Št. 228 (16.573) leto LV._____________________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Stovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. mqa 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TBST-UL Montecchž6-Tel 040 7786300, fcK040 772418 GORICA - Drevored 24moggb 1 -Tel.0481 533382,fax0481532958
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190______________
Internet http/www.primorski.it/ e-mail 'edc ■primor&it
iMn	poštmna p	'%vs
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
w
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO
TOREK, 28. SEPTEMBRA 1999
Naškof m prehod v tretje tisočletje
Marko Marinčič
Novi goriski nadškof Dino De’Antoni se je v nedeljo predstavil vernikom s prijazno nasmejanim obrazom in preprostimi besedami o ponižnosti, bratstvu in služenju Bogu, kjer naj bo škofova oblast le v tem, da skrbi za enotnost Cerkve v oznanjanju Kristusovega evangelija.
Pomemben del homi-lije je namenil poudarku različnosti, ki označujejo goriski prostor in z njim nadškofijo s 180 tisoč prebivalci goriske ter delov tržaške in videmske pokrajine. Razlike včasih povzročajo probleme, ko jih skušamo zanikati ali odpraviti, lahko pa nas obogatijo, Ce jih znamo prepoznati, sprejeti in se odpreti dialogu. Dosledno s tem prepričanjem se je nadškof iz Chioggie takoj po imenovanju posvetil učenju slovenščine in furlanscine ter že ob prvem nastopu pozdravil vernike v vseh treh jezikih.
De’Antoni je 16. nadškof v skoraj 250-letni zgodovini goriske nadškofije. V tem času so se zvrstili boljši in slabsi cerkveni predstojniki, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih in političnih okoljih različno vrednotili veCetniCno kompleksnost tega prostora. Njihovo zadržanje ni bilo brez vpliva na družbene odnose izven ožje cerkvene sfere. V zadnjih desetletjih je na primer med mandatom škofa Cocoli-na politika odpiranja in dobrososedskih odnosov doživela izrazit impulz. Težnje po odpiranju so nato doživele tudi zavore in zastoje tako v cerkveni kot v politični sferi, na pragu tretjega tisočletja pa je goriska Cerkev spet pred izzivi, ki terjajo pogum in najvecjo odprtost.
Msgr. De’Antoni prevzema nadškofijo, ki z večjim ali manjšim posluhom posameznikov že priznava in poudarja pomen jezikovnih različnosti v sebi, kot tudi skrb za sodelovanje s Čezmejno .koprsko škofijo. V času praznovanja jubileja leta 2000 in izvajanja smernic Škofijske sinode, ki bosta označevali prehod v tretje tisočletje, se ponuja priložnost, da tudi cerkvene institucije pomagajo podreti preostale miselne zidove, ki Se ločujejo ljudi tega prostora.
Prve uradne besede novega nadškofa izkazujejo pozornost in posluh do teh vprašanj. Za sodbo o dejanjih bo seveda Se cas.
VARNOST / PREDSEDNIK VLADE D'ALEMA SKLICAL PRVI VRH O VARNOSTI
Vlada pričakuje od varnostnih sil večjo zavzetost proti kriminalu
Skušala jim bo zagotoviti boljše pogoje delovanja - Prisotna ministrica Jervolino
V Trstu je umrl prof. Vinko Beličič
TRST - Sinoči je v tržaški bolnišnici umrl pesnik, pisatelj in solnik Vinko Belicic. Star je bil 86 let. 2e dalj časa je bolehal, zlasti potem ko ga je pred dvema letoma zadela srena kap. Minulo sredo ga je obšla slabost, ko se je peljal na tramvaju iz Trsta proti Opčinam, kjer je stanoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda zdravniki mu naposled niso uspeli rešiti življenja.
S prof. Belicicem odhaja eden izmed najprist-nejsih snovalcev slovenske kulture na Tržaškem po drugi svetovni vojni, šolnik, ki je pomagal vzljubiti slovenščino številnim rodovom tržaških Slovencev, pa tudi pričevalec večkrat trpke usode, ki je doletela slovenskega človeka v tem stoletju, saj je znano, da je pokojnik zapustil svojo ožjo domovino, da bi ostal »sebi zvest«.
Na 3. strani
RIM - Vlada se zahvaljuje pripadnikom in Se zlasti voditeljem varnostnih sil v državi in jim bo skušala zagotoviti boljše pogoje delovanja. Toda od njih tuši pričakuje večjo zavzetost v preganjanju kriminala.
Tako je povedal ministrski predsednik Dilema, ko je včeraj govoril v Višji Soli notranje uprave v Rimu na prvem vrhu o varnosti, ki ga je kdaj koli sklical kak predsednik vlade v Italiji. Na njem sta Dilema in notranja ministrica Jervolino govorila tudi o paketu novih norm o varnosti, ki ga je pravkar izdelala vlada.
Na 2. strani
VZHODNI TIMOR / KRVAVO NASILJE PROINDONEZIJSKIH TOLP
V pokolu prostovoljcev ubita italijanska redovnica
DILI - Nasilje na Vzhodnem Timorju ne pojenja, saj so mirovne sile OZN nemočne pred oboroženimi proindone-zijskimi tolpami, ki so si včeraj spet okrvavile roke. Med vračanjem v misijon v mestu Baucau so namreč umorile skupino prostovoljcev, ki oskrbujejo begunska taborišča in med katerimi je bila tudi italijanska misijonarka Erminia Cazzaniga, 69-letna redovnica iz Brianze. Pokol je razburil mednarodno javnost in Se posebno Vatikan Na 20. strani
GORICA / V NEDELJO V GORISKI NADŠKOFIJI
Topel sprejem za novega nadškofa
Dino De'Antoni je 16. goriški nadškof- Trojezični maša in pozdravi vernikov
GORICA - Msgr. Dino DeAntoni je od nedelje popoldne novi goriski nadškof, Šestnajsti po vrsti od leta 1751, ko je bila ustanovljena nadškofija, ki šteje 180 tisoC prebivalcev v goriski ter delu tržaške in videmske pokrajine. Verniki so ga toplo sprejeli in takoj vzljubili njegovo prijaznost, preprostost in neposrednost. V homiliji med slovesno trojezicno maSo, ko je od predhodnika msgr. Bom-marca prevzel Škofovsko palico, je novi nadškof pozdravil vernike tudi v fur-lanscini in slovenščini ter podčrtal, da je različnost vir težav, Ce jo zatiramo, ko pa jo priznamo in spoznavamo v dialogu z drugačnimi, se z njo obogatimo.
Na 18. strani
Zlata masa g. Emila Cenciča
GORENJI TARBIJ - Farani iz Gorenjega Tarbija in tudi SirSe okolice so se v nedeljo strnili okrog svojega župnika, gospoda Emila Cenciča, ki je praznoval 50 -letnico maSniSkega posvečenja. Pri masevanju je imel župnik ob sebi monsinjorja Marina in Maria Qualizzo, bilo pa je prisotnih Se več drugih njegovih kolegov, od BenčCije vse do Posočja in Kanalske doline. Zupan občine Srednje Claudio Garbac pa je poudaril, da je veličina gospoda GenCiCa predvsem v tem, da je poleg božje siril med svojimi ljudmi tudi slovensko besedo.
Na 3. strani
CasAffari
A G E N Z I A IMMOBILIARE
••••Vatno *i»«woš31oi Sssr^lonKimo
pomnilo
*!H#wnT^7
lil ¥i3sl
\2&, (040/21.33.66
Reklamni oglas
Klinični testi učinkovitosti in varnosti potrdili pričakovanja
Prostovoljci testirali novo pilulo, ki pomaga pri hujšanju
V teh dneh so jo začeli prodajati v lekarnah
MILAN - V teh dneh so v italijanskih lekarnah zaceli prodajati novo pilulo, ki omogoča skupaj z nizkokalorično dieto, da v mesecu dni pretirano telesno težo zmanjšamo do 5,8 kg. Ti rezultati so bili doseženi s kliničnim testiranjem 40 prostovoljcev tako, da so primerjali rezultate dosežene z novim izdelkom s tisti-
mi s placebom. Distributer dietetičnega inte-gratorja je družba Axio in ga prodajajo pod imenom »LineCon-trol«. Izdelek ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov, v skladu s stopnjo debelosti pa ima oznako blag, zmeren ali močan. Trenutno je povpraševanje večje od razpoložljivosti.
VARNOST / PREDSEDNIK VLADE D'ALEMA SKLICAL ODGOVORNE ZA JAVNO VARNOST
RIM / SPOROČILO KVIRINALA
Vlada od varnostnih sil pričakuje večjo zavzetost
Po oceni D'Aleme se je v državi razširil pretiran alarm proti kriminalu
Ciampi zadovoljen s cilji vladnih finančnih ukrepov
Premier orisal predsedniku republike postavke finančnega zakona
RIM - Vlada se zahvaljuje pripadnikom in še zlasti voditeljem varnostnih služb v državi. V okviru snujočega se paketa norm o varnosti jim bo skušala zagotoviti boljše pogoje delovanja. Toda od njih tudi pričakuje večjo zavzetost.
Tako je povedal predsednik vlade Massimo D’Alema, ko je včeraj na sedežu Višje šole nobanje uprave v Rimu spregovoril Več kot 500 prefektom, kvestorjem in najvišjim predstavnikom varnostnih sil. Slo je za prvi vrh o varnosti, ki ga je kdaj sklical kak predsednik vlade v Italiji, vsaj po drugi svetovni vojni. Udeležila pa se ga je tudi notranja ministrica Rosa Russo Jervolino.
D’Alema je povedal, da vlada smatra okrepitev javne varnosti za prioritetno nalogo skupno s povečanjem stopnje zaposlenosti. Da bi poudaril to svoje stališče, je dejal, da ne bo nikoli več uporabil besedo »mikrokrimonahte-ta« za označevanje večjih in manjših zločinskih dejanj, ki so se razpasla do takšne mere, da resno ogrožajo nemoteno življenje in delo italijanskim državljanov.
D’Alema je v svojem nagovoru priznal, da se najnovejši pojavi kriminahte-te pogosto prepletajo s pojavom nezakonitega priseljevanja tujih državljanov. Po njegovih besedah varnostne sile ne smejo dopustiti, da obsežna mestna, pa tudi podeželska področja padejo pod kontrolo zločincev, še zlasti pa izkoriščevalcev prostitucije in prekupčevalcev z mamili.
Predsednik vlade je dejal, da je vlada v svojem
paketu norm o varnosti, ki bi ga moral vsak čas odobriti parlament, skušala prilagoditi sistem kazni novi zločinski fenomenologiji, toda pristavil je, da bi zaman iskali rešitev v poosbitvi kazni. Po njegovem bi morali veliko več napraviti za to, da bi zlikovcem zagotovili kazen. V paketu norm o varnosti je zato predviden marsikateri ukrep, ki naj bi okrepil in izboljšal delovanje varnostnih služb. Tako naj bi varnostne sile imele večjo preiskovalno avtonomijo, kakor naj bi tudi nastopale bolj usklajeno s pomočjo skupnih operativnih cenbal. Seveda pa bo mogoče doseči dobre rezultate samo z veliko zavzetostjo vseh, ki delujejo na varnostnem področju.
D’Alema je v svojem nagovoru podobno kot pozneje minisbica Jervolino poudaril, da se je v zadnjih časih po Itabji sprožil večji alarm, kot bi ga zahtevale dejanske varnostne razmere, in pripomnil, da je takšno ravnanje naposled v škodo sami javni varnosti. »Ce bomo ljudi prepričevali, da živimo v divjem far vvestu, potem bo marsikdo sklenil, da je najboljše, če se sam oboroži. Bolje bi bilo, ko bi vsi skupaj s hladnimi živci skušati prispevati k stvarni zagotovitvi boljših varnostnih razmer,« je dejal predsednik vlade.
Na vrhu o varnosti so govoriti tudi najvišji predstavniki varnostnih služb. Vladi so izrazili vrsto zahtev, od izboljšanja ekonomskega batmaja pripadnikov varnostnih sil do poenotenja informacijskih služb.
RIM - Kot je poudaril že pred nekaj dnevi med obiskom v Abrucih, je predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi včeraj tudi formalno dejal, da je zelo zadovoljen s strukturo finančnega zakona, ki potrjuje »namen vlade, da ubdi sanacijo državne blagajne in obenem da novegaga zagona gospodarstvo in delovnim mestom«.
Carlo Azeglio Ciampi je včeraj popoldne sprejel predsednika vlade Massima D’Alemo, podpredsednika Sergia Mattarello, finančnega minisba Vincenza Visca in podtajnika v zakladnem minisbstvu Piba Giardo, ki je zastopal zakladnega minisba Giuliana Amata, ki je v VVashingtonu na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada. Predsednik vlade in minisbi so Ciampiju orisali biletno poročilo in program za obdobje 200-2002 in finančni zakon za prihodnje leto z glavnimi postavkami predlaganega državnega proračuna.
V uradnem sporočilu Kvirinala je rečeno, da se je predsednik republike zahvalil vladi za jasno in popolno poročilo. O finančnem poročilu in predlogu finančnega zakona bo vlada razporavljala na sredini seji, na kar bo dokumente poslala predsedniku republike, ki bo po dolžnostnem preverjanju odobril njihovo predstavitev parlamentu.
Ce nas spomin ne vara, je Carlo Azeglio Ciampi prvi predsednik republike, ki se je tako izpostavil glede finančnega zakona, saj doslej ni bilo nobenega Sefa države, ki bi izrazil zadovoljstvo za cilje, ki si jih je zadala vlada s finančnim zakonom in predlogom proračuna.
r PRAVOSODJE / PO OPROSTITVI GIULIA ANDREOTTIJA NOV NAPAD NA SODNIKE n
Di Pietro za pariamentamo preiskovalno komisijo
Po mnenju bivšega tožilca bi na ta način lahko zaustavili ofenzivo zoper sodsh/o - Kritike Levih demokratov
RIM - Oprostitev večkratnega premiera in dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija prejšnji teden v Perugii je povzročila plaz odmevov, predvsem pa novo ofenzivo zoper italijansko sodstvo. Na nevarnost te ofenzive je opozoril direktor kaznilniške službe pri minisbstvu za pravosodje in bivši šef državnega tožilstva v Palermu Giancarlo Caselli. Med najbolj zavzetimi kritiki sodnikov, katerim očitajo tudi, da so se ukvarjati samo z odmevnimi preiskavami in so prezirali vsakodnevno delo in boj zoper mikrokrimanal (zato naj bi bili vsaj soodgovorni za probleme varnosti, s katerimi se država spoprijema v teh dneh), so bili predstavniki Pola svoboščin,
njihovo ofenzivo pa so podprli tudi mnogi drugi, nenazadnje Vatikan, ki je ostro kritiziral dosedanja določila o skesancih. Tarča je dvojna: po eni sbani preiskave, ki jih je vodilo tožilstvo v Palermu o spletu med delom politike in mafijo, po drugi sbani pa preiskave o podpkupninski aferi, h katerim so tudi bistveno prispevali skesanci.
Kako zaustaviti to ofenzivo? Senator Antonio Di Piebo, ki je bil kot milanski tožilec eden od »motorjev« preiskav o podkupninski aferi, je s pismom milanskemu Corriere della sera predlagal oblikovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije. »Edini način, da pribijemo mo-
gočneže podkupninske afere k njihovim odgovornostim inpre-prečimo, da bi se preleviti v žrtve sodnikov, je, da se ne izognemo njihovi igri in‘vidimo’, kakšne so njihove karte,« je dejal Di Piebo. Zato je predlagal oblikovanje parlamentarne komisije, ki naj bi odgovorila na tri temeljna vpraSanja:Ali je sodstvo začelo s poreiskavami iz političnih razu-logov ali pa na osnovi novic o kaznivih dejanjih? Ali obstajajo drugi politični voditelji, ki so dobili podkupnine in niso bili na seznamu preiskovanih? Kdo je bil odgovoren za bilance, ki so jih objavile sbanke, samo blagajniki ali tudi vodstva sbank? Di Piebo je dodal, da tožilstvo v Milanu ni-
ma kaj skrivati in podobno velja tudi za tožilstvo v Palermu, zato se mu zdi oblikovanje komisije, edina pot.
Dipiebov predlog so podprli Demokrati in mnogi tudi v Polu svoboščin, medtem ko so jo Levi demokrati ocenili kot nevarno, saj bi se lahko zgodilo, da bi se preiskovalna komsija spremenila v sredstvo za napad na tiste sodnike, ki so razkrinkali podkupninsko afero. Doslej se je za oblikovanje parlamentarne preiskovalne komisije zavzemal predvsem Pol, ki je nekaj časa celo pogojeval oblikovanje te komisije s podporo ustavnim reformam. Načrt je pred dobrim letom spodletel samo za peSčico glasov.
NOVICE
IGRE NA SREČO / OMEJITEV n
RIM / VELIKO TEŽAV ZA POTNIKE
Cofferati predlagal poseg v pokojnine
RIM - Tajnik največji italijanske sindikalne konfederacije Cgil Sergio Cofferati je včeraj z dveumim poročilom uvedel zasedanje vodstva konfederacije. Cof-feratijevo poročilo je bilo podrobno, predvsem pa je pobdilo novo usmeritev sindikalnega voditelja. Glavni tajnik Cgil je namreč podprl finančni zakon, ker po njegovem mnenju vsebuje »novosti, ki so za sindikat velikega pomena«. Predlagal je nadalje poseg v pokojninski sistem, da se prepreči neuravnovešenosti, obenem pa je poudaril tudi tekmovalni odnos s konfederacijo Cisl Sergia D’Antonija, tekmovalnost pa je po njegovem posledica dejstva, da ni pravil. Danes se bo v vodstvu sondikata razvila debata, ki se bo najbrž končala z glasovanjem o tajnikovem poročilu. Zelo verjetno se bo od tajnika ogradila sindikalna levica, ki ne sprejema predvsem ocene o pokojninah, nekaj nesoglasij pa bi lahko izzval Cofferatijev izziv Čislu.
Nova pričevanja o plenjenju humanitarne pomoči
RIM - Medtem ko skuša sodstvo ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo z italijansko humanitarno akcijo Mavrica, se množijo pričevanja o primerih plenjenja humanitarne pomoči. Federico Mariani, ki je vodil tabor Ligurije v Vlori, je tedniku Corriere della sera dejal, da je takoj opozoril vodstvo misije Mavrica na težave in na ogroženost pripadnikov civilne zaščite. Tržaški gasilec Massimo Greco pa je postaji Tele-quatbo povedal, da je bil kar dvakrat priča dejstvu, da so Albanci na črni borzi prodali ogromne količine humanitarne pomoči, ki so jo ukradli v taboriščih pri kraju Golem. Greco je pozitivno ocenil odpravo, čeprav je menil, da so voditelji premalo skrbeli za varnost Italijanov.
Šestice bodo odslej nekoliko... revnejše
Stavka ohoromila železnico
Precej protislovni podatki o udeležbi - Kritika ministra Treua
RIM - Sestice supere-nalotta bodo odslej... nekoliko revnejše. Jubi bo namreč stopil v veljavo nov pravilnik za izračunavanje nagradnega sklada sedaj gotovo najbolj popularne italijanske igre na srečo, ki je prizadel v največji meri prav prvi dve nagradi: Sestico in »5+1«. Novosti bodo prišle v poštev, ko bo nagradni sklad šestice prekoračil mejo 50 milijard, nagradni sklad »5+1« pa 25 milijard. Odtlej dalje se bo »dodatek« znižal. Doslej je znašal 20 odstotkov vsega nagradnega sklada, odslej bo znašal »le« 4 odstotke.
Novi pravilnik bo tako že jutri »oklestil« nagradni sklad šestice, ki je v soboto znašal 84 milijard lir. Ko bi izračunavali po starem, bi ob jubišnjem izžrebanju nagradni sklad
poskočil na rekordnih 92 milijard lir, po novem pa se bo zvišal predvidoma »le« za dve milijardi in naj bi znašal kakih 86 milijard Ib.
Državni monopol za igre na srečo se je odločil za omejitev po kritikah na račun bajnih vsot, ki jih srečnim dobitnikom deli supere-nalotio. Po omejitvi nagradnega sklada prve in druge nagrade, bodo povečali kvote drugih nagrad (petice, Stirice in trojke). Kljub temu se naskok na šestico nadaljuje. Po 24 neuspešnih izžrebanjih igralci na skrito upajo, da se jim bo sreča nasmehnila. Pretekli teden je omamo dobitka na su-perenalottu okusilo kar 852.787 dobitnikov, ki so si razdelili več kot 60 milijard tir dobitkov. Med njimi, seveda, ni bilo srečneža s šestico...
RIM - Zaradi stavke železničarjev so imeli potniki v Italiji včeraj spet veliko težav. Podatki o odzivu na stavko so sicer različni (po oceni sindikatov je bila udeležba 65-odstotna, po vodstvu železnic 15-odstotna), potniki pa so se morali spoprijeti s precejšnjimi nevšečnostmi in se opremiti s kar veliko mero potrpežljivosti (kot potnica na posnetku Ap)
.Edini gotov podatek je dejstvo, da so redno vozili zajamčeni vlaki, ki so označeni v uradnem umiku in jih predvideva jamstveni odbor.
Zelo ostro je ocenil včerajšnjo stavko minister za previze Tiziano Treu, ki je dejal, da gre za dodaten udarec podjetju, ki je itak šibko in ki ga bremenijo vsakoletne zgube.
GORENJI TARBIJ / ZLATA MAŠA
Emil Cencič: petdeset let mašniškega posvečenja
Farani so priljubljenemu župniku za jubilej postavili »purton«
GORENJI TARBIJ -Farani iz Gorenjega Tar-bija in tudi SirSe okolice so se v nedeljo hvaležno strnili okrog svojega župnika, gospoda Emila Cencica (na posnetku), ki je praznoval 50 - letnico masniskega posvečenja.
Župnikovo zlato maso so sicer že proslavili tudi v Oblici in rv. Stoblanku, ki ju ima gospod prav tako v oskrbi, pred tednom pa se mu je poklonil tudi rodni Črni vrh. Vendar je bila nedeljska zlata masa v Tar-biju Se zlasti občutena in slovesna, kajti GenCiC je tam za župnika že celih 42 let. Škofija mu je večkrat ponudila lagodnejša službovanja v dolini, a
svojih faranov ni nikoli hotel zapustiti. Za to zvestobo je bil deležen
velike topline in iskrenega priznanja.
Domačini so mu pred
cerkvijo postavili nenavadno lep ”purton“ (slavolok), pričakali so ga pred stavbo farovža in ga nato v procesiji spremili v cerkev. V zahvalo mu je najprej zapel domači zbor, slovesno maSo pa je potem spremljal pevski zbor Pod lipo iz Spetra.
Pri maševanju je imel župnik ob sebi mon-sinjorja Marina in Maria Qualizzo, bilo pa je prisotnih Se veC drugih njegovih kolegov, od Benečije vse do Posočja in Kanalske doline. Pridigal je msgr. Marino Qualiz-za, ki je podčrtal žu: pnikovo kleno naravo in predanost svojim ljudem. Z iskrenim voščilom je o slavljenčevih kulturnih in verskih dejavnostih spregovoril
msgr. Franc Rupnik, v imenu sobratov iz Soške doline. Za krajevno pastoralno skupnost se je gospodu Emilu Cencicu zahvalila Gracijela Qua-lizza, ob prisotnosti vseh vaških organizacij pa je nato prevzel besedo župan občine Srednje Claudio Garbac. Dejal je, da je veličina gospoda Cencica predvsem v tem, da je poleg božje Siril med svojimi ljudmi tudi slovensko besedo.
Župnika je na slovesnosti pozdravil tudi bivši slovenski konzul v Trstu in osebni prijatelj Tomaž PavSiC, domačini pa so Cencicu poklonili s škrlatno rdeCo tkanino prevlečeni naslanjač in uokvirjeni pergament, ki mu ga je ob zlati masi poslal papež Janez Pavel H. (du)
DEŽELNI SVET / ZAHTEVA LEVE SREDINE
Cimprej nov zakon za mejna območja
Razpoložljivost ministrov Treuo in Fossino Kritike no račun desnosredinske koalicije
TRST - Deželna uprava naj se zavzame za vsebinsko revizijo vsedržavnega zakona za razvoj mejnih območij, ki ga je parlament odobril pred osmimi leti in ki ga je treba prilagoditi novim razmeram. Zahteva prihaja s strani levosredinskih strank, ki so v ta namen skupno zahtevale izredni sklic deželnega sveta. Tozadevno zahtevo so podprli zastopniki LD, Ljudske stranke, socialistov, zelenih in Krscansko-demokratske-ga centra.
Načelniki opozicijskih strank očitajo desnosredinski večinski koaliciji, da je glede tega vprašanja popolnoma pasivna in to kljub odkriti razpoložljivosti ministrov Tiziana Treua (na sliki) in Piera
Fassina. Ministra sta večkrat povedala, da je vlada pripravljena na revizijo in posodobitev tega zakona, spodbuda pa mora priti tudi s strani
Dežele. V dokumentu zastopniki leve sredine opozarjajo, da je predstavljal zakon za mejna področja veliko pridobitev in odprl nove perspektive, pri katerih velja vztrajati. V resoluciji se poleg ekonomskih vprašanj omenja tudi kulturo ter zaščito in ovrednotenje jezikovnih manjšin.
Opozicija nadalje poziva desnosredinsko deželno večino, naj glede tega vprašanja vzpostavi dialog in posebno pogajalsko omizje z družbenimi komponentami, z univerzami in z deželnimi finančnimi ustanovami. V bistvu z vsemi dejavniki, ki so na taksen ali drugačen naCin zainteresirani za razvoj obmejnih krajev FJK.
Scognamiglio danes v Ljubljani
LJUBLJANA - Danes bo prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo italijanski obrambni minister Carlo Scognamiglio Pasini. Italijanski minister se bo srečal z gostiteljem, slovenskim ministrom za obrambo Francijem Demšarjem, sprejela pa ga bosta tudi predsednik republike Milan KuCan in zunanji minister Boris Frlec.
Ozaveščanje voznikov o varnosti in o delovni pogodbi
TRST - Sindikalne zveze zaposlenih v prevozništvu CGR/FILT, CISL/FTT in U1LTRASPORTI so za danes in jutri v vsej deželi pripravile posebno pobudo ozavescanja voznikov o vprašanjih varnosti na cestah pa tudi o vprašanjih glede obnovitve kolektivne delovne pogodbe. Na vseh mejnih prehodih in tudi na drugih krajih, kjer se zbirajo šoferji, bodo .delili letake (tudi v slovenščini). Na letakih so navedeni podatki o dramatičnem obračunu nesreč in nezgod na cestah in avtocestah v Italiji. Veliko nesreč se dogodi zaradi preutrujenosti kot posledici nespoštovanja predpisov kolektivne delovne pogodbe. Sindikati zahtevajo bolj uspešen nadzor nad izvajanjem določil, preusmerjanje nevarnih tovorov na železnico ter uvedbo evrospkih norm kar zadeva šofersko delo.
Današnja in jutrišnja pobuda naj bi služili kot priprava na svetovni dan ozavescanja Sofrjev, ki bo 5. oktobra.
Corerot in SGPS o čezmejni TV
TRST - Predsednik deželnega odbora' za nadzor nad radijskimi in televizijskimi oddajami Corerat Daniele Daniele je včeraj skupno s Filibertom Benedeticemn sprejel predsednika Slovenske gospodarsko prosvetne skupnosti Borisa Gombača. Glavna tema pogovora je bila Čezmejna televizija. GombaC je predlagal veCje vključevanje slovenskih organizacij in predlagal tudi uvedbo programov pristopa.
Corerat in SGPS sta soglašala tudi o potrebi, da bi zahtevali od Raia, naj okrepi programsko in informativno strukturo deželnega sedaža tako za italijanske kot za oddaje v italijanskem kot za oddaje v slovenskem jeziku.
V 86. LETU STAROSTI
Sinoči je umri pesnik in šolnik Vinko Beličič
Sinoči je po krajši bolezni v 86. letu starosti umrl v glavni tržaški bolnišnici pesnik, pisatelj in šolnik prof. Vinko Belicic. Z njim odhaja eden izmed naj-pristnejših snovalcev slovenske kulture na Tržaškem po drugi svetovni vojni, šolnik, ki je pomagal vzljubiti slovensko besedo številnim rodovom tržaških Slovencev, pa tudi eden izmed pričevalcev večkrat trpke usode, ki je zadela slovenskega človeka v iztekajočem se stoletju, saj je znano, da je pokojnik zapustil rodno Belo krajino in sploh osrednjo Slovenijo, da je lahko ostal »sebi zvest«, kot je sam rad pravil.
Prof. Belicic se je rodil 19. avgusta 1913 v Rodinah pri Črnomlju, in sicer v skromni kmečki družini. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, na ljubljanski univerzi pa je leta 1940 doštudiral slavistiko. Medtem je tudi dve leti študiral italijanski jezik in književnost v Milanu. Med vojno je poučeval na uršilinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, takoj po njej pa se je odločil za emi-
gracijo in prišel v Trst. Tu je potem poučeval slovenščino na znanstvenem liceju Franceta Prešerna vse do upokojitve.
Pokojnik se je zaCel udejstvovati na literarnem področju že v mladih letih. Bil je silno tankočutna osebnost, ki je našla najustreznejšo obliko izražanja v lirski pesmi in v kratki prozi. Med pesniškimi zbirkami posebno iztopata Cešminov grm (1944) in Gmajna (1967), med proznimi deli pa zbirke Črtic Kačurjev rod (1952), Dokler je dan (1958), Med mejniki (1971) ter Leto odmrznitve (1992). Uveljavil se je kot pesnik rodne Bele krajine in barvitosti Krasa. Demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je dočakal z velikim veseljem, saj mu je to omogočilo tudi vrnitev v rojstni kraj po skoraj pol stoletja »izgnanstva«.
Prof. Belicic je bolehal že dalj Časa, zlasti potem ko ga je pred dvema letoma zadela srena kap. Minulo sredo ga je na poti iz Trsta proti Opčinam, kjer je stanoval, na tramvaju obšla slabost. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa si ni veC opomogel.
Za podrobnejše ponudbene pogoje vas naprošamo, da preberete informativne analitične liste na razpolago pri naših okencih

odpri sv
•"SV0J°Simi novimi posojth
lahko izbereš	mero
B spremenljivo od________
^ obrestno mero
fton° “2Wozaprva3 fe«
F
Nova posojila za nakup, gradnjo ali razširitev vaše hiše.
■8
BANCAGRICOLA
GRUPPO CAER
KULTURNA DEDIŠČINA / POTOPILA SE JE PRED 1800 LETI PRED GRADEŽEM
BOVEC / V NEDELJO
Projekt Julia Felix: rimsko ladjo so dvignili iz morja
V Grodežu začeli graditi muzej, v katerem bo shranjena ladja
Obeležje tigrovcem, partizanom in domoljubom
Skulpturo stliziranego človeškega telesa je Posočju poklonil Jakob Brdar
GRADEZ - Marsikdaj beremo, da je neko pismo potovalo od pisca do naslovnika veC let in imamo zato priložnost, da obsodimo neznanega poštnega uradnika. V teh dneh pa smo doživeli epilog nekega okrog 1.800 let dolgega potovanja rimske ladje. Poimenovali so jo Julia Felbc, namenjena je bila v Oglej, nekega dne pa se potopila približno 6 milj od Gradeža -najbrž zaradi hude nevihte - ter legla na morsko dno kakšnih 14 metrov pod gladino.
V	soboto so njene ostanke potegnili iz morja in jih skrbno shranili v lesene zaboje polne vode.
V	zvezi s tem je bila v nedeljo v Gradežu vrsta prireditev.
Da je bila ladja - dolga 16, široka 6 metrov - namenjena v Oglej je mogoče sklepati zato, ker so med tovorom poleg 300 amfor našli večji zaboj s steklenimi odpadki. V antiki je bilo steklo nekaj zelo dragocenega in cenjenega, vsak odpadek pa so predelali, ker je bil takratni način pridobivanja dolg in zapleten. V Ogleju so bile takšne predelovalne delavnice, zato je zelo verjetno, da je bila ladja namenjena v Oglej, kamor pa ni prišla. Rimljani so od Ravenne do Ogleja imeli vodno pot ob obali in sredi lagun. Znana je kot Litoranea Veneta in se je je italijanska vojska veliko posluževala v prvi fazi 1. svetovne vojne.
Potopljeno ladjo Julia Felix sta v oktobru 1986 našla ribiča iz Marana Agostino in Sergio For-mentin. O odkritju sta obvestila oblasti, prišli so potapljači in trajalo je kar nekaj let, preden so pristojni državni uradi zagotovili sredstva in izdelali načrt, kako dvigniti ladjo iz morja. Brata Formentin sta še danes v sporu z državo in zahtevata nagrado, ki bi jima pritikala za takšno odkritje, doslej pa nista videla niti beliča.
V celotni projekt, ki zadeva preučevanje ladje, dviganje iz morja in gradnjo muzeja v Gradežu so dršava in vrsta privatnih
sponzorjev investirali skoraj 10 milijard lir. Marsikaj je treba še narediti.
Načrt, kako potegniti ladjo iz morja, so začeli pripravljati v začetku tega desetletja. Potapljači - med njimi jih je bilo veliko tudi iz vrst mornarice in karabinjerjev - so skrbno popisali, kaj vse je na ladji. Poleg že omenjenega razbitega stekla je Julia Felix prenašala 300 amfor. V njih so bili vino, olje, ribje omake in osoljene ribe. Očitno je vse to bilo namenjeno Ogleju, ki je bil eno od največjih mest v rimskem cesarstvu.
Dela so trajala kar veliko časa. Treba je bilo upoštevati vremenske razmere in tudi razpoložljivost sredstev. Izvedenci so najprej podrobno opisali, v kakšnem stanju je ladja. Naredili so veliko fotografij, od katerih jih je veliko objavljenih v knjigi z naslovom “Operazione Julia Felbc -
Dal mare al museo”, ki so jo predstavili v nedeljo. Prišlo je tudi do različnih gledanj, kako voditi celotno operacijo in kako dvigniti ladjo iz morske globine, to pa je bilo najbrž povod tudi za ostre spore, kot se je dalo razumeti iz besed arheologinje Marie Luise Rinaldi Veloccia, ki je bila med poročevalci na nedeljskem simpoziju.
Najprej so mislili, da bodo-lahko potegnili iz vode celo ladjo. Ker so ugotovili, da to ne bo mogoče, so Juho Felbc razdelili na kose, jih primerno oštevilčili in jih dali v zaboje polne vode. V soboto so jih potegnili iz morja, v nedeljo so en del ladje prepeljali iz pristanišča v muzej, ki ga sedaj urejajo v Gradežu. Občina je državnemu nadzor-ništvu za kulturne dobrine dala na razpolago staro in neuporabljeno šolsko stavbo nedaleč od bazilike. Muzej bodo odprli
prihodnjo pomlad, v njej bodo Julio Felbc urejevali v naslednjih dveh letih. Možno bo videti, kako urejajo staro rimsko ladjo.
V nedeljo popolne je bil v kongresni dvorani v Gradežu simpozij o tem pomebnem dogodku. Govorili so razni strokovnjaki, vsak je podalzani-miv pogled na uresničevanje projekta. Prof. Luigi Fozzati je npr. povedal, kaj vse se dogaja na tem področju v Italiji. V reki Stella pri furlanskem Preceniccu so odkrili manjšo rečno ladjo, v laguni pri Benetkah dve ladji iz 14. stoletja, pri Pizi kar 16 ladij iz starorimske dobe. V glavnem pa so vse te ladje bile v blatu, zato bolje ohranjene od Julie Felbc, ki je bila v morju, obdana z algami. Deželni nadzornik arh. Franco Bocchieri je obrazlošil celotno “operacijo Julia Felbc” in jo primerjal s švedsko ladjo Vaša, ki so jo v Stockholmu potegnili iz vode po 4 stoletjih in okrog nje zgradili muzej. Naj dodamo, da je ladja Vaša velika vojna ladja, obisk v stockholmskem muzeju pa daje popolno sliko o tedanjih ladjah in o življenju na njih. Vaša je bila največja švedska ladja vojna ladja 16. stoletja in bi morala biti simbol moči švedske kraljevine, vendar se je potopila na svojih prvi vožnji le nekaj sto metrov od ladjedelnice, ker so načrtovalci slabo preračunali ravnotežja.. Danes'je ena največjih zanimivosti švedske prestolnice.
Za nameček še nekaj. Tik pred začetkom posveta v kongresni dvorani, se je nad Gradežem razbesnela nevihta, najbrž podobna tisti, v kateri se je pred 1.800 leti Julia Felbc pogreznila v morje. Pod vodo so našli ladjo, polne amfore in razbito steklo, nihče od udeležencev pa ni govoril o ostankih mornarjev, ki so jo upravljali.
Marko VValtritsch
Na posnetku porapljači med delom na morskem dnu
BOVEC - Pred zdravstvenim domom v Bovcu so v nedeljo odkrili obeležje tigrovcem, partizanom in primorskim domoljubom.
Ideja za postavitev skupnega posoškega obeležja gibanju TIGR je nastala že leta 1996 na srečanju Društva za ohranjanje spomina na TIGR v Čezsoči. Priprave je prekinil potres, sicer bi obeležje odkrili že lani. Skulpturo stiliziranega človeškega telesa, ki jo je Posočju poklonil umetnik Jakob Brdar, ministrstvo za kulturo pa je zagotovilo denar za odlitek v bronu, je odkril eden zadnjih še živečih tigrovcev Andrej Kavs.
Teden pred odprtjem so na seji bovškega občinskega sveta zagotovili še manjkajoči milijon tolarjev za ploščo z napisom pod obeležjem, pri čemer se je tudi zataknilo. Ministrstvo za kulturo je predlagalo, da se obeležje poleg tigrovcem nameni tudi partizanom in primorskim rodoljubom. Z nekaterimi pomisleki so Bovčani to na seji sveta tudi sprejeli, čeprav bi si po mnenju bovškega župana Siniše Germovška in še nekaterih svetnikov gibanje TIGR zasluzilo lastno obeležje. (STA)
SNS: skoraj 6000 podpisov za Betnavo
MARIBOR - Svetniški klub Slovenske nacionalne stranke (SNS) v svetu mestne občine Maribor je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil akcijo zbiranja podpisov peticije Betna-ve ne damo. Peticijo je podpisalo 5900 volilcev, je povedal predsednik mestnega odbora stranke SaSo Pece. Podpise bo poslanski klub SNS v sredo ob 10. uri predal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, prav tako pa bodo fotokopijo podpisov predali uradu mariborskega župana. Z akcijo želi SNS preprečiti, da bi država v postopku denacionalizacije Rimokato-liški cerkvi vrnila grad Betnava, 120 hektarjev njiv in gozdov ter Se nekatere objekte. (STA)
Vsi otroci so naši otroci
NOVO MESTO - Novomeški organizatorji - so včeraj predstavili potek festivala Vsi otroci so naši otroci, ki bo v soboto v Novem mestu; pokrovitelj festivala je novomeški Zupan Anton Starc, zbrani denar pa bodo organizatorji namenili Unicefovemu demonstracijskemu centru za otroke.
Festival bo obsegal dva dela, in sicer dopoldanski del, ki bo med 10. in 13. uro potekal na novomeškem Novem trgu, ter večerni, ki se bo začel ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Dopoldansko dogajanje bo namenjeno otrokom, ki bodo lahko ustvarjali v mzličnih delavnicah. Zvečer se bodo v kulturnem centru na koncertu predstavili priznani domači in tuji glasbeni umetniki, v avli pa bo razstava fotografij.
LIPICANCI / DUNAJ PRIČAKUJE POSREDOVANJE EU PRI WTO
Avstrija ne popušča
BRUSELJ - Avstrija od Evropske komisije pričakuje, da bo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) posredovala v zvezi s slovensko uredbo o zaščiti imena geografskega porekla Lipicanec, je včeraj v Bruslju izjavil avstrijski kmetijski minister VVilhelm Molterer.
Dunaj bi sicer vprašanje lipicancev z Ljubljano želel še naprej reševati po' dvostranski poti, vendar okoliščine, nastale potem, ko je Slovenija izvedla postopek notifikacije pri WTO, narekujejo ukrepanje na ravni te organizacije, je dejal.
Interese članic Evropske unije pri WTO vedno zastopa Evropska komisija in sicer po presoji utemeljenosti takšne zahteve. Pri tem gre omeniti, da je Evropska komisija že konec aprila v pismu Ljubljani izrazila nezadovoljstvo z omenjeno uredbo, češ da gre za tehnično oviro v trgovini, viri v Bruslju pa so potrdili, da do danes mnenja ni spremenila.
Avstrija po besedah Molte-rerja pričakuje, da bo
vprašanje komisija sprožila že prihodnji mesec, ko se bo 21. in 22. oktobra v Ženevi sestal svet, ki nadzoruje izvajanje sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), v skladu s katerim je Slovenija izvedla postopek pri WTO.
Avstrijski kmetijski minister je v nasprotovanje slovenskim poskusom za zaščito imena Lipicanec opozoril, da
Slovaški notranji minister v U
LJUBLJANA - Minister za obrambo Franci DemSar je sprejel slovaškega notranjega ministra Ladislava Pittnerja, kd se mudi na obisku v Sloveniji. Ministra sta podpisala sporazum med vlado Slovenije in vlado Slovaške o sodelovanju in vzajemni poomod pri naravnih in drugih nesrečah. Na Slovaškem je namreč ministrstvo za notranje zadeve resorno ministrstvo za področje zaščite in reševanja.(STA)
so lipicanci kot pasma konj definirani genetsko in ne zemljepisno, saj jih gojijo po vsem svetu in si tako nad njimi in njihovim imenom ni moč lastiti monopola. Za primerjavo je navedel več živalskih pasem, na primer bernardinca, kjer ime prav tako izhaja iz zemljepisnega imena, vendar je vzgajanje pasme po svetu neomejeno.
Molterer je izrazil obžalovanje, da je Slovenija vprašanje sprožila v okviru WTO. Ocenil je namreč, da je reševanje po dvostranski poti ugodno napredovalo. Na vprašanje ali pričakuje, da bo v okviru WTO prišlo do reševanja problema po postopku poravnave sporov Molterer sicer ni odgovoril, je pa izrazil optimizem. "Rešitev bomo vsekakor našli," je izjavil.
Molterer bo na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju kolegom zgolj obrazložil vprašanje in jim razložil avstrijska pričakovanja, tako da kakšnih odločitev na strani ministrskega sveta pa ne gre pričakovati. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Župan Marino Vocci o osebnih izkaznicah v občini D-N
V preteklih dneh je Primorski dnevnik objavil nekatera pisma uredništvu v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic v Občini Devin Nabrežina. Rad bi pojasnil, zato da bi ne prišlo do nadaljnjih nepotrebnih nesporazumov in zavestnih pristranskih tolmačenj, da se Občina Devin Nabrežina pri izdajanju osebnih izkaznic vsem, ponavljam, vsem svojim občanom, poslužuje obrazca v skladu z odlokom, ki ga je dne 13. aprila 1994 izdalo Notranje ministrstvo: zaradi tega naša Občina izdaja osebne izkaznice na posebej natisnjenih dvojezičnih obrazcih in ne na tistih, ki na primer veljajo za Občino Trst in so natisnjeni samo v italijanščini.
Problem, ki je nastal pred nedavnim, na osnovi izrecne prošnje našega občana, pa se nanaša na možnost izpolnjevanja dvojezičnih obrazcev za osebne izkaznice tudi v slovenščini in ne samo v italijanščini, kot se je doslej dogajalo in je bilo pravilo v tej in tudi drugih občinah, v ka-
terih izvajajo zgoraj navedeni ministrski odlok.
V zvezi s tako zahtevnim vprašanjem, ki sicer vsebuje tudi nekatere probleme zgolj tehnične narave - na primer morebitno uporabo novega obrazca in prilagoditev infor-matičnih sredstev, zato da bi bilo omogočeno jasno in čitljivo tiskanje v celoti dvojezičnih osebnih izkaznic - pri katerem pa gre predvsem za vprašanja pravnega in političnega značaja, sem, glede na pomembnost osebnega dokumenta, o katerem razpravljamo, zaprosil za mnenje krajevnega predstavnika Vladne oblasti. Moja pobuda je bila pravzaprav obvezno dejanje. V svojstvu župana imam tudi dolžnost, da zahtevam pojasnila in nato uveljavljam spoštovanje pravil: pravila pa morajo biti jasna, gotova in enotna za jamčenje pravic vseh občanov tako zapletene stvarnosti, kakršna je stvarnost v občini Devin Nabrezina/Duino-Au-risina.
Glede nekaterih namigovanj o stvarnih ciljih mojega političnega in upravnega delovanja v tem primeru, bi rad poudaril, da je moj cilj zaobjet
v volilnem programu političnih sil, ki podpirajo to upravo: sodelovati, v okviru normalnih razmerij, z različnimi skupnostmi in vztrajati pri prepričevanju in prepričanju, da so vsi na teritoriju prisotne različne kulture, jeziki in narodnosti deležni enakega dostojanstva, ob upoštevanju vrednotenja in zaznavanja razlik v smislu bogastva in spodbujanja splošnega čuta pripadnosti teritoriju. V tem okviru tudi osvajamo določila občinskega Statuta v zvezi s prisotnostjo slovensko govorečega avtohtonega prebivalstva.
Rad bi pomiril bralce Primorskega dnevnika in jim zagotovil, da je tudi v tem primeru edini cilj, ki ga zasledujem, ravno to, kar sem podrobno navedel in opisal v zgornjem delu besedila: to mi narekuje moja osebna zgodovina, to mi veleva moja osebna kultura občana, ki v celoti sprejema in doživlja multiet-nično in večjezično stvarnost, v kateri živi in deluje s stalno obvezo za polno izvajanje občinskega Statuta ter v skladu z evropskimi določili na tem področju.
Zupan Marino Vocci
OBČINA TRST / PRORAČUN
Kmalu poviški občinskih tarif?
SKR: Dražji servisi so neutemeljeni
V tržaški občini se, kot kaže, za prihodnje leto napovedujejo precej krepki poviških občinskih servisov in storitev, začenši s smetarsko službo. Da se bo to zgodilo obstajajo precej konkretni signali, Čeprav upravitelji ne potrjujejo, a tudi ne zanikajo vesti, ki so se s tem v zvezi pojavile v občilih.
Po novem je smetarsko službo prevzela delniška družba ACEGAS, ki mora svoje tarife prilagoditi vsedržavni zakonodaji. Slednja ni ravno naklonjena obcanu-po-trošniku, ki bo moral sedaj skoraj v celoti kriti strošek za odvažanje smeti, kar velja tudi za del, ki je doslej bremenil občinsko upravo. Napovedani poviški so že
sprožili nekaj polemik in slabe krvi med sindikati in med nekaterimi političnimi strankami.
S tem v zvezi je svetovalec Stranke komunistične prenove Igor Can-ciani formalno zahteval od župana in njegovega odbora, da takoj blokirata vse napovedane poviške, ki naj bi stopili v veljavo prihodnje leto. Komunisti so zelo kritični do takozvane liberalizacije tarif, ki bodo leta 2000 dodatno bremenile posamezno družino za približno milijon lir, pri Čemer bodo, kot vedno, najbolj nastradali šibkejši družbeni sloji. Od tod Cancianijev poziv upraviteljem, naj blokirajo poviške in naj istočasno pritisnejo na osrednjo vlado, naj v novem fi-
nančnem zakonu ne klesti izdatkov za javne uprave in za splošne družbene dejavnosti. Sodec po prvih ocenah, kaže, da mestna uprava ne namerava sprejeti obveze, ki jo je zastopnik SKP strnil v posebno resolucijo.
Novi roki za projekt Urban
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji podaljšal roke za vlaganje prošenj za sodelovanje v ti. načrtu Urban za sanacijo starega mestnega jedra. Prošnje bodo lahko interesenti in podjetja sedaj lahko vložili do 15.oktobra. Projekt Urban, ki ga v glavnem finansira EU, je namenjen oživljanju stari mestnih jeder.
TRŽAŠKA OBČINA / PREDAJA NAMENU
Ul. Zonta: prenovili so urad občinske pogrebne službe
V Trstu cenejši pogrebi kot v drugih italijanskih mestih
V Ul. Zonta 7 so vCeraj dopoldne odprli prenovljeni urad občinskega pogrebnega podjetja. Krajše slovesnosti so se udeležili župan Riccardo Illy, pristojni odbornik Gianni Pecol Cominotto, odgovorni za pogrebno službo Fabio De Visentini in funkcionar pogrebne službe Nicola Manfren.
Urad v Ul. Zonta je bil res potreben prenove. Prostori so bili zastareli in niso bili primerni za sprejem sorodnikov umrlih. Občina je izkoristila poletno obdobje za prenovitev. Da bi se izognili nepotrebnim birokratskim zapletom, je delo opravilo zunanje podjetje. Medtem so se lahko ljudje poslužili uslug drugega občinskega urada za pogrebno službo, ki
SINDIKATI / OD MINULEGA 12. JULIJA
Po reformi 20 taksistov brez dela
Sindikat prevoznikov FILT-CGIL zahteva, naj jim tržaška občina zagotovi zaposlitev
Vsled spremembe norm, ki urejajo delovanje taksijev, je v Trstu kakih dvajset taksistov bilo izključenih iz tega poklica, in to potem, ko ga je že opravljalo 15 do 20 let. Po mnenju sindikata prevoznikov FILT-CGIL je to kri-, vica, ki jo je treba nujno popraviti. Poglejmo nekoliko podrobneje, za kaj gre.
Delovanje taksijev po novem urejata vsedržavni takon št. 21 iz leta 1992 in deželni zakon št. 27 iz leta 1997, v tržaški občini pa še pravilnik, ki ga je tržaški občinski svet odobril pred dobrim letom dni. V Cem je glavna novost? Ce zadevo nekoliko poenostavimo, v tem, da je po novem treba strogo spoštovati pravilo »en taksist, ena dovolilnica«. V preteklosti tega ni bilo, in tako se je dogajalo, da je lahko eno taksijsko podjetje zapo-
slovalo vec taksistov, kot je bilo dovolilnic, s katerimi je razpolagalo. Važno je bilo, da hkrati ni krožilo vec taksijev, kot je bilo dovolilnic.
Nove norme so v Trstu začele veljati minulega 12. julija. Kot že rečeno, se je izkazalo, da je reforma dejansko vzela delo kakim dvajsetim ljudem, ki so že dolga leta opravljali ta poklic. Sindikat prevoznikov FILT-CGIL meni, da je treba to nujno popraviti, saj ni sprejemljivo, da bi število operaterjev na tem področju po reformi bilo nižje, kot je bilo njihovo število pred reformo. Sicer pa se je tudi tržaška občinska uprava ob sprejemanju novega pravilnika obvezala, da bo poskrbela za to, da ne bi nihče od delujočih taksistov ne ostal brez dovolilnice oziroma brez dela.
V kakšno smer je treba iskati rešitev? Po mnenju sindikata FILT-CGIL obstajata praktično dve možnosti, ali da občina ustrezno poveča število dovolilnic, ali pa, da kako drugače zagotovi zaposlitev na tak-sijskem področju tistim, ki so jo izgubili. Prva rešitev bi seveda bila na prvi pogled najbolj linearna. Zal pa proti njej govorijo druga dejstva, točneje drugi predpisi, ki urejajo podeljevanje dovolilnic. Zaradi tega bo očitno morala tržaška občinska uprava na kak indirekten način poskrbeti, da bi »suspendirani« taksisti spet prišli do svojega poklica. To bi lahko dosegli tako, da bi npr. opravljali servisne službe za taksiste. Ce tržaška občinska uprava ne bo nic naredila, bo FILT-CGIL prešel k odločnejšim pobudam.
deluje v okviru pokopališča na Istrski ulici.
V Ul. Zonta so uredili dva prostora, ju opremili z novim pohištvom ter uredili novo centralno kurjavo. Urad je povezan z občinsko računalniško službo, kar sedaj omogoča hitrejši prejem vseh potrebnih dokumentov. Dela so stala skupno 40 milijonov lir.
Sedaj delujejo v uradu trije uslužbenci, okolje je diskretno primemo za tovrstno službo. Zupan IIly je ob odprtju poudaril, da je občina vložila veliko truda za ureditev in upravljanje pogrebne in pokopališke službe. Izboljšala jo je, pri Čemer pa je tudi pazila na stroške. Pogrebni stroški so namreč v Trstu kar se da konkurenčni, saj stane pogreb povprečno milijon 200 tisoč lir, medtem ko se v drugih italijanskih mestih cena pogreba suCe od 2 do 4 milijonov.
H ZNANOST / PRIČEL SE JE VCERAJ h
V	Miramaru 3. svetovni kongres kozmologov
V	Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj pričel tretji svetovni kongres kozmologov, in sicer pod naslovom Cosmo-99. Udeležuje se ga kakih 160 izvedencev svetovnega ugleda, na njem pa razpravljajo o najnovejših dognanjih glede temeljnih značilnostih strukture vesolja, kakor tudi o temeljnih etapah v njegovem razvoju.
Prvi del kongresa je posvečen skrivnostni »temni materiji«, ki naj bi po nekaterih ocenah tvorila celo 90 odstotkov materije v vesolju. Gre za družine zvezd, ki jih doslej ni bilo mogoCe opazovati, in za t. i. »eksotične« nammanjše delce, ki jih naše opazovalne naprave ne morejo zaznati. O tem je vCeraj govoril prvi poročevalec, in sicer Bernard Sadoulet s Kalifornijske univerze v Berkeleyju (ZDA), ki velja za enega najveCjih strokovnjakov na tem področju.
Udeleženci kongresa COSMO-99 pa bodo obravnavali še vrsto drugih vprašanj, kot so narava neu-rinov, nastanek t.i. težkih elementov ob Big Bangu (Velikem poku), s katerim se je »rodilo« vesolje, narava kozmičnih žarkov in kozmološke aplikacije teorij o poenotenju temeljnih sil v naravi.
Omenimo naj, da sta med udeleženci kongresa tudi »zvezdnika« kozmologov Andrej Linde in Gabriele Veneziano. Prvi je znan predvsem kot avtor teorije o »inflaciji« vesolja, drugi pa velja za očeta teorije o »stringah«.
Kongres COSMO-99 se bo zaključil 3. oktobra. Prva dva svetovna kongresa kozmologov sta bila v Angliji in v Kaliforniji.
ČRNA KRONIKA / MILJE
Po požigu podjetja še ranil očeta
Mladenič v nekaj dneh drugič v zapor - Poškodoval tudi vrstovozil
Prejšnji teden je zažgal očetovo podjetje, aretirali so ga, po izpustitvi na svobodo pa se je vrnil v podjetje, poškodoval nekaj vozil ter napadel oCeta. Spet je končal v zapora. Vse kaže, da 27-letni Riccardo Perchini prav ne more »prebaviti« očetovega podjetja, v katerem je bil tudi sam do srede preteklega tedna zaposlen. V sredo je zaradi vse večjih nesporazumov z očetom polil notranjost podjetja, ki izdeluje aluminijasta okna in vrata, in prižgal ogenj. Gasilci so ga pogasili po treh urah dela, škode pa je bilo za več kot sto milijonov lir.
Miljski karabinjerji so kmalu po požara aretirali Riccarda Perchinija, saj je mladenič sam telefoniral oCetu in mu povedal, kaj je storil. Zaprti so ga v koronejski zapor pod obtožbo namernega požara v obremenilnih okoliščinah. Gez nekaj dni so ga izpustih iz zapora, nekajdnevni razmislek o dejanju v samici pa mu ni prav nic pomagal. V nedeljo, zvečer se je vrnil v podjetje v industrijski coni pri Orehu ter poškodoval nekaj vozil podjetja. Zatem se je znesel nad oCetom in ga ranil. Spet so morah poseči miljski karabinjerji, ki so ga tokrat aretirali pod obtožbo poškodovanj in povzročitve telesnih poškodb. Očeta so morah prepeljati v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v desetih dneh.
Karabinjerji aretirali prekupčevalca z mamili
Karabinjerji so zalotili »pri delu« tržaškega prekupčevalca z mamili. Na Trgu Volon-
tari Giuliani je 40-letni Mauro Filograna predal drugemu narkomanu zavojček s hašišom, a karabinjerji iz Istrske ulice, ki so mu sledili, so vse lepo videli in ga ustavili ter aretirali pod obtožbo prekupčevanja mamil. Odpeljati so ga v zapor.
Jadrnica se je zapletla v ribiško mrežo
V nedeljo kasno popoldne se je na morju pod Križem znašla jadrnica v težavah: odpovedal ji je pomožni motor, morje pa je bilo takrat razburkano, tako ni mogla zajadrati varno do pristana. Z obale je eden od gledalcev opazil jadrnico v težavah in telefonsko obvestil luško kapitanijo. Kakih 20 minut kasneje je motorni Čoln priplul do 8, 90 m dolge jadrnice, na krovu katere se je nahajalo pet ljudi: dva moška, dve ženski in deklica. Osebje luške kapitanije je vkrcalo na krov ženski in deklico, medtem ko sta ostala moška na jadrnici. Ugotovili so namreč, da motor ni pognal, ker se je vijak zapletel v ribiško mrežo. Ker so se vremenske razmere bistveno izboljšale, je motorni Čoln odplul in malo pred 20. uro so bile ženski in deklica na suhem na tržaškem nabrežju. Operativni center luške kapitanije je bil vsekakor v stalnem kontaktu - preko mobilnega telefona - z moškima na jadrnici in nadzoroval, da ne bi prišlo do nadaljnjih težav.
NOVICE
Ustanovljen seznam združenj prostovoljcev
Pokrajinska uprava je ustanovila seznam združenj in organizacij prostovoljcev, ki imajo sedež na Tržaškem. Na tak način namerava hkrati popisati in ovrednotiti združenja in organizacije, ki prostovoljno delujejo na socialnem, kulturnem ekološkem, humanitarnem in še na drugih področjih.
Pokrajinska uprava je ob tem odobrila pravilnik, ki podrobno ureja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati združenja in organizacije, ki se nameravajo vpisati v seznam, kakšne ugodnosti bodo uživale itd. Pravilnik med drugim predvideva ustanovitev Pokrajinske konzulte združenj in organizacij prostovoljcev. Zainteresirani lahko dvignejo kopijo pravilnika pri vratarnicah pokrajinske uprava na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ul. S. Anastasio 3 v Trstu.
Calenda, današnji gost srečanja v kavami fommaseo
Danes se v kavarni Tommaseo začenjajo letošnja srečanja, ki jih prireja združenje Prijateljev kavarne Gambrinus. Prvi gost letošnjega niza je ravnatelj Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda, govoril pa bo o gledališki govorici v predstavi Pasijon, ki jo je Stalno gledališče FJK uprizorilo ob koncu lanske sezone. Calenda je delo priredil in režiral, z njim pa bo Stalno gledališče FJK v letu 2000 gostovalo v Rimu v okvira prireditev ob svetem letu. Na današnjem srečanju, ki se bo začelo ob 19. uri, pa bo Calenda zbranim predstavil tudi tokratno ponudbo Stalnega gledališča FJK. Sezona 1999-2000 se bo v dvorani Tripcovich začela 12. oktobra s koncertom Gorana BregoviCa.
Izvolili »Manekenko FJK«
Najlepša oz. najpripravnejša za nastopanje na defi-lejih je 16-letna tržaška študentka Omella Schiavi. Naslov »Manekenke FJK« si je priborila na tekmovanju v kavami San Marco, kjer se je zanj potegovalo okrog 20 deklet. Prireditev, ki je pod vodstvom Ful-via Mariona potekala devetič, je namenjena pridobivanju novih primernih kandidatk za vstop v svet mode. Na prireditvi so podeliti še vrsto drugih naslovov: tako je Doriana Rutigliano bila proglašena za najlepši »tržaški obraz«, Sari Gargiulo je pripadel naslov najlepšega »televizijskega obraza«, Erico Rosano pa so proglasili za »dekle naslovnice«. Vse štiri mlade zmagovalke so študentke.
Dvodnevna delavnica združenja Arciragazzi
Na sedežu Ludoteke narodov (Ul. Colautti 3) bo v soboto, 2. in v nedeljo, 3. oktobra dvodnevno srečanje z naslovom Delavnica kot kraj integracije. Prireja ga združenje Arcoragazzi, ki k udeležbi vabi predvsem socialne delavce, animatorje in vzgojitelje-šolnike. Namen dvodnvnega srečanje je opredelitev delavnice, kakršnegakoli laboratorija, kot prostora, na katerem gre spodbujati procese integracije. Izhodišče za vsakega udeleženca je prikaz oz. nudenje ostalim tega, kar nekdo »ima« oz. kar nekdo »dela«. Nastop vsakega posameznika oz. predstavljene dejavnosti nikakor gre jemati v tekmovalnem duhu, temveč v sproščenem, ki spodbuja kreativne procese in je pozoren do dinamik medsebojnih odnosov. TeCaj, ki ga združenje prireja v sodelovanju s tržaškim občinskim odbomišt-vom za šolstvo, ima uradno priznanje tržaškega šol-
ZSKD / IZJAVA O POSTOPKU ZA ZAŠČITNI ZAKON
DEVIN NABREŽINA / REGULACIJSKI NAČRT
Polemike lahko izjalovijo desetletna prizadevanja
V pripravi je novo deželno glasilo ZSKD
Kmetje napovedali protestni shod
Drevi v Šempolaju javno zborovanje
Prejšnjo sredo je v prostorih Gre-gorCieve dvorane potekala druga redna seja deželnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je med drugim namenil pozornost tudi parlamentarnemu postopku zaščitnega zakona slovenske manjšine in ob tej priložnosti izdal sledečo izjavo:
»ZSKD spremlja z velikim zanimanjem razvoj diskusije o zaščitnem zakonu v poslanski zbornici, ker meni, da je sprejetje zakona o tej fazi potrebno in nadvse koristno.
Odobritev zaščitnega zakona ne pojmuje ZSKD kot popravljanje oz. protivredno povračilo zgodovinskih krivic in nedoseženih pravic, temveč kot bistveno dejanje, ki ima vsaj dvojni pomen:
priznati pravno prisotnost slovenske manjšine na celotnem območju FJK in predstavljati nenadomestljivo sredstvo, ki lahko omogoča njen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj v prihodnosti.
Zavedamo se, da je sedanja faza izredno delikatna: Ce se razprava preveč zavleče, obstoja resna nevarnost, da se dosedanji napori, ki so privedli do tega pomembnega rezultata, dokončno razblinijo. Vsem je namreč jasno, da obveznosti, ki čakajo" vlado in parlament jeseni (finančni zakon, reforma socialne države) lahko potisnejo zaščitni zakon na zadnje mesto dnevnega reda.
ZSKD meni torej, da je primerno, da se slovenska javnost vključi v razpravo Čimbolj aktivno, a hrakti stvarno: soočenje naj bo odkrito in odprto, toda ob upoštevanju, da so polemike, predvsem javne, neusklajeni predlogi in nestvarne zahteve lahko samo koristno orožje v rokah tistih, ki želijo le, da bi se izjalovila desetletna prizadevanja, ki so privedla do skorajšnje odobritve zakona.«
Na seji se je, po uvodnem poročilu predsednice Nives Košutove, ki se je dotaknila glavnih vprašanj zve-
ze, razvila plodna razprava. Med dragim je bil govor o prvi seji uredniškega odbora novega deželnega glasila ZSKD, ki je začel z delom. Del seje je bil posvečen poročilom o poletnem delovanju posameznih društev, pokrajinski predsedniki pa so seznanili drage odbornike z načrti za novo sezono. Zveza slovenskih kulturnih društev bo tudi letos aktivno sodelovala z Založništvom tržaškega tiska pri založniških pobudah ter bo organizirala predstavitvena srečanja posameznih knjig. S tem v zvezi so prisotni podčrtali pomanjkanje bralne kulture pri nas in potrebo po njenem gojenju. Nekateri odborniki so izrazili željo po organizaciji teCaja kreativnega pisanja, ki bi gotovo pozitivno deloval ravno v tejh smeri. Letos bo zveza v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje priredila dva tečaja pravno-knjigovodskega značaja, ki bosta namenjena prvi uslužbencem in dragi zainteresiranim društvenim organom. (Iga)
Devinsko nabrežinski občinski svet bo zaCel jutri razpravo o Splošni varianti občinskega regulacijskega načrta. Seja bo po vsej verjetnosti dokaj napeta, še posebno viharno pa bo njeno spremljanje, kajti pred poslopjem bivšega otroškega vrtca v Ribiškem naselju, kjer bodo občinski svetovalci razpravljali o tem pomembnem in zelo delikatnem vprašanju, o katerem so že stekli potoki besed in je bilo izrečenih nešteto kritik, se bodo zbrali kmetovalci in vsi, ki že dalj Časa zahtevajo, da bi z ustreznimi popravki izboljšali varianto regulacijskega načrta, kakršno so izdelali načrtovalci. Da bi še podkrepili svoje zahteve, bodo nekateri kmetje prišli na demonstracijo s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji.
O razlogih, ki so privedli kmečki stanovski organizaciji na Tržaškem, to je Kmečko zvezo in Združenje neposrednih obdelovalcev, ter predstavnike jusarskih odborov in srenj devinsko nabrežinske občine, kakor tudi Združenja lastnikov zasebnih ze-
mljišč, da so se odločili za takšno obliko protesta, bo tekla beseda drevi v prostorih nekdanjega otroškega vrtca v Šempolaju. Omenjene organizacije so namreč za 20.30 napovedale javno zborovanje, na katero vabijo vse svoje elane ter vse, ki jim je pri srcu pravično in pametno reševanje kmetijskega vprašanja v občini.
Vse naštete organizacije so vCeraj naslovile poseben poziv na devinsko nabrežinske občinske svetovalce, da odobrijo amandmaje, opombe in prizive, ki zadevajo specifične probleme kmetijstva. Le-ti so bili predstavljeni z namenom, da bi z bistvenimi vsebinskimi spremembami izboljšali regulacijski načrt. Amandmaji so bili izčrpno prikazani političnim silam, tako ob neposrednih stikih kot na javnih srečanjih. Z njihovo odobritvijo, je rečeno v pozivu, bi preprečili kmetijstvu škodljive ukrepe, istočasno pa bi omogočili primarnemu sektorju, da bi razvil vse svoje potencialnosti, tako glede proizvodne dejavnosti, kot glede varstva okolja in razvoja teritorija.
LEKARNARSKA ZBORNICA / DVODNEVNI POSVET
Posodobitev vloge lekarn
Poudarjen pomen tesnejšega sodelovanja z javnim zdravstvom
______KRAS / POMEMBNA EKONOMSKA POBUDA__________
Zgonik: nov korak za obrtno cono
Uprava bo v kratkem razpisala natečaj - Prizadevanja domačega konzorcija
Občina Zgonik bo v prihodnjih mesecih razpisala natečaj za poslovanje obrtne cone, ki bo zrasla na proseški »Rou-ni«, na zemljiščih, ki so bila nekoC last proseške-ga jusa. Tozadevni pravilnik je odobril občinski svet, ki je postavil tudi nekaj bistvenih pogojev za natečaj, začenši z dejstvom, da bo Občina privilegirala konzorcij domačih obrtnikov. Površino 16 tisoč kvadratnih metrov bo zgo-niška uprava prodala za ceno 720 milijonov lir, kar pomeni, da je kv.
nieter zemljišča vreden 45 tisoč lir.
Konzorcij, ki bo zmagal natečaj, bo moral v roku šestih mesecev predložiti vse gradbene načrte, prevzeti pa bo moral tudi stroške za ureditev zelenih površin, medtem ko bo Občina poskrbela za ti. urbanizacijo. Področje bo namenjeno obrtnim delavnicam in obratom, domača uprava pa bo tam zgradila garažo za svoja vozila.
Prošnjo za nakup in seveda za upravljanje obrtne cone bo vložil konzorcij domačih o-
brtnikov »Zgonik«, ki danes združuje 16 elanov, v kratkem pa se bo njegovo članstvo še povečalo. Ta konzorcij v bistvu že danes izpolnjuje vse pogoje, ki jih postavlja občinska uprava, Čeprav bo končni sklep, kot rečeno, padel v prihodnjih mesecih. Domači obrtniki vseskozi pozorno spremljajo postopek za obrtno cono, ki je premostil marsikatero oviro, začenši z nekaterimi problemi, ki so nastali z vknjiženjem zemljišč na Občino Zgonik. Občinska skupščina je
sedaj te probleme tudi formalno rešila.
Zgoniški svetovalci so tudi odobrili posojilo za metanizacijo Zgonika, župan Mirko Sardo pa je poročal o že ustaljenem uspešnem sodelovanju s sosednjo Občino Repen-tabor. Zadnji dosežek na tej poti bodo skupne o-troške jasli v prostorih bivšega vrtca na Colu. Pomoč je v ta namen že napovedala tudi deželna uprava, ki bo na prošnjo obeh uprav finansirala gradbeno preureditev stavbe, ki bo gostila otroške jasli.
NOVICE
Danes seja repentabrskega občinskega sveta
Danes ob 18. uri se bo na županstvu sestal repenta-brski občinski svet, ki ima poleg županovega poročila, običajnih priporočil in retifikacije sklepov občinskega odbora na dnevnem redu obravnavo proračuna 1999 ter odobritev finančnega načrta za posojilo v višini 204.400.000 lir za realizacijo metanovoda.
Javno zborovanje ID o socialni državi
Mestne sekcije Levih demokratov prirejajo danes ob 18. uri v Ul. della Guaria 44 pri Sv. Jakobu javno zborovanje na temo »Perspektive socialne države: predlogi levice«. Zborovanja, ki go bo vodil pokrajinski tajnik LD Stelio Spadaro, se bodo udeležili pokrajinski tajnik CGDL Valdi Catalano, dan pokrajinskega vodstva LD Maurizio Pessato in deželni svetovalec Bruno Zvedi.
Predstavitev knjige o Julijskih Alpah
V	Mednarodni knjigami Borsatti v Ul. Pondiielli 3 bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo »Polet z orlom - Podobe in misli o Julijskih Alpah«. Knjigo bo predstavil Časnikar Ludano Santin, srečanja pa se bosta udeležila avtor fotografij, ki so objavljene v knjigi, Carin Tavagnut-ti ter podpredsednik goriške CAI Paolo Geotti.
Gobarska razstava
V	galeriji trgovskega centra II Giulia pri Sv. Ivanu bodo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 17. uri, odprli XXIV. razstavo kraških gob, ki jo prirejata Tržaški naravoslovni muzej in gobarsko združenje Bresadola. Razstava bo odprta do 9. oktobra, od 10. do 19.30.
Klasična apoteka ne odgovarja vec ne željam uporabnikov ne težnjam javne zdravstvene službe: na prvem mednarodnem posvetu »Lekarna v proštom Alpe Jadrana« so predstavili javnomnenjsko italijansko raziskavo o tem, kakšne usluge bi želeli prejemati v lekarni, svoje pa so povedali tudi odgovorni za zdravstveno oskrbo na krajevni ravni. Na dvodnevnem srečanju, ki ga je na Pomorski postaji pripravila tržaška lekarnarska zbornica, so sobotni del namenili razpravi o položaju na vsedržavni in na krajevni ravni, medtem ko je bil nedeljski bolj mednarodno naravnan (f. KROMA).
Željam uporabnikov in predlogom lekarnarjev, da bi apoteke prevzele tudi vlogo informacijskih centrov in povezovalca z javnimi zdravstvenimi strukturami, je pritegnil tudi deželni odbornik za
zdravstvo Aldo Ariis. Soglašal je namreč s predlogom, da bi se uporabniki javne zdravstvene službe tudi v lekarnah lahko prijavljali na razne preglede. S tem bi po njegovem mnenju lahko nekoliko razbremenile deželno zdravstveno strukturo, upoštevajoč dejstvo, da izdatki za zdravstvo bremenijo deželni proračun v višini 46 odstotkov.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK / RAZSTAVA
»Vodne« slike Marka Jarca
Fotografije Na bregu Ljubljanice bodo na ogled do 2, oktobra
Tržaški fotografski krožek, ki ima sedež v Ul. Zovenzoni 4, gosti v teh dneh razstavo Marka Jarca, ustvarjalca (pisatelja in fotografa) iz Ljubljane. Razstavo z naslovom Na bregu Ljubljanice so odprli v soboto, otvoritve pa se je udeležil tudi avtor (f. KROMA). Vezna nit razstave je voda, kar še jasneje od naslova razkrivajo podnaslovi treh ciklusov (Odsevi dreves in arhitekture
v vodi, Detajli v vodi in voda ter Portreti), v katere je fotograf vsebinsko razdelil razstavo. Kot je sam povedal, je sporočilo vseh treh ciklusov abstrakcija vode, s svojimi fotografskimi izdelki pa Marko Jarc po mnenju kritikov ob fotografskih predstavlja tudi duševne odseve. Njegove »vodne« fotografije bodo v Trstu na ogled do sobote, 2. oktobra.
Sesljan: v četrtek seja osrednje skupščine KOS
V Sesljanu se bo v četrtek ob 18.30 sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki ima med drugim na dnevnem redu tudi izvolitev predsednika. V skladu z zakonom so namreč po nedavnih volitvah zapadli vsi organi KGS, vključno torej s predsednikom, ki jih bo treba torej obnoviti.
Edini kandidat za predsedniško mesto je trenutno dosedanji predsednik Mario Lavrenčič, doberdobski župan iz vrst Levih demokratov. Če bodo obveljali dosedanji politični dogovori bo Lavrenčič jutri skoraj gotovo potrjen za predsednika KGS.
Skupščina gorske skupnosti ima na dnevnem redu tudi ratifikacijo sklepov upravnega odbora, odobritev zapisnikov prejšnjih sej in še nekatere druge upravne zadeve.
_____TREBČE / KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANP1_
Srečanje bivših borcev prekomorskih brigad
Nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor
Trebenska sekcija VZPI-ANPI je priredila v nedeljo popoldne na dvorišču Ljudskega doma proslavo 56-letnice ustanovitve Prekomorskih brigad NOVJ, ki so se preko Barija izkrcale na dalmatinski obali, predvsem na otoku Visu in od tu dalje nadaljevale svoj boj vse do osvoboditve Trsta maja 1945. Zal se proslave niso udeležili nekateri pripadniki Prekomorskih brigad, zato pa so se je udeležili številni borci drugih partizanskih edinic.
Na proslavi so nastopali Godba na pihala V. Parma iz Trebč, gledališki igralec Danjel Malalan, govorniki in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je na prireditvi nastopil s svojim programom. Po uvodni koračnici godbe na pihala so bili pozdravi in govori, ki so obeležili to pomembno obletnico, pa tudi navezanost vasi in njenih društev in ustanov na zgodovino slovenskega naroda.
Prvi je spregovoril Lucijan Malalan, predsednik sekcije VZPI iz Trebč, ki je najprej pozdravil vse živeče člane Prekomorskih brigad, ki so se v svojih mladih letih odločili za neizprosen boj proti okupatorju naše zemlje, naše domovine, proti zatiralcu našega naroda«.
V Prekomorskih brigadah se je borilo tudi dvajset vaščanov, med njimi tudi Albin Kralj -Zorko, ki je bil eden od
organizatorjev teh bojnih edinic, medtem ko so trije vaščani služili v takoimenovanih Slovanskih četah pod Zavezniškim poveljstvom. »Vsak oborožen upor proti okupatorju je bil takrat častno dejanje. Toda v tem srednjeevropskem prostoru ni naroda, ki bi bil toliko žrtvoval in prispeval v boju za poraz nacifašiz-ma. In v tem boju pripada Prekomorcem častno mesto«, je Malalan zaključil svoj govor.
Pozdrav je prinesel tudi dolgoletni dirigent partizanskega zbora Oskar Kjuder. »Pozdravljam vas v imenu Prekomorskih brigad, v katere smo se vključili mladi iz raznih ječ in taborišč v Italiji, pa iz številnih krajev, kamor smo morali kot vojaki slediti italijanski vojski. Cim nam je bilo mogoče, smo se zbrali v Bariju, Gravini, še prej v Carbonari in tu ustanovili kar pet preko-
morskih brigad, ki so se nato preko otoka Visa in drugih dalmatinskih krajev priključili osvobodilnemu boju proti nacifašizmu, vse do zmage in osvoboditve naših krajev,« je povedal Kjuder.
Njegovemu govoru je sledil še izčrpen zgodovinski pregled nastanka Prekomorskih brigad senatorja, ki ga je podal sen. Paolo Šema. Povedal je marsikaj, kar bi zgodovina ne smela spregledati. Tu se je Šema spomnil mnogih borcev iz naših krajev in iz Slovenije: Ferdinanda Ferjančiča, En-rika Malalana, Vide Tomšič in drugih. »Ko govorimo o njih, govorimo o ljudeh«, je dejal Šema, »ki so bili navezani na svoj narod, ki so ljubili svojo domovino, ki pa so želeli, da bi zavladala v svetu bratstvo in enotnost majhnih in velikih narodov.« Pozdrave je v imenu Odbora ZB Slo-
venije prinesel tudi Emil Skrij iz Sežane. Navzoča je bila tudi delegacija tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI s tajnikom Ar-turom Calabrio.
Takoj za nastopom domače godbe, ki je zaigrala vrsto partizanskih in borbenih pesmi in doživeti recitaciji pesmi Ivana Minattija »Materi« in Župančičeve »Izjava« igralca Danjela Malalana, je sledil nastop Partizanskega zbora, ki je pod vodstvom Pie Cah zapel enajst partizanskih in borbenih pesmi drugih narodov, kjer sta, kot solista nastopila tudi Igor Pavletič in Enrico Franco, kot recitatorja pa Tjaša Ruz-zier in Franc Fabec. Kulturni program se je zaključil s pesmijo »Vstajenje Primorske« ter z »Internacionalo «.
Med proslavo je delegacija vaške VZPI položila venec pred spomenik padlim.
Neva Lukeš
PADRIČE
Tudi društvo Slovan uprto v novo sezono
Mešani pevski zbor bo z današnjim dnem obnovil svoje delovanjer Bogat načrt dela
S pričetkom jeseni se tudi na Padričah začenja nova sezona Kulturnega društva Slovan, ki nas preseneča s pestrim programom, s katerim hoče na najboljši način popeljati vaščane v novo tisočletje. Prvi se lotevajo dela pevci in pevke. Pa-driški mešani pevski zbor Slovan bo namreč danes spet začel z vajami, za to priložnosti pa je razglasil, da bodo dobrodošli vsi, ki bi se radi pridružili zboru in jim je seveda pri srcu domača slovenska pesem. Pa-driške pevce in pevke bo tudi letos vodil domačin Sveto Grgič. Zbor ima v načrtu novoletni koncert. Sledila pa bo tudi vrsta družabnih večerov v sodelovanju z bližnjimi društvi. Nato pa naj
bi zborovska pesem zadonela tudi na tradicionalni reviji Primorska poje. Kot običajno bo zbor tudi glavni protagonist na običajnih vaških praznikih, kot so l.maj, kresovanje in opasilo za slovanska svetnika Sv. Cirila in Metoda, po katerih je imenovana domača cerkvica.
Padričarje pa čaka prihodnje leto pomend> na obletnica, saj bo minilo 100 let, odkar so člani društva in vaščani razvili prvi društveni prapor, ki se je bistveno razlikoval od današnjega, saj je dejansko predstavljal slovensko trobojnico. To potrjuje pisano poročilo iz nekdadnjega časopisa Edinosti z dne 11. julija 1900, v katerem piše: »Pevsko društ-
vo Slovan iz Padrič priredi v nedeljo dne 15. julija 1900 svojo veliko veselico s petjem, godbo, igro, deklamacijo in plesom. Ob tej priliki razvije to društvo tudi v prvič svojo društveno slovensko zastavo.«'Usoda prvega društvenega prapor j a je še vedno neznana. Po ustnih virih najstarejših vaščanov, naj bi trobojnico domačini skrili na varno pod oltar v cerkvi, nato pa naj bi jo iz bojazni, da ne bi prišla v roke fašistov, zažgali. Zaradi tega so v društvenem krogu sklenili, da se bodo dostojno spomnili tudi teh dogodkov, ki spominjajo na hude čase, ki jih je preživljalo naše ljudstvo takoj po prihodu Italije v naše kraje, (jn.g.)
NEDELJSKI IZLET / POBUDA TRŽAŠKE POKRAJINE
Z gorskimi kolesi po Krasu
Prireditve se je udeležilo veliko ljubiteljev kolesarjenja
V SOBOTO IN NEDELJO / PLEMIČI, VOJŠČAKI, POŽIRALCI OGNJA
Boljunec je pokukal v »srednji vek«
Na pragu drugega tisočletja se je Boljunec »pogreznil« v srednji vek. Na prostoru ob modernem poslopju domačega gledališča Franceta Prešerna je v soboto zra-stlo srednjeveško šotorišče s tržnico, na kateri so rožarji prodajali rože, puščičar je dajal na ogled raznovrstne piSčice, zeliscarka je prodajala zelišča za vsakovrstne opojnosti, vedeževalka pa je napovedovala prihodnost. Se dobro, da ni bilo inkvizitorjev, sicer bi ji trda predla.
Prva srednjeveška manifestacija v Boljuncu je stekla na pobudo tržaškega združenja 13 casade. Gre za organizacijo, ki skuša ovrednotiti nekdanjo tržaško preteklost iz dobe, ko je v teh krajih vedrilo življenje 13 rodbin (od tod casade). Pri pripravi manifestacije sta ji priskočili na pomoč Tržaška pokrajina in Dolinska občina, ki sta bili pokroviteljici dvodnevnega praznika, medtem ko je domače SD Breg
poskrbelo, da se niso udeležencem in gostom osušila grla in skrčili želodci.
Boljunški »srednji vek« je potekal v znamenju rodbine Pe-tazzi, ene od trinajstih, ki so krojile daljno tržaško zgodovino. Kaže, da je bila rodbina slovenskega izvora in naj bi se preselila semkaj s Kranjskega. Prvotno ime Petac je najprej spremenila v Petaz, naposled je obveljala italijanska različica Pe-tazzi. V 13. stoletju je bila skupaj z drugimi dvanajstimi tržaškimi rodbinami med ustanovitelji zveze 13 družin in je bila sploh ena najbolj uglednih plemiških družin v teh krajih. Na dolinskem koncu je imela bogate posesti, poleg ruševin Muhovega gradu je zgradila svojo postojanko, v 17. stoletju so Petazzijevi postali grofje in so še stoletje kasneje gospodovali na Socerbskem gradu.
V njihovem imenu so se dvesto in več let kasneje v Boljuncu zbrali novi »plemiči« in »plemkinje« v baržunastih oblekah, vojščaki s sabljami, mesarico, čelado in ščitom, konjeniki, na kraju so postaviti
tudi sramotilno ovratnico, v katero so lahko radovedneži položili svoj vrat, da bi se prepričati, kako neugodno je bilo tistim, ki jih je pred stoletji res doletela nečastna usoda. Srednjeveška skupina iz Cente se je podala v sprevodu do vasi, po blagoslovu pa se vrnila v srednjeveški tabor, kjer so vojščaki pokazati svoje borilne veščine v dvobojih s sabljami in preklami. Poskusiti so tudi mladi, marsikdo pa je svojo
neizkušenost plačal z okrvavljenimi členki rok. Hujšega ni bilo, če izvzamemo poseg rešilca, ki je enega od nespretnih pospremil po prvo pomoč. Za tipično srednjeveško vzdušje je poskrbel zbor Cantum novum, ki je - imenu navkljub -odpel vrsto »starih« pesmi, na podvečer pa so se razvneti tudi mladi požiralci ognja, ki so s svojimi plamenečimi izbruhi razsvetlili srednjeveško prizorišče v Boljuncu.
Nedeljskega kolesarskega izleta po kraških vaseh se je udeležilo lepo število ljubiteljev sodobne inačice kolesa, nadvse priljubljenega gorskega kolesa: na pobudo tržaške pokrajine so se zjutraj zbrali pri Banih, nato pa čez Opčine, po Napoleonski cesti krenili proti zgoniški občini (f. KROMA).
Proga sobotnega dela dvodnevne kolesarske prireditve (Moutain bike brez meja) je udeležence vodila od Banov preko Bazovice do Slovenije, v nedeljo pa so od Banov zakolesari-li v nasprotno smer. Sobotna vožnja je bila nekoliko zahtevnejša, saj so morati udeleženci voziti po polskih poteh, medtem ko je bil nedeljski izlet po cestah spokojnejši. Prireditev je bila netekmovalnega značaja, organizatorji pa so poskrbeli tudi za postanke, med katerimi so se lahko udeleženci tudi okrepčali. Za vse, ki. so poravnali tudi vpisnino, tako za sobotni kot za nedeljski del, so bila na voljo tudi priložnostna darila oz. spomin na udeležbo.
_________KRATKE VESTI_____________
Začetek vpisovanja na tečaje slovenščine
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da so pričeli z vpisovanjem za nove tečaje 1999-2000, ki bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah. Poleg tega so na razpolago brezplačni pogovorni tečaji in tečaji za učno osebje, ki svoje predmete želijo dopolniti s slovensko kulturo. Informacije nudijo v tajništvu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, kjer poteka tudi vpisovanje. Tajništvo je z izjemo sobote odprto od 17.00 do 19.30 (tel. 040-761470).
Uspeh memoriala Kostoris
Memorial Sergio Kostoris, ki ga je v spomin na pred dvema letoma preminulega univerzitetnega profesorja kazenskega prava in velikega specialista v igranju bridgea priredil tržaški bridge krožek, je naletel na velik odziv. Udeležilo se ga je namreč kar 83 igralnih parov iz Trsta, Trivene-ta, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Izkupiček tekmovanja pa je šel združenju »Arniči del cuore« (Prijatelji srca), ki zbrana sredstva namenja raziskavi kardiovaskularnih bolezni. Kostoris je bil dolgo let zvest in radodaren član tega združenja. Memorial je osvojila dvojica Dupor-Bulajc z Reke, na drugo mesto sta se uvrstila Tržačan M. Mallar-di in Milančan M. D'Avossa, lanskoletna zmagovalca na svetovnem juniorskem prvenstvu.
Na razstavi za memorial Bertok preko 400 modelov
Modelistični klub »S. Giusto« prireja modeli-stično manifestacijo za »II. trofejo sv. Justa - I. memorial Bertok«, ki bo od 12. do 17. oktobra v prostorih deželnega vojaškega poveljstva - podoficirski krožek v Ul. Cumano 5. Na razstavi, ki bo odprta od 10. do 19. ure, bodo na ogled letala, razna plovila, vojaška in civilna sredstva itd., skupno bo kar 400 modelov, s katerimi se bo predstavilo okrog 150 - 200 modelistov iz vse Italije. Zadnjega dne, 17. oktobra, bo ob 15.30 na vrsti nagrajevanje.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
28.	septembra 1999
VENCELJ
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.52 - Dolžina dneva 11.54 - Luna vzide ob 14.03 in zatone ob 23.36
Jutri, SREDA,
29.	septembra 1999
MIHAEL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb narašča, vlaga 64-odstotna, veter 16 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 27. septembra, do sobote, 2. oktobra 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 040 367967).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pedro Almodovar, i. Penelope Cruz.
EKCELSIOR - 15.15,
17.30,	20.00, 22.15 »Star Wars - La minaccia fanta-sma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Ewan Mc Gregor.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 15.30, 17.40, 19.50,
22.00	»E il vento ci por-tera via«.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Austin Powers - La spia che ci provava«, r. Jay Roach, i. Mike Myers, Heather Graham.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »En-trapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones;
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pazzi in Alabama« r. -i. Antonio Banderas,- i. Melanie Griffith.
NAZIONALE 1-15.15, 17.35, 20.00, 22.20 »Star Wars - La minaccia fanta-sma«. r. George Lucas. i. Liam Neeson, Ewan Mc Gregor.
NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Gioco a due«, r. John McTiernan, i. Pierce Brosnan, Rene Russo.
NAZIONALE 3-15.30, 17.45, 20.00, 22.15, »La mummia«, r. Stephen Sommers, i. Brendan Fra-ser, John Hannah.
NAZIONALE 4-15.55, 17.55, 20.00, 22.15 »In-stinct«, r. Jon Turteltaub, i. Anthony Hopkins, Guba Gooding Jr.
MIGNON - 16.00, 19.00 »Intrigo sotto le gonne«, prepovedan mladini pod 18. letom; 20.40, 22.15 »Cruel Intentions«, i. R. Philippe.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Wild Wild West«, i. VVill Smith, Kevin Kline, Salma Hayek.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Guardami«, r. Davide Ferrario, i. Elisa-betta Cavallotti.
OBVESTILA
V OTROŠKE JASLI
sprejema vpise VValdorfska sola v Zgoniku, St. 44. Urniki na izbiro (part in full time). Informacije in vpisi na tel. št. 040-22954, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure.
UMETNIŠKI TEČAJI ARCI 1999/2000 - na razpolago so tečaji za oblikovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjanje s tehnikami risanja in barvanja. Za vpis in informacije kličite na tel. št. 040-772689 od 10. do 12. ure ali 0339/6085424.
KD SLOVAN PADRICE obvešča vse pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni danes, 28. septembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni so tudi novi pevci in pevke.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLASBENA MATICA prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije danes, 28. septembra, ob 19. uri, v srednji šoli v Nabrežini.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi otroke od 4. leta dalje, na prvo vajo, jutri, v sredo, 29. septembra, ob 16.30, v Dom Alberta Sirka v Križu.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja jutri, v sredo, 29. septembra 1999, z začetkom ob 21. uri, v restavraciji Danev na Opčinah, Narodna ulica 194, srečanje s poslancem LUCIANOM CAVERIJEM, ki bo spregovoril o Masellije-vem osnutku zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in o stališčih in amandmajih Slovenske skupnosti. Vabljeni!
MePZ VIŠAVA OD FERLUGOV vabi vse pevce jutri, v sredo, 29.9., ob
20.30	na prvo vajo. Pridružijo se lahko tudi novi pevci.
UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da jutri, v sredo, 29. septembra 1999, ob priliki Sv. Mihaela, zgoniškega patrona, ne bodo delovali uradi in sledeče občinske storitve: občinski otroški vrtec, služba za prevoz učenčev, Šolska kuhinja, CiSCenje Sol, delavska in smetarska služba.
GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ ... se
spet odpira ob začetku novega -šolskega leta. SPD PRIMOREC-TABOR vabi
SLOV€NSKR SKUPNOST
prhejo jitri, v sredo, 29. septembra 1999, z začetkom ob 21. uri, v Restavraciji Daneu na Opčinah, Narodna ulica 194 srečanje s poslancem
Lucianom Caverijem,
ki bo spregovoril o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in o stališču in amandmajih Slovenske skupnosti.
Vabljeni!
bivše člane in vse otroke, ki se želijo približati glasbi, ter njihove starše, na informativni sestanek, jutri, v sredo, 29. septembra 1999, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Mladi člani glasbene delavnice bodo razdeljeni v dve skupini (prva skupina - 2. in
3.	letnik otroškega vrtca, 2. skupina - osnovnošolci). Srečanja bodo potekala ob sredah popoldne.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v torek, 5. oktobra 1999, v Dom Alberta Sirka v Križu. Ob 20. uri za nove pevke, ob 20.30 za stare pevke.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP - Ul.
Donizetti 3, obveščata, da bodo v njihovem okviru v tej sezoni delovali štirje krožki: gledališki, likovni, Časnikarski in mednarodni. Ti bodo ob sobotah izmenično pripravljali večere, namenjene vsem. Prvi informativni in družabni večer z zakusko, bo v soboto, 2. oktobra, ob 18.30. Vabljeni vsi mladi, od prve višje dalje.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET pričenja v mesecu oktobru tečaje o strukturi likovne govorice, o kreativni domisliji in s keramično delavnico. Tečaji se bodo odvijali v prostorih srednje Sole Iga Grudna v Nabrežini, Kamnolomi 16. Tečaje bodo vodili Ani Tretjak. Leonardo Calvo in Anica Pahor. Za informacije pokličite na tel. St. 040-220680, 040-364211 in 040-220202.
KD SKALA sprejema telefonsko vpise za prvo jesensko družabno večerjo in tekmovanjem v plešoči vzdržljivosti polke in valčka, ki bo v soboto, 9. oktobra, v prostorih vaške zadruge v Gropadi. Oglasite se na tel. St. 040-226802 (g. Kristina), 040-226631 po 18. uri (g. Sonja), 040-226332 (g. Ivica) in 040-912843 (Petra) po 20. uri. Pričakujemo vas od 20. do 20.30!
OSNOVNA SOLA M.G. STEPANČIČ pri Sv. Ani organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika, ki se bo odvijal ob ponedeljkih, v večernih urah. Za informacije: osnovna šola Sv. Ana, tel. St. 040-812214 ali učiteljica Ljuba Leghissa, tel. št. 040-946385.
VAŠKA ZADRUGA in KD SKALA GROPADA prirejata v prenovljenih prostorih, motorično-ple-sno Solo za stare in mlade člane, razdeljene v tri skupine: 1) - od 1. do 3. raz. os.S. - ob ponedeljkih in četrtkih, od 16.30 do 17.30; 2) - od 4. raz. os.š. do 1. raz. srednje Sole - ob ponedeljkih in Četrtkih, od
17.30	do 18.30; 3) - od 2. raz. sr.S. do 2. r. višje šole -ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 19.30 Prvo srečanje bo v ponedeljek,
4.	10., oz. v torek, 12.10. in v četrtek, 7.10. Vpise sprejemamo po telefonu do sobote, 2. oktobra, na St. 040-912843 (tel. tajnica -do 15. ure), 0347/9835528 (Petra, po 15. uri); 040-226332 (g. Ivica - po 20. uri).
NOVO! - 2-mesečni programirani GIBALNI TEČAJI z glasbo za odrasle in starejše integriranih v cikel 1-krat mesečnih strokovnih predavanj v prostorih KD Skala v Gro-
padi, ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 4. oktobra. Za dodatne informacije tel. st. 040-912843 (Petra, po 20.30).
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - Ponovno se srečujemo vsak četrtek, ob 20. uri OB PLETENJU SE KAJ ...Pridite!
SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da bodo začasno treningi ob torkih in petkih (od 1. oktobra dalje) v Domu Albert Sirk v Križu, ob 16.30 za prvo skupino, ob 17.30 za drugo. Kdor ljubi balet, naj se nam pridruži. Za informacije telefonirati na št. 040-220222 od 15. do 17. ure. Lanskoletne baletke naprošamo, da potrdijo vpis.
BARKOVLJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi vse, posebno noSe, v procesijo rožnovenčne Matere božje, ki bo v Barkovljah, v nedeljo, 3. oktobra, tl., po maši 8. ure.
MoPZ VALENTIN VODNIK iz Doline bo pričel z vajami v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Vabljeni vsi naši dosedanji pevci in vsak, ki bi se nam rad pridružil.
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - v ponedeljek 4. oktobra 99 vpisovanje in začetek tečajev telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisom.
PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-228333 ob uri obedov.
SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: vezenje (stikanje) ob torkih, angleščina in Šivanje narodnih noš. Inf. in prijave pri odbornikih društva, oz. na tel. St. 040-200071.
TRŽAŠKA FEDERACIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira prevoz (avtobus + vlak) na vsedržavno manifestacijo v Rimu proti zlatim honorarjem in beraškim plačam. Inf. in vpisovanje na sedežu stranke v Ul. Tarabocchia 3. Tel. 040-639109.
DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV IZ SEŽANE
vpisuje k pouku klasičnega baleta novinke med 5. in 12. letom starosti v prostorih starega gradu na Partizanski cesti v Sežani. Vpisujemo vsak delovni dan med 15. in 19. uro, do 30. septembra 1999.
KRD DOM BRISCIKI obvešča elane, da se v petek, 1. oktobra, ob 18.30 prične rekreacijska telovadba, ki se bo odvijala dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih na sedežu društva, članice pa obvešča, da se tečaj Stikanja prične v Četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri na društvenem sedežu.
SOLSKO POPOLDANSKO POMOČ nudi vsak dan SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. št. 040-212289.
JEZIKOVNE TEČAJE
(slo., ita., angl. nem.) nudi SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289.
STROKOVNI NASVETI
kot pomoč pri vzgoji - Vzgojna svetovalnica SKLADA MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289.
Potovalna agencija
Na razpolago so Vam programi za božične in novoletne praznike O Izredna priložnost po zelo ugodni ceni
BOŽIČNO KRIŽARJENJE PO KARIBSKEM MORJU □ Se nekaj prostih mest na izletu za
ROGAŠKO SLATINO Z VINORODNO OKOLICO od 1. do 3.10.99
□	ter na CESKI TURI od 10. do 16.10.
□	in TUNIZIJSKI TURI od 18. do 25.10.1999
k*- Ne pozabite, da Vas vsak teden odpeljemo v
ROGAŠKO SLATINO in v RADENCE
Pričakujemo Vas v Ul. Milano, 20 - tel. 040/631300
GOVOR: ŽELITE GA IZBOLJŠATI, popraviti govorne napake, preprečiti ali odpraviti govorne napake, olajšati na novo nastale govorne težave ostarelih? Logopedska služba pri SKLADU MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Re-pnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040 212859 ali 040 226271.
SK BRDINA sporoča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30.
KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6. do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od
21.30	do 22. ure na tel. St. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669).
TUDI PRI CUPI se bo Šivalo noSo! Tečaj krojenja in vezenja narodnih nos bo vodila Marta KoSuta. Informacije na tel st. 040-299488.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
prireja v sklopu Ljudske univerze sledeče tečaje: a) tečaj za izdelavo nos, ki ga bo vodila učiteljica Marta Kopun - KoSuta; b) dva tečaja angleškega jezika za odrasle.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske šole.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30.
Nas zvesti pevec
Marko Kos
je srečal Abrahama. Vse najboljše mu iz srca želijo pevke in pevci Cerkvenega pevskega zbora od Novega sv. Antona.
	
E3	ČESTITKE
Danes praznuje BERTO 60. rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca želijo Nevenka, Milko, Katia, Debora, Ivo, Joško in Sandro.
IZLETI
SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za
Kraško območje vabita v soboto, 2. oktobra na izlet na Vrbsko jezero in v Mini-mundus (Avstrija). Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698).
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
priredi svoj vsakoletni izlet v nedeljo, 10. oktobra, na Notranjsko in Dolenjsko, v okviru katerega si bodo udeleženci ogledali znani grad Snežnik in muzej polharstva pri Starem trgu ter obnovljeno Trubarjevo domačijo na Rašici. Vpisovanje do zasedbe mest na
tel. št. 040-228274 in 040-228481.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM nov, nerabljen invalidski voziček. Tel. št. 040-228276, od 12.00 do
13.30.
NUJNO IŠČEMO splošne delavce od 22 do 30 let stare. Tel. št. 040-226868, od 8.30 do 17.30.
PRODAM trosobno opremljeno stanovanje v Sežani, v drugem nadstropju. Informacije na tel. 040-212623, od 9. do 10. ure.
TERMOHIDRAVLICNO PODJETJE isce izkušenega vodovodnega inštalaterja tudi onkraj meje. Tel St. 040-225365, 040-251240 ali 0335-6470494, ob uri obedov.
IŠČEMO skladiščnika za delo part-time. Tel. St. 0481-522592.
EURO RESTAURANT in PALAČE HOTEL v Gorici išče kuharja ali pa šefa. Pogoj: res dobra strokovna usposobljenost. Ponudbe z delovnim opisjem poslati na fax St. 0481/31658.
PRODAM ALFA 155 1800, s klimatizacijo, v odličnem stanju. Tel. 040-291076.
ŠTUDENTKA isce začasno delo kot varuška v jutranjih ali - in popoldanskih urah. Tel.:	040-
212900.
PRODAM prtljažnik za smuči model Fapa za
100.000	lir, avtomobilski vsesplošni prtljažnik za
50.000	lir in električni štedilnik za 25.000 lir. Tel. St. 040-2907003, po 20. uri.
KUPIM veliko kado za grozdje (plavnik). Tel. 040-200848.
UCENCEM in dijakom s težavami pri slovenščini pomagam pri učenju. Tel. 040-251203, v popoldanskih ali večernih urah.
POMOČ	nudim
otrokom, ki imajo učne težave pri branju, pisanju ali računanju. Tel. 040-251203, v popoldanskih ali .večernih urah.
ISCEM za varuško mamo z otrokom 4 krat tedensko v popoldanskih urah. Tel.: 040-911248 ob uri kosila.
PRODAM OPEL VEC-TRA GL 1600, letnik ’93, z opravljeno revizijo, garaži-ran. Tel. med 13. in 15. uro 040-55293.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548.
ISCEM pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in za razna kuhinjska dela. Tel. St. 040-226900 v večernih urah.
KUPIM knjigo Leksikon CZ - Filozofija. Tel.: 0348/3143536.
PRODAM grozdje za vino. Tel. 040-291442, od 20. do 22. ure.
OSMICO ima Mario Milic, Zgonik St. 71. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
V DOBERDOBU za cerkvijo imajo Kovačevi odprt agriturizem. Nudijo samo domačo hrano. Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 0481-78125.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Bruna Legiše darujejo Barbara in Vojko ter Liana in Pepka 150.000 lir za SD Vesna.
Ob 100-letnici kulturnega delovanja darujeta Marija in Silvan Žagar - Susce-vi 50.000 lir za SKD Lipa.
Ob prerani izgubi drage žene Duške Cerkvenič izrekamo možu Bojanu in hčerki Barbari občuteno sožalje.
Cerkveni pevski zbor Novega sv. Antona iz Trsta
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA

NA SLIKAH
ZGORAJ:
Po dvajsetih letih, toliko časa je namreč minilo od zadnjega nastopa tržaške Alture v A ligi, je bil Trst spet prizorišče vrhunskega odbojkarskega klubskega dvoboja med Trevisom in Cuneom za super-pokal
ZGORAJ DESNO:
Namiznoteniške igralke Krasa Generali so začele svojo pot v A ligi, v kateri ne skrivajo žerlje, da bi prodrle čisto na vrh končne lestvice SPODAJ:
Na Poletovi Trofeji Sedmak je v nedeljo na openskem Pikelcu nastopila cela serija vrhunskih kotalkarjev, med njimi sta bila kar dva svetovna prvaka in seveda tudi naša Tanja Romano, ki bo svoj krstni nastop na SP opravila prihodnji mesec v Avstraliji.
Samomorilska politika namiznoteniške zveze
Konec tedna so se v boj za prvenstvene točke podali tudi Krasovi pingpongasi. Zgonisko društvo bo letos nastopalo v sedmih članskih prvenstvih. Čeprav je namiznoteniška zveza sklenila, da bo z reorganizacijo prvenstev pri-spevala k zmanjšanju stroškov za nastopanje v njih, pomeni sodelovanje v tako velikem številu lig Se naprej izreden napor tako s finančnega kot organizacijskega vidika. Za vse takoi-menovane male športe, ki to kajpak niso ali vsaj ne bi smeli biti, je breme za igranje v ligah skoraj
neznosno, saj so potovanja praviloma daljša, zato pa tudi dražja, kot v bolj razvitih in vidnih panogah. Vendar se pri SK Kras te zahtevne naloge vsako leto lotevajo z nezmanjšanjim navdušenjem, saj se zavedajo, da lahko njihovi pretežno mladi igralci in igralke napredujejo samo, Ce ob treningih vsak teden tudi igrajo v Cim-zahtevnejši konkurenci. Rezultati, predvsem na ženskem področju, taksno usmeritev povsem nagrajujejo. Kras je edino društvo, ki ima kar dve ekipi v najvišji ženski ligi, med sto naj-
boljših igralk na državni jakostni lestvici pa je kar deset krasovk. Zato je za odbornike tega našega društva frustracija Se toliko večja, ko z grenkobo ugotavljajo, da si namiznoteniška zveza vsako leto »izmisli« pravila, ki vse bolj pri-viligirajo tista prvoligaška društva, moč katerih temelji skoraj izključno ali kar naravnost izključno na sposobnosti najemanja že formiranih, praviloma tujih igralk. Gre za ustvarjanje povsem umetnih ekip, kateri se je moralo delno prilagoditi tudi naSe društvo, s
tem, da je poleg Kitajke VVangove pritegnilo v svoje vrste še Rusinjo Abaimovo. Kot priznavajo sami krasovci je takšna politika za italijanski namizni tenis samomorilska, toda očitno je, da v rimskih krogih prevladujejo drugačni, nerazumljivi, bržkone pa tudi mnogo manj plemeniti interesi, ce samo pomislimo na anomalijo, da najveC prvoligašev prihaja iz Sicilije, to je dežele, ki je že od nekdaj za predsedniške kandidate vseh federacij največji rezervoar glasov...
Aleksander Koren
DANES V PRILOGI
V formuli 7 morda že vse odločeno
Po nedeljski dirki formule 1 v Niirburgringu se je Finec Mika Hakkinen močno približal osvojitvi drugega zaporednega svetovnega naslova. Dirka za VN EVrope pa bo šla v zgodovino zaradi presenetljivega razpleta, zaradi spektakularne nesreče Diniza in odstopov, pri Ferarriju pa se bodo še dolgo spraševali, kje se je zgubila ena od gum, ki je najbrž dokončno pokopala Irvineove možnosti za osvojitev svetovnega naslova.
12. strani
»Divja« vožnja med količki
Na 8. kraškem bike slalomu SK Br-dina je nastopilo Cez 70 kolesarjev vseh starosti	Sfron 13
Naslednji cilj: Brazilija!
Arianna Bogateč po povprečnem nastopu na predolimpijski regati v Sydneyu že razmišlja o nastopu na svetovnem prvenstvu januarja v Braziliji.	sfron 13
Olympia dobro prestala preizkus
Na 20. odbojkarskem memorialu Petra Spazzapana v Gorici se je domača Sesterka 01ymie najprej presenetljiovo uvrstila v finale, v tem pa dobro kljubovala videmskemu drugoligašu VBU.
Stran 14
Sokol v
Narodnem domu
Ob 130. obletnici ustanovitve Južnega Sokola objavljamo prispevek Bogomile Kravos o delovanju tržaških Sokolov v Narodnem domu.
Stran 15
NOGOMET
Torek, 28. septembra 1999
PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO V 2. KOLU
Neroden poraz Zarje/Gaje Primorju usoden drugi del
Združena ekipa bi si v Koprivnem zaslužila vsaj neodločen izid Proseška ekipa je prejela vse tri zadetke v drugem polčasu
Capriva - Zarja/Gaja 2:1 (0:0)
STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Derman.
ZARJA/GAJA: Falleti, Donaggio, Kalc (Grgie), Štrukelj, Kariš, Jan Gregor!, Pelizzola, Legiša, Deste, Borstner (KrižmanCic), Derman.
»Rumeno-modri«so nerpicakovano izgubili v Koprivnem in tudi z igro niso povsem zadovoljili. Sam začetek tekme pa je minil v znamenju popolne izenačenosti med obema enajstericama, saj sta se obe ekipi v glavnem zadrževali na sredini igrišča in le redke posamezne akcije so poskrbele, da pride žoga tudi do obeh vratarjev. Prva resna priložnost za»rumeno-modre«pa je prišla na vrsto približno ob polovici polčasa, ko je Borstner s sredine igrišča lepo podal do prostega Dermana, ki pa je slabo zaključil in žoga je bila lahek plen za domačega vratarja.
V prvem polčasu je pri»rumeno-modrih«na desnem krilu dobro delo-valala dvojica Kariš-Legiša, ki sta kar nekajkrat prodrla v kazenski prostor Koprivčanov in ustvarila nekaj dobrih predložkov, katerih napadalci Zarje/Gaje niso izkoristili, tako da je ostal rezultat ob koncu prvega polčasa nespremenjen. Kazalo je, da se bo tekma v drugem polčasu nadaljevala po istem tiru in da o zadetku ne bo ne duha in ne sluha. Tako pa ni bilo. Zarja/Gaja je prevzela pobudo v svoje roke in prav kmalu tudi povedla po
dobro izpeljani akciji. Marino Legiša je lepo prodrl po desnem krilu in serviral Dermana, ki mu je le uspelo premagati domačega vratarja, ki je prav nekaj minut prej mojstrsko ubranil močan Destejev strel. Po zadetku pa so»rumeno-modri«mislili, da je tekme konec in Capriva je zagospodarila na igrišču ter prav kmalu izenačila s strelom izven kazenskega prostora. Domačini pa so po zadetku še naprej napadali in sledila je prava hladna prha za našo enajsterico, saj je Donaggio grobo posredoval nad domačim napadalcem, tako da je sodnik brez oklevanja pokazal na belo točko. Capriva je tako povedla in tako tudi na koncu zasluženo slavila. Poraz Zarje/Gaje pa zagotovo ni zaskrbljujoč, saj se je prvenstvo komaj začelo, tako da bodo naši imeli možnost že v nedeljo, da pokažejo, da letos ne bodo igrali podrejene vloge v promocijskem prvenstvu. (jn.g.)
Futura - Primorje 3:0 (0:0)
PRIMORJE: Cipollone, Crocetti, Škabar, Bassanese, Sclaunich, Silvestri, Pahor (Cernjava), Bartoli, Giraldi, Lando, Batti.
Hudo neurje je prekrižalo načrte proseškemu Primorju, da bi odneslo domov vsaj točko, saj nasprotnik ni bil močnejši od »rumeno-rdečih«, le močno razmočeno travnato igrišče je bilo dvanajsti mož na igrišču za gosti-
telje. V prvem polčasu, ko vreme še ni nagajalo Prosečanom, je bila tekma povsem izenačena in obe enajsterici sta le poskušali zadeti s streli od daleč, ki pa so bili lahek plen obeh vratarjev. Futura je predvajala le hitrejšo igro, predvsem v napadu, proseška obramba pa je bila na svojem mestu.
Drugi polčas je bil usoden za Pro-sečane. Ze v uvodnih minutah igre je obramba Primorja nekoliko zaspala in zaradi tega drago plačala, saj so domačini povedli. Časa za takojšnjo reakcijo pa skorajda ni bilo, saj so se nad igrišče zgrmeli temni oblaki in ulilo se je kot iz škafa, tako da je moral sodnik tekmo prekiniti kar za 12 minut.
Povratek na igrišče je bil katastrofalen za Prosečane. Igra je postajala vse bolj raztrgana. Nekoliko bolj izkušeni domačini pa so bili bolj prisebnejši in izkoristili obe priložnosti za zadetek in tako postavili končni izid na 3:0 v svojo korist.
Edini dve resni priložnosti so gostje imeli s strelom Sclaunicha in mladega Jana Pahorja, a vratar domačinov se ni pustil presenetiti. Razmočeni pri-morjaši so tako tudi tokrat ostali brez točk, čeprav so se borili vse do zadnje minute igre proti solidni enajsterici Future, ki je lani napredovala iz prve amaterske lige in letos sploh ne misli igrati podrejene vloge v letošnjem bolj zahtevnem prvenstvu, (jn.g.)
"MSB" SIMM
ZBIRA B. RUPEL
m
Miim
FN
r . M
J
Kot v 1. kolu so naše enajsterice skupno v raznih prvenstvih odnesle 10 na 24 možnih točk. Prav tako kot v uvodnem kolu so dale 11 golov, prejele pa dva več kot prejšnjo nedeljo, in sicer 12.
Slabo je šlo obema ekipama v promocijski ligi. Medtem ko je Zarja/Gaja v Koprivnem prva povedla, so domačini dvakrat zatresli mrežo združene ekipe in s tem potrdili, da so vedno trd oreh za »mmeno-modre«. Potem ko je lani Capriva zgubila v Bazovici z 0:1, je doma premagala Zarjo/Gajo z 1:0. V sezoni 1997/98 pa sta ekipi igrali obakrat neodločeno z 1:1 v Bazovici in s 4:4 v Koprivnem.
Primorje pa je v Carlinu proti novincu lige zdržalo le 45 minut, saj je v nadaljevanju Futura dosegla kar tri gole. Primorje je s tem drugim zaporednim porazom ostalo na repu lestvice s Ponziano in z Domiom. Primorje ni začelo tako slabo prvenstva že od sezone 1994/95, ko je v 1. AL skupina C v prvi tekmi doma izgubilo z Reanesejem z 0:3 in v gosteh z Bearzijem z 0:1.
V	1. AL je Mladost spet prijetno presenetila, kar kaže, da ni občutila prestopa lige, saj je po drugi zaporedni zmagi sama na vrhu lestvice. Tokrat je sicer s tesnim izidom premagala S. Canzian, ki je lani igral v promocijski ligi.
Sovodnje so prišle do prve prvenstvene točke z gostovanjem pri novincu Portualeju, ki zaradi popravil centra Ervatti pri BriSčikih igra domače tekme na proseški »Rouni«. Sovodenjce čaka v prihodnjem kolu 25. »jubilejni« prvenstveni derbi z Mladostjo. Ekipi sta se zadnjič srečali pred devetimi leti, in sicer v Sovodnjah 18.3.1990.
Pravo točo golov (8) pa smo videli v Standrežu med Juventino in Rudo, ker pa sta ekipi dali vsaka po štiri gole so se morali Trampuš in soigralci zadovoljiti le s točko. Ta neobičajni rezultat pa ni redkost za Stan-drežce, ki so sklenili minulo prvenstvo v Gonarsu s 4:4 in v sezoni 1997/98 igrali (5.4.98) proti S. Luigiju prav tako s 4:4.
S točko se je morala zadovoljiti tudi Vesna, pa čeprav je po prvih 45 minutah igre vodila z 2:0. Nekatere nepazljivosti v obrambi in izključitev Malusaja so nedvomno vplivale na končni izid. V vrstah Vesne so tokrat krstni nastop opravili Cherin, Capelli in Stancich.
V	2. AL je za lep podvig poskrbel Primorec, ki je tudi kotiranemu Sta-ranzanu zabil dva gola in po drugi zaporedni zmagi so Trebenci sami na vrhu lestvice, saj v dveh tekmah Se niso dobili gola, dali pa štiri. Pri Primorcu je krstni nastop opravil 21-letni Andrej Ban (Zarja/Gaja). Do prve prvenstvene točke so prišli tudi Brežani, ki so proti Medei igrali zanesljivo, tako da bo nedeljski 23. prvenstveni derbi s Primorcem gotovo privlačnejši.
STRELCI NAŠIH EKIP. 3 gole: P. Gergolet (Mladost); 2 gola: Gambino (Juventina), Appolonio (Vesna); 1 gol: Sebastianutti, Derman (oba Zarja / Gaja), M. Devetak, Trampuš, Braida, Kaus (vsi Juventina), Caiffa, Vitu-relli, Sambo (vsi Mladost), Marassi (Sovodnje), Pertot (Vesna), Blanos, Sardoč, Naperotti, San ti (vsi Primorec).	,
T. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 2. KOLU
Doberdobska Mladost že sama na vrhu lestvice
Vse ostale tri naše enajsterice (Juventina, Sovodnje in Vesna) so tokrat osvojile po eno točko
Mladost - San Canzian 2:1 (1:1)
STRELCA ZA MLADOST: Peter Gergolet in Sambo.
MLADOST: Sandi Gergolet, Fontana, Zin, Sambo, Sita, Gorjan, Croci, Vi-turelli (Ferletič), Caiffa (Kobal), Mania, Peter Gergolet.
Doberdobska Mladost je ponovno osvojila vse tri točke in je tako sama na vrhu lestvice s Šestimi točkami. Tokrat je v Doberdobu padla ugledna žrtev, saj so si Doberdobci privoščili nič manj kot San Canzian, ki je lani nastopal v promocijskem prvenstvu. Peter Gergolet je Doberdobce popeljal v vodstvo že po prvi minuti igre in gostje so morali takoj »loviti« rezultat. San Canzianu pa je le uspelo dohiteti domačine v 30. minuti igre, potem ko so lepo izkoristili prosti strel. V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo, tako da je Mladost še gospodarila na igrišču in že na začetku so Doberdobci zgrešili enajstmetrovko, tako da je ostal rezultat nespremenjen vse do približno 28. minute, ko je Sambo le bil uspešen iz enajstih metrov, potem ko so gostujoči branilci grobo posredovali nad Viturrel-lijem. Zmaga pa je bila na koncu povsem za-
Sanro Malusa (Vesna) .
služena in po prikazani igri lahko trdimo, da trenutno prvo mesto ni prav nič presenetljivo.
Portuale - Sovodnje 0:0
SOVODNJE: Tommasi, Bregant, Tomšič, Zotti, Do-nati, Feri, Deveta (De Pie-ro); Polesello, Marassi, Gregorutti, Braida.
Sovodenjci so na Proseku proti Portualeju osvojili dragoceno točko, s prikazano igro, predvsem v prvem polčasu, pa bi si zaslužili kaj več. V prvem delu tekme so imeli tri zelo ugodne priložnosti z Braido, Gregorutti jem in Marassijem, bili pa so neprisebni pri strelih na vrata.
V drugem polčasu se je igra bolj umirila. Obe ekipi
Že v soboto spet derbi v Sovodnjah
Ze v 3. kolu 1. amaterske lige bodo Sovodnje igrale ze drugi derbi na lasntem igrišču. V soboto se bodo namreč ob 15.30 pomerile z Mladostjo, ki je po dveh kolih presenetljivo, toda zasluženo na vrhu lestvice.
sta igrali nepovezano in večjih priložnosti za zadetek ni bilo. Ce bi Sovodenjci pokazali več poguma in se odločneje vrgli v napad, bi verjetno s Proseka odnesli tri točke. Vseeno pa so v sovodenj-skem taboru tudi s točko zadovoljni.
Juventina - Ruda 4:4 (3:1)
STRELCI ZA JUVENTINO: Gambino 2, Braida iz 11-m. in Kaus.
JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Trampuš, Ripellino, Stacul (Calandra), Saveri, Gomišček, Tomasi (Fran-chi), Gambino, Braida, Devetak (Peteani).
V	Standrežu smo bili priča pravemu dramatičnemu razpletu tekme s pravo točo golov. Oba vratarja sta namreč morala kar štirikrat pobrati žogo iz lastne mreže. Začetek tekme ni obetal nič dobrega za »belo-rdeče«, saj je Ruda kmalu povedla. Standrežci so takoj odgovorili, saj je Gambino odlično zaključil predložek Devetaka in tako izenačil. Nato je Juventina pred iztekom prvega polčasa Se dvakrat premagala gostujočega vratarja, tako da je bil rezultat ob koncu prvega polčasa kar 3:1 v korist domačih.
V	drugem polčasu je postal glavni akter na igrišču sodnik, ki je gostom dosodil kar dva strela iz bele točke. Niti zadetek Kausa pa ni na koncu pripomogel, da ostane zmaga v Standrežu, saj so gostje še četrtič premagali vratarja Cantaruta. Na koncu tekme pa je bilo v Juventininem taboru le nekoliko grenkobe, saj je
bila zmaga že v žepu, zaradi nepazljivosti gostiteljev pa so gostje na koncu odnesli domov točko.
Pro Farra - Vesna 2:2 (0:2)
STRELEC ZA VESNO: Apollonio 2.
VESNA: Barbato, Ceppa, Bandel, Malusa, Ribarich (Kerin), Sedmak, Capelli, Stancich, Sambaldi, Sirca (Blazina).
IZKLJUČEN: Malusa.
Tulovi varovanci so odnesli z gostovanja v Farri točko, čeprav bi si po prikazani igri v prvem polčasu zaslužili kaj več. Že v 10. minuti igre so Križani zasluženo povedli z razigranim Apolloniom, ki je v 40. minuti Se podvojil. Medtem pa domačini
niso stali križem rok in nekajkrat so se nevarno približali vratom Barbata, ki pa je bil vedno na pravem mestu. V drugem polčasu pa sta si ekipi dejansko zamenjali vlogi. Vesna je nekoliko popustila in obratno so domačini pritisnili na plin in se nevarno približali kriškim vratom. V 20. minuti je domačinom le uspelo zmanjšati zaostanek, kmalu nato pa tudi izenačiti. Vesna pa je nato zašla v krizo in Križane je rešila še prečka, tako da je bila na koncu tekme točka še kar dobrodošla, saj bi Pro Farra kmalu presenetila in celo pobrala »plavim« vse tri razpoložljive točke, (jn.g.)
Promocijska liga
IZIDI 2. KOLA
Aguileia - Union 2:0, Capriva - Zarja Gaja						
2:1, Centro Sedia - Rumignano 2:1, CM-						
dalese - Gradese 1:2, Domio					- Muggia	
0:1, Futura- Primorje 3:0, Ponziana - Lu-						
cinico 0:1, San Giovanni				- Costalunga		
1:1.						
LESTVICA						
Graedese	2	2	0	0	5:1	6
Aguileia	2	2	0	0	3:0	6
Futura	2	1	1	0	3:0	4
Centro Sedia	2	1	1	0	3:2	4
Muggia	2	1	1	0	32	4
Capriva	2	1	1	0	2:1	4
Ludnico	2	1	1	0	1:0	4
Union	2	1	0	1	22	3
San Giovanni	2	0	2	0	3:3	2
Costalunga	2	0	2	0	1:1	2
CMdalese	2	0	1	1	2:3	1
Rumignano	2	0	1	1	2:3	1
Zarja Gaja	2	0	1	1	2:3	1
Domio	2	0	0	2	0:3	0
Ponziana	2	0	0	2	0:4	0
Primorje	2	0	0	2	0:4	0
PRIHODNJE KOLO						
Capriva - Centra Sedla, Costalunga - Do-mio, Gradese - Rumignano, Ludnico - O vidalese, Muggia - Aguileia, Primorje -Ponziana, Union - Futura, Zarja Gaja - San Giovanni.
DEŽELNI POKAL / OSMINA FINALA
Okrnjeni Krašovci izločeni
Izgubili so proti Romani - Tri minute pred koncem usodna i i-m
Romana - Kras 2:1 (1:0)
KRAS: Rebez (Loigo), Norbedo, Vengust, Roncelli (Vodopivec), Ba-stianelli, Paoletti, Chies, Mauro (Berce), Floridan, Vascotto, Vrše.
Zelo oknrnjena Krasova ekipa je končala svojo pot v deželnem pokalu v osmini finala. Čeprav močno zdesetkani (brez bratov Majcen, Dagrija, Škabarja in Kalca) pa si krasovci poraza niso zasluzili, saj so bili večji del srečanjo boljši tekmec od Romane.
V prvem polčasu je Romana povedla z golom Kuka, bivšega igrlaca Primorja, v nadaljevanju pa je okoli 15. minute Kras izenačil s pomočjo avtogola, potem ko je Vrše silovito streljal v vrata. Kras je nato še naprej trdno držal pobudo v svojih rokah, nadaljeval z napadi in imel številne priložnosti za zadetek, ki
jih, Zal, ni izkoristil. Tri minute pred koncem srečanja se je zgodilo to, kar se večkrat v nogometu dogaja, da kdor greši, tudi drago plača. V enem redkih protinapadov Romane si je njen napadalec prislužil enajstmetrovko, ki jo je Marini tudi uspešno izvedel. Za ves Krasov tabor je bila to zares hladna prha.
»Nastopili smo v zelo okrnjeni postavi in fantje so dali zares vse od sebe, tako da jim nimam ničesar očitati. Večji del tekme smo imeli mi pobudo v rokah in zato mislim, da je poraz nezaslužen. Vsekakor so bile te pokalne tekme zelo koristna priprava na prvenstvo, ki se bo začelo čez dva tedna. Mislim tudi, da je ekipa dobro pripravljena za prvnstvene boje,« je dejal Krasov predsednik Domenico Centrone.
1. amaterska liga
IZIDI 2. KOLA
RncanSeri - Mariane 02, Juvenčna - Ruda 4:4, Mladost - San Canzian 2:1, Opidna -Pro Romans 3:1, Portuale - Sovodnje OD, Pro Cervtgnano - Isonzo OD, Pro Farra -Vesna 22, Zaule - San Lorenze 1:1.
Mladost	LESTVICA 2 2 0 0				6:1	6
S. Lorenze	2	1	1	0	42	4
Juventina	2	1	1	0	6:5	4
Ruda	2	1	1	0	2:1	4
ProCervignano2		1	1	0	2:1	4
Isonzo	. 2	1	1	0	13	4
Opidna	2	1	0	1	4:3	3
Mariano	2	1	0	1	2:4	3
Portuale	2	0	2	0	22	2
Zaule Rab.	2	0	2	0	1:1	2
San Canzian	2	0	1	1	3:4	1
Vesna	2	0	1	1	3:4	1
Sovodnje	2	0	1	1	1:2	1
Pro Farra	2'	0	1	1	3:5	1
Pro Romans	2	0	1	1	1:3	1
Rncantieri	2	0	0	2	0:3	0
PRIHODNJE KOLO						
Isonzo - Pro Farra, Mariano - Pro Cervi-gnano, Opidna - Zaule, Pro Romans - Juventina, Ruda - Portuale, San Canzian -Rncantieri, Sovodnje - Mladost, Vesna -San Lorenze.
2. amaterska liga
IZIDI 2. KOLA
Azzurra - Edile 0:0, Breg - Medea 00, Fo-gliano - Vermegliano 12, Medeuzza - Pie-dimonte 1:1, Moram - Campanelle 22, Primorec - Staranzano 2:0, Roianese - Vlila 13,Villanova-Chiart)ola22.
LESTVICA
Primorec
Edile Adr.
Medea
Vlila
Vermegliano
Staranzano
Campanelle
Piedimonte
Medeuzza
Moraro
Villanova
Fogliano
Azzurra
Chiarbola
Breg
Roianese
2 2 2 1 2 1 2 1
0 0
1 0 1 0 1 0 2 110 2 10 1
0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0
2 0 11
0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 0 2
4:0
7:0
42
3:1
2:1
3:2
3:3
3:3
22
22
2:2
3:4
2:4
2:4
0:3
1:10 0
PRIHODNJE KOLO
Staranzano - Villanova, Campanelle -Roianese, Chiarbola - Fogliano, Edile -Medea, Piedimonte - Moraro, Primorec -Breg, Vermegliano - Medeuzza, Vila - Azzurra.

NAMIZNI TENIS / ZENSKA B LIGA
Krasovke brez moči proti Traminu iz Bočna
V A ligi v prihodnjem kolu obe Krasovi ekipi v gosteh
ZENSKA A LIGA
V	prvem krogu prvega dela enotne prvoligaške lige ženskih ekip so osvojile prvi par prvenstvenih točk naslednje ekipe v skupini B: Kras Generali v derbiju s šesterko Kras Avalon (5:0), državni prvak Fit-Lycra Castel Goffredo nad postavo Tramina Raiffeisen (5:0) in Regaldi Novara na zunanjem igrišču proti Re-coaru/Agostini (5:1)
V	nadaljevanju najvišjega italijanskega namiznoteniškega prvenstva se bosta Krasovi ekipi podali v goste: Kras Generali v Gornje Poadizje k ekipi Tramina, mlajša pa v Novaro.
ZENSKA B LIGA
Sistem tekmovanja v drugi ligi je ostal enak lanski: Courbillon, ki poleg štirih individualnih dvobojev vsebuje še igro dvojic. V ženski B ligi je zaposlenih 32 ekip, razdeljenih na štiri skupine; v A ligo bodo napredovale štiri ekipe, iz prvenstva pa bo izpadlo osem ekip, to je zadnji dve iz vsake skupine. Kras Activa nastopa v skupini B, ki je vse prej kot lahka. V prvenstvenih bojih za obstanek se bodo Krasove drugoligašice srečale z naslednjimi ekipami: Regaldi iz No vare, Angera iz Vareseja, Castel Goffredo iz Mantove, Abbadia La-riana iz Lecca, s tržaškim -Fincantierijem in ekipama iz Gornjega Poadizja Cortaccia A in Traminom Raiffeisen.
V	1. krogu so varovanke Robija Miliča gostovale pri predstavnicah nemške manjšine. Stalni članici Krasa Active Ja-
smin Kralj (št. 53) in Irene Rustja (št. 85) ekipo Tramina dobro poznata Se iz prejšnjih sezon (nasprotnice so bile lani tretje, naše Šeste), pa tudi iz individualnih tekmovanj, a se sobotno gostovanje ni izšlo tako, kot je ekipa želela. Nasprotnici
Ingrid Calliari in Marghit Rellich sta za spoznanje boljši na jakostnih lestvicah (St. 41 in 52), nista pa nedosegljivi, saj je prav Jasmin z zmago nad Rellichevo na državnem prvenstvu osvojila državni naslov med tretjekate-gornicami. As v rokavu je igra dvojic, ki pa ga Krasova dvojica ni znala uporabiti s pridom. Kljub prizadevanju Kraljeve v zadnjem dvoboju z Rellichevo, ki je edini terjal dodatni tretji set, so se krasovke vrnile domov praznih rok. Svoj krstni nastop v drugi ligi je v Bocnu uspešno opravila Martina Tretjak (st. 93).
Tramin Raiffeisen -Kras Activa 5:0
I. Calliari - Kralj 2:0
(21:8, 21:12) ; Rellich -Rustja 2:0 (21:15, 21:13) ; Rellich/Calliari - Ru-stja/Kralj 2:0 (21:19, 21:11) ; I. Calliari -Tretjak 2:0 (21:10, 21:15); Rellich - Kralj 2:1 (12:21, 21:18, 21:15).
Ostali izidi 1. kroga: Fit-Lycra Castel Goffredo - CS Abbadia L. 3:2; Angera V A - Regaldi Novara 4:1; Fincantieri TS - Cortaccia A 5:0.
V 2. krogu bodo krasovke gostile postavo Fit-Lycra Castel Goffredo, ki je lani tesno konkuriral s Traminom na vrhu prvenstvene lestvice. Domače tekme ženske B lige so letos na sporedu ob nedeljah ob 10. uri. (JJ)
Na sliki: krasovka Irena Rustja
NAMIZNI TENIS / MOŽKA B2 LIGA_
Krstni nastop z lepo zmago
Krašovci so v Bocnu premagali ekipo Rake
Po samo enoletnem stažiranju v Gl ligi je Krasovo moštvo doseglo napredovanje v zahtevnejšo B2 ligo, kjer letos nastopa 64 ekip, razdeljenih v osem skupin. Igra se po formuli swaythling (mož na moža) na eni mizi. Napredovale bodo le prvouvrscene ekipe skupin, izpadlo pa jih bo 16. Kras je v skupini C, kjer so še naslednje ekipe: Azzurra iz Gorice, Q7 iz Padove, Duomo Folgore Treviso, Božen Raika, Borgo S. Pancrazio Verona, Cassa Ru-rale Villazzano in Udine 2000.
Svoj krstni nastop so krasovci uspešno opravili na zunanjem igrišču v soboto. Po trdi borbi so s 5:4 odpravili nevarnega nasprotnika Božen Raika. Pri tem jim je krepko pomagal Ge KeQiang, Krasov trener kitajske narodnosti in trener Deželnega centra, ki so ga pri Krasu vključili v igro kot igralca, saj pričakujejo, da bo prvenstvo za novinca v ligi izredno težavno. Ge Ke je dal maksimalen doprinos k zmagi s tremi točkami. Bojan Simo-neta (št. 342) in Cetrtokategomik Andrea Ber-tolotti sta osvojila točko nad Manfredom Maf-feijem. Proti obrambnemu igralcu, prvemu možu bocenske postave s sredine lestvic tretje kategorije Egonu Bertignollu (št. 141) pa
ne Bertolotti, ne Simoneta nista našla pravega orožja. Treba pa je reci, da je Bertolottiju skoraj uspelo, saj je bil njun dvoboj zelo izenačen (18,19,18!).
Dve dragoceni točki so krasovci izgubili zaradi dobre igre najmlajšega levičarja Kaiserja, ki igra zadnje leto pri mladincih. V povratnem delu se obetajo še dodatne težave: pri Bocnu pričakujejo ruskega igralca.
Božen Raika - Kras 4:5
Maffei - Simoneta 1:2 (21:19,11:21,14:21); Bertignoll - Bertolotti 2:1 (18:21, 21:19, 21:18) ; Falser - Ge KeQiang 0:2 (12:21,13:21); Bertignoll - Simoneta 2:0 (21:10, 21:7); Maffei - Ge KeQiang 0:2 (14:21, 8:21); Falser - Bertolotti 2:1 (17:21, 21:15, 21:19); Bertignoll - Ge Ke-Qiang 0:2 (9:21, 11:21); Falser - Simoneta 2:0 (21:12, 21:13); Maffei - Bertolotti 0:2 (15:21, 19:21)
Ostali izidi 1. kroga: B.go S. Pancrazio VR - Duomo Folgore TV 2:5; Cassa Rurale Di Villazzano - Azzurra Go 3:5; Udine 2000 - Q7 Padova 5:2.
To soboto bodo krasovci igrali doma. Gostili bodo moštvo iz Verone. (JJ)
MALI NOGOMET / TURNIR KD DANICA
Vsestranski uspeh in množična udeležba
Med moškimi zmagal goriški Gymnicus, med ženskami Spedizione Gorizia
Pred dnevi se je na Vrhu končal tradicionalni turnir v malem nogometu za moške in Zenske v priredbi KD Danica. Turnir je bil namenjen neregistriranim igralcem. Moški (7:7) so igrali na travnati površini, ženske (5:5) pa na plošči. Skupno je nastopilo po dvanajst ekip na vsakem turnriju.
Med moškimi je končna zmaga pripadla goriškemu Gymnicusu, med ženskami pa je zmagala ekipa Spedizione Gorizia.
Izidi zadnjega dne: moški, za 3. mesto: Dol Poljane -Amatori 0:3, za 1. mesto: Visintin Martinščina - Gym-nicus 0:3. Zenske: Bum Brun Lady - San Martino Mar-tinščina 0:2 b.b., Vrh Danica - Spedizione Goriza 2:4.
Najboljši strelec: Lorenzo Visintin (Martinščina) - 6 golov; najboljši igralec: Grazuiano Soffiantini (Amatori); najboljši vratar: Diego Gergolet (Doberdob). Najboljša igralka: Vesna Devetak (Vrh/Danica); najboljša strelka: Deborah Cumin (Sped. GO) - 12 golov; najboljša vratarka: Omella Visintin (Martinščina). Posebnega priznanja je bila deležna Zenska ekipa Doberdob, to je ekipa z največ gledalci.
Zmagovita ekipa ženskega turnirja na Vrhu
2. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 2. KOLU
Primorec zmagal, točka za Breg
Primorec- Staranzano 2:0 (0:0)
STRELCA: Naperotti in Santi.
PRIMOREC: Martella-ni, Procentese, Porro (Srebernich), Santi, Paro vel, Cocevari, Pagliaro (Sincovich), Sorrentino, Blanos, Savino (Ban), Naperotti.
Trebenci so si tokrat privoščili nič manj kot kvotirano ekipo Staran-zana, ki se poteguje za napredovanje v višjo ligo. Sam začetek je minil v znamenju gostov, ki so prišli v Trebče z namenom, da odnesejo vse tri razpoložljive točke. Staranzano pa je imel dobro priložnost že v 5. minuti igre, saj jim je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki so jo gostje na srečo Trebencev zastreljali. Gostje sd kmalu popustili in na vrsto so prišli»belo-rdeči«. Predvsem se je v prvem polčasu izkazal nevarni Blanos, ki je bil pravi trn
v peti obrambnim igralcem Staranzana. V drugem polčasu se je nadaljeval uspešen pohod trebenske enajsterice. Najprej je Naperotti popeljal Primorec v vodstvo s pravo»bombo«izven kazenskega prostora, nato pa je postavil izid na
varno Santi, ki je dobro izkoristil protinapad, saj so se gostje povsem odprli in skušali na vsak način remizirati. Končni izid pa bi lahko bil še obilnejši, saj sta se proti koncu tekme razigrala Blanos in mladi Ban, prvi je tudi zgrešil strel iz
enajstmetrovke. S to zmago se je Primorec povzpel na sam vrh lestvice in pokazal, da letos misli resno, čeprav je še prezgodaj govoriti o morebitnih končnih ciljih.
Breg - Medea 0:0
BREG: Cecchini, Pao-letti, Prasel, Sancin, Biondi, Blau, Sabini, Olenik (od 61'
Chermaz), lurincich (od 86’ Vuk), Messina (od 56' Asselti), Bursich.
"Tudi če bi ekipi igrali tri dni, ne bi dosegli zadetka! "
To je bil eden izmed komentarjev ob koncu nedeljskega srečanja med Bregom in Medeo. Ekipi sta imeli sicer nekaj priložnosti za zadetek, a žoga ni hotela v mrežo. Nekaj vec igre so seveda pokazali domačini. Na sredini terena so ujeli več žog, a nato so bile podaje netočne in napadalci so se zato precej hudovali. Priložnosti
za"Breg so se ponudile v prvem polčasu lurinci-chu (visoko), Bursichu (visoko) in Oleniku (mimo vrat).
Prav ob izteku polčasa pa bi lahko tudi gostje realizirali, gostujoči napadalec pa je iz ugodnega položaja streljal visoko. V drugem polčasu so tudi gostje imeli le eno resno priložnost, strel je Cecchini odbil z nogo, medtem ko so bili domačini bolj aktivni a brez uspeha. V tem delu so imeli priložnosti Chermaz (vratar je odbil), Asselti (vratar je rešil na črti). Deset minut pred koncem so gostje tudi ostali z možem manj, a Brežani so bili precej utrujeni in niso izkoristili prednosti. (E.B.)
Na sliki KROMA: Brežan Renato Sancin v boju za žogo, v ozadju Giuliano Prasel
NARAŠČAJNIKI / ZDRUŽENA EKIPA
Dano Kante: Tudi letos bomo igrali vidno vlogo
V nedeljo bo prvič v letošnji sezoni stopila na igrišče tudi združena ekipa naraščajnikov, ki bo letos, kot lansko leto, branila barve proseške-ga Primorja. Za na-raščajniško vrsto bodo letos nastopali igralci letnikov	1983/84,
slednji so namreč lansko sezono nastopali v kategoriji najmlajših pri združeni	ekipi
Zarje/Gaje pod vodstvom Rajka Zežlja, letniki 1983so nastopali pri združeni ekipi Primorja, vodil pa jih je Marjan Babuder. Letos je prevzel posle trenerja Diego Sartori, ki ima že nekaj izkušenj v mladinskem nogometu, saj je že treniral ekipo Cgs iz Trsta. Odgovorni za mladinsko ekipo naraščajnikov pa bo letos Igor Pauletič, ki bo tudi opravljal	vlogo
spremljevalca ekipe.
S treningi so»rumeno-rdeči« pričeli že pred časom in uspešno odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, tako da je ekipa dobro pripravljena prvenstveni Start. Naši naraščajniki bodo, Zal, tudi letos nastopali v pokrajinskem prvenstvu, čeprav je moštvo zelo kakovostno in bi se lahko enakovredno kosalo tudi v deželnem prvenstvu, kjer so ekipe bolj kakovostne in vsaka tekma bi bila prava preizkušnja za naše mlade.
Takega mnenja je tudi sam predsednik Primorja Dario Kante: »Res škoda, da tudi letos ne nastopamo v bolj kakovostnem deželnem prvenstvu, ki bi prav gotovo pripomogel za nogometno rast naših mladih igralcev, čeprav ne bi bilo velikih razlik z ostalimi enajstericami, ki tam nastopajo. Sicer pa mislim, da bomo tu-
Predsednik Dario Kante
di letos odigrali vidno vlogo v pokrajinskem prvenstvu, ki je letos le nekoliko bolj zahtevno in kakovostno. Upam, da bomo le bolj prisebne) ši od lanskega leta, ko smo zmago v prvenstvu prepustili ekipi Latte Carso, ki pa ni bila boljša od naše, to pa smo dokazali na popr-venstvenem turnirju, ko smo jih premagali v odločilnem finalnem dvoboju. Zanimivo pa je tudi, da bodo letos mladi igralci imeli priložnost nastopa s člansko ekipo nič manj kot v promocijski ligi, saj jim bo trener Bidussi nedvomno zaupal to vlogo. To dokazuje tudi dejstvo, da letos so bili vključeni v člansko ekipo skoraj vsi lanskoletni naraščajniki, ki so že lani kar nekajkrat uspešno igrali v promocijskem prvenstvu.«
Prva prvenstvena tekma bo tako na sporedu v nedeljo, primorjaši pa bodo gostili vrstnike Costalunge, in to na Proseku. Možno pa je, da bodo zaradi nekaterih problemov tekmo anticipirali na soboto, čeprav federacija sklepa še ni odobrila, (jn.g.)
FORMULA 1 / PO NEDELJSKI DIRKI ZA VN EVROPE V NURBURGRINGU
Procesi pri Feirariju šele po končanem prvenstvu
Kje je bila Irvineova guma? - Nesreča Diniza na srečo brez posledic - Presenetljiv razplet - Hdkkinen morda že prvak
NUKBURGRING - »Brez Schumacherja se lahko Fer-rariju samo smejimo,« je kruta ocena nemškega Bilda zaradi neoprostljive napake Ferrarijevih mehanikov ob menjavi gum na Irvineovem dirkalniku, ko zadnje desne gume sploh niso našli in so zato Irvineu spez montirali gume za suho površino, ki so jih tik pred tem sneli. Vse skupaj je trajalo dobrih 28 sekund Irvine - in z njim Ferrari - pa je tako na Niir-burgringu izgubil priložnost za nove točke v boju za naslov svetovnega prvaka. Irec je najbrž zaradi tega že ob svetovni naslov, saj je njegov najhujši tekmec, Fine Mika Hakkinen prišel do novih točk, pa čeprav je tudi on napravil cel kup, za aktualnega svetovnega prvaka neverjetnih napak.
Predpremiero farse z menjavo gum na Irvineovem bolidu pa je bilo mogoče videti že ob Salovem postanku v boksu, ko so se Ferrari j e vi mehaniki nerazumljivo »trudili« okoli avta celih 37 sekund. Zato je
Izidi dirke F1 za VN Evrope
1.	Johnny Herbert (Ang/Stewart-Ford) 1:41:54,314 (300,679 km, 66 krogov, povp..hitrost: 177,034 km/h);
2.	Jamo Trulli (Ita/Prost-Peugeot) + 22,618; 3. Rubens Barrichello (Bra/Stewart-Ford) +22,865; 4. Ralf Schumacher (Nem/VVilliams-Supertec) +39,507; 5. Mika Haekkinen (Fin/McLaren-Mercedes) +1:02,950; 6. Marc Gene (Spa/Minardi-Ford) +1:05,154; 7. Eddie Irvine (Irs/Ferrari) +1:06,785
SP skupno, dirkati: 1. M. Haekkinen (Fin) 62; 2. E. Irvine (Irs) 60; 3. H-H. Frentzen (Nem) 50; 4. D. Coulthard (Sko) 48; 5. R. Schumacher (Nem) 33; 6. M. Schumacher (Nem) 32 itd.; konstruktorji: 1. McLaren-Mercedes 110; 2. Ferrari 102; 3. Jordan-Mugen Honda 57; 4. VVilliams-Supertec 33; 5. Stevvart-Ford 31 itd.
dokaj umestno vprašanje, ki si ga postavlja Bildov novinar: »Ali hočejo pri Ferra-riju res sami izgubiti svetovno prvenstvo, ah pa so enostavno vsi skupaj povsem nesposobni?«
Ferrarijev predsednik Lu-ca de Montezemolo je včeraj sklical vrh moštva, toda ukrepov vsaj za zdaj ni pričakovati. Do konca namreč manjkata še dve dirki, nato pa bo najbrž nastopil čas obračunov...
Sicer pa je nedeljsko
dirko za VN Evrope v Niir-burgringu, 14. letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1, presenetljivo dobil Anglež Johnnv Herbert (Stevvart). Drugo mesto je osvojil Italijan Jar-no Trulli (Prost), tretje pa Herbertov moštveni sotekmovalec Brazilec Rubens Barrichello (vsi trije na sliki zgoraj). Med vodilnimi dirkači svetovnega prvenstva je točke osvojil le Finec Mika Hakkinen s petim mestom, tako da je z 62 točka-
mi tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku pred Ircem Eddiejem Irvineom (Ferrari) s 60 in Nemcem Heinz Haraldom Frentznom (Jordan) s 50.
Zadnja evropska preizkušnja formule 1 je postregla s prav neverjetnim scenarijem nesreč, odstopov, zmede zaradi dežja in menjave gum ter na vrh potisnila dirkače, ki v običajnih okoliščinah na kaj takega ne bi mogli niti pomisliti.
Start dirke so morali zaradi napake na semaforju ponoviti, že v drugem zavoju po ponovljenem začetku pa je prišlo do hude nesreče. Alexander VVurz je pri umikanju počasnemu Damonu Hillu zadel Pedra Diniza. Dirkalnik Sauberje-vega dirkača se je večkrat obrnil v zraku ter trdo pristal na travi, obrnjen s kolesi navzgor (na sliki AP spodaj) ter z zdrobljenim zaščitnim lokom. Dirkača so nemudoma odpeljah v bolnišnico, kjer pa zdravniki niso ugotovili hujših poškodb, le udarnine na ključnici in kolenu, tako da je Diniz že v nedeljo odpotoval domov v Monte Carlo.
Dirke zaradi nesreče niso prekinili, temveč pred dirkače le poslali varnostni avto, ki se je umaknil v šestem krogu. Do 20. kroga je dirka potekala v skladu s pričakovanji in izidi s treningov. Frentzen je vodil, oba McLarnova dirkača Hakkinen in Coulthard sta vozila za njim. Takrat je na delu proge začelo deževati. Hakkinen je previdno takoj zavil v bokse po gume za dež, kar pa je bila - kot se je izkazalo pozneje - povsem napačna taktika. Pri Fenar-riju so si ob Irvineovem postanku v boksu privoščili neverjetno napako. Pri-
pravljene so imeli le tri gume in nesrečni Irec, ki se je prebil na peto mesto, je svoje mehanike zapustil šele po pol minute. Že čez nekaj krogov je Hakkinen ponovno prišel v bokse, tokrat po gume za suho stezo, saj je medtem dež ponehal. Vrnil se je tik za Irvinea, oba pa sta imela krog zaostanka ter bila daleč od novih točk.
V ospredju sta se za prvo mesto ostro borila Frentzen in Coulthard. Ge bi se dirka končala v tem trenutku, bi se Nemec na prvem mestu skupnega seštevka izenačil s Hakkinenom in Irvineom pri 60 točkah. Toda zelo zanimiva dirka je v 32. krogu postala še bolj razburljiva. Za postanek v boksu sta se vodilna odločila hkrati. Pri Jordanu so bili hitrejši, a dirkalnik ni zdržal dolgo. Že v istem krogu je Frentzen zaradi okvare elektronike obstal sredi proge in odstopil. Vodstvo je prevzel Coulthard in v tem trenutku je bil vrh svetovnega prvenstva takšen: Irvine in Haekkinen še vedno pri 60 točkah, Coulthard bi jih imel 58. Toda Škot se ni dolgo veselil. Spet je začelo deževati in v 38. krogu je Škot zletel s steze in treščil v zaščitno ogrado - konec predstave... Vodstvo je za kratko prevzel mlajši Schumacher, po njegovem drugem postanku v boksih pa Italijan Giancarlo Fisichella. A tudi Fisichella na prvem mestu ni ostal dolgo. V 49. krogu je doživel usodo vodilnih, se zavrtel in končal na travi. Na navdušenje
ODBOJKA / SUPERPOKAL V TRSTU
Igra v senci spektakla
TRST - Bolj kot vrhunska odbojka se je v nedeljo v tržaški Športni palači izkrcalo Združenje odbojkarskih prvoligašev s svojo veliko propagandno masinerijo. Človek je imel včasih vtis, da je bila tekma za italijanski superpokal med državnim prvakom Si-sleyjem iz Trevisa in zmagovalcem italijanskega pokala Alpitourom iz Cunea le eden od tolikih segmentov velikega spektakla, v katerem so imeli glasba, obdarovanje gledalcev s plastičnimi žogami, plesni nastopi med enim setom in drugim, (neprebavljivo) agita-torstvo špikerja, obvezni »ola« in povsod prisotni sponsor manifestacije enako dostojanstvo kot športni dogodek, zaradi katerega se je v dvorani zbralo kar 4000 gledalcev. Zato se nostalgiki »stare« odbojke ne smejo čuditi, da mednarodna zveza stalno prilagaja pravila igre spektaklu in sponsorjem. Nova gesla so jasna: poenostaviti igro, da bo dostopnejša
širši množici, eliminirati pavze, razen tistih za reklamne spote. Zadnja novost: žoga se pri servisu lahko dotakne mreže, če le pade v nasprotnikovo polje. Zgrešen servis pač ne sodi v spektakel. Zal se pri servisu (ali po udarcu) Se vedno lahko zgodi, da konča žoga svojo pot tudi v outu. Er-go, potrebno bi bilo odpraviti Se črte, potem Se »dolgočasno« prekinjanje igre zaradi igralčevega dotika mreže, na koncu pa mogoče kar samo mrežo! In Se zmotljive sodnike in staromodnega zapisnikarja. V času, ko slednji, sklonjen nad mizico, s svinčnikom počasi prekriža okvirček na zapisniku, so profesionalni klubski statistiki, radijsko povezani s trenersko klopjo, s svojimi računalniki že »proizvedli« celo serijo podatkov. Nekajkrat so ga med tekmo (jezno) opozorili, da je narobe zapisal rezultat.
Seveda nekoliko pretiravamo, vendar je usmeritev dokaj jasna in, zdi se, nič kaj obetav-
na. Kakorkoli že, Trst je po dvajsetih letih spet okusil vrhunsko klubsko odbojko, čeprav se ta precej razlikuje od one iz časov Are Linee in Cusa. Treba je reči, da sta tako zmagovalec Cuneo (s 3:1) kot Si-sley pokazala precejšnjo neui-granost. Mnogi igralci si bržkone Se niso opomogli od naporov z evropskega prvenstva na Dunaju, Rus Fomin (Sisley) je pred kratkim prestal operacijo. Zmaga Alpitoura je bila Se bolj prepričljiva, kot kaže rezultat. Poljski podajač Andrej Stelma-ch je zasenčil nerazpoloženega Srba Nikola Grbiča, Pascual in Gorjučev (najboljši igralec srečanja po glasovanju novinarjev) sta bila boljSa od Pa-pija, Fomina in Bernardija.
Renomirani trener Trevisa Daniele Bagnoli je bil po tekmi zelo slabe volje, njegov kolega na klopi Cunea Roberto Ser-niotti, ki je bil devet let pomočnik slovitega Silvana Prandija, letos pa se je prvič otresel njegove sence, pa je bil presrečen
in na tiskovni konferenci tudi veliko bolj zgovoren. NaSe odbojkarske navdušence bo mogoče Se najbolj zanimala njegova izjava glede najnovejšega pravila v zvezi s servisom. »Meni se zdi, da je to pravilo logična posledica rally point systema. Jasno nam je bilo, da ga bodo uvedli, zato smo se nanj začeli pripravljati takoj po evropskem prvenstvu. Akcije so vse krajše, zato je bilo nujno potrebno na nek način spet otežiti delo napadalcev. Kdor zdaj servira, je nekoliko manj obremenjen, Se zlasti velja to za tiste, ki servirajo v skoku. Problem nastaja v zvezi s sprejemanjem servisa, posebno tedaj, ko žoga po dotiku mreže kratko pade v polje. Mogoče bo treba razmišljati o drugačni postavitivi igralcev v sprejemu, vendar menim, da bo moral te žoge reševati podajač, ki je pri sprejemu najbližji mreži.«
Do naslednje spremembe pravil je to vse. (A. Koren)
150.000 gledalcev je Ralf Schumacher spet vodil in kazalo je, da bo na domačem dirkališču dosegel prvo zmago v karieri. Pa ni šlo. Le krog kasneje mu je počila zadnja desna guma. Rešil se je odstopa, celo pripeljal v bokse po novo gumo, mesto pri vrhu pa je bilo zanj izgubljeno...
Petnajst krogov pred koncem, ko so bile vrste favoritov že povsem razredčene, se je »prekletstvo« vodilnega vendarle nehalo. Herbert, na poti le z enim postankom, je zanesljivo vozil svoji tretji zmagi nasproti, največji uspeh Stevvart For-
da pa je dopolnjeval Barrichello na tretjem mestu. Irvine in Hakkinen sta se v ozadju dolgo borila za sedmo mesto. Nekaj krogov pred koncem se je zaradi odstopov Badoerja in Ville-neuva prebil med dobitnike točk in iz slabe dirke le izvlekel točki. »Pravzaprav je to izjemen rezultat. Osvojil sem točke, Irvine, Coulthard in Frentzen pa nobene,« je' Finec ocenil dirko zmešnjav.
Zadnji dirki SP bosta po daljši prekinitvi v Aziji. Najprej 17. oktobra v Maleziji, 14 dni kasneje pa še v Suzuki na Japonskem.
TENIS / FINALE GRAND SLAM
Ob Oktoberfeslu v Miinchnu tudi vrhunski tenis
Dvanajst moških in osem žensk
MUNCHEN - Bavarska prestolnica v tem tednu, ko poteka tudi Oktoberfest, ne bo samo največja pivska veselica na svetu, pač pa že desetič in morda zadnjic tudi prizorišče teniškega pokala Grand Siam. Na turnirju, kjer se bodo za 6, 7 milijona ameriških dolarjev borile le najboljše teniške igralke in igralci na svetu, je prvi favorit seveda Američan Andre Agassi.
Agassi, lani si je z veliko težavo šele v zadnjem hipu zagotovil nastop v Miinchnu, je letos z zmagami v Parizu in New Yorku ter finalom v VVimbledonu spet zavzel prestol na vrhu svetovnega moškega tenisa. Čilenec Marcelo Rios je bil lani zanj usoden, letos pa bo tudi ob podpori nove ljubezni Steffi Graf poskušal doseči več. V prvem krogu bo prost, nato pa nanj čaka zmagovalec dvoboja med domačim favoritom Thomasom Haasom in Slovakom Dominikom Hrbatyjem.
Američanovi najnevarnejši nasprotniki so Rus Jevgenij Kafeljnikov, domačin Thomas Haas, ki je odlično nastopil na dvoboju Davisovega pokala med Nemčijo in Romunijo, Nizozemec Richard Krajicek in Šved Thomas Enqvist; Predvsem Kafeljnikov se bo moral svojim ruskim oboževalcem odkupiti za porazen nastop v polfinalu Davisovega pokala Rusije z Avstralijo.
V Zenski konkurenci bo turnir morda Se bolj izenačen, glavne favoritinje za zmago pa so prva igralka sveta, Švicarka Martina Hingis, lanska zmagovalka, Američanka Venus VVilliams in njena sestra Serena, ki je najboljšo formo pokazala pred kratkim z zmago na ameriškem odprtem prvenstvu v Nevv Yorku. V dvoboj pa se lahko vmešajo tudi ostale udeleženke, predvsem Američanka Lindsay Davenport in španska veteranka Arantxa Sanchez-Vicario.
Pri moških nastopa dvanajst igralcev, pri ženskah pa osem igralk.
Pari prvega kroga, moški:
Andre Agassi (ZDA) - prost
Thomas Haas (Nem) - Dominik Hrbaty (Sik)
Thomas Enqvist (Sve) - prost
Femando Meligeni (Bra) - Nicolas Lapentti (Ekv)
Vince Spadea (ZDA) - Richard Krajicek (Niz)
Andrej Medvedev (Ukr) - prost
Gustavo Kuerten (Bra) - Greg Rusedski (VBr)
Jevgenij Kafeljnikov - prost
Ženske, četrtfinale:
Martina Hingis (Svi) - Amelie Mauresmo (Fra) Venus VVilliams (ZDA) - Barbara Schett (Avt) Arantxa Sanchez (Spa) - Serena VVilliams (ZDA) Mary Pierce (Fra) - Lindsay Davenport (ZDA)
ŠPORT
Torek, 28. septembra 1999
UMETNOSTNO KOTALKANJE / TROFEJA SEDMAK V PRIREDBI ŠD POLET
Vrhunski nastopi na openskem Pikelcu
Livorno in Spinea najuspešnejši društvi - Med mladinkami zmaga Tanje Romano - Ekshibicije na visoki ravni
Odborniki SD Polet so uspešno spravili pod streho tudi letošnjo Trofejo Sedmak v umetnostnem kotalkanju. Zmagovalec tega prestižnega in izjemno kakovostnega tekmovanja je bilo društvo Sportlife iz Riminija. Na končni lestvici je imel sicer popolnoma isto število točk in zmag kot Spinea, sreča pa se mu je nasmehnila po žrebu. Tretje je bilo društvo La Rosa iz Livorno, Polet pa je pristal na 6. mestu v konkurencvi osmih društev. Organizator je sicer na pokal povabil deset društev, vendar pa sta se novogoriški KUK in Domžale v zadnjem hipu odpovedala nastopu, kar jer nemalo vznejevoljilo poletovce. Za mednarodni pečat tekmovanja je s svojo prisotnostjo »jamčil« hrvaški Pulj. Vsako društvo je smelo na tekmovanje prijaviti pet kotalkarjev ah kotalkaric, skupno je torej nastopilo 40 tekmovalcev. O izjemni kakovosti tekmovanja priča dejstvo, da je na njem nastopilo kar devet državnih reprezentantov, med njimi pa tudi dva svetovna mladinska prvaka, to sta Manuel Puliti in Elisa Facciotti (oba Spinea) in vrsta dobitnikov medalj na EP, kot sta Sara Sarcinelh (Livorno) in Leonardo Panconi (Prato).
Med mladinkami je nastopila tudi zastavonoša SD Polet Tanja Romano in kajpak tudi zmagala, čeprav njen nastop ni bil brezhiben. »Tanja je komaj sklenila fazo kondicijskih priprav in mora pred nastopom na svetovnem mladinskem prvenstvu konec oktobra v avstralskem Bri-sbaneu formo Sele stopnjevati, vendar je na pokalu skušala izvesti vse zahtevnejše elemente, ki jih bo tam predstavila,« je obrazložil Tanjim trener Mojmir Kokorovec, ki je bil zadovoljen z nastopom tudo ostalih poletov, Dašo Hrovatin, Irino Počkar, Sharon Ostrouška in Jasno Kneipp.
Med gledalci, ki so v velikem številu obkrožih Poleto-vo kotalkališče, je seveda veliko zanimanje vladalo za večerne ekshibicije. Poleg zmagovalcev na Sedmakovi trofeji in vseh kotalkarjev iz FJK, ki so v letošnji sezoni slopih na zmagovalni oder na državnih in mednarodnih prvenstvih, je nastopil tudi par Venemcci - Palazzi Rossi (na sliki). Kotalkarja, ki že celih devet let kraljujeta na svetovnem prestolu v tej zvrsti, sta gledalce navdušila z resnično vrhunskim nastopom. Zaradi grozečih oblakov so nastope nekoliko pospeših, vendar se tudi med zakusko ni nihče zmočil.
Skratka, Pikelc je bil v nedeljo prizorišče velike ko-talkarske predstave, vredne najvisje mednarodne ravni.
Zmagovalci po kategorijah in poletovke:
Začetnice: 1. Sara Venemcci (Rimini); 6. Irina Počkar; 7. Sharon Ostrouška (obe Polet). Naraščajnice: 1. France-sca Trezza (Olimpia Videm); 5. Jasna Kneipp (Polet). Naraščajniki: Silvio Petrocci (Rimini). Kadetinje: 1. Sara Sacchelli (La Rosa); 3. Daša Hrovatin (Polet). Jeunesse ženske: Paola Zandri (Fano). Jeunesse moški: Andrea Aracu (Spinea). Mladinke: 1. Tanja Romano (Polet). Mladinci: Emanuel Puliti (Spinea); Članice: Elisa Facciotti (Spinea). Člani: Leonardo Pancani (Prato).
Društvena lestvica: 1. Sportlife Rimini, 2. Spinea, 3. La Rosa Livorno, 4. Fano roller, 5. Olimpia Videm, 6. Polet, 7. Fulgor Prato, 8. Pulj.
___JADRANJE / ARIANNA BOGATEČ_
Po povprečenem nastopu v Sydneyu z mislimi že v Braziliji
V Sydneyu so se v nedeljo končale predolimpijske jadralne regate za vse olimpijske razrede. Arian-na Bogateč (TPK Sirena) je v razredu evropa pristala na končnem 11. mestu med 26 tekmovalkami iz prav tolikih držav, v edini regati zadnjega dne pa je bila šestnajsta. S svojim rezultatom Arianna nikakor ni bila zadovoljna, kaj več o tem pa bo mogoče izvedeti šele v četrtek, ko se bo Sirenina tekmovalka vrnila domov. Zato je tudi njen oče in trener Bruno dokaj previden pri analizi Ariannine-ga nastopa na olimpijskem regatnem polju.
»Prepričan sem bil, da bo Arianna dosegla boljšo uvrstitev. Ne vem, ali ni mogoče imela kaj tehničnih težav z opremo. Ra-
zen Nizozemske Matthys-se, ki je resnično skoraj nepremagljiva, so ostale tekmovalke v Arianninem dometu, razen v močnem vetru, kjer prevladujejo fizično,« je pojasnil Bruno.
Naša tekmovalka bo zdaj vso pozornost usmerila v priprave na svetovno prvenstvo v Braziliji,
kjer bo morala tudi doseči kvalifikacijo za nastop na olimpijskih igrah. SP bo že v začetku januarja na jugu Braziliji v kraju Salvador de Bahia. Doslej si je v razredu evropa nastop na OI zagotovilo že petnajst držav.
Slovenija je imela v Sydneyu dve posadki. Tomaž Čopi in Mitja Margon sta v razredu 470 zasedla sedmo (v zadnjem plovu sta bila 12.), Vasilij Žbogar pa v razredu laser 16. mesto.
Italijanska odprava se lahko veseli zaradi zmage Federice Salva in Emanuele Sossi v razredu 470 in bratov Francesco in Gabriele Bruni v razredu 49er. V večini ostalih razredov so »azzurri« dosegli slabSe uvrstitve od Bo-gatčeve.
Sydney ’99: Izidi predolimpijske regata - evropa												
IME IN PRIIMEK	TOČKE	REGATE										
		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Margriet MATTHVSSE (Niz)	16	1	1	3	1	1	1	4	2	6	2	7
Kristine ROUC (Dan)	36	12	14	1	9	2	2	1	8	2	8	3
Shirley ROBERTSON (Vbr)	37	11	4	13	21	3	9	2	1	4	1	2
Melaine DENNISON (Avs)	38	15	5	4	2	6	7	6	4	1	4	6
SariMULTALA (FIN)	48	6	6	8	17	5	4	10	3	3	3	11
Maria COLEMAN (Irs)	59	19	3	9	4	7	6	5	10	9	7	9
Christine PET2KE (Nem)	62	18	13	16	7	15	5	3	7	5	6	1
Abby MASON (Zda)	72	20	2	23	19	9	8	7	6	7	10	4
Lenka SMIDOVA (Češ)	75	2	15	6	6	4	ocs	11	9	11	11	20
Monika BRONICKA (Pol)	92	4	12	10	14	14	3	9	17	10	21	16
Arianna BOGATEČ (Ita)	96	22	7	12	13	12	10	12	5	19	15	16
Rolkanje: Sullini in Paulinova sta si že zagotovila italijanski pokal

Rolkarji SD Mladina so se v nedeljo v kraju Montec-chio Maggiore pri Vicenzi udeležili predzadnje preizkušnje za italijanski pokal. Na ravninski progi so se odrezali izjemno dobro, saj so osvojili kar štiri prva mesta, na končni lestvici društev pa v konkurenci 13 ekip zaostali le za Bassanom.
Prvo mesto so osvojili Ana Košuta (do 12 let), Mateja Pa-sulina in Eros Sullini (do 15 let) ter Mateja Bogateč (do 17 let). S tretjim mestom je med najmlajšimi presenetil Ivan Kerpan, ki je prvič stopil na zmagovalni oder. Smolo je imel Lorenzo Schirra, ki je bil četrti in za tretjeuvrSče-nim zaostal za dve pičli sekundi. Četrta (med najmlajšimi) je bila tudi Martina Coslovi, med veterani pa je bil Enzo Cossaro tretji. Vsi Mladinini rolkarji so pokaza-h izjemno borbenost in voljo do uveljavitve, kar Se posebej velja za Sullinija, ki je tekmoval poškodovan. Velja tudi omeniti, da je Bogatčeva dosegla drugi absolutni, čas med ženskami. Zaostala je le za nekdanjo msko reprezent-zantko Bičugovo, ki je zmagala med članicami.
Eno preizkušnjo pred koncem pokala sta si Mateja Paulina in Eros Sullini matematično že zagotovila končno zmago, Ana Košuta in Mateja Bogateč pa vodita v svoji kategoriji.
GROSKO KOLO / V REPNU 2E 8. KRAŽKI SUHI SLALOM V PRIREDBI SK BRDINA
Borbeni nastopi po travi in grbinah
V	nedeljo se je odvijal na travniku v Repnu, v organizaciji smučarskega kluba BRDINA, tradicionalni 8. Kraški Bike Slalom in paralelni bike slalom, veljaven za trofejo SAVA. Lepo vreme in atraktivna tekma, je kljub drugim manifestacijam, privabila na kraško planoto nad 70 gorskih kolesarjev. Razdeljeni so bili v posamezne kategorije glede na starost in spol in prav najmlajših babyjev je bilo za pravi »bataljon«. Neutrudljivi malčki so se prvi podali med plave in rdeče kole veleslalomske proge... tokrat brez snega. Nekateri so se izkazali kot že izkušeni bikerji, najmlajši pa so se borili po travi in grbinah celo še s pomožnimi kolesci.
Med starejšimi je bilo vzdušje kot na pravi dirki: »kolko atmosfer si napompo koperton«, »pazi na prva vratca v dolini, ker tam zgubiš sigurno 3 sekunde...«, »Cio, ma z amortizado si favorit, kdu se mi-sleš..« in podobno. In že so drveli levo pa desno, podirali kole kot pravi smučarji, ali pa se turistično vmes fotografirali.
Na cilju pa so bili komentarji starejših veteranov sledeči: »če bi znal, da si me premagal za dve sekundi, bi lahko cuko kej več«, »eh ja, je vse odvisno, kdaj anticipiraš vratca« in se »bah, drugo leto menjam kulo, ker je tu za nč. A tu je že prišlo do nesporazuma med kraševci: ker kulo, je za nekatere kolo, za druge le guma... A še enkrat se je.na tej tekmi izkazalo, da ni pomembna le moč, ampak predvsem taktika pri zavijanju...
V	popoldanskih urah je bil na vrsti še spektakularen dvoboj v paralelnem slalomu. Udeležilo se ga je
16 najboljših iz moške konkurence ter 8 najboljših žensk. Naj omenimo, da je tak tip tekmovanja zelo popularen v Ameriki, pri nas pa je ta tekma edina v deželi. Dvoboji v dveh spustih so bili res na visoki ravni, saj sta kratka proga in minimalna razlika v sposobnostih tekmovalcev omogočila zabavno dirkanje. Že drobna napaka je lahko podarila zmago drugemu. Med ženskami je v razburljivem finalu za desetinko sekunde osvojila trofejo SAVA Mateja Piccini, med moškimi pa se je Giulio Taucer (zmagovalec skoraj vseh prejšnjih let) v finalu pod pritiskom in trudom skoncentriral in trofejo je osvojil Peter Fer-luga.
Sledilo je nagrajevanje z bogatimi pokali in medaljami, prvaki posamezne kategorije pa so prejeli tudi kolesarsko gumo SAVA. SK Brdina se zahvaljuje vsem tvrdkam, ki so
priskočile na pomoč in omogočile izpeljavo tekme.
Naslednjo nedeljo, 3. oktobra, je na sporedu že druga preizkušnja, veljavna za kombinacijo »Bike -Suhi slalom« in sicer 9. kraški suhi slalom - memorial Aldo Rebula. To je kratka veleslalomska proga, ki jo je treba tokrat preteči...peš.
Tekmovanje bo vedno v Repnu ob nogometnem igrišču, Start ob 10. uri, vpisovanje kar na terenu od 8.30 do 9.30. Zato kar tecite v trgovino po nove telovadne copate in pazite, da bodo »atmosfere ta prave za kraški teren...« (BST)
Lestvica po kategorijah prvih treh uvrščenih:
BABY SPRINT ŽENSKE: 1. Perti Mery (Brdina) 1.55.05, 2. Milič Tajda (Mladina) 2.00.88; 3. Purič Lara (Devin) 3.12.07
BABY SPRINT MOšKI: 1. Pozzec-co Daniel (Devin) 1.46.46; 2. Legisa
Jernej (Devin) 1.49.35; 3. Kralj Matija (Devin) 1.50.59
MIŠKE; 1. Milkovič Martina (Brdina) 2.12.46
MIŠKI: 1. Legiša Tomaž (Devin) 1.39.95; 2.Flora Brian (Brdina) 1.50.09; 3. Milkovič Martin (Brdina) 2.22.97
DEKLICE; 1. Piccini Mateja (Brdina) 1.38.85
DEČKI: 1. Marušič Andrej (Devin) 1.44.89; 2. Perti Erik (Brdina) .1.47.45; 3. Milano Danjel (Brdina) 1.47.91
NARASCAJNICE: 1. Švara Zaneta (Brdina) 1.52.49
NARAŠČAJNIKI: 1. Košuta Ivo (Devin) 1.26.89; 2. Puntar Stefano (Kraški dom) 1.39.86
MLADINCI: 1. Piccini Erik (Brdina) 1.26.45; 2. Apollonio Nicholas (Devin) 1.32.05; 3. Zazzara Michele (Devin) 1.39.20
CLANICE: 1. Ferlan Sanja (Devin) 1.40.33
ČLANI: 1. Taucer Giulio (Brdina) 1.10.95; 2. Ferluga Peter (Brdina) 1.17.02; 3. Vižintin Beno (SPDG) 1 19 23
AMATERJI: 1. Marušič Edi (SPDG) 1.23.35
DAME: 1. Cernjava Vanja (Brdina) 2.09.52; 2. Skerlavaj Edda (Brdina) 2.10.14; 3. Štrukelj Patrizia (Brdina) 2.56.85
VETERANI:	1. Nanit Loris
(SPDG) 1.18.95; 2. Perti Piero (Brdina) 1.20.40; 3. Benedetti Gianfranco (Brdina) 1.26.12
VZPOREDNI BIKE SLALOM: Piccini Mateja in Ferluga Peter.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. SK Brdina; 2. SK Devin; 3. SPDG; 4. Kraški dom; 5. SD Mladina; 6. SPDT.
130. LETNICA JUŽNEGA SOKOLA / MLADINSKI KOŠARKARSKI TROBOJ
D LIGA / START V SOBOTO, 16. OKTOBRA
»Zidarji« zasluženo pred Borom Friulexport
Sežančani premočan tekmec, »plavi« drugi pred Codroipom - Matej Nadlišek najboljši igralec turnirja
Naši štirje četrtoligaši s spremenjeno podobo v prvenstvo 1999/2000
V boju Breg, Dom, Cicibana in Kontovel
Borov mednarodni turnir »propaganda« v okviru praznovanj 130. letnice Južnega Sokola se je zaključil z zasluženo zmago mladih košarkarjev Kraškega Zidarja iz Sežane. Turnir je v splošnem lepo potekal, protagonisti so se na igrišču požrtvovalno borili, starši in ostali gledalci pa so jim v kar velikem številu sledili in jih športno spodbujali, tako da so lahko organizatorji KK Bor in odbora za proslavo zadovoljni s potekom sobotnega popoldneva na Stadionu 1. maja.
Glede samih izidov gre omeniti zrel nastop mlajših pionirjev iz Sežane, ki so pod vodstvom trenerja Sergeja Cebulca suvereno prevladali bodisi proti domačinom Bora Friulexport bodisi nad mlado ekipo iz Codroipa in tako brez večjih naporov zasedli končno 1. mesto. Drugi so bili borovci, ki so se kar solidno upirali SežanCanom na prvi tekmi, po že zapečateni sodbi o končnem zmagovalcu pa za Čast (in zasluženo) strli odpor Furlanov. Trener Matija Jogan je torej lahko po začetnem pripravljalnem obdobju optimist glede napredka ekipe, ki je tako številčno kot kakovostno še kar perspektivna.
Ob koncu gre seveda zabe-
Pozdrdv Svetoivančanov in.Sežancev pred prvo tekmo (Foto KROMA)
ležiti trenutek nagrajevanja ekip, pri katerem je prisotne v imenu odbora za praznovanje 130. letnice nagovoril Rado Šušteršič. Ob pokalih za nastopajoče ekipe (1. Kraški Zidar, 2. Bor Friulex-port, 3. Codroipo) pa sta bila nagrajena še najboljši igralec turnirja, Borovec Matej Nadlišek, in najboljši strelec manifestacije, Član Kraškega Zidarja Gregor Pantehc.
IZIDI SREČANJ:
Bor Friulexport-Kraški Zidar Sežana 36:54 (18:22)
BOR: Batič 2, Nadlišek 12, Kemperle 2, Indelicato, Kovač 2, Crevatin 4, Sosič 4, Trevisan 2, Querinuzzi 4, Samez, Malalan 2, Bole 2, Klobas. Trenerja: Jogan in Pison
SEŽANA: Petkovšek 5, Cebu-lec 13, Babuder, Može, Glumač 4, Majanovic 1, Dolgan, Kobal 4, PanteliC 27, Brkič. Trener: Cebu-lec
Kraški Zidar Sežana-Codroi-po 60:23 (26:9)
SEŽANA: Petkovšek 3, Cebu-lec 11, Babuder 3, Može 1, Glumač 2, Majanovic 6, Dolgan 4, Kobal 10, PanteliC 20, Brkič. Trener: Cebulec
CODROIPO: Cordovado 5, Donada, Faggiani 5, Burlon 1, Leschiutta 2, D’Andrea, Mursia, Paron, Amoruso, Dentamare 6, Moroso 6. Trener: De Giusti
Bor Friulexport-Codroipo 54:37 (20:20)
BOR: Batič 2, Nadlišek 18, Kemperle 2, Indelicato 8, Porro, Trevisan 3, Crevatin 2, Sosič 6, Ouerinuzzi 6, Samez 2, Malalan, Bole 5, Klobas. Trenerja: Jogan in Pison
CODROIPO: Cordčvado 4, Donada, Faggiani 4, Burlon, Leschiutta 10, DIAndrea, Mursia, Paron, Amoruso 2, Dentamare 9, Moroso 6. Trener: De Giusti.
(nš)
Košarkarske »nižje lige« so tako rekoč pred vrati. Medtem ko se je o Jadranu Nuova Kreditna v C in Bom Radenska v C2 ligi (obe prvenstvi bosta startali v soboto, 9. oktobra) že veliko pisalo, pa posvečamo tokrat izčrpen pregled Ce-trtoligaškemu prvenstvu, v katerem imamo letos kar štiri predstavnike. Prvo kolo bo tu 16. oktobra.
BREG - Brežani so novinci v D ligi, potem ko so bili v višje prvenstvo vključeni šele po poletni »repesaži«. Društvo je dokazalo, da se namerava v novi konkurenci takoj uveljaviti in v zadnjem mesecu vložilo veliko truda za sestavo Cimboljšega moštva. Od Bora, kjer so lani uspešno igrali v C2 ligi, prihajajo v Dolino Igor Filipčič, Davide Ba-rini in Maurizio Susani, ki so se pridružili že itak uspešnemu ogrodju lanske postave. Težave so še z visokimi igralci, saj ekipa še vneto išče zamenjave za Boruta Klabjana (do januarja ne bo igral zaradi študijskih obveznosti), Danijela Guliča (vrača se »domov« h Kontovelu) in poškodovanega Igorja Vodopivca. V tej luči bi lahko za Breg zaigral tržaški center Fabio Toich (več let pri ekipi Acli Fanin v D ligi), zanesljivo pa bo za ekipo trenerja Giuliana Colomba nastopal mladi Peter Senizza (prihaja od Jadrana). Kot pravi pomožni trener Denis Salvi je ekipa doslej dobro trenirala (trikrat tedensko po dve uri), z dobrima okrepitvama pod košema pa bi bila nedvomno ena boljših peterk v ligi.
CICIBONA - Novi trener svetoivanskega moštva je Boris Vascotto, ki je lani pomagal Luki Furlanu pri vodenju Borove članske ekipe. Društvo ga je poklicalo, da nadomesti »Richa« Battilano, kateri se po dveh letih na trenerski klopi spet vrača na igrišče in bo s svojo izkušenostjo nedvomno pomembna okrepitev. Ekipa je drugače precej podobna tisti, ki se je lani rešila pred izpadom v predzadnjem kolu prvenstva (le Petra Furlana ni veC videti v telovadnici, Marko Uršič pa se je preselil k Boru). Trenutno je zasedba na treningih zelo bogata (več kot 15 igralcev), ni pa še točno znano, kakšna bo konCna podoba moštva. Soigralcem bi se lahko pridružil izkušeni Gian-franco Carbonara (pred leti pri Boru, lani pri SGT v D ligi), v ekipo se vrača Iztok Bajc, trener pa bo moral vsekakor Črpati dva igralca iz mladinske vrste (Mura, Smilovich...).
DOM - Tudi v Gorici je bil drugi del letošnjega poletja kar »delaven«, ob koncu pa so lahko pri Domu zadovoljni z ekipo, ki so jo uspeli sestaviti za letošnji nastop v D ligi.
Novi trener Maurizio Leban in sami odborniki ugotavljajo, da se ekipa dobro pripravlja na ligaške nastope, v imenu vodstva pa je tudi tokrat spregovoril odbornik Livio Semolič: »Do zdaj smo zadovoljni s prisotnostjo in intenzivnostjo na treningih, mlada skupina se je že vživela in- tako je vzdušje dobro. Mislim, da je to tudi posledica dobrega vtisa, ki ga je ekipa zapustila na tur-
nirju K2 Šport.« Glede končne sestave moštva gre omeniti, da se je Geju, Di Ceccu, Jarcu, Coviju, Visintinu in Kristančiču in najavljenim okrepitvam (prišli so Ambrosi, Faganel in Franco) pridružil v zadnjem obdobju še mladi Miseri (letnik 1979, krilo, last goriške Ardite).
KONTOVEL - Priprave so Kontovelci pričeli pozneje v primerjavi z ostalimi ekipami, saj se je članska ekipa pod vodstvom potrjenega trenerja Claudia Starca zbrala šele pred dvema tednoma. Tudi Kontovelcem je moCno prekrižalo raCune zaprtje dvorane pri BrišCikih, tako da bodo po vsej verjetnosti prvenstvene tekme igrali v telovadnici v Repnu (baje ob nedeljah, ker igrajo tu ob sobotah zvečer Slogine odbojkarske šesterke).
Medtem se je na treningih zbrala lanska ekipa (v dvomu je le stalna prisotnost Turka in Umka), okrepitvi predstavljata povratka Aljoše Da-nielija in pa Danijela GuliCa, ki je lani uspešno igral pri Bregu, lahko pa bi spet oblekel modri dres tudi Mitja Starec.
Kot mladinec pa bo v deseterici najbrž tudi Martin Guštin, ki je bil v zadnjih dveh sezonah stalen elan Jadranove članske postave. Trener Starc ima vsekakor na voljo kar široko izbiro igralcev, dovolj Časa pa je še, da se ekipa Cim-bolje uigra in se kot ostale naše peterke konkurenčna predstavi na start prvenstva D lige.
(nš)
ODBOJKA / POKALI
»Net« pravilo že velja!
Napeto na tekmi Adrie v Vidmu
Izidi 3. kola
Prvi del italijanskega odbojkarskega pokala se je končal s tekmama za začasni 1. in 3. mesto. V ZivCni tekmi je tržiški Adria Volley (še brez Ferija) v Vidmu proti VBU, kljub hudim provokacijam gostiteljev, ohranil mirne živce in dasiravno s povprečno igro zmagal po štirih setih. Slogaši so proti San Vitu dosegli prve točke, kar dobro obeta tudi v vidiku B2 lige.
Med ženskami so slogašice še tretjič potegnile krajši konec. V motili konkurenci še nikoli niso nastopile v popolni postavi, kar pa se v prvenstvu, ki se pričenja konec oktobra, ne bi smelo zgoditi.
Moški: Mirna Eurospin - San Vito 3:0 (25:16, 25:16, 25:19), VBU - Adria Volley 1:3 (23:25, 25:19, 12:25, 21:25). Vrstni red: Adria Volley 9, VBU Videm 6, Mirna Europsin 3, San Vito 0. Prihondje kolo: VBU - Mirna Eurospin (2.10. ob 20.30), Adria Volley - San Vito (3.10 ob 17.30).
Zenske: Sangiorgina - Nuova kreditna 3:0 (25:23, 25:12, 25:12), Calligaris - Camst 3:1. Vrstni red: Calligaris 9, Camst 6, Sangiorgina 3, Nuova kreditna 0. Prihodnje kolo (2.10.): Nuova kreditna - Camst (20.45); Sangiorgina - Calligaris Natisoma.
Deželni pokal
Ženski del turnirja počasi že razkriva, katere ekipe bodo letos
krojile vrh C lige. Med temi bosta presenetljivo kot kaže tudi novinec Satte Gomme Porde-non in tržiški Fincantieri (Adria Volley). Zmaga s 3:2 v So-vodnjah proti SGM valovkam pred povratno tekmo v Trstu še ne zagotavlja uvrstitve v polfinale.
Ženske, Četrtfinale: Ottica Tommasini - Sattec Gomme 2:3 (25:21, 26:24, 17:25, 20:25, 8:15); Sporting Club Cervinjan -Adria Volley 0:3 (17:25, 16:25, 20:25), Siderimpes - SGM Consulting 3:2 (25:23, 25:16, 22:25, 24:6, 15:10); II Pozzo - Terme d‘Arta 1:3.
Med moškimi sta se Idelase-dia Buia in Marchi Gorama Trst že uvrstila v polfinale, na dobri poti je tudi videmski VBU. Kandidata za četrto mesto sta hnsa in Latterie Friulane Vivil. Odločilen bo njun medsebojni dvoboj v soboto v Standrežu.
Moški, skupina C (3. kolo): Imsa - Eltor Tubac 2:1 (22:25, 25:13, 15:9); Latterie Friulane -Tomana 2:0 (25:21, 25:19), Eltor Tuibac - Latterie Friulane 2:0 (25:129, 25:19). Vrstni red: Imsa, Latterie Friulane in Eltor Tubac 6, Torriana 0 (hnsa in Tomana s tekmo manj).***
Veliko novost predstavlja dejstvo, da se odslej tudi v nižjih ligah pri servisu dotika mreže ne upošteva kot napaka, Ce žoga seveda pade v nasprotnikovo polje.
ODBOJKA / 20. MEMORIAL PETRA SPAZZAPANA OSVOJIL VIDEMSKI VBU
Dober odpor 0lympie v finalu
»Peter Spazzapan je bil elan skavtske organizacije, nastopal je pri raznih pevskih zborih, poleg tega pa je bil tudi aktiven športnik 01ympie. Tragična usoda ga je komaj devetnajstletnega odtrgala od nas, saj je prerano umrl v prometni nesreči maja leta 1970. Od takrat je 01ympia skoraj vsako leto priredila turnir v njegov spomin, na katerem je nastopilo že več slovenskih in italijanskih ekip. Letos pa smo ta turnir, že dvajseti po vrsti, poimenovali v 1. mednarodni turnir, saj so na tem sodelovale poleg domače ekipe še ekipe iz sosednjih držav,« je povedal novi predsednik SZ 01ympia Matej Terpin pri nagrajevanju posameznih ekip.
Ekipe, ki so se med seboj pomerile na turnirju, so bile: 01ympia, VBU Vi-
dem, Metaval Sisak (Hrvaška) in Sip Šempeter (Slovenija). V dopoldanskih urah sta se vršili dve tekmi, v katerih je 01ympia premagala hrvaško ekipo s 3:2 (30:28, 25:15, 25:27, 13:25, 15:13). V tekmi so domači igralci imeli precej smole, saj si je v četrtem setu Stefane Bensa poškodoval gleženj; poleg tega pa so ravno tako zaradi poškodb manjkali še trije igralci (Komjanc, Pintar in Guzzon), zato je 01ympia nastopila v okrnjeni postavi. V drugi tekmi pa so igralci VBU z istim rezultatom (3:2) premagali ekipo SIP Šempeter.
V tkemi za 3. mesto je SIP Šempeter tokrat prepričljivo premagal Hrvate z 2:0 (25:23, 25:15). Prvi set je bil docela izenačen; v končnici seta so igralci Metavala celo vodili z 20:16, nakar se je stanje povsem izenačilo na 21:21.
Hrvati so nato popustili in tako izgubili set ter nato tudi tekmo.
V finalni tekmi so se igralci 01ympie kar hrabro borili kljub temu pa niso premagali kompetitivno ekipo VBU. Ti so namreč slavili z gladkim 3:0 (32:30, 25:17, 25:23).Tekma je bila že od zaCetka napeta; v prvem setu so domači igralci stalno vodili, imeli so tudi že zaključno žogo pri rezultatu 24:22, ki pa je niso izkoristili, tako da so nasprotniki izenačili rezultat in nato osvojili set. V drugem in tretjem setu so bili igralci VBU stalno v vodstvu in so si zato zmago tudi zasluzili.
Trener domače ekipe Boris Klokočovnik je bil z nastopom svojih fantov zelo zadovoljen. »Turnir nam je bil dobrodošel, saj smo tako lahko preverili našo formo; poiskusili smo tudi nov način točkovanja, ki je bil za nas novost. Pohvalil bi celo ekipo, šse posebej pa podajaCa Sašo Hlede, ki je dobro opravil svojo nalogo.«
Pogovorili smo se tudi s trenerjem hrvaške ekipe Komljenovičem: »Mislim, da je turnir dobro uspel; igralci so poskusili nov naCin točkovanja in so seveda spoznali, da ima določene prednosti in pomanjkljivosti. Treba bi bilo organizirati več takih turnirjev, saj lahko tako navežeš stike z drugimi ekipami.«
Poleg običajnih pokalov so trenerji ekip podelili se štiri nagrade: najboljši tolkaC - Ivano Coszach (VBU), najboljši podajaC: Bruno Marcelo (VBU), najboljši libero - Jurij Hlede (01ympia) in najboljši igralec - Seter Zilnik (SIP Šempeter).
Martina Hlede
Na sliki: postava 01ympie na nedeljskem turnirju
Ml
ŠPORT
Torek, 28. septembra 1999
SOKOL V NARODNEM DOMU

Zaradi visokega ugleda članov je bilo narodnoobrambno delovanje Sokola drugim za zgled
	
Bogomila Kravos
Na začetku stoletja je prosvetno delovanje povsod brstelo in obetavni talenti so na vseh po-drocijh iskali povezavo s sorodno usmerjenimi vrstniki. Srečevali so se v mestnem središču in z zanosom pripravljali pomembne podvige. V ta namen so najemali obstoječe dvorane, kar pa je bilo večkrat zelo zapleteno. Negotovost, večkratna stiska, zadrega zaradi odpovedi že dogovorjenega prostora so zavirale delo. Iz potrebe po ustreznih prostorih je torej nastal Narodni dom v Trstu. Do tega pa je prišlo, ker se je že v drugi polovici prejšnjega stoletja med tržaškimi Slovenci marsikaj premaknilo: gmotni položaj se je zelo izboljšal in posameznik, ki se je uveljavil na gospodarskem področju, si je Stel v čast, da se izkaže Se pri narodnobuditeljskih pobudah. Sprejemanje odgovornosti v organizacijah in ne-preraCunljivo mecenstvo sta namreč dodatno osmisljala uspeSnost in kdor je bil Častni elan, odbornik ali predsednik v obstoječih društvih, je bil posebej Čislan. Ce je nekakšna tekmovalna mrzlica podžigala k vključevanju v društvene dejavnosti, so zaradi medsebojne povezanosti, predvsem pa zaradi jasnih skupnih ciljev, veljaki podvzemali pomembne odločitve ter uresničevali tudi velikopotezne naCrte. Za zgradbo, ki bi ustrezala tedanjim potrebam, so ustvarili trdne temelje. Arhitekt M. Fabiani je pri izoblikovanju zamisli izpostavil bistvene značilnosti naročnikov, njihovo podjetnost, umno gospodarjenje, umirjeno go-sposkost, pa tudi vzajemnost, ki je povezovala Slovane v Habsburški monarhiji. Z veCnamenskostjo in funkcionalno razporeditvijo naj bi načrtovani prostori vsestransko zadostili naraščajočim potrebam mladega meščanstva, zunanji iz-gled in lokacija pa naj bi spominjala na utrdbo, ki s simboliko kamna in nevpadljivim opečnim okrasjem potrjuje trdno zasidranost Sloven-
cev in Slovanov v osrčju mestnega tkiva.
V Narodnem domu so poleg hranilnice in posojilnice, dveh restavracij, kavarn, hotela, pisarn, stanovanj, domovali še Slavjanska Čitalnica, Dramatično društvo, Sokol, Glasbena matica in njim sorodni slovanski krožki. Nekakšen zaščitni znak vsega dogajanja v tej stavbi je bila vsekakor visoka kulturna raven. Tudi Sokol je, tako kot druga društva, ki so se tja vselila, slovel po veliki uglajenosti vseh svojih elanov. Utrjevanje telesnih sposobnosti je bilo namreč le eden od pristopov k dograjevanju celostne osebnosti. K temu pa so vsak po svoje stremeli elani vseh društev.
Decembra 1904 so bila gradbena dela v Narodnem domu v glavnem dokončana. Z novim letom je društvo Narodni dom prevzelo v najem veliko dvorano z odrom, da bi jo dajalo po potrebi v uporabo.
Telovadnico so že pri načrtovanju namenili Sokolu, ki se je vanjo takoj vselil, jo opremil ter na začetku pripravil ciklus predavanj o telesni kulturi. Zaradi visokega ugleda elanov je bilo narodnoobrambno delovanje Sokola drugim za zgled. Vodilni elani so s študijskimi tečaji spodbujali k prenovi, ki naj bi skladno z navdušenjem nad prestižnim sedežem pospešila realizacijo zahtevnejših smernic. Privilegirana središčna pozicija je namreč nalagala dodatne odgovornosti, predvsem do perifernih odsekov. Ce so bile paradne uniforme že osvojeni zunanji znak, ki je določal pripadnost vseslovanskemu sokolskemu gibanju, jih je bilo treba zdaj uporabljati ob priložnostih, ki bi neprijaznim someščanom potrjevale enakopravnost slovanskega življa. In sokoli so se raz-
vijali suvereno in gosposko. Poleg bolj poljudnih in že utečenih dejavnosti, so si omislili jahalni oddelek in si za svoje konje zagotovili mesto v konjušnici na št. 71 ulice Rossetti, sli so se bilijard v biljardni sobi Čitalnice, kamor so povabili celo biljardnega mojstra iz Pariza, da jim je pokazal prefinjene finte pri tej igri. Nasploh je bil delokrog tržaškega Sokola tako raznolik, da je vsako področje nadzorovala skupina za to zadolženih odbornikov.
Resnost in organizacijska sposobnost sta Sokolom zagotovili tudi pripravo skoraj vseh družabnosti v Narodnem domu in to pravico so ohranili celo po preselitvi svojega sedeža v novo telovadnico v ulici Stadion leta 1914. Veselični odsek Sokola je razporejal pripravo silvestrovanj, miklavževanj, martinovanj, maškarad in priložnostnih družabnosti.
Realizacijo večerov so običajno zaupali gledališkemu vodji in režiserju. Prvi Silvestrov veCer tržaškega Sokola je ob koncu leta 1905 uskladil takratni vodja gledališča Jaka Stoka. Glasba salonskega orkestra je bila obvezna, ob tem je režiser z igralskim ansamblom Dramatičnega društva naštudiral dve šaljivi enodejanki, ki jih je kot posebno poslastico umestil med plesno zabavo. Vzporejanje družabnosti z izbranimi prikazi dosežkov na pevskem, glasbenem in gledališkem področju je tudi pozneje razgibavalo veCere, ali morda celo vzbujalo v priložnostnih obiskovalcih radovednost za manj poznano dejavnost. Zato je postajala ponudba iz leta v leto pestrejša in, glede na napredovanje na vseh umetniških področjih, vznemirljivejša. Sokol je imel tudi glasbeno nadarjene elane, lasten
pevski zbor ter godbo na pihala. Ob koncu leta 1909 so pripravili silvestrovanje v vseh razpoložljivih prostorih Narodnega doma, kar se sporeda tiCe, pa so ob sodelovanju skladatelja in režiserke Avguste Danilove najeli ugledno vojaško godbo in sami nastopili v glasbeni komediji Vasilija Mirka Parlament v deveti deželi. Kako je to izglodalo in zakaj je do te pobude prišlo, lahko samo sklepamo. Vemo pa, da so bili sokoli samozavestni in so odrsko tehniko premišljeno rabili tudi ob prikazih svojih telovadnih veščin.
Vsi družabni večeri, ki jih je pripravil Veselični odsek Sokola, so si bili po zgradbi sorodni, toda vsak je bil po svoje osmišljen. Tako je bila maškarada v pustnem Času leta 1910 priložnost za proslavitev 25. obletnice plesovodje Sokola Ivana Umeka in njemu v Čast so pripravili slavnostno polko. 21.11.1908 pa so pred tržaškim občinstvom nastopili pevka Štularjeva, pevec Irgolič, Jaka Stoka z burko, orkester Trgovskega izobraževalnega društva in pevski zbor tržaškega Sokola. 16.3.1912 so se predstavili humorist D.Devetak, subretka g.a Janova, mešani zbor Glasbene matice in Sokolov pevski zbor. Treba je bilo predstaviti dosežke domačih ustvarjalcev, proslaviti jubileje, ker so paC te slovesnosti poudarjale pomen plemenitega dela in bile obenem zaslužena nagrada navdušenim vaditeljem in prosvetljeval-cem. Sporedi teh in drugih večerov, ki jih je objavljal Časopis Edinost, so po svoje zelo zgovorni. Posebej še oglas, ki je napovedoval večer 7.5.1910, ko so bili na sporedu: Chantecler, eskomoter iz Pariza, tržaški kvartet, društveni pevski zbor in vojaška godba. Prisot-
nost francoskih gostov vzbuja seveda radovednost. Stike s Parizom so očitno vzpostavili leta 1910, tistega leta je namreč v Narodnem domu gostoval tudi že omenjeni biljardni mojster. Dve leti pozneje pa je Sokol predstavil na svoji vsakoletni maškaradi nastop gim-nastov Prvega pariškega telovadnega društva. Kljub pomanjkanju dodatnih informacij je torej jasno, da ni šlo za enkratno priložnostno srečanje, paC pa za sodelovanje, ki je z elegantno nonšalantnostjo dokazovalo svetovljanskost slovenskih in slovanskih Tržačanov.
Projekcija v svet, želja po soočanju z drugimi se je zdela iznajdljivim sokolom in njihovim prijateljem nekaj tako naravnega, da so na vseh področjih zavestno iskali priložnosti za Cim bolj obvezujoče preverjanje svojih sposobnosti. Tako kot se današnji atleti skušajo uveljaviti v širokem svetu in dosegajo zavidljive uspehe. Vzporejanje preteklega dogajanja s sedanjim v marsikaterem pogledu navdušuje, ker lahko na določeni ravni pretekla priznanja vzporejamo z današnjimi. Pri bežnem opisu pomena in dela Sokola pod okriljem Narodnega doma pa poleg dosežkov izstopa še nenavadna širina, ki na poseben način opo-menja vse takratno delovanje. Verjetno je ta širina, ki se je navzven kazala v suverenem in odprtem soočanju z drugimi, izhajala tudi iz nesporne podpore uglednih veljakov. Ti so vlagali svoj Cas in denar v nepridobitniško delovanje, ker so verjeli, da bodo na ta način ustvarili pogoje za skladen razvoj celotne skupnosti. Velikodušen zgled veljakov pa je deloval kot prava gonilna sila: vlival je moC in spodbujal k zdravi tekmovalnosti, ki je zaradi nastavka potiskala v ospredje najsposobnejše in se zato ni sprevračala v brezplodni antagonizem. V družbi, ki je bila zgrajena na tej osnovi, se je Sokol razvijal v sozvočju z ostalimi.
PRED LETOŠNJO BARCOLANO / PROJEKT SODELOVANJA MED FJK IN SLOVENIJO
Obvestila
Esimit z
Marsikatera od elitnih jadrnic za nastop na Barcolani predstavlja dokaj omejene interese in krajevno opredeljene pokrovitelje. V popolnem nasprotju z "Esimitom” (lani absolutno drugo mesto), ki je sad Čezmejnega sodelovanja. Najprej sta ji bila za botra novogoriški in goriški župan, v drugi fazi pa se je projekt raztegnil na celotno FJK in na Slovenijo. 14-članska posadka bo letos sestavljena iz 7 Slovencev in prav toliko Italijanov. Brodar je podjetnik Igor Simčič iz Solkana. Poveljnik bo Francesco Battiston, ki je z raznimi plovili že petkrat zmagal na Barcolani, krmar pa Matjaž Antonaz. V moštvu je tudi elan barkovljanske Sirene Peter Sterni, kateremu je zaupano upravljanje prednjih jader.
Letošnja Esimit je novo plovilo, ki je v primerjavi z lansko jadrnico tehnično izboljšano. Med drugim je jambor za tri metre in pol višji od lanskega, kobilico pa se lahko premika v globino od slabih dveh metrov do dobrih treh.
Zelo dober je športni izkupiček letošnje tekmovalne sezone. Esimit je osvojil prva mesta na regatah Graesa-na, Tržic-Umag-Tržic, Milje-Portorož-Milje, Tržic-Portorož-Tržic in na plovu Dveh svetilnikov.
»Od aprila dalje«, pravi Igor Simčič, »smo trenirali ali tekmovali najmanj vsak konec tedna. Na morju smo prebili več kot 30 dni. Tekmovalno smo se izostrili v 16 regatah.«
»evropskim vetrom«
Igor Simčič vidi v Barcolani odskočno desko za širitev delovanja tudi na regatah izven tržaškega zaliva. »Iz izkušenj dosedanjega jadranja in tudi ob širših možnostih čezmejne materialne podpore je v naših mislih daljša jadrnica, ki bi lahko nastopala tudi na regatah v zahodnem delu Sredozemskega morja in v Atlantiku. Na tistih kjer nastopajo res najboljši.«
Tudi Ce je Esimit plod mednarodnega načrta, je glavnina še vedno v Sloveniji in konkurenca z "Viharnikom" (krmar Dušan Puh) je vec kot očitna. Po lastnostih in izkušenosti posadk sta si jadrnici slični in tekmovalni izidi so največkrat odvisni od malenkosti. Gaia' Legend je nekoliko izven tega okvira manjših jadrnic, (dk)
:/

Na sliki: Esimit med regato v Tržaškem zalivu
Tuttatrieste dobro obeta
Krstni nastop je tržaška jadrnica Tuttatrieste, ki želi na Barcolani prekiniti serijo zmag netržaških plovil, kronala z zmago. Na regati Li-gnano - Portorož - Lignano je zmagala s šestimi minutami prednosti pred Viharnikom in 31 pred Esimitom. Odločilno prednosti si je Va-scottova jadrnica priplula med povratkom proti Lignanu.
REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR sporoča, da se z današnjim dnem pričnejo tečaji telovadbe s sledečim urnikom: zjutraj - ponedeljek, Četrtek, od 9. do 10. in od 10. do 11. ure; popoldan - torek, Četrtek od 17.30 do 18.30, v torek tudi od 19.30 do 21. ure; zvečer - ponedeljek, torek, sreda in Četrtek, od 21. ure dalje. Za katerokoli informjacijo lahko kličete v urad na tel. št. 040-51377.
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se začenjajo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini za otroke in odrasle v mesecu oktobru. Prosimo, da potrdite vpis jutri, v sredo, 29. septembra, ali dan kasneje, od 18. do 19.30 v Domu A. Sirka. Informacije na tel. št. 040-220718.
KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG priredi v nedeljo, 3. oktobra, 4. tekmovalno vožnjo z gorskimi kolesi po goriškem Krasu. Zbirališče pri športnem centru Danica na Vrhu ob 9. uri, start bo ob 10. uri. Udeleženci mlajši od 14 let morajo biti v spremstvu staršev ali druge osebe.
REKREACIJSKI ODSEK SK KRAS obvešča, da se bo v kratkem začela rekreacijska telovadba za mlajšo skupino. Sestanek in prvi trening bo danes, 28. septembra ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Re-pnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040-212859 ali 040-226271.
SK DEVIN obvešča, da so se zaceli kondicijski treningi za vse agoniste (kolesarje in smučarje), pod vodstvom trenerja naše tekmovalne skupine. Zbirališče v Praprotu na igrišCu vaške skupnosti ob torkih in petkih od 17. do 18.30. Informacije nudi tajništvo na tel. št. 040-2024017.
NOGOMET / DANES PRVE TEKME 3. KOLA LIGE PRVAKOV
Milan proti Herlhi odločno na zmago
Nemci doslej presenetili - Zanimivo v ostalih skupinah
MILAN - Za nogometaše ni počitka. Po prvenstvenih tekmah so na vrsti evropski pokali, ki letos potekajo brez premora. Ljubitelji nogometa so seveda navdušeni, nekateri drugi manj, ob vsej poplavi nogometa pa obstaja nevarnost, da se ga bodo počasi navelicah tudi nogometni navdušenci.
Ze danes bodo na sporedu tekme v štirih skupinah Lige prvakov. Med temi bo tudi Milan, ki bo skušal po visoki zmagi v prvenstvu nad Bologno premagati tudi berlinsko Hertho, ki je doslej prijetno presenetila in osvojila točko v vroCem Istanbulu pri Galatasarayu, doma pa z lahkoto premagala Chelsea. Toda v Milanovem taboru ne razmišljajo o ničemer drugem kot o zmagi, trener Zaccheroni pa pravi, da je tekma z nemškim predstavnikom celo važnejša kot pa z Laziom, s katerim se bo Milan pomeril v nedeljo. »V prvenstvu lahko nadoknadiš spodrsljaj, v evropskih pokalih pa ne,« pravi Milanov trener. In za Zaccheronija je danes vsak drug rezultat razen zmage spodrsljaj.
Srečanje v Milanu bodo neposredno prenašali po Tv mreži Italia 1 z začetkom ob 20.45.
Od ostalih današnjih srečanj bo zelo zanimivo v Madridu, kjer Real gosti Porto, ki je doslej v svoji skupini dvakrat slavil, pa tudi v preostalih dveh skupinah se bodo med seboj pomerile vodilne ekipe. Tako bo Bayem
gostil Valencio (oba po 4 točke), Bordeaux pa moskovski Spartak (oba 4 točke).
VERJETNI POSTAVI V'Mil, ANIT
MILAN (3-4-3): Abbiati, Costacurta, Ayala, Maldini, Heleveg, Albertini, Ambrosini, Guglielminpietro, Leonardo, Bierhoff, SevCenko.
HERTHA (3-5-2): Kiraly, Helmer, Herzog, Van Burik, Schmidt, Diesler, Dardai, Wosz, Sanneh, Preetz, Daei.
SODNIK: Gilles VVeissiere (Era)
Današnji spored v Ligi prvakov
SKUPINA E: Real Madrid (Spa) - Porto (Fort), 01ym-piakos (Grč) - Molde (Nor); vrstni red: Porto 6, Real 4, 01ympiakos in Molde 1.
SKUPINA F: PSV Eindhoven (Niz) - Glasgovv Rangers (Škot), Bayem Munchen (Nem) - Valencia (Spa); vrstni red: Valencia in Bayem 4, PSV in Rangers 1.
SKUPINA G: Sparta Praga (Ceš) - VVillem n (Niz), Bor-deaux (Era) - Spartak Moskva (Rus); vrstni red: Spartak Moskva in Bordeaux 4, Sparta Praga 2, Villem II0. SKUPINA H: Chelsea (Ang) - Galatasaray (Tur), Milan (Ita) - Hertha Berlin (Nem); vrstni red: Hertha in Milan 4, Chelsea in Galatasaray 1.
KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ
Telit sameva na začelju
A-l: Presenetili - Bipop Reggio Emilia je dosegel Se eno zmago in dokazal, da bo boj za obstanek trsi od predvidenega.
A-l: Razočarali - ADR Rim je v Bologni dosegel samo 48 točk in doživel visok poraz, kar je za enega izmed favoritov (z zvezdniki Wil-liamsom, luzzolinom in De Polom) že prava sramota.
A-l: Najboljši strelci - Esposito (Imola) premočno vodi z 99 točkami; sledita Nailon (Adecco Milan, 67 točk) in Myers (PAF, 64 točk), medtem ko se v ospredje prebija tudi Rovvan (Telit, 60 točk). S tekmo veC sta tik pod vrhom Se Pozzecco in Allen (Varese, 82 oz. 67 točk).
A-l: Telit Trst - Tržačani so ponovili igro iz prvih dveh kol: po
izenačeni tekmi so spet popustili prav v zadnjih minutah in tako ostajajo osamljeni na zadnjem mestu razpredelnice. Zanesljivo sta ponovno igrala Rovvan in Marič, medtem ko doprinos ostalih še ni na zadovoljivi ravni. V delno opravičilo za poraz lahko navedemo dejstvo, da si je že v prvem polčasu Laezza poškodoval koleno in Maric torej ni imel niti minute oddiha v drugem delu. Glede na ostale izide (nepremagan je samo Se PAF) pa lahko tržaška ekipa še lahko popravi svojo uvrstitev, pod pogojem, da nima veC takšnih nihanj v igri kot doslej.
A-2: Snaidero Videm - VidemCa-ni so nepričakovano visoko izgubili v Ragusi. Tokrat sta bila Smalley
(25 točk) in Alibegovič (15 točk) preveč osamljena.
A-2: Strelci - Med strelci vodi Abram (Barcellona) s 70 točkami, sledi Moretti (Cordivari, 68 točk); VidemCan Smalley se je prebil na tretje mesto (67 točk), Alibegovič pa je doslej zbral 54 točk.
Slovenci - Tokrat so bili uspeSni: v A-l je Tušek (Pepsi Rimini) dosegel 20 točk, Chiacig (Zucchetti Montecatini) 13, FuCka (PAF Bologna) pa 8 točk. V A-2 ligi je Alibegovič (Snaidero Videm) dosegel 15, Lokar (Record Napoli) pa 12 točk.
Gorica - Goričani so pričeli z nastopi v italijanskem pokalu in z dobro igro Patricka Nanuta premagali Venelo iz Pordenona 78:61.
Marko Oblak
NOGOMET / PO ČETRTEM KOLU V A LIGI
Vrh lestvice zdaj krojila Inler in Lazk)
Vieri in Peruzzi prinesla Interju novo zmago Reggino doma odpravilo tudi Piacenzo
VIERI SHOVV - Inter nadaljuje s serijo dobrih nastopov. Tokrat je moral položiti orožje pred Lippijevo armado Torino. Varovanci trenerja Mondonica so sicer zamudili izredno priložnost, saj je lanski najboljši strelec B lige Marco Ferrante zastreljal enajstmetrovko, ko je bilo stanje še izenačeno. In seveda po najstarejšem nogometnem nepisanem pravilu je zamujena priložnost takoj kaznovana. Vieri je namreč kmalu zatem popeljal Inter v vodstvo in sprememb do konca srečanja ni bilo.
Z Interjem pa poskuša pobegniti tudi Lazio. Salas in Almeyda sta morda zapečatila usodo Parminega krmarja Malesanija. Ekipa, ki naj bi se borila za naslov, zaostaja namreč po štirih kolih že za osem točk. Po izpadu iz Lige prvakov pa lahko v četrtek zapravi še zadnjo evropsko priložnost. Predsednik Tanzi je potrdil Malesanija, kar pa je v nogometu večkrat znak, da bo prišlo v kratkem do radikalnih sprememb.
Med srečanjem pa je prišlo do hude poškodbe. Salas je med igro s komolcem slučajno udaril Benarriva, ki se je zgrudil na tla. Tri dolge minute je bil branilec v nezavesti, na sreCo pa so izvidi pokazali, da je pretrpel »le« pretres možganov, tako da njegovo stanje ni zaskbljujoče. Salas je bil po tem dogodku dokaj potrt, tako da se sploh ni veselil, ko je dosegel gol.
Ze v soboto popoldne pa se je v Lecceju dogodila prava senzacija, saj je domača enajsterica povsem zasluženo premagala Juventus. Cmobe-li so zaigrali v stilu lanskega prvenstva, o Del Pieru pa ni bilo ne duha ne sluha, tako da ga je Ancelotti moral predčasno zamenjati.
KONČNO MONTELLA - Roma je prepričljivo slavila proti Perugi, končno pa se je med strelce vpisal tudi Montella. Gol sta dosegla tudi Asuncao in Totti, tako da se je Roma povzpela na drugo mesto in dohitela Fiorentino, ki ni uspela osvojiti vseh treh točk v Vidmu. Golu Batistute je sledil izenačujoči zadetek najboljšega igralca tekme Fioreja.
V družbi s tema dvema ekipama pa je neverjetna Reggina. Tokrat je heroj moštva iz Kalabrije neznani Ci-rillo, ki je pred dvema letoma igral za Tricase v C2 ligi. V predprvenst-venih napovedih je bila Reggina Črni raček prvenstva, trener Colomba pa jo je kar hitro spremenil v laboda.
TOČKA ZA CAGLIARI - Na dnu lestvice ostaja še vedno Cagliari, ki pa je osvojil prvo točko. Doma je remiziral z Venezio, rezultat pa najbrž ne bo v nobeno pomoč Tabarezu. V drugem medsebojnem srečanju za obstanek pa je Bari z golom Osma-novskega premagal Prandellijevo Verono. V bistvu je po štirih kolih že jasno, kam spada vsaka ekipa, izjeme pa so Reggina in Lecce, ki sta pozitivno presenetila, ter Bologna in Parma, ki pa sta najvecji razočaranji začetka prvenstva.
HUDI IZGREDI - Pred toskanskim derbijem Gl lige med Piso in Livornom (končni izid 2:1 za goste) je prišlo do hudih izgredov. Tri tisoč navijačev Livorna je v spremstvu petstotih policajev romalo iz postaje do Stadiona po mestnih ulicah. Škode v izložbah, na avtih in na kolesih je bilo kar precej, boj pa se je nadaljeval na štadionu, kjer so navijači izruli stolčke in s temi obmetavali policijo.
REMI Z IGRALCEM MANJ- Trie-stina je na gostovanju v Castel San Pietru osvojila pomembno točko, zlasti ker je bila veC kot uro prisiljena igrati z igralcem manj. Srednji branilec Furlanetto je namreC s prekrškom zaustavil napadalca, ko je bil le ta sam pred vratarjem. Posledica tega nešportnega vedenja je bil seveda rdeči karton in Triestina se je po 25. minutah srečanja znašla v težavah. Kljub temu pa je bil drugi polčas v znamenju Crinitija in soigralcev, ki so zamudili nekaj zrelih priložnosti.
Neposredna tekmeca Rimini in Padova sta tokrat slavila z enakim rezultatom, 3:0 in se tako približala Triestini.
I. F.
NBoetm m meuoa m urnim m nsdbuski m ueoeim m
Inter in Lazio pobegnila
IZIDI 4.KOLA NOGOMETNE A LIGE: Cagliari - Ve-nezia 1:1, Lecce - Juventus 2:0, Milan - Bologna 4.0, Parma - Lazio 1:2, Reggina - Piacenza 1:0, Roma - Perugia 3:1, Torino - Mer 0:1, Udinese - Fiorentina 1:1, Verona - Bari 0:1.
VRSTNI RED: Mer in Lazio 10, Milan, Fiorentina, Roma in Reggina 8, Juventus 7, Udinese, Lecce in Bari 5, Perugia in Torino 4, Verona 3, Venezia, Parma, Piacenza in Bologna 2, Cagliari 1.
PRIHODNJE KOLO: Cagliari - Torino, Mer - Piacenza, Bari - Udinese, Bologna - Lecce, Fiorentina - Roma, Juventus - Venezia, Parma - Verona, Perugia -Reggina, Lazio - Milan.
VB ligi Atalanta oddala prvi točki
IZIDI 5. KOLA NOGOMETNE B LIGE: Alzano - Brescia 0:1, Empoli - Cesena 2:1, Genoa - Salemitana 3:0, Napoli - Vicenza 2:1, Pescara - Fermana 4:2, Pistoiese - Chievo 2:1, Ravenna - Savoia 4:0, Temana - Atalanta 1:1, Treviso - Monza 3:1, Cosenza - Sampdoria sinoči. VRSTNI RED: Atalanta 13, Brescia in Pescara 11, Ter-nana 10, Empoli 9, Napoli 8, Genoa, Vicenza, Sampdoria in Savoia 7, Treviso in Alzano 6, Ravenna, Cosenza in Cesena 5, Monza in Salemitana 4, Pistoiese in Chievo 3, Fermana 1.
C2: Triestina brez golov
Castel San Pietro - Triestina 0:0 TRIESTINA: Pelizzoli, Vecchiato, Scotti, Zamuner, Furlanetto, Canella (44 dp Bacis), Teodoram, Modesti (11 dp Princivalli), Pasa, Criniti, Gubelhni (39 dp Gal-licchio).
OSTALI IZIDI: Carpi - Molese 1:2, Faenza - Vis Pesa-ro 0:1, Gubbio - Rirrrini 0:3, Maceratese - Torres 1:1, Mestre - Sora 0:0, Padova - Sassuolo 3:0, Tempio -Fiorenzuola 2:2, Teramo - Gioigione 3:1.
VRSTNI RED: Triestina, Molese, Maceratese, Torres
in Vis Pesaro 8, Rimini in Castel SP 7, Fiorenzuola in Sassuolo 6, Teramo in Sora 5, Padova 4, Giorgione, Mestre in Carpi 3, Tempio in Gubbio 2, Faenza 1. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Mestre.
V	košarkarski Al ligi Telit tretjič zapored KO
Adeco-Telit 83:73 (43:42)
ADECO: Cooper 10, Portaluppi 18, Nailon 20, Miche-lori 5, Rusconi 21, Johnson 3, Jeremič 6.
TELIT: Marič 23, Buhara 5, Rovvan 21, Moraitis 2, McRae 9, Laezza 5, Giannouzakos, Casoli 6, Semprini 2. OSTALI IZIDI 3. KOLA: Benetton - Zucchetti 58:54, Kinder - ADR 77:48, Pepsi - Lineltex 88:94, Bipop -Miiller 90:88, Cantu - Viola 79:67, Ducato - Paf 59:65, . ScavolM - Rooster 74:71.
VRSTNI RED: Paf Bologna 6, Kinder Bologna, Ducato Siena, Adeco Milan, Lineltex Imola, Cantu, Bipop Reggio Emilia, Benetton Treviso in Rooster Varese 4, Pepsi Rinuni, ADR RM, Zucchetti MontecatM, Sca-volini Pesaro, Viola Reggio Calabria in Miiller Verona 2, Telit Trst 0.
PRIHODNJE KOLO: Telit - Bipop Reggio Emilia.
V	A2 ligi prvi poraz videmskega Snaidera
IZIDI 3. KOLA A2 LIGE: Livorno - Fila 75:71, Banco-sardegna - Cordivari 68:73, Record - Barcellona 70:89, Popolare - Snaidero 91:73, Sicc - Fabriano 66:55. VRSTNI RED: Sicc )esi 6, Popolare Ragusa, Barcellona, Snaidero Videm, Cordivari Roseto in Record Neapelj 4, De Vizia Avellino in Livorno 2, Fila Biella, Bancosardegna Sassari in Fabriano 0.
Rokomet: Genertel dvakrat slavil
IZIDI 1. KOLA ROKOMETNE A LIGE: Gammadue Modena - Forst Brbcen 15:16, Haenna -.Fasanolandia
27:26, Bologna 1969 - Al.Pi. Prato 23:25, Savini Citta S.Angelo - Mordano 24:28, Genertel Trst - Messina 28:22, Torggler Merano - Ortigia Siracusa 29:18, Con-versano - Arag Rubiera 18:18.
V	vnaprej odigrani tekmi 2. kola pa je Genertel premagal Siracuso s 25:21.
Italija ostaja v svetovni skupini Davisovega pokala
RIM - Z zmagama v zadnjih dveh posamičnih dvobojih si je Italija le zagotovila obstanek v svetovni skupM. V nedeljo je Gaudenzi po maratonskem boju s 6:3, 6:7 (5:7), 2:6, 6:1, 6:3 premagal Liukka, Davide Sanguinetti pa s 6:2, 6:2,1:6, 6:1 Nieminena. S tem je Italija nadoknadila zaostanek in premagala Finsko s 3:2.
V	finalu Davisovega pokala pa se bosta letos pomerili Avstralija in Francija. Avstralci so v polfinalu s 4:1 premagali Rusijo, Francozi pa z enakim rezultatom Belgijo.
Poleg Italije so si obstanek v svetovni skupM zagotovile še Nemčija (4:1 proti Romuniji), Španija (5:0 z Novo Zelandijo), Avstrija (3:2 proti Švedski), Češka (5:0 z Ubekistanom), ZMbabve (4:1 s Čilom), Velika Britanija (4:1 proti )AR) in Nizozemska (3:2 z Ekva-dirjem)
Ullrich zmagovalec Vuelte
MADRID - Nemški kolesar Jan Ullrich (Telekom) je končni zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Španiji. Španec Igor de Galdeano Gonzales je za 25-let-mm Nemcem zaostal štiri minute in 15 sekund, njegov rojak Roberto Heras pa pet minut in 57 sekund. Nemec je svojo prvo zmago (vodstvo je prevzel v 12. etapi) na Vuelti potrdil v predzadnji etapi, ko je v vožnji na Cas povsem potolkel tekmece. V zadnji etapi, ki jo je sicer dobil nizozemski Sprinterski specialist Jeroen Blijlevens pred Novozelandcem Julian Deanom in Italijanom Paolom BettM, ni bilo pričakovati sprememb, Ullrichu bi lahko slavje pokvarila le pa-
dec ali večja okvara kolesa. Teh pa ni bilo, tako da se je 25-letnik lahko veselil svoje druge zveneče zveneče zmage v karieri. Pred tem je leta 1997 dobU dirko Po Franciji.
Očitno je tudi pravi čas prišel v formo in bo na svetovnem prvenstvu predvsem v kronometru glavni favorit za naslov prvaka.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: XI 12 11 2X 21 122 DOBITKI: 13 (21 dobitnikov) 195.746.000 lir; 12 (800 dobitnikov) 5.138.000 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 7 -16 -18 -19 - 20 - 25 - 27 - 30. DOBITKI: 8 (6 dobitnikov) 308.969.000 lir; 7 (542 dobitnikov) 2.562.000 lir, 6 (21754 dobitnikov) 63.300 lir.
Totosei
PRAVILNA NAPOVED: 2-0, M-0, 1-2, M-l, 0-1, 1-1. DOBITKI: 6 (1 dobitnik) 179.364.000 lir; 5 (49 dobitnikov) 2.742.00 lir; 4 (2127 dobitnikov) 62.600 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: XX 11 21 XI X2 X2; dodatna dirka: 13 - 3. DOBITKI: 14 - nihče (jackpot 1.397.053.369 lir); 12 (9 dobitnikov) 28.707.300; 11 (188 dobitnikov) 1.374.300 lir; 10 (2216 dobitnikov) 16.500 lir.
Polom SCT v Ajdovščini
LJUBLJANA - Izidi 8. kroga v 1. slovenski nogometni ligi: Maribor PL - Publikum 2:1 (0:0), Rudar - Potrošnik 1:0 (1:0), Mura - Dravograd 2:2 (2:0), Primorje -SCT Olimpija 6:0 (1:0), Domžale - HiT Gorica 0:2 (0:0), Korotan - Feroterm Pohorje 4:0 (4:0).
VRSTNI RED: Maribor Pivovarna Laško 24, Rudar 16, Primorje, SGf Olimpija, HiT Gorica in Dravograd 12, Mura 11, Korotan, Publikum in Domžale 8, Potrošnik 4, Feroterm Pohorje 2.
KOGOJEVI DNEVI ’ 99
V Ljubljani nastopili simfoniki RTVS s solisti
Rok Golob rad sanja o preteko-sti: tako bi lahko sklepali po krstni izvedbi »Simfonije iz sanj« komaj 24-letnega slovenskega skladatelja. Izvajal jo je simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncert je bil uvrščen v program Festivala »Kogojevi dnevi ’99», pa tudi v ljubljanski abonma. Mladi skladatelj, ki je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, je s svojim delom dokazal, da izvrstno obvlada kompozicijo: vloge je urv-noveseno porazdelil med razne orkestralne sekcije, zgradba Simfonije je enovita ter sledi jasno začrtanim smernicam. Zaman pa bi v njej iskali dih našega Časa: skladatelj trdi, da simfonija prihaja »od nekje drugje, od drugih sfer«, nam pa se zdi, da ležijo njene korenine nekje v filmski ali kratko-malo komercialni glasbi, ki preprosto izkorišča že ustaljeni leksikon. Anton Nanut je partituro vodil brez težav in ljubljansko občinstvo je Golobovo Somfonijo zelo toplo sprejelo ter dokazalo, da Se ni prenasiCeno z melodijami, sozvočji in drugimi prvinami, ki so dolga stoletja sestavljale ogrodje evropske glasbe.
Koncert za violino in orkester armenskega skladatelja Arama HaCaturjana (1903) - 1978) je po Golobovi simfoniji izpadel drzno moderno, Čeprav je bil spisan leta 1940. Tudi HaCaturjanova glasba ima pogosto »filmski« znaCaj, Se
Katja Kralj
posebno v priljubljenih baletih »Gajane« in »Spartacus«. Violinski koncert sloni na klasični obliki, prekrvljen pa je s strastnim ljudskim melosom, nezadržnim ritmičnim utripom in »barbarsko« življenjskostjo, ki so jo v naSem stoletju izražali tudi Stravinski, Šostakovič, Prokofjev in Bartok. Temperament romunske violinistke Silvie Marcovici je idealno odgovarjal Hacaturjanovi glasbi. Solistka, ki na koncertnih odrih nastopa že dobra tri desetletja, je presenetljivo ohranila dekliško postavo in svežino: z blestečo tehniko in plamtečo interpretacijo se je izzivalno in spogledljivo kosala z orkestrom, ki je pod Nanutovim vodstvom natančno, a mestoma preglasno spremljal očarljivo damo. Silvia Marcovici je zasluženo in brezpogojno osvojila ljubljansko občinstvo, svoj navdušujoči nastop pa je žal zaključila brez dodatkov.
Razmišljanja o Časovnem kontekstu glasbenega ustvarjanja so se razživela ob poslušanju 4. Simfonije Gustava Mahlerja, ki je med tremi skladatelji na sporedu izpadel Se najbolj aktualno. Njegova 4. Simfonija v G-Duru, ki je doživela krstno izvedbo leta 1901, je sicer med vsemi najbolj klasična. Ljubljanski kritik je ob prvi slovenski izvedbi leta 1914 menil, da je delo »mikavna mešanica trivialnega in duhovitega«, mogoCe pa je preslišal poetične globine tretjega stavka, ki naposled izbruhne z ne-
zaslišano vehemenco, pa tudi nihanje med preteklostjo, z jasnimi namigi na Haydnovo prosojnost, in bodočnostjo, s šepajočimi in razglašenimi valčki. Tematske napovedi 5. Simfonije seveda ni mogel zaznati, po skoraj sto letih pa danes lahko polno dojemamo in sprejemamo kompleksno lepoto Mahlerjeve umetnosti. Anton Nanut se značajsko bolje izraža v dramatičnih epizodah, eleganca in ironija pa bi potrebovali agogicno bolj razgibano vodstvo. Lepo se je izkazala prva violinistka Monika Skalar z nalašč »razglašeno« violino, v 4. stavku pa je nad orkestrom zaplaval svetel glas sopranistke Irene Baar. Pesem iz ciklusa »Dečkov čudežni rog« govori o nebeškem življenju (»Das himmli-sche Leben«) v preprostem ljudskem jeziku: svetniki kuhajo in točijo vino, angeli pečejo kruh, vrt je poln sadja in zelenjave, ne primanjkuje divjačine in rib. Zelo materialistično zemeljsko vizijo večnega zveličanja je solistka pela nekako preveč poduhovljeno: kanček humorja bi bolje odgovarjal tekstu Arnima in Brentana, prelepi glasbi pa je nežno in kultivirano petje vsekakor dobrodošlo.
Ljubljančani tokrat niso napolnili prekrasne Gallusove dvorane, prisotni pa so izrazili svoje navdušenje z dolgimi in toplimi aplavzi, ki so poleg solistk nagradili tudi kvaliteten doprinos orkestra pri oblikovanju pestrega in zahtevnega programa.
OGLEJ / V ARHEOLOŠKEM MUZEJU
Ljubiteljski »Tajni zakon«
Med izvajalci tudi slovenski pevci
Ko je 7. februarja leta 1792 opera “Tajni zakon” doživela svojo prvo izvedbo v dunajskem državnem gledališču, je avstrijski cesar Leopold II izrazil nevsakdanjo željo, da bi jo izvajalci v celoti ponovili v istem večeru. Minilo je preko dvesto let od tistega dne, a opera Domenica Cima-rose je obdržala svoj Car in dokazala, da Se lahko navduši občinstvo tudi v najbolj preprosti uprizoritvi. Rjuha v ozadju in dva stola na odru za scenografijo, klavir namesto orkestra in skupina mladih pevcev, ki se prvič soočajo z izvedbo opere v celoti, je bil izvajalsk sestav uprozoritve, ki jo je ' Vokalni laboratorij glasbene Akademije Furla-nije-Julijske krajine uresničil v soboto zvečer v Ogleju.
Izvedba komične opere v dveh dejanjih je bila namreč zaključna točka celodnevnega slavnostnega praznovanja ob »prevzemu« oglejskih arheoloških zakladov pod okrilje organizacije UNESCO. Uprizoritev je zazvenela v neobičajnem okviru lapidarija arheološkega muzeja, kjer so se dragoceni mozaiki in
stebri učinkovito podali klasičnemu ozračju in postali del sugestivne scenografije, ki je vključila tako izvajalce kot tudi vse prisotne. Zgodba o tajnem zakonu Caroline in Paolina in o vrsti neverjetnih nesporazumov z običajnim srečnim razpletom, je bila primerna za prve igralske poskuse mladih izvajalcev; ta opera je tudi s pevskega vidika priporočljiva izbira za neizkušene glasove. Pa-trizia Greco in Fabrizio Del Blanco sta vzgajala svoja učenca k elegantnosti podajanja, čistosti izvedbe in jasnosti izgovorjave, kar je bistvene važnosti v tako prozorni partituri. V vlogah protagonistov sta pela sopranistka Mojca Milic in tenorist Alessandro Rizzi.
Mojca Milic je takoj izkazala dobre igralske sposobnosti in naravno milino v podajanju, s katero je očarala vse poslušalce; vrh tega pa se openska pevka lahko po-naSa z odlično intonacijo in s svežo, kristalno barvo svojega nežnega glasu. Trema pa je povzročila mlademu tenoristu marsikatero težavo; dober srednji register se ni do-
LJUBLJANA / CZ
Prevodi v zbirki Nova Evropa in izvrino pesniško delo
Cankarjeva založba je izdala tri prevode v zbirki Nova Evropa in izvirno pesniško zbirko Vzbrsti vrst slovenskega avtorja Andreja Lutmana. Prozno knjigo Kajti to je tisto strašno pri ljubezni Švicarske pisateljice Nicole Mueller je prevedla Irena S amide, danska pisateljica Solvej Balle je napisala knjigo zgodb Po zakonu, ki jo je v slovenščino prevedel Darko Čuden, pesniška zbirka avstrijskega avtorja Ingrama Hartingerja pa je pod naslovom Negorljiv jezik izšla v prevodu Sandre Baumgartner. Knjige so včeraj predstavili uredniki, prevajalci in avtorji, med njimi gost iz Avstrije Ingram Hartinger.
V knjižnem prvencu Švicarske pisateljice Nicole Mueller, dobitnice nagrade kristal srečanja srednjeevropskih pisateljev Vilenica leta 1997, se prvoosebna pripovedovalka razkriva kot ženska, ki jo pekli, da se je njena ljubica vrnila k svojemu možu. Roman je doživel že mnogo prevodov.
Muellerjeva je za Zoe Jenny in Erico Pedretti že tretja švicarska pisateljica, ki jo spoznavamo na Slovenskem. Za prevajalko Samidejevo to niti ni slučajno, saj so se ženske literatke v Švici "pozno prebudile".
Knjiga danske pisateljice Solvej Balle sestoji iz štirih krajših samostojnih zgodb, ki pa so med seboj tudi prepletene, zato jih je moc brati kot enotno pripoved o iskanju gotovosti. Vsako zgodbo uvaja nek zakon s področja eksaktnih znanosti, medtem ko so dogajanje in cilji vsakokratnih junakov v popolnem nasprotju, namreč neulovljivi, in po oceni prevajalca že prehajajo v domeno metafizike.
Ingram Hartinger je avstrijski pesnik in pisatelj, ki je Študiral romanistiko in psihologijo. Veliko Časa je preživel v tujini, od leta 1980 pa živi in dela v Celovcu kot pisatelj ter psihoterapevt. V sedemdesetih letih je poezijo objavljal v literarnih publikacijah, v osemdesetih je izdal dve pesniški zbirki, v devetdesetih pa je skoraj vsako leto objavil po kako prozno ali pesniško zbirko. Izbor njegove poezije v slovenskem prevodu posega v štiri zbirke iz 90. let (Osorno, to srce - 1991, Amagansett -1994 in Ta roka tam - 1997).
Andrej Lutman v pesniški zbirki Vzbrsti vrst na svojevrsten naCin ohranja tisti rob slovenske poezije, ki ga je nekoč s svojimi lingvističnimi prijemi že osvojila avantgarda, a se je sčasoma zabrisal, Ce že ne skoraj izgubil. K jeziku pristopa tako, da bralca vedno znova preseneti. V zbirki Vzbrsti vrst je 56 pesmi, 11-vrsticnic na temo erotike in fizične ljubezni.
(STA)
LJUBLJANA / PREMIERA V MGL
Dramatičen poziv Flisarjevega dela
Sončne pege je avtor označit za tragikomedijo, vendar pa v delu ni srečnega konca
MGL Ljubljana: Evald Flisar, Sončne pege. Režiser Dušan Mlakar, dramaturg Blaž Lukan, scenografka Karin Košak OrlaC, kostumografka Alenka Bartl, avtor glasbe Urban Koder, lektorica Ru-denka Nabergoj. Igrajo Marko Simčič, Ljerka Belak, Evgen Car, Milan Stefe, Jožef Ropoša, Judita Zidar in Ivan Jezernik. Premiera v MGL 23.9.1999.
V novem Flisarjevem delu se eden od junakov sprašuje: »Zakaj gre senca z menoj tja po tlaku?« Sence, ali to, kar je zamolčanega, prikritega, hromijo življenje, zato se je treba prej ali slej odrešiti tega bremena in zaživeti brez laži in sprenevedanja.
Na božični večer se na domu dedka in babice zbere družina. VeCerja bi potekala po obrednem vzorcu, Ce ne bi v sobo vstopil Božiček in kot deus ex machina poizkusil prinesti v družino spravo, t.j. priznanje zamolčanih grehov. Božiček bi rad s psihoterapevtskim pristopom vse pripravil do iskrene spovedi in odveze. Njegovo razkrivanje skrbno prikrite in prirejene preteklosti izziva k skupinskem priznanju krivde, toda majhna, zaprta skupnost se tega brani in zarotniški molk samo Se potrjuje njeno samozadostnost z novimi (vsaj navideznimi) uspehi.
Kot travmo nosijo vsi elani v sebi spomin na Frido, siroto in polsestro, ki so jo posamično in skupinsko poizkusili uničiti. Niti družine pa ima v rokah mati Vera, ki je prepričana, da ji je v imenu ohranjanja celice dovoljeno vse. V njeni viziji je sedanjost le potrjevanje dosežkov. OCe Matjaž oporeka materinemu ravnanju s pikrimi pripombami, ženi pravi čistilka, ovčarka,
vendar njeno ureditev sprejema, ker je paC nekoč pristal na njeno logiko. Tudi sinova in vnuk z ženo so vkleSCeni v stvarnost, ki temelji na izdajstvu, zločinu, kraji, laži in kar je Se temu podobnega. Božička lahko istovetimo s poosebljenjem vesti, z željo po očiščenju, ki nedvomno tli v vsakem od junakov, vendar jo je sposoben glasno iznesti le mlajši sin Gregor, ki ga je družina zaradi nedovoljenega razmerja označila za božjega otroka. Njegov notranji nemir prikipi na dan s pesniškim izrazjem in opozarja na potrebo po spoznanju ujetosti, odprtju navzven in predrtju vseh pregrad, ki družini preprečujejo iskreno srečanje in praznovanje.
Odrski prikaz nazorno predstavi, do kakšne mere je nesposobnost odkritega pogleda vase za družino usodna. Kljub videzu je namreč ta družina razpadajoča, jalova, brez bodočnosti. Avtor ji odreka celo priimek, tako da jo lažje takoj vzpo-redimo s katerokoli zaprto skupnostjo, ki ne zna ali ni sposobna priznati lastne krivde. Izstopajoče metaforično izražanje vpelje gledalca že od prvih replik v nelahko družinsko situacijo in mu predoCi problematiko v vsej njeni razsežnosti.
Režiser Dušan Mlakar je z velikim posluhom za sporočilnost besedila pozorno uskladil odrsko dogajanje in s pomočjo dramaturga Blaža Lukana dosegel intenzivno igro ter natančno izpostavljanje avtorjevih misli. Scenografka Karin KoSak OrlaC je oder zamejila tako, da se prijazna dnevna soba zdi na trenutke kletka, v kateri se stiska junakov prepleta. Prostorska utesnjenost je nedvomno idealno izhodišče za nazoren prikaz ZgoCe te-
matike in v takem položaju lahko igralci po svojih najboljših sposobnostih izpeljejo odrsko dogajanje.
Marko SimCiC je Matjaž, betežen starec, prepoln jedke ironije in sarkazma, ker paC vse ve in pozna. S starčevsko zajedljivostjo iznaša SimCiC pikrost nemočnega poraženca. Ljerka Belak je njegova neupogljiva zena Vera, ki ji je vse jasno in bo za vsako ceno dosegla svoj cilj. Njeni odločnost, odrejanje in podrejanje se v igri razrastejo v despotsko držo. Starejši sin Jožef je Evgen Car, cincav junak, ki gradi na družinski parceli spomenik za vse padle, vendar bo ob njega postavil Se motel, s katerim bo zadostil skominam sina Tadeja. Jožef Ropoša vnaša v lik tega junaka naSega časa nekaj človečnosti, toda v njem prevlada nezadržna prido-bitniska sla. Judita Zidar je Zena, ki stoji možu ob strani, dokler ne spozna brezplodnosti pretvarjanja in laži in se odloči za preboj iz tega stanja. Milan Stefe je Gregor, mlajši sin, božji otrok, ki v svojem pesniškem besedilu trosi sentence in resnice. Njegovi neusklajeni premiki krepijo glasovno izraznost, da vse pomembnejše replike dosežejo zaželjeni učinek. Nevsiljiv, a vztrajen Božiček je Ivan Jezernik.
Svoje novo delo je Evald Flisar označil za tragikomedijo, vendar se zdi ta opredelitev predvsem oznaka za raznorodnost življenjskih situacij. Srečnega konca, ki ga ta zvrst predvideva, namreč ni, zato pa toliko bolj izstopa brezizhodna dramatičnost prikaza. Morda pa je avtor s svojo oznako želel nakazati, da bo ob ogledu predstave marsikdo iskal asociacije s sosedovo družino in opustil priložnost za spravo s samim seboj.
Bogomila Kravos
polnil z odločnim obvladovanjem visokih not, Čeprav se je pevec med izvajanjem opere postopoma sprostil in pogumno izpeljal zahtevno arijo iz drugega dejanja. V vlogi Carolinine sestre Eli-sette sta se vrstili dve sopranistki, in sicer Elisa Ulian in Cristina Allegra. Obe sta pokazali presenetljivo gotovost na odrskih deskah in nezanemarljive ekspresivne sposobnosti karakternih igralk. Na vokalnem področju sta se pevki globoko razlikovali; glas Cristine ima svetlo, a nekoliko ostro barvo, Elisa pa je s svojo mehko, temno barvo razkrila res zanimive vokalne lastnosti. Tudi baritonistu, ki je pel v vlogi grofa Robinsona, bi lahko mirno prerokovali dober uspeh v pevski karieri; Damjan Locatelli se je namreč odlikoval z zrelostjo in lepoto svojega glasu in pokazal pomemben napredek v interpretaciji, Čeprav se ne nikoli popolnoma prepustil glasbi (recitativi so včasih zgle-dali bolj prepričljivi od nekaterih arij).
Dve mezzosopranistki sta se vrstili tudi v vlogi starejše tete Fidalme; Maria Chiara Carpenetti mora Se privzgojiti kvaliteto zvoka, tudi preko učinkovitejše uporabe vihrata, Paola Lazzari pa ima prijeten glas, ki postane neprozoren zaradi toge drže in petja s priprtimi usti; kljub začetni statičnosti, pa je pevka našla v drugem dejanju pot do primernega duhovitejšega izraza. Baritonist Marco Fontanot je komaj na začetku svojega pevskega študija in še daleC od obvladovanja interpretativnih podrobnosti; vloga starejšega trgovca Geronima se mu ne poda, ker je Se premlad. Velja Se enkrat poudariti, da vsi pevci zaslužijo pohvalo ne samo, ker so ljubitelji, temveč tudi zato, ker je bil splošni vtis, ki ga je izvedba celotne opere dala, zelo pozitiven. Poslušalci so obdržali najveejo pozornost od prve do zadnje note in so nagradili nastopajoče s pristnim navdušenjem.
Recitative je spremljala pri spineti Simone Macri, medtem ko je izkušena pianistka Tamara RaZem s svojim klavirjem prepričljivo nadomestila celotni orkestrski del. Izvedba v komornem slogu je imela tak poseben Car, da nismo pogrešali originala.
Mario Brandolin je poudaril prevladujočo vlogo glasbe in izbral preprosto, bistveno, konvencionalno (a ne v negativnem smislu) režijo, ki je olajšala mladim izvajalcem breme že dokaj naporne, a govoto zasluženo uspešne izkušnje.
Rossana Paliaga
GORICA / V NEDELJO SVEČANA UMESTITEV NOVEGA GORIŠKEGA NADŠKOFA
Nadškof De’Antoni poudaril potrebo po dialogu in vrednotenju različnosti
Nasmejan obraz in preproste besede takoj osvojili vernike - Slovesno mašo je bilo večjezično
Monsinjor Dino De’Antoni je od nedelje popoldne novi goriški nadškof, šestnajsti po vrsti od leta 1751, ko je bila ustanovljena nadškofija. Vodenje goriške nadškofije, ki šteje približno 180 tisoč prebivalcev in 90 župnij v goriški pokrajini, nižinskem delu videmske (vključno s Cervinjanom in Oglejem) in zahodnim krasom v tržaški, je simbolično prevzel med slovesno mašo v goriški stolnici, ko mu je predhodnik msgr. Antonio Vitale Bommarco izročil škofovsko palico, dar Marije Terezije prvemu goriškemu nadškofu Carlu Micheleju d’Attemsu.
Msgr. De’Antonija, doma iz Chioggie, kjer se je rodil 12. julija 1936 kot zadnji med 12 otroki v preprosti ribiški družini in kjer je bil od leta 1988 škofov vikar, je papež imenoval za goriškega nadškofa 2. junija letos, ko je sprejel ostavko, ki jo je nadškof Bommarco ponudil 21. septembra lani ob dopolnitvi 75. leta starosti. Od takrat se je De’Antoni pripravljal na prevzem obmejne nadškofije, ki jo označuje tudi soprisotnost vernikov treh narodnosti, italijanske, slovenske in furlanske. Prav učenju jezikov svojih novih vernikov je menda v prejšnjih mesecih posvetil največ časa in se na 40-dnevnem bivanju v Sloveniji seznanil z njemu dotlej povsem tujo slovenščino. Goričani so mu v nedeljo zaradi tega izrazili toplo zahvalo in priznanje, saj je med raznimi oplavzi, ki so odjeknili v stolnici, najmočnejši pozdravil prav zaključni del njegove umestit-vene homilije, ki ga je prebral v furlanšči-ni in nato še v slovenščini.
Novi nadškof je vstopil na ozemlje nadškofije v nedeljo zgodaj popoldne v Strassoldu, kjer sta ga sprejela župnik Silvano Cocolin in župan Cervinjana Mauro Travanut. Msgr. Bommarco ga je pričakal v Ogleju, kjer sta se nato oba zadržala v molitvi v baziliki, ki je bila eno od središč pokristjanjevanja naših krajev in bo prihodnje leto tudi ena glavnih romarskih točk jubileja leta 2000.
V Gorico se je nadškof De’Antoni pripeljal nekaj pred 17. uro. Pred stolnico ga je pričakal in v imenu mesta pozdravil župan Gaetano Valenti. Poudaril je posebnost Gorice v okviru dežele s posebnim statutom, mesta, v katerem so močno zasidrane različne identitete a tudi čut skupnosti. V imenu verske skupnosti je vikar Adelchi Cabass pozdravil nadškofa takoj po vstopu v stolnico in dejal, da bo pod
njegovim vodstvom goriška nadškofija stopila v novo tisočletje.
Slovesni maši v nabito polni cerkvi so prisostvovali med drugimi predsednik deželnega sveta FJk Martini, odbornik Ro-moli in nekateri deželni svetovalci, predsednik Pokrajine Brandolin, župan Valenti in kakih dvajset županov drugih občin nadškofije, župan iz Chioggie Guarneri, prefekt Spadaccini, kvestor D’Aciemo. V prisotnosti skoraj 150 duhovnikov sta z De’Antonijem somaševala msgr. Bommarco in msgr. Yao iz Bouakeja v Afriki, kjer ima goriška škofija misijone.
Liturgični obred je potekal večjezično: prepletali sta se latinščina in italijanščina, molitve in petje v slovenščini in furlanšči-ni in tudi v bizjaškem narečju. Na koru so skupaj z drugimi peli tudi pevci mešanega zbora Rupa-Peč. Vikar za slovenske vernike msgr. Oskar Simčič je v uvodnem delu obreda v latinščini prebral papeževo bulo o imenovanju novega nadškofa.
Slednji je v umestitveni homiliji podal svoje »programske smernice«. Poudaril je, da se zaveda zahtevnosti svoje naloge, ki se začenja na pragu jubileja leta 2000 in med katero bo treba udejanjati smernice iz nedavne škofijske sinode. »Cerkev danes potrebuje bolj harmonijo orkestra kot
pa solistične virtuozizme«, je dejal: škof mora skrbeti za enotnost Cerkve, v kateri pa morajo biti vsi kristjani aktivno soudeleženi. Vernike je pozval, naj živijo in delajo kot božji sinovi in služabniki, ker v služenju Bogu in nobene odvisnosti temveč svoboda. Tudi škof ni nič več kot prvi med služabniki in vsa njegova oblast je le v tem, da naznanja Kristusov evangelij vesti slehernega človeka.
Kot božji sinovi so si ljudje tudi bratje, kar ni vedno lahko, saj označujejo to bratstvo kulturne, zgodovinske, družbene in geografske razlike. Gorica je zgled tega, je dejal nadškof in ugotovil, da različnost prinaša tudi probleme, lahko pa postane bogastvo. »Pogoj je, da razlik ne prikrivamo ali skušamo odpravljati, da jih spoznamo, sprejmemo in se znamo približati drug drugemu.« Potreben je dialog, ki se poglablja s prakso, med brati si je treba postavljati vprašanja, ponujati svoje odgovore, primerjati različna prepričanja, negovati ponižen in odprt dialog.
S to odprto vizijo vloge Cerkve v go-riškem večetničnem prostoru se je torej predstavil nadškof De’Antoni in to svoje prepričanje podkrepil v sklepnem delu homilije, ko je prebral kratka pozdrava vernikom tudi v furlanšCini in slovenščini.
Po slovesni maši se je nadškof De’An-toni zadržal z verniki v centru Pastor An-gelicus, kjer so ga sprejeli z veliko torto, zvečer pa je sledil še sprejem za uglednejše goste na nadškofiji. Vernika so novega škofa takoj sprejeli za svojega in vzljubili njegov preprost in odprto neposreden pristop, ki se je pokazal tudi med slovesno mašo, ko se je spričo težav z ozvočenjem takoj znašel. Prisrčno nasmejan obraz novega nadškofa in besede velike odprtosti, ki jih je izrekel v homiliji, dajejo misliti, da so z msgr. De’Antonijem goriški verniki dobiti predstojnika, ki bo blizu ljudem, pozoren do njihovih potreb s posluhom za razlike in posebnosti goriškega prostora. Začel jih je spoznavati že z včerajšnjim dnem, ko je začel z vrsto obiskov pri verskih skupnostih, zavodih in inštitucijah. S slovenskimi verniki pa bo prvo posebno srečanje imel v nedeljo, ko bo podelil birmo v Gabrjah.
Na slikah (foto Bumbaca) nadškof Dino De’Antom; desno (od zgoraj); s škofoma Yaojem in Bommarcom; z verniki, ki so ga sprejeli s torto; s predsednikom deželnega sveta Martinijem na sprejemu na škofiji
NOVICE
V	Gorici obitek 300 milijonov lir z listkom loterije Merano
Listek št. I 69291 loterije Merano, katerega imetnik bo dvignil 300 milijonov lir, je bil kupljen v prodajalni' Antonina Costanza v Crispijevi ulici v Gorici. Tu so od 20. avgusta do nedelje prodali dvajset listkov, med temi tudi tistega, ki je lastniku prinesel drugi zadetek. Prvi dobitek (2 milijardi lir) bo šel v Parmo lastniku listka B 42497.
Občinski svet v Sovodnjah
Drevi ob 18. uri bo spet zasedal občinski svet v Gorici. Danes ob 19. uri (in ne ob 20. uri, kakor je bilo včeraj pomotoma navedeno) bo seja občinskega sveta v Sovodnah, jutri ob 20. uri pa je sklicana seja občinskega sveta v Steverjanu.
Duo Cantoni - Grubissa
V	dvorani pokrajinskih muzejev na gradu bo drevi, ob 21. uri, predzadnji koncert iz niza poletnih glasbenih prireditev »Squarci d’estate«. Nastopila bosta Tiziano Cantoni (flavta) in Alessandro Grubissa (kitara). Koncert prireja ACSCI (Associazione Cen-tro Servizi Culturali Intemazionali) v sodelovanju s pokrajinsko upravo.
Kubanska glasba v Perii
Danes ob 22.30 bo v Captain Hook’s clubu v HIT Hotel Casino Perla v Novi Gorici večer kubanske glasbe z odlično pevko iz Havane Maria del Car-men ob spremljavi skupine »Y su son cubano«. V četrtek, 30. septembra, s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Casino Perla v Novi Gorici znani italijanski pevec Riccardo Fogli, nekdanji član skupine »I Pooh«.
KRMIM / SVETOVNI VINOGRAD
Pridelali 130 stotov
Grozdje so potrgali v nedeljo
Trgatev v svetovnem vinogradu ob Krminski zadružni kleti, kjer uspeva nad 400 vrst trsov, je pod streho. Ugodno vreme je omogočilo, da je grozdje lepo dozorelo, kar je predpogoj za dobro kapljico. »Vino miru 1999« bo v tem pogledu zares enkratno. Letina je znašala 130 stotov grozdja. Za spravilo so v nedeljo poskrbeti člani zadruge, gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina in številni prostovoljci. Po ustaljeni navadi je bila trgatev (na sliki - foto Bumbaca) priložnost tudi za družabnost ob zvokih glasbe in petju. Trgatev v svetovnem vinogradu je snemala tudi televizijska ekipa Rai: oddaja bo na sporedu 8. oktobra.
VREME
Hudo neurje v Gradežu
Poletje se je poslovilo z valom slabega vremena, orkanskim vetrom in obilnimi padavinami. Neurje je v nedeljo popoldne najbolj prizadelo Gradež ih bližnjo okolico, precej težav pa so imeti tudi v Krminu.
Največ škode je bilo v Gradežu zaradi orkanskega vetra, ki je lomil veje in ruval drevesa. V škripcih pa so se za nekaj ur znašli tudi številni avtomobilisti. Poplavljeno cestišče zaradi močnih nalivov in odlomljene veje so namreč za nekaj časa povsem onemogočile promet na cestah med Gradežem in Vidmom ter med Gradežem in Tržičem. Veje in devesa so poškodovala tudi nekaj parkiranih avzomobilov. Sunek vetra je odtrgal kritino pred vhodom v stavbo srednje šole v Gradežu. Gasilcem iz Tržiča so priskočili, na pomoč njihovi goriški kolegi.
GORICA / 104 NA SABOTIN
Na panoramskem sprehodu kar 540 udeležencev
Na pobudo Marathon cluba ter rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto ter v sodelovanju s Športno zvezo iz Nove Gorice so v nedeljo priredili 16. panoramski sprehod po goriških poteh (na sliki - foto Bumbaca). Udeleženci, vseh je bilo 540, so lahko izbirati med tremi progami. Najdaljša (21 km) je vodila na vrh Sabotina, kamor so se podali 104 udeleženci. Najstarejši pohodnik je bil 88-letni Guerrino Finese iz Fare, med udeleženkami pa Silvia Sgubin. Priznanje si je zaslužil tudi 18-mesečni Izak Žara, ki pa je pot opravil skupaj s starši, kar v nahrbtniku seveda. Najštevilnejša je bila skupina Triglav-Mark s 64 udeleženci.
GORICA
Torek, 28. septembra 1999
GORICA / MERITVE OB DNEVU BREZ AVTOMOBILOV
Zrak je bil čistejši, hrup občutno manjši
Oglikov monoksid padel od 5 na 1 mg na kub. meten hrup pa od 70 na 55 decibelov
____GORICA / V SOBOTO IN NEDELJO_
Krvodajalci obeležili 40-letnico delovanja združenja v Gorici
Ob dnevu brez avtomobilov v sredo, 22. septembra, je Zdravstvena ustanova v sodelovanju s Pokrajino in deželno agencijo za okolje ARPA izvedla v prometu zaprtem predelu Gorice meritve onesnaženosti zraku in hrupa. Podatke so primerjali z meritvami, ki so jih na istih mestih izvedli v prejšnjih dneh in ugotovih, da se je stanje zelo izboljšalo.
Za onesnaženost so vzeli v poštev koncentracijo ogljikovega monoksida. V ponedeljek, 20. septembra, so na Travniku izmerili skoraj 5 miligramov na kubični meter zraku, ob isti uri na dan zapore prometu pa manj kot 1 mg. Dnevno povprečje se z 1, 3 mg zmanjšalo na 0, 5 mg in to kljub temu, da se je v sredo po 21. uri z odstranit-
GoriCani radi berejo, pravijo statistike o prodaji knjig, zato ni primernejšega mesta za prodajno razstavo deželne knjižne ponudbe. Odprli so jo v nedeljo pod oboki palače Al-varez na pobudo tečajev Videmske univerze, ki imajo sedež prav v tej lepi stavbi, in uprave Državne knjižnice. V imenu organizatorjev sta pozdravila prof. Luisa Zanoncelli, ravnatelj knjižnice Marco Menato in založnik Marino Degrassi, ki je želel, da bi se ta prva izkušnja ponovila tudi v naslednjih letih in da bi Gorica po odpovedi pordenonskega sejma Edit expo postala glavni deželni center za lokalno publicistiko.
Senator Mitja Volčič je pomen branja naglasil z mislijo, da samo kdor veliko bere - pa naj bodo to vezane knjige ali web strani na internetu - je resnično svoboden, ker si lahko samostojno ustvari podobo sveta. Pozdravila sta tudi deželni odbornik Et-tore Romoli in občinski Antonio Devetag. Sejem bo odprt še danes od 10. do 19. ure, ko se v palači Alvarez odvija tudi posvet o novih knjižnih poklicih v dobi interneta.
vij o zapore stopnja onesnaženosti spet povzpela na 1, 8 mg. Meritve v dneh »navadnega« prometa so še vedno pod najvišjo mejo, ki jo dovoljuje zakon (40 mg v povprečju 1 ure in 10 mg v 8-umem povprečju), očitno pa je, da je brez avtomobilov zrak, ki ga dihamo, veliko bolj zdrav. Se očitnejša je razlika glede zvoCne onesnaženosti, ki se je brez avtomobilov zmanjšala v povprečju za 10-15 decibelov. V navadnih dneh so na treh različnih točkah izmerili vrednosti okrog 70 dBA (najnižja 64, 1 - najvišja 73, 3) na dan prometne zapore pa okrog 55dBA (najnižja 48, 4 - najvišja 60, 8). Za zvočno onesnaževanje dopušča zakon Cez dan največ 65 dBA in ponoCi 55, kar pomeni, da
Vodnjak na Frnaži v Rupi je bil v soboto za nekaj ur spet središče kraja in, lahko reCemo, tudi občine. Kakor da bi se vrnili nekdanji časi, ko se je ob vodnjaku dogajalo marsikaj. V soboto zvečer smo ob obnovljenem vodnjaku prisluhnih ljudski pesmi v izvedbi domačega zbora Rupa - Pec in zbora iz sosednjega Mirna, pod vodstvom Zdravka Klanjščka in An-teka Klančiča, priložnostnemu nagovoru župana Igorja Petejana in občinskega odbornika Leopolda Devetaka. Srečanje se je sklenilo z družabnostjo, za katero so zgledno poskrbeli domačini.
V nagovoru je župan Petejan poudaril, da se s srečanjem ob vodnjaku končuje prvi poseg za ovrednotenje materialne dediščine. S prispevkom Kraške gorske skupnosti in s primakni ti vijo lastnih sredstev so poskrbeli za prenovo vodnjakov v Ru-
v Gorici redno presegamo dovoljeno stopnjo hrupa z vsemi posledicami, ki jih to ima na naše zdravje in živčni sistem.
Kljub temu na občini še ne razmišljajo o kakem omejevanju prometa. Zupan Valenti je podatke ocenil za pomembne, ker dokazujejo, da je mesto brez avtomobilov bolj zdravo, predvsem za otroke. Izkušnja dneva brez avtomobilov je bila koristna in bo o njej vredno razmisliti, predvsem pa se morajo ob navedenih podatkih zamisliti sami občani in spoznati, da je za njihovo zdravje koristno, da se odpovedo avtomobilu. Občina jih bo pri tem spodbujala z informativnimi dejavnostmi kot tudi s poskusi ojacenja avtobusnih zvez.
pi, Gabrjah in na Vrhu. V ta namen so porabili okrog 45 milijonov lir. S podobnimi pobudami bodo nadaljevali, seveda v skladu z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Zahva-lil se je Kraški gorski skupnosti za finančni prispevek.
O pomenu vodnjakov v
V	Gorici so z nizom prireditev obeležili 40-letnico Združenja prostovoljnih krvodajalcev. Združenje je nastalo konec petdesetih let na pobudo zdaj že pokojnega družbenega in športnega delavca Rema Urie Mul-lonija in skupine uslužbencev podjetja SAFOG.
Ob obletnici so v sodelovanju s fotoklubom »Lo scambio« razpisali fotografski natečaj na temo darovanja krvi. Razstavo so odprli že pred dnevi na železniški postaji, ko so tudi izročili priznanja avtorjem najboljših posnetkov. V soboto so obletnico obeležili s posvetom o pomenu krvodajalstva danes in v novem stoletju oziroma tisočletju. Srečanja so se udeležili predstavniki krvodajalskih združenj iz naše in sosednjih dežel ter zdravniki - specialisti iz raznih krajev države.
V	nedeljo dopoldne pa je potekalo vsakoletno srečanje, ki je bilo tokrat seveda slovesnejše. Začelo se je z mašo v travniški cerkvi, od koder so udeleženci sli v sprevodu, ob spremljavi krvodajalske godbe na pihala iz Vileša, do deželnega avditorija.
Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri župani in predstavniki občin, senator Volčič ter deželni odbornik Romoli. Zupan Valenti se je krvodajalcem zahvalil za plemenito dejavnost, medtem ko je predsednik društva Bruno Grusovin predstavil prehojeno pot ter se spomnil vseh, ki so društvo postavljali na noge.
Predsednik združenja FIDAS Egidio Bragagnolo je naglasil potrebo, da se
življenju vasi v preteklosti je spregovoril odbornik Leopold Devetak ter navedel zlasti izkušnje z Vrha, kjer je bila voda, še pred nekaj desetletji izredno dragocen element, ki je pogojeval življenje skupnosti. Sledila je zdravica, ko sta dekletci v ljudski noši iz praznično osvetlje-
odpravijo težave, ki zavirajo delovanje na specifičnem področju ter da se z zakonom uredijo odprta vprašanja. O tej problematiki je govoril tudi predsednik vsedržavnega združenja FIDAS Cravero. Z nedeljskega srečanja prihaja tudi vabilo mladim, naj stopijo-med krvodajalce, saj je to edini naCin za živahnejši utrip delovanja.
Na slovesnosti so podelili spominska priznanja za nastanek in delovanje društva zaslužnim članom, izročili pa so tudi diplome, priznanja in odličja najzaslužnejšim darovalcem krvi, med katerimi so tudi številni naši rojaki. Vseh nagrajencev je bilo nad petdeset. Najvišje priznanje je prejel Gianiranco Menossi, ki je daroval kri že stokrat; priznanje za 75 darovanj pa so prejeli Silvio Cam-pestrini, Andrej Faganel in Brun Thomann. (Foto Bumbaca)
nega vodnjaka, s škripcem izvlekli steklenici penine.
Načrt obnove treh vodnjakov (nekaj drobnih del bodo sicer še dokončali v prihodnjih tednih) je izdelal arhitekt Bresciani, dela pa je opravilo podjetje Romanut.
Na sliki (foto Bumbaca) s sobotne slovesnosti
KINO
GORICA
VnTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Star wars episodio 1 -La minaccia fantasma«. Rež. G. Lucas. L Liam Neeson.
vnroRiA 318.10-20.10-
22.10 »Tutto su mia madre«. Rež. Bedro Almodovar.
CORSO Rdeča dvorana: 18.15-20.15-22.15 »Austin Povvers - La spia che ci pro-vava«. I. Mike Myers.
Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Gioco a due«.
Rumena dvorana: 17.30-19.45-22.00 »Pazzi in Alabama«. L Melanie Griffith. TRŽIČ
EKCELSIOR 17.30-20.00-22.30 »Star wars episodio 1 -La minaccia fantasma«. Rež. G. Lucas. I. Liam Neeson.
jj GLEDALIŠČE
V KULTURNEM DOMU
bo danes ob 11. uri v okviru Dijaškega abonmaja gledališka predstava Vsi moji sinovi Arthura Millerja, v izvedbi SSG.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane k udeležbi na pohodu novogoriških upokojencev v soboto, 2. oktobra. Ob 16. uri naj se zberejo na slovenski strani mejnega prehoda Rafut-Pri-stava.
Ij] OBVESTILA
ČLANI OTROŠKEGA ZBORA»0. 2UPANCIC«so vabljeni na prvo pevsko vajo v ponedeljek, 4. oktobra, v KD A. Budala, ob 14.30 za osnovnošolce in ob 15. uri za otroke iz vrtca. Vabljeni tudi novi člani in starši.
V TELOVADNICI V SO-VODNJAH se bo v torek, 5. oktobra, pričela rekreativna telovadba za odrasle; potekala bo vsak torek in petek, od 21.00 do 22.30.
DRUŽBA se dobi v petek, 1. oktobra, ob 19.30 na Plamti.
POKRAJINSKI SVET SSk vabi jutri ob 21. uri v restavracijo Danev na Opčinah na srečanje s poslancem LTV L. Caverijem, ki bo predstavil amandmaje k osnutku zaščitnega zakona.
OK VAL obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za letnike 1986-87-88 (under 14) po sledečem umiku: ponedeljek - telovadnica'Kulturnega doma v Gorici - od
16.45	do 18. ure; Četrtek - telovadnica Sovodnje - od 16.30 do 18. ure. Treningi miniodbojke (letniki 1989-90-91) se bodo pričeli v petek, 1. oktobra, in bodo ob sredah in petkih od 16.45 do 18. ure v telovadnici v Stan-drežu. Informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da se v torek, 5. oktobra, ob
14.45	začenja telovadba v Kulturnem domu v Gorici.
KD DANICA prireja teCaj aerobike, ki se bo začel v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20. uri v KSC Danica na Vrhu. Prijave in informacije: Dolores (tel. 0339-7484533) ali Vesna (tel. 0339-5696957).
SZ DOM obvešča, da se bodo v sekciji orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pričeli kmalu treningi. Prijave do 1. oktobra vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15.30 do 17. me v telovadnici Kulturnega doma ali po istem urniku na tel. 0481-33288.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je urad v Ul. Malta 2 odprt ob torkih od 16. do 18. me. Tel. in fax 0481-82613.
: :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
V Tržiču: 11.00, Marino Spigarolo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ambroža in na glavno pokopališče.
EDINI NAČIN NA SVETU,
KI VAM OMOGOČA HITRO ZNANJE ANGLEŠČINE S POMOČJO
SPECIALIZIRANIH UČITELJEV IN MULTIMEDIJSKIH TEHNOLOGIJ NA CR-ROMU.
WALL STREET INSTITUTE
S C H O O L O F E N G L I S H
ANGLEŠČINA - NEMŠČINA - ŠPANŠČINA ITALIJANŠČINA ZA TUJCE
NOVI SEDE2 V GORICI
^ korzo Italija 71, Tel. 0481.533620
GORICA / ŠE DANES POD OBOKI PALAČE ALVAREZ
Razstava deželnega založništva
Sen. Volčič na otvoritvi: »Le kdor veliko bere, je zares svoboden«
RUPA / OB ZAKLJUČKU TREH GRADBENIH POSEGOV
Srečanje pri obnovljenem vodnjaku
Ne samo arhitekturna značilnost, ampak vez med sedanjostjo in preteklostjo
NOVICE
VZHODNI TIMOR / NASILJE PROINDONEZIJSKIH OBOROŽENIH TOLP SE NADALJUJE
Na nemških lokalnih volitvah zmagala CDU
BERLIN - KrSCanskodemokratska unija (CDU) je premočno zmagala v drugem krogu lokalnih volitev v nemški zvezni deželi Porenje - Severna Vestfalija, socialnodemokratska stranka SPD kanclerja Gerhar-da Schroderja, ki je tradicionalno imela oblast v vseh večjih mestih te industrijske dežele, pa je doživela Se enega v vrsti porazov na septembrskih lokalnih volitvah v štirih nemških zveznih državah. Po prvih volilnih rezultatih je v Četrtem najvecjem nemškem mestu Kninu kandidat CDU Harry Blum premagal kandidatko Zelenih Anne Luetkes. To je po odstopu svojega kandidata podpirala tudi SPD, ki je morala po 43 letih prvič prepustiti opoziciji oblast v mestu. CDU je s tesnim volilnim izidom 51% glasov premagala SPD tudi v Diisseldorfu, socialdemokrati pa so župansko mesto uspeli obdržati v Dortmundu, kjer so zbrali 52% glasov. CDU, naj-vecja opozicijska stranka v zveznem parlamentu, je po prvih podatkih zabeležila ugoden volilni rezultat tudi na lokalnih volitvah v Bremnu. (STA/AP/dpa)
Čečenija: v ruskih napadih včeraj ubitih 50 ljudi
GROZNI - V včerajšnjih ruskih napadih na območje CeCenske prestolnice Grozni in kraje ob meji z Dagestanom je bilo po poročanju agencije AFP, ki se sklicuje na Čečensko predsedstvo, ubitih 50 ljudi. V napadih na Grozni je življenje izgubilo 26 ljudi, na območju meje z Dagestanom pa 24. Oblasti v Groznem tudi trdijo, da naj bi ruske sile v neki tovarni uničile zabojnik s 60 tonami radioaktivnih odpadkov, pri tem pa naj bi se okužilo "veC oseb". Rusko letalstvo je vCeraj že peti dan zapored bombardiralo cilje v Groznem, prebivalstvo pa množično beži proti InguSetiji. V to republiko se je po poročanju agencije Itar-Tass zateklo že 50.000 ljudi, po besedah inguskega premierja Malsagova pa so razmere v republiki "na robu humanitarne katastrofe". (STA/AFP/Itar-Tass)
Egipk 93,79 odstotka glasov za Mubaraka
KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je bil v skladu s pričakovanji ponovno izvoljen za predsednika države - na nedeljskem referendumu je kot edini kandidat dobil 93, 79% glasov, je včeraj poročala egiptovska televizija. 71-letni Mubarak bo pred parlamentom prisegel 5. oktobra. Na zadnjem referendumu je Mubarak, ki je na oblasti že vse od leta 1981, dobil 96,3% glasov. Predsedniški mandat v Egiptu traja Sest let.
Evropsko sodišče obsodilo VB kršitve človekovih pravic
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj razsodilo, da Velika Britanija s prepovedjo vključevanja homoseksualcev v poklicno vojsko krši človekove pravice. Sodišče je tako presodilo v prid štirih britanskih državljanov, ki so jih odpustih iz vojske, potem ko so priznah svojo istospolno usmerjenost. Sodišče je presodilo, da prepoved krši osmi člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagovarja pravico človeka do zasebnosti in družinskega življenja. Britanska vlada je že sporočila, da bo spoštovala razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, minister za obrambo George Robertson pa je napovedal, da bodo ustavih vse postopke za izključitev iz vojske zaradi istospolne usmerjenosti. (STA/AP)
V	Beogradu v nedeljo rekordno število »sprehajalcev«
BEOGRAD - Protestnega sprehoda po ulicah srbske prestolnice se je v nedeljo zvečer udeležilo 40.000 Beograjčanov, kar je največ od začetka zborovanj 21. septembra. Proteste prireja Zveza za spremembe (SZP). Časnika Blic in Danas trdita, da je bilo na beograjskih ulicah več kot 50.000 ljudi, ki so zahtevah odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Dnevnik Glas javnosh jih je naštel več kot 40.000, Večernje novosti pa približno 20.000. Srbska agencija Tanjug trdi, da "imata dobra glasba in topel septembrski večer največ zaslug za dejstvo, da se je zbralo več tisoč prebivalcev dvami-hjonskega Beograda". (STA)
V	Iraku odkrili množična grobišča nasprotnikov režima
KAIRO - Agend iraške obveščevalne službe naj bi ubih veC vladnih nasprotnikov in jih pokopali v puščavi na jugu Iraka, je poročala glavna iraška opozicijska skupina. Množična grobišča so odkrili pri-bližno 20 km zahodno od mesta Basra, med žrtvami pa naj bi bih predvsem tisti, ki so se po atentatu na šiitskega vodjo Sadiko al Saderja uprli v Basri. Vsem žrtvam naj bi zavezah od in roke ter jih ustre-lili s strojnicami. (STA/AP)
Turčija: zaporniki še zadržujejo 100 talcev
ANKARA - Uporniki v turskih zaporih so včeraj zadrževali Se 100 paznikov, število smrtnih žrtev upora v zaporu Ulucanlar pa se je povzpelo na 11. Turski ministrski predsednik Buelent Ecevit je sicer napovedal, da bo vlada s trdo roko nastopila proti upornikom, večinoma političnim zapornikom. (STA/dpa)
V pokolu skupine prostovoljcev ubita italijanska misijonarka
Erminia Cazzaniga (69 let) je bila iz Brianze - Sile OZN brez moči
DILI - Kljub prihodu prvega kontingenta mednarodnih mirovnih sil, se prelivanje krvi na Vzhodnem Timorju ni ustavilo. Nasilje proindonezijskih oboroženih milic - ki je včeraj doseglo vrhunec s pobojem skupine prostovoljcev misije v Baucau, med katerimi je bila tudi italijanska redovnica - je Interfet prisilo k bolj odločnemu odgovoru. Mirovne sile OZN so tako včeraj nenapovedano »napadle« mesto Liquica, trdnjavo unionistov, in prisilile 30 pripadnikov proindonezijske milice k pobegu v bližnje gozdove. Mirovne sile so sicer mesto le preletavale in niso streljale, a so pokazale, da mislijo resno.
Žrtve včerajšnjega poboja so proindo-nezijski gverilci prestregli pri vračanju v misijo v mestu Baucau, potem ko so bili nudili pomoč v nekem begunskem taborišču. Kot rečeno, je med žrtvami 69-letna italijanska misijonarka Erminia Cazzaniga (na posnetku AP druga z leve) , doma iz vasice Sirtori v Brianzi, v pokrajini Lecco. Skupaj z njo so bili ubiti domača redovnica Celeste de Car-valho (48 let), dva semeniSCnika, štu-
dent teologije, dve deklici, siroti, ki sta bili z redovnicama, in nek domači novinar, ki je delal za japonsko televizijo. Kombi, s katerim so se prostovoljci peljali, je napadla proindonezijska tolpa in zmetala trupla svojih žrtev v bližnjo mlako.
Sef mirovnega kontingenta OZN, avstralski general Peter Cosgrove je včeraj priznal, da je položaj na Vzhodnem Timorju še vedno zelo nevaren in da je potrebna največja previdnost. Po njegovih besedah pa je najpomembnejše vendarle dejstvo, da je bil preprečen spopad z indonezijsko vojsko. Džakarta je namreč umaknila že 15.000 svojih vojakov in policistov, tako da jih zdaj ostaja na otoku le Se 1.500. Do predaje pooblastil za nadzor nad ozemljem pa vseeno Se ni prišlo, Čeprav indonezijske oblasti trdijo nasprotno. General Cosgrove je včeraj to trditev odločno zanikal in dejal, da predaja pooblastil tudi ni mogoča preden ne bo rezultat referenduma o samostojnosti Vzhodnega Timorja ratificirala indonezijska skupščina. Do takrat je namreč otok indonezijsko ozemlje.
ŽIVAHEN KONEC TEDNA V ZDA
Predvolilna bitka Gore-Bush že vpokiem teku
Robi Poredoš, STA
NEW YORK - Volitve za novega ameriškega predsednika bodo na sporedu Sele jeseni 2000, kampanja za naslednika Billa Clintona pa je že skoraj v polnem razmahu. Kandidata demokratske stranke, podpredsednik ZDA Al Gore in nekdanji zvezni senator iz države New Jer-sey, Američanom bolj znan kot nekdanji košarkar moštva Nevv York Knicks v ligi NBA Bill Bradley, sta se v VVashingtonu predstavila pred delegati demokratskega nacionalnega odbora in občinstvo prepričevala, zakaj bi ju bilo vredno izvoliti. Na republikanski strani pa se je razvnel medijski spopad
glede kandidata Patricka Bu-chanana, ki razmišlja o odhodu v vrste stranke prenove (Reform Party), zaradi njegovega mnenja o utemeljenosti udeležbe ZDA v drugi svetovni vojni.
Al Gore in Bill Bradley sta v VVashingtonu predstavila svoja programa, ki se razlikujeta le v odtenkih. Gore je poudarjal, da si bo prizadeval za ohranitev starih vrednot demokratske stranke, kot je pravica do splava, socialno in zdravstveno varstvo, poudarjal pa je tudi boj za olajšanje življenja družin v ZDA. Na vrhu Brad-leyjevih prioritet se je znašel boj za večji nadzor nad orožjem, reforma financiranja političnih kampanj in zdravstveno varstvo, o vsem tem pa je govoril tudi Gore. Kandidata sta se vzdržala osebnih napadov drug na drugega, kar bi bilo tudi težko izpeljati, glede na dejstvo, da oba veljata za bolj dolgočasna politika. Gore je sicer skušal razbiti stereotip o nekarizmaticni osebnosti in je med govorjenjem Čustveno mahal z rokami, se sprehajal po odru ter s spremembami v tonu glasu skusal razživeti množico, kar mu je tudi uspelo, glede na dejstvo, da je bilo
tam največ njegovih privržencev. Bradley je ostajal za govorniškim odrom in z naočniki na nosu nizal tisto, kar je po njegovem mnenju treba izboljšati, čeprav je hkrati tudi pohvalil uspehe Clintonove administracije na skoraj vseh področjih, predvsem na gospodarskem.
Predsednik Clinton, ki seveda podpