka še vedno govore o bojih ob Dunajcu, vendar ni moglo uradnim mestom ostati skrito, dr so se ti boH, v katerih so bile ruske čete po pri-n,< iu tega komunikeja znatno omajane, vrnili veliko amo ujetnikov. Sreča je za nas, da se bitke ne dobivajo z uradnimi zanikanji, «:ein\eč z orožjem. In ATENE, 7. (Cenz.) Tri velike ladje in več majhnih enot zavezniškega brodovja je iz velike razdalje bombardiralo turške utrdbe pristanišča Nagara. Ker je turško brodovje zadnje dni večkrat priplulo iz nagarskega pristanišča in vznemirjalo izkrcane čete, upajo Angleži, da preprečijo nadaljne napade na svoje čete. italijanski ministrski svet RIM, 7. (Cenz.) Včerajšnji ministrski svet je trajal štiri ure. Sklicanje zbornice se ni sklenilo. Danes dopoldne se je zopet vršil ministrski svet, o čigar poteku se strogo molči. Po včerajšnjem ministrskem svetu je imel minister zunanih stvari Sonnino daljni pogovor z romunskim poslanikom knezom Ohiko. RIM. 7. (Cenz.) Minister zunanjih .... ... , , stvari Sonnino je imel včeraj pogovor z ruskim kolonam, ki danes oh >evernem „cmškim veleposlanikom Bulowim in av- pobočju 3* skido\ ?agvozdene, iščejo iz-j^tro - ogrskim poslanikom baronom Ma- hoda rsed r. -inii na severu n; jugu prodi- cliioni. Kakor poroča neki list, je pogovo- rajočimi armadami, pač zelo malo kori- prisostvoval tudi ministrski pred- ... , - . sednik balandra. si.jo zaiiiVaiija, če se razglašajo se tako -- Volitve m Dmskem. KODANJ, 7. (Kor.) Pri volitvah v Fol-ketiiing so bili skoraj v vseh okrožjih izvoljeni dosedanji poslanci brez protikandidatov in brez glasovanja. uradno. 1 l zGpađnsjs bo]iftiL Ba^ško pcračliu. LONDON, 7. (Kot.) General French javlja: Na angleški fronti ni nič novega izvzemaj da smo zopet osvojili nekatere izgubljene zakope na griču 60. Boji se na-daijujeio. Niti tamkaj niti nikjer drugie ne fca/e sovraimk volje /a napadanje (!). Pred loponsko-kitnlsko vojno. Japonska armade in brodovje pripravljena. LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča rz Tokfja: Ce Kitajska po poteku v Razvoj vstale v UMU. Poročevalec »Tagesposte« poroča iz Rima: Italijansko časopisje se soglasno strinja s tem, da so povzročile sedanji nevarni položaj v Libiji večjidel težke politične napade, ki jih je zagrešil vojaško-politični urad v Tripolisu. Že v jeseni je bil položaj v tripolitanski koloniji resen in se je govorilo o bojazni poučenih krogov v Italiji. Ce so se sedaj pričeli razvijati dogodki, tako da je vlada prisiljena proklamirati nad Libijo obsedno stanje in poslati na lice mesta nova ojačenja iz Italije, potem s tem ni povedano čisto nič drugega, kakor da se je vrsti dogodkov pridružil še nov dogodek. Zato nikakor ni umestno govoriti o kakem presenečenju. Kajti kolonijalni minister je vedel že dolgo pred izbruhom vojne, kaj mu je treoa ukreniti. Vstaški po-g'avar Sel! el Naser je bil skupno z njegovim sinom ujet, vendar pa mu je bilo meseca novembra poverjeno zaupno sporočilo za vstaše v Sirti. Poglavar je bil izpuščen iz zapora v Zuara in sprejet v Tripolisu z velikimi častmi. Kar čez noč je postal najvišji uradnik v okraju Fezzan. Odpotoval je v notranjost Tripolitaniie, najprej preko Sokne, da bi po naročilu italijanske kolonijalne uprave pregovoril vdana mu plemena, naj se bolj približajo obrežju. Na ta način naj bi se ustvaril nekak odbojni pas med Sirto in med daljnim, v divjem uporu se nahajajočim zaledjem. Toda Self el Nasra ni bilo več nazaj, njegov sin Abdul delil, ki je ostal kot tal pri italijanskem guvernerju, pa je nekega dne nenadoma izginil in ni bilo o njeni več ne duha ne sluha. Odfcga trenotka je postajal položaj v Tripolitaniji, zlasti v Sirti, od dne do dne slabejši in kritičnejši. Razvili so se jako krvavi spopadi med italijanskimi vojaki in oboroženimi domačini v Gebelu, in sicer od meje ob Tunisu do Sirte, pri katerih se je konstatiralo, da se nikakor ne sme zanašati na Askare, ker so pobegnili v sovražni tabor. Ker so se podobni slučaji vedno bolj ponavljali, je guverner sporazumno s centralno vlado v Rimu sklenil, da se mora kolona polkovnika Mianija, ki se je nahajala v Fezzanu, u-makniti in da se morajo vse predstraže v zaledju Fezzana razpustiti. Umikanje se Je razvilo skrajno težavno, napadi nikakor niso ponehali, vsled česar je bil proti obrežju umikajočim se četam poslan polkovnik Billia z znatnimi četami na pompč. Pri tem umikanju je bil pod poveljstvom majorja Gianinazzija se nahajajoči oddelek ob tunizijski meji cel mesec popolnoma odrezan in se je moral končno rešiti na francosko ozemlje v Tunisu. Dne 5. aprila so napadli vstaši kolono Gianinazzi južno od Misde, nakar je polkovnik Miani sestavil iz libijskih savarov in askarov in enega bataljona e-ritrejskih vojakov obstoječo četo, ki je odšla pred par dnevi ii Misurate v notranjost kolonije. In tu je došlo ppročilo. ki je tako silno vznemirilo vso Italijo. Miani-jeva kolona je nenadoma zadela na številno mnogo močnejšega sovražnika. Vrh tega ie večji del italijanske koleme, obsto- ječ iz Libijcev, pobegnii v sovražni tabor. Nad 200 belih je padlo, nad 400 belih pa je bilo težko oziroma lahko ranjenih. Ozemlje, kjer so se vršili ti boji, spada med ona, ki so vsled zemljepisne lege in majhne gospodarske vrednosti le malo okusila kolonizacijsko delo Italijanov. Po begu Alianijeve kolone so se uporniki zbrali ob karavanski cesti Bu Negeinu v zaledju Sirte in se utaborili v Casr Bu A-dijii. Dne 29. aprila je hotel polkovnik Miani iznenaditi sovražno taborišče in sicer s četami novega in predvsem libijskega tipa. posebno z iregularnimi tolpami, ki pa so takoj, ko se je akcija že skoro posrečila, pričeli z vso srditostjo streljati na lastno kolono. Vendar pa se je zamoglo izvršiti umikanje v redu, kar je razvidno že iz dejstva, da so zamogli Italijani vse svoje ranjence — govori se o 409 — vzeti s seboj. Vojaško se ta dogodek od običajnih epizod v kolonijalnih vojnah ne razlikuje mnogo, oziroma nič. Ce pa se polaga nanj političen pomen, ki je gotovim germano-fobskim listom prava voda na mlin, potem se mora z vsem poudarkom konstatirati, da Libija sploh nikdar ni bila popolnoma okupirana po Italijanih in da je bilo tamkaj vedno zaposlenih najmanj okoli 150.000 vojakov. In to že zdavnaj pred izbruhom sedanje svetovne vojne! Draginja mesa na — Hrvatskem. »Hrvatska Obrana« v Osjeku je izpre-govorila ostro očitanje na adreso hrvatskih živinorejcev. Današnji promet z mesom na Hrvtaskem da je kažnjivo in rafinirano višanje cen. Pri tem ni smeti zvra-čati vse krivde na mesarje. Osješki list pravi, da se je prepričal, da plačujejo mesarji naravnost horendne cene za govedo, teleta in prašiče. Večja krivda da je v špekuliranju tistih živinorejcev, ki iniair; še živine za klanje. Znano je tržno pravilo: čim več povpraševanja tem večja cena. Ob normalnih razmerah bi bilo torej višanje cen naravno. Ali temu da treba postaviti mejo. Kajti, vojna je ustvarila mnoge razmere, ki se oddaljujejo od normalnih. Zato so tudi potrebne odredbe, ki ne dopuščajo marsičesa, kar bi bilo v normalnem času naravno in dovoljeno. Ena takih odredb je 1 i m i t a c i j a. Kako bi bilo danes, ako ne bi bila oblast pravočasno limitirala žita in moke! Ali sedaj da je skrajni čas, da se limitira tudi meso. Izvoz živine iz Hrvatske in Slavonije je prepovedan, ali rneso postaja vendar vsak dan dražje. »Hrvatska Obrana« trdi, da je vzrok temu v dejstvu, da uživajo živinorejci sedaj neopravičeno protekcijo. Da morejo čim več in čim ceneje gojiti živino, so bili živinorejci na Hrvatskem opravičeno favorizirani. Javnost ni oporekala, ko je bilo v tamošnji županiji na stotine in stotine vagonov koruze pri rekviziciji žita izločenih na krmljenje živine, da-si se je bilo bati, da bi v nekaterih predelih Hrvatske in Slavonije moglo nastati pomanjkanje hrane in — glad. A kaj vidimo sedaj? — vprašuje rečeni list in odgovarja: Živinorejci letajo od najnižje do najvišje instance in ne mirujejo, dokler niso dobili dovoljenja za — izvoz! Zakaj to? — »Obrana« pojasnjuje? Na Dunaju so debeli prašiči po K 3.40. Mesarji na Hrvatskem ne morejo toliko plačati . Na Dunaju dobi torej živinorejec za 1000 metrskih centov žive vage 340.000 kron, dočim bi na Hrvatskem dobil le kakih 200.000! In živinorejec se izgovarja, da se ne more zahtevati od njega, da bi pri vsakikih 1000 metrskih stotov izgubil kar 140.000 kron. Osješki list pa vprašuje: Ali bi mogel živinorejec dobiti na Dunaju tudi le 100.000 kron, ako bi mu bili ob rekviziciji odvzeli koruzo, ki bi jo bili ljudje v nekaterih predelih tako krvavo potrebovali za svojo hrano!! Dalje vprašuje osješki list, ali je taka kupčija opravičena, solidna in reelna s povsem gospodarskega stališča? »Tu pri nas«, pravi »Obrana«, »je bila koruza iz početka pitanja limitirana z 22 kronami, kasneje v 25 za 100 kg. Z gospodarskega gledišča je pravilno, da je cena živinorejskega produkta razmerna s ceno hrane. Ko je bila koruza po 13 in 14 kron, so prodajali prašičerejci blago po 60 do 70 vinarjev in so imeli pri tem lep dobiček. Sedaj je koruza komaj še enkrat dražja, a prašiče hočejo prodajati petkrat dražje«. To postopanje označa »Obrana« kot skopuštvo, ker živinorejci di* iščejo v tem slučaju 300 odstotnega dobička. V Avstriji da stane danes koruza za krato 40—50 kron za 100 kilogramov, povšbhi naravno in opravičeno da je t6rej, ako je v Avstriji cen^ prašičev po 8 K40 yltK In kakor si £vstriJsW prašičereja ni morejo pomagati tak6, da bi koruzo za krimjihje stfo- ti v,i LP s jih prašičev kupavaii na Hrvatskem po 26 kron, tako da je absolutno izključeno, da bi hrvatski prašičerejci smeli hoditi v Avstrijo prodajat prašiče, ko jih morejo doma na Hrvtaskem hraniti za 50 odsto ceneje! — Podobne, če tudi ne tako drastične razmere obstoje — tako zaključuje »Hrvatska Obrana« — tudi glede na govedo. Gornja izvajanja niso brez zanimivost! tudi za naše razmere. Sedaj treba seveda čuti, kaj odgovore hrvatski živinorejci, na taka ostra očitanja. Iz Karpatov, V Karpatih, kjer se gibljemo v zadnjem^ času, živi globoko<^doli proti čisto madžarskem ozemlju razprostirajoči se slovaški narod. Ljudstvo se mi zdi tesno sorodno z našim slovenskim. Njihovo lastno nazivanje je enako našemu: v svojem jeziku si pravijo Slovenci, poleg tega pa se njihove šege in navade mnogo bolj približujejo našim, kakor pa običaji in šege poljskega ali rusinskega naroda v Galiciji. Tudi jezik je našemu zelo slieen. Naši vojaki se popolnoma razumejo z domačini, mnogo lažje, kakor z Rusi, Rusini in Poljaki, dasi v posebno zadrego ne pridejo nikjer. — Ljudstvo pripada trem veram: rimsko-katoliški, protestantski in pravoslavni. Tern zadnjim pravijo med seboj »Rusnjaki«. V splošnem je narod obdržal svojo nošo, dasi ta ni povsod enaka. Pač pa imajo v vsakem okraju svoje posebne določbe glede te, ki jih ne krši nikdo —• izmed domačinov se na prvi pogled spozna žida ali človeka, ki je prišel iz mesta. Žid ni njihov človek, vendar jih je tukaj neznanske množine. Ne spoštujejo ga, odvisni pa so reveži tako zelo od njega. 2idje imajo trgovino in denar — v naj-jianjšeiii selu vidiš gostilno in trgovino, ki pa je vedno židovska. Domačine imajo popolnoma v svoji oblasti. Mesta so židovska — trgovci so židje — v občinskih zastopih so le židje in »panovi«, Madžari in madžaroni. Narodna noša mož je z malimi izpre-inenami skoro povsod enaka, napravljena iz belega, domačega sukna. Hlače so ozke, tako, da se nog popolnoma oprimejo, suknjič kratek, tudi priležen, na glavi pa čepi mali, črni ozkokrajni klobuček, navadno okrašen z dolgimi pobarvanimi peresi in živobarvnimi kokardami. Starejši možje nosijo po mnogih krajih dolge lase — kakor naš Prešeren — gladko so obriti in imajo pozimi ogromne kožuhe s pisanimi iiašivi v obliki naših sukenj ali pelerin. Srajce z živo-rdečimi šivi so napravljene iz domačega platna. Moški nosijo navadno škornje, mnogo pa tudi primitivno napravljene opanke — pri delu se jih vidi največ bosih in to tudi v hudem mrazu, celo v snegu. Ženka narodna noša je zelo slikovita Dasi je ta v skoro vsakem kraju drugačna, nosijo vse ženske široka krila, navadno iz modrega blaga z belimi pikami, dalje moderc, pretirano tesno stiskajoč ne-dra, tako, da ta ženski kras — pa ne po njihovem naziranju — ne pride nikoli do veljave. Iz modrca prešerno štrlite dva kratka rokava, obsežna in bela — to ni več domače platno, dasi je stan tega oblačila, ki mu pravijo na Gorenjskem »ošpe-telj«, iz pristnega slovaškega platna, ki ga posebno stare žene celo zimo na popolnoma primitiven način predejo. Okrog vratu nosijo ženske lepo pisano ruto. Obute so, kakor moški, v škornje, ali imajo opanke ter povito nogo, kar je gotovo lepše. Spodnje hlače nositi, se zdi slovaškim ženskam sramotno — v enem oziru ni čudno, utrjene so tako, da hodijo ob delavnikih bose tudi pozimi. Vse Slovakinje so pretirano gladko počesane. Kito tik za glavo prevežejo s trakom, da jim gotovo ostane vsak las napet. Neomožena dekleta imajo kito po hrbtu^ navadno vpletejo rdeče, modre in zelene trakove, na koncu pa pritrdijo še lepo široko pentljo. VeČina deklet hodi k maši gologlava, doma pa včasih nosijo rute. Omožene ženske svojo glavo dosledno pokrivajo. Kite zadaj zvijajo. V pokrivalih se opaža največja razlika noš posameznih krajev. Žene okrog Dukle, Svidnika, Stropkova in Dupilna imajo lepe, barvano pletene čepice, katere pritrdijo s trakovi pod brado. Čepica skrije vse lase. Navadno ni dosti skriti. Čez to čepico nosijo še svilene rute. V Komtošu in Biharovu, 10 kilometrov severno od Zborovega, pa imajo žene posebno pripravo za svoje frizure. Ta sestoji iz nekakega Iz žice napravljenega obroča, ki je pritrjen na temenu z elastičnim gumijastim trakom. Trak pritiska nekako za prs* pod napetimi lasmf na čelo taka neusmiljeno, da ima večina žensk v če- Stran a „VEČERNA EDINOST- št, 84. V Trstn, dne 8. maja 1915 !u precej globok vtisk, kajti ta žična pri-1 Vasi so "tukaj velike, in vsaka vas irra I rava se ne odmakne z giave niti ponoči svojo šclo, enorazrednico, v mnogih va?eh uiti podnevu. V obroč na temenu stlačijo pa so poleg tega še otroški vrtci. Vsa šolska ostanke las in pokrijejo vse skupaj s če-1 poslopja so zidana po enem načrtu. Pritlična pic<>. kakor zgoraj opisano, tako, da se zo- hi^a, po sredi veža, na en; strani šolski pet las ne vidi, toda črni gumijasti trak na soba, drugi stanovanje učitelja ali uči-čelu se vidi na prvi pogled. Čepico pokri- teljice. Na pročelju stoji napis: Altemi vajo v teh krajih zopet pri mladih ženah iskola. V šo ski sobi pi so slike za petje, ■dra, pri starejših pa črna peče. nazorni nauk i. t. d. Vse madžarsko. Učite j V K< ■ !-;u nosijo tudi dekleta bele peče s je vedno JVa Izar. Otroci se učijo le mad- pisarimi trakovi. Ob poroki dekletu pri- j žarsko. Otroški vrtci so opravljeni zelo _ ________ _________ . j a < u-c. :.a sencih imajo vse žene ] abijivo. Za otroke vidimo vse mogoče igrače, • ozemija> ga je sovražnik dobil v zadnjih zc i>» rc IV. e lase ali pa so sploh plešaste, pa vsaka im^ svoj madžarski tip. Pod lepim i | tednih. Ne bo hitra in lahka naloga, da se \ pod Zboro\ ein. v Doljfi loki, slikami madžarske besede. V teh vrtcih po- vspostavi na5a liniia> kakor Je biia pred 22. t. v bli/v.ii dolini okrc ^ Oalbatova ne no- lajajo Madžari temelj ?a svoje delo, s ka- aprilom. Poprijemši ofendvo na pol tucata - ru ;udi nii::aio tisiih strašnih gumi- te im kradejo slovaškemu narodu novo ge- točk med švicarsko in Severnim morjem, ja trakov, temveč jim pokril gla- neracijo In tudi proti temu si ljubi blovaki j m0rcj0 Nemci pri Ypernu kazati na prido- ane rute ne vedo pomoči. i bitev večjega področja, nego ga je bilo v Ko sem prvič pnšel prvič z ga iske strani na pos!ednjih petih mesecih na obeh straneh V ^ od Bardiova proti (Jorlicam Og s\o sem opa.-i!, da se tam ne vidi niti enega na zapadnem bojišču no lepe modrce, veze-1 fapisa, ki bi ne bil madžarski, razen ^Pa-j Dogodki zadnjih desetih dni nam doka- ka in iz tako slabega materijala, da jih sploh ni mogoče uporabljati. Kakor vse kaže, je ta organizirana banda že dolgo uganjala svoja sleparstva in napravila državi in armadi velikansko škodo. Vsi so bili izročeni sodišču. Angleški glas o vojnem položaju. „Times" pišejo v nekem članku: Dobro bo, ako se spominjamo, da je to, kar smo militarično dosegli v poslednjih bojih na zapadni fremi, bilo le negativno delovanje. Otet je samo del ne nin i tudi zlatimi in srebr- I nka4-*), kar se je svetilo na nekaterih ži- zu ejo najjasneje, da morejo Nemci na za-* raznocarvniii mtini Od da! I .i/ :n t I 1 ' ko prineso seboj za « mis i", „sedaj se moraš učiti maazarsu, i s [o> z neodklon!jivo srčnostjo, z velikim šte i-Jl-J-c križa-io platno ter sc v me- Sicer ne prideš daleč.- Posebno lepi so na- | vi, n čet m t jn duhom ki se ničesar A-, r. n^f fl vasmi • . i,tn m !ri7ar«ki irrii r.a • ... v Bardiov k dovs^ih vaških krčmah. „No, lepa reč", sem p2cIu vsak čas 'začetj z Jofenzivo z veliko .so seboj za- « misli!, .sedaj se moraš učiti madzarsM, , neodklonliivo srftinstio. z velikim šte- Stojimo proti sovražniku, ki se je v vt tmrurc barve. Mlajše ženske j vhodu v vas „Vaspatak." V Dolgi - krog vratu peterovrsten trak na- je napisan > „Huszudret" i. t. d. R( nu Pa i n a d materijalne faktorje v vojnem . . . ... času, potem so Nemci najmočneja vlast, s V k: *?i koral. Najhuje madzan ; an.e je seveda v mesti,:., kater0 smo kedaj vojevali. Vkkljiib temu ze! pobožni ljudje. Kakor je \ Brdiovu n. pr. so ravnotako ka*or v zmri! a Ang ra, ali samo tedaj, če ves na-a. tako veliko je ni:- va eh samo madzn ? e s--le, dasi je teč naj rod -zastavi vS0 sv0]0 moč in duševno silo. . v Boga. Vsak po svoji ve- prebivalstva si -vaška. V šolah se otrokom |___ Domuci wsti. govoriti Bvests.o slu/ijo. v tem smislu imajo .odločno prepovtd je slovaška govorica - l j tudi svoja bivališča. doma s svojin i starši ne bi smeli K - Ckt hiše so sk ro brez izjeme enak i drugače, kak r madžarsko, zato, ker je po tavliene Š roka veža, na levo vhod v! madžarski je k jezfc gospodov („panov"), Hotelska delniška družba Grljan-Mira-oa d ^ni F^nahaja hlev, za hišo dvo-! največjega ra oda in najlepši. Otrok, ki ga mar naznanja slov. občinstvu, da se kopa-Vrata so nizka : dasi že toliko časa i denu»ctaj» soSoic^ da se je bil pc služil j Hšče v Grijanu deloma otvori že to nedeljo, po tak h kočah, še \e.lno pozabljamo'svojega mateiinega jezika, dobi zato ob-11. j. 9. t. m. Ker je vožnja z družbenim d kr;,- nripogr iti se ter butamo z glavami čutno azen In staršem se zdi to popolnoma parnikom „Vida" začasno še ustavljena, se - : ! du i Tudi prag je tako visok,; navadno. j med tem slavno občinstvo lahko poslužuje -----: -pretno N čuda potem, da je občinski zastop i vlakov, ki odhajajo iz Trsta, južni kolodvor- da mora velik človek precej up- gniti, ec ga hoče d bro prestopili. V j židovsko-madžarski — „panovi" volij > s bi je o°nj šč . ki zavzame najmanj tretjino Slovaki ubogajo. pr s«o-a nava nami/i in e n a široka, široka Protcstanije pa se norčujejo iz pohlevnih r -.-:ja * Stene s poo< l iom t pokiite s sve- kat liških Slovakov, da so jim izvolili kneza tirni slikami. Česar ne pokrijejo te, ki so (• k fa) Židje kajti tega voli tukaj ob-obe:ene pri vrhu tir. ga tik uru^e, izpolnijo činski zastop. i - p--barvani krožn ki in piskrc?, ki vi- Pa.] buh, ki jim daje zdravicku, naj bi si> ne estano na ste.-i, le pri kaki poroki jim dal tuci nekoliko samozavesti.! ali krstu 'h snamejo z ?_ida. i ____________M- s: v- ki SO tudi dobri l,ud e. Ko smo prišli ! *) Pripomniti moram, da sem prvotno mislil, da ra v Dup lnj 'n Strepk~», so nas sicer je to slo aška beseda, sedaj pa izvem, da se pravi hko pihano gledali. Bali so se nas, kajti žeanJe P° madjarsko: „Palinka". Mm politične vesli. pred na ni so bili tam madžarski in nemški iki tudi kolero so hnsko leto vo:«iki ja nanesli. Ko pa smo se ž njimi pora7!i-| n i > n. m bili prijazni. Z veseljem so nas | Kako so ugotovili sleparstva v Miškov-s r \ kog Zboicvega. Takrat so šli Ru?i Cu. O velikih sleparstvih pri vojaških p e i na i: k; zali so vsaj povsod dobro i dobav ah v Miškovcu (Miskolcz) priobču-v . t<-tfa tudi za denar se ni ničesar do- je »Festi Naplo« nekatere podrobnosti, hi'o L r 'iv «=o sami na - bi že veliki reveži, i Dosedaj so bili aretirani sledeči trgov-'o i ie st o niti samim n zadostu'e, živino- ci in industrijalci, katerim se je tudi že j cbeljujejo v Ameriko. Kadar tam zaslužijo j Razun Sinikovitsa, ki je Madžar, so vsi nek lik » denarja, prinesejo to domov, in V o ■ židje. Miškovec kot veliko trgovinsko in n bj . se vračajo zopet v Amer ko. Pri gospodarsko središče, ni preveč oddaljeno iekate ;h : i ah so možje, ki so bili ra ta Gd Karpatov in ležeče ob važnem želez-način ie trii'iat f.li štirikrat v Ameriki -jniškein križišču, je bilo eno glavnih mest i so j reJ nam;, kar se tiče ži il, vse za vojaške dobave, \ esti o nepravinostih doc is ili. Slikali smo t« rej samo eno lamen- ^ se širile že dalje časa, toda prvi po-cij-j: .Všecku M skali Rusi) zaberali - j vod, da je posegla vmes, je dobila po-k puste (zeljt ) p rezali-itd. Nekaj brambur-' licija potom anonimnega pisma. Mestni kov (k?o :!piria) sn.o še našli, in to so nam j glavar je poveril preiskavo spretnemu i -!i z vtselj m s-.ve 'a za denar. detektivu. Detektiv se je preoblekel v Narodnost je S ova om v teh krajih nekaj delavsko obleko in se je dal najeti kot ar. ga. sicer vedo, da se imenujejo po delavec v skladiščih. Plačevali so mu po s ni j ziku ^Slovenc t-^da na to niso 5 K na dan. V skladiščih je delal teden dni ponosni. O^ri so jim ,e davno v glavo za- jn nabral dovolj materijala, toda ne tako so Madžar; — zato, ker prebivajo v j važnega, da bi se popolnoma mogla do - katerih je bilo in preoblečen kot pred železniškim znanega. Polile, nost in žid sta dve največji nesreči U h r a ih Slovenskih bratov, skladiščem, kakor bi čakal potnikov. In tudi tu je ugotovil razne nepravilnosti, toda to je bilo premalo. Preoblekel se je to- Ka'ror v Galiciji živijo tu ortodoksni in ne rej v vojaka in si je znal dobiti naklonje-orto o k ni židje. Po vaseh imajo, kakor nost služkinje višjega oiicijala Simko-omen eno, le svoje gost lne in trgovine. Bog vitsa, ki se mu je zdel posebno sumljiv, in se usmili čez tisto, kar prodajajo v gostilnah. je jmel uspeh. Dognal je, da njegova V mes'ih pa i h je vse polno. Obraščeni in gospa troši velike svote za obleke in lišp, irnaiar.i, kakor jih je v Trstu le takrat vi- dočim je prej živela zelo skromno. Ko je deti, ko nosijo težke kovčege po Via Fabio dognal to, je prejel od policije 300 kron, Severo gor v Via Coron o, v dolgih črnih da bi pod kako pretvezo kot podčastnik sukrpri, s svojimi posebnimi klobuki (šabes- priredil v skladišču bogato večerjo s šam-dekelni), hodijo po cesti in prod jajo sedaj j panjcem, da bi od podčastnikov izmamil ' kolado, časopise in vsega vraga. Našim nadaljne podatke. Stvar se mu je posre-v jakom najbo j ugajajo tisti vretenci las na čila. Prišlo je na darT, da je višji oficijal vsakem sencu, ki jim pravijo Janezi „šraufen- glavar bande. Nihče ne more prodati nič cigar i". Tudi z vojsko se hočejo okoristiti. Navadno so njihove cene pretirano visoke. in ničesar začeti pri vojaških dobavah razun onih. ki iih priporoča Sirnkovits. Gledajo pa \\m vendar na prste, sicer b: Ostali uradniki pa soglašajo s tem. Poli-ski biii vojake čez vse mere." Zid nje pro- cjja je nato poslala k Simkovitsu človeka, Jajajo sedaj pomaranče. Zašli so v svojem ki naj bi Simkovitsu ponudil zelo poceni navdušenju za trgovino tako daleč, da pro oves, o katerem se je vedelo, da ga zelo aia cela rodbina tudi ob sobotah, Čeprav! potrebujejo. Predstavil se je Simkovitsu bi tega pred vojno vsled svoje vere nikdar. kot gospodar z dežele, in mu je ponudil ne storili. j pet vagonov izbornega ovsa po vzorcu Židje se kažejo pevsod največje avstrijske po zelo nizki ceni. Sirnkovits ni sprejel patrijote in se boje Rusov, da je strah. Ze; ponudbe. Toda »gospodar« si ga ni hotel v Galiciji, ko je bilo na cesti sto in sto ži-j nakloniti z ničimer, temveč je odločno dovskih rodbin, vsaka na svojtm vozu, sem j zahteval, naj ne zametuje v prid države opazil njihov patrijctzem. Rekli so: „Bežati tako ugodne prilike. Sirnkovits se je raz-mor ir.o, ker smo zvesti svojemu cesarju." 1 jaril in je dal aretirati ljubega »gospo-Pustili so svoje trgovine in zaloge, v ko- | darja z dežele«. Nato je nastopila policija, likor jih niso inogli spraviti na varno, ter, Izvršila je pri Simkovitsu preiskavo in je____ ubežali. Rusi so potem storili svoje. Židovske i našla pri njem nad 100.000 K v gotovini, XIII. To očitno strankarstvo za vlado, ki trgovine že sicer navadno ne izgledajo I veliko zalogo vrednostnih papirjev. In je šl vabljivo, ko pa so jih pustili Rusi, so izgie-; prišlo je na dan še več. Tako so bili na dale strašno. — V svo]em večnem, največ- primer zavrnjeni podjetniki, ki so ponu-krat neopravičenem strahu, izprašuj^jo Zidje I dili, da postavijo barake po 22 K za šti-vs -.kega našega vojaka, če prihajajo Rusi. i rjaški meter, in stavba je bila oddana V Zbcrovem je neka stara Židinja samo drugim po 30 K, torej za skoraj 50 odstot-mene vprašala najmanj tridesetkrat: .Lieber kov dražje, tako, da je bil erar oškodovan Herr, kommen die Rissen?", da si ji nirem za 160.000 K. Pri dobavah je dobivala ta mk li prijazno odgo\o il. In drugi so mi sleparska banda ogromna plačila in je ko-pravili isto. nečno imela pri nekaterih celo že pred- Domačini Žide naravnost sovražijo, vendar ujma 70.000 K. Blago, ki se je dobavljalo, si ne morejo pomaga i. Denar je gospod — je deloma neporabno. Koci in pokrivala, in /.id si je znal pridobiti tega gospoda. ki so se sprejemala, so tako kratka, oz- zjutraj ob 5 40, 810, 8 35, 9, 1015; popoldne ob 12 30, 2, 410, 6-10, 8*10 in 8 45. Odhod iz postije Miramar, zjutraj ob 605, 7-24, 10-20, 11-38; popoldne ob 2 26, 4, 5-24, 7*35, (ob nedeljah in praznikih tudi ob 7*20). Cenitve letine 1915. Predsedstvo ministrskega sveta nam javlja: Zelja, ki so jo v interesiranih krogih izražali že leta in ki jo je ministrstvo za poljedelstvo vsikdar priznavalo kot popolnoma opravičeno, da se namreč uspehi letine neposredno po obrodu ugotove potom cenitve — ta želja je ob sedanjih razmerah postala posebno aktuelna. Neka za tem stremeča pobuda je tudi predmetom predloga, predloženega sosveto-valstvu vojne posredovalnice za žito. Da se take začasne cenitve žetve morejo izvesti pravočasno, je neizogibno potrebno, da se površine namenjene poljskim pridelkom ugotove čim prej po spo-mladni obdelavi polja, da se na ta način dobi zanesljivo podlago za ugotovljenje resničnega doneska letine. To ugotovljenje, spojeno z znatnimi troški, za katerega izvedenje prihajajo najprej v vpo-štev poljedelske glavne korporacije, se v prejšnjih letih, žal, ni moglo splošno začeti radi pomanjkanja za to potrebnih sredstev. Ker pa je ob sedanjih razmerah posebno želeti skorajšnje orijentacije o donosu letine, ki ga je pričakovati, se je ministrstvo za poljedelstvo pred nekaj časa začelo baviti z mislijo, da se ugotovitev površin za obdelovanje (setve) za leto 1915 izjemoma izvede s pritegnitvijo političnih oblasti. V ta namen so dobile politične deželne oblasti nalog, naj tozadeven po namestništvu v Pragi predloženi projekt, ki so ga na Češkem že začeli uresničevati, podrobno proučijo v smeri, v koliko bi se moglo v posamičnih! u-pravnih območjih — upoštevajoč lokalne in kulturelne razlike — to ugotovljenje površin za setve izvršiti na podobni podlagi. Na ženftovanjskem potovanju prišla v ujetništvo! V poletju lanskega leta se je poročil v Rumburgu kemik Kari Mikš s hčerjo kiparja Avgusta Alberja. Mlad par je odšel po poroki na ženitovanjsko potovanje v Rusijo. Nekoliko dni po njiju dohodu v Petrograd je izbruhnila vojna in novoporo-čena sta padla v ujetništvo in so se jima tako „medeni tedni" raztegnili za več mesecev. ^^ Prvi uradni list. Važnost uradnega časopisja je opažati najbolje v vojnem času. A tu se nam vsiljuje vrpašanje, katera vlada se je začela prva posluževati takega organa, da bi preko njega tolmačija svojemu ljudstvu svoje delo in nazore, in kdaj, da se je to dogodilo. Na nekem svojem predavanju je navedel Ernest Keil, da prvi ofijozni urednik je bil pariški zdravnik Theophrast Renandot. Izdajal je list »Gazettes«, ter je leta 1624 stavil Richelieuju na razpolago »vso drugo stran lista«. In tako je bila borba, ki jo je potom tega lista bil v izberi sredstev proti svojim sovražnikom ne ravno preveč vestni kardinal - državnik, borba reda proti upornosti in je tako Renandot poleg kardinala Richelieuja štel med svoje sotrudnike tudi kralja Ludovika šlo vzporedno z zistematičnim zatiranjem političnih nasprotnikov, je ustvarila Renandotu veliko sovražnikov, ki so se začeli odkrito dvigati še le po smrti tega kardinala in po skorajšnji smrti kralja. Tem je bila na čelu kraljica - regentinja Ana Avstrijska, ki je dala Renandotu grenko občutiti izpremembo politike. A tudi njegovi kolegi so ga zapustili, ki so bili hudi nanj radi nekih novotarij v medicini. In tako je t? prvi oficijozni žur-nalist umrl nekoliko let kasneje »sirom'a-šen kakor slikar«, kakor so govorili tedaj. Vesti Iz dorišlis. Goriški deželni glavar dr. Faidutti se mudi na Dunaju ter se udeležuje sej centralnega aprovizacijskega odbora, v katerih zastopa interese naše dežele. Cez par dni se vrne in bo poročal v seji go-riškga deželnega aprovizacijskega odbora o uspehih dunajskega posvetovanja. Vojne Informacijski urad v Gorici izkazuje: Anton Komel iz Gorice, 21 let star. 27. polka, se nahaja v ujetništvu v Harkovu, Alojzij Cej iz Gorice, 29 let star, 45. polka, je v Petropaviovsku ranjen, Anton Drozgič iz Gorice, 27. dom. polka, se nahaja bolan v rezervni bolnišnici v Skopljem v Srbiji, Andrej Dugon (?) iz Tolmina, 32 let star, lovskega bataljona^ se nahaja zdrav v ujetništvu v Belovu, gubernija Tula, Anton Devetak 39 let star iz Opatiegasela, vojak prve obmejne stetnije, bolan v rezervni bolnišnici v Cacku v Srbiji, Angeli Karol iz Gradišča, 25 let star, 97. polka, se nahaja v Petropaviovsku. Cepljenje koz v Gorici. Dne 11. t. m. bo cepil koze mestni protofizik dr. Branio v gimnazijskem poslopju v Šolski u-lici in v zavodu »Notre Dame« v ulici Sv*. Klare, dne 12. v otroškem vrtcu v Stra-čicah in 14. v uršulinski šoli v Nunski ulici. Srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. je dalo ta rezultat: vrsta A. št. 57, 73 in 43 za 2000 K vsaka, št. 49 za 1000 K, št. 97, r3, 21 in 65 za 200 K; vrsta B št. 16 za 2000 K, št. 1 za 2000 K, št. 59 in 79 za 200 K vsaka. Nemško gimnazijo v Gorici so okradli j neznani tatovi. Udrli so v pisarno in odnesli iz pisalne mize nekaj denarja in nekaj spisov. Izlet v Oglej je- bil napravil peti razred slovenske gimnazije v Gorici in sicer so šli izletniki tje in nazaj peš. Tuj bicikelj si je prilastil 46 letni Alojzij Radikon; bicikelj je bil last Aleksandra Perkota. Radikon je zbog tatvine bi-ciklja obsojen na 3 mesece težke ječe, poostrouc z jednim postom vsak mesec. Tatvina. V Dolenjem ob meji je ukradel Josip Kolarič z Reke trgovcu Avgustu Budigoju 50 kron in 9 lir. Kolarič je obsojen na dva tedna zapora. Umrlo je v Gorici v času od 25. aprila do 1. maja 18 oseb, to je 7 v mestu, 7 v bolnišnici usmiljenih bratov in 4 v mestni ženski bolnišnici. Rodilo se jih je v istem času 9. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Luka Šuligoj, orožniški asistent, Jakob Rozin 97. polka, Fran Borič 20. lovskega bataljona, Matija Pavlic, Miha Oblovšek, črnovojnika, Fran Gregorič, topničar, Jakob Marcuzzi, železniške stotnije, Friderik Karaj, enoletni prostovoljec. Ruski ujetnik v rezervni bolnišnici Rdečega križa v Gorici. Med ranjenimi in bolnimi, zadnje dni došlimi, se nahaja tudi neki ruski ujetnik, zaznamovan s številko 6776. Ginljivo je bilo pri pogrebu vojaka Maksa Makovca v Gorici. V Semeniški ulici in pred bolnišnico Rdečega križa se je nabralo vse polno občinstva, ki je molče, s sočutjem gledalo pogreb. Na krsto je bil položen venec s trakovi in napisi: Zadnji pozdrav od tvoje žalujoče rodbine in Zadnji pozdrav od žalujočih bratov. Makovca so pokopali doma v Šmarjah pri Ajdovščini. Makovec je mnogo pretrpel. Ranjen je bil že v septembru na južnem bojišču. Trikrat so mu rezali nogo. Sedaj počiva v miru v domači zemlji. Preostalim naše sožalje. Goriški učitelj Valentin Doliak v ruskem ujetništvu. Pred kratkim smo naznanili, da šest mesecev že se ne ve nič, kje ' se nahaja Valentin Doljak, učitelj v Ba- i tah, vojak 27. domobranskega polka. Dol-! gih šest mesecev je mislila nanj mlada j žena njegova, stariši in sorodniki. Sedaj j pa naznanja vojnoinformacijski urad v Go- j rici, da se nahaja Doljak Valentin, vojak, 27. dom. polka, zdrav v ujetništvu v Bo- j brvu v guberniji Voronež v Rusiji. Veselje vlada v Doljakovi rodbini zbog te vesti. Vojno priznanje radi hrabrega ponašanja pred sovražnikom je dobil dr. Fran Rostohar, profesor na nemški gimnaziji v Gorici. V posadki v Pr;emys!u se je nahajal poleg drugih naših vojakov tudi rezervni kadet Valentin Poberaj iz Solkana. Oglasil se je te dni iz Rusije; piše, da je še na potovanju. Patriotična demonstracija v Rudi v Furlaniji. Cenzuirarana »L' Eco« v Gorici poroča: V nedeljo na privatno inicijativo je bila organizirana v Rudi patriotična demonstracija, s katero je hotelo naše zvesto prebivalstvo slovesno izraziti svoja.čutstva. Sprevodu na čelu so nosili zastavo občine, na to zastavo zadrug, šel je v sprevodu župnik, občinski zastop in polno občinstva, ki je pelo »cesarsko himno. Nekateri oficirji, ki so se slučajno peljali v avtomobilu skozi Rudo, so bili jako zadovoljni in so glasno hvalili župana in prebivalstvo. Frstalil Trst, ui. (arducci 14 (gx Torrant«) Zaloga us&rojsnih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta pe&rs^ščin za sedlarje. bdma pri mor .tka tovarni dvokolts .TRIBUNA-Gorica,Tr^aika ul. tš prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles Iiva!n!h in kro«tlj!»kb »trojev^ra-raofonov,ork«stron. Ud. F. BATJ£L gorica. Stolna ul. 2—4 Plačuje se ca obroke Ceniki franko. _____SE lir; Trst, PSaisa S. ©iovanni 1 kuhinjekih. in kletarakih potreb-, __od in pletenin, ftkaiovi vreat, iebrov in kad, fodčekov, lopa% račet, ait in bsakovretcih kc£ev, iorbas -.v in t«r mnogo spafnjoćih predmetov. ifa5BvStT©&J svojo trgovino b kuhinjsko p-^odo vs^ke vrsto bodi cd poreei&D*, z«tn\js omaifa, kositar]a ali cinka, na dalje pxia.ruactorj«?, klotfce itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, ses.-t! j © in steV.loao posed > xa vino. ZDRAVNIK M. Dr. Kfiroi Psmičič orcianira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). i JOSIP STRUCKEL B Trst, vof^al ul. Nuova-S. Caterlr.a Nov prihod volnenega blaga za moške, g in ženske, zefir, batist in perljiva svila pa za jopice. — Svilenina in okraski zadnje fes novosti, velik izbor izgotovljenega pe-| rila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. iIlg£2Efi S1 65_l" I frocca TRST, ulica Bnrriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne ccne. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jak&h Trst, Vša deEia Acque št. 6 (Nasproti Calfč Centrale). Velik izbor francoskrga šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, MfseEIa in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja cd pol fiitra napraj. z in brez čeSjusti, ziste krone :: In obrobki :: d s konces. zobotehnik TRST, ulica Caserma št. 13, 11. nad. Ordinira od 9. ziutraj do 6. 2\>ečer. II lil Oglase, poslana, osmrtnice in vsa nazna« nila je pošlliati »Jnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20, t Prva tržašKa tovarna Brusnih kamnov, smirkc in „corunđuffi" G. Pilotti-Trsft Pisana: Riva Peuatvi 14, M15-25 OTL 'iij m ■n rillnBHII !l!FXMf:3| I3MMIIHMK Točno ure prodaja g Emillo MUlIeri najugiednejla ta n^sta« I rejSa prodaJalnlc« ur vi Trstu, ulica S. Antoafo m (vogal ulice S. N4col6> g Velika izbera I verillc, zlatih, srebrnik, | kakor tudi stenskih ur » vsake vrste I. t, 4. Ustanovljena I K3NAZIO POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri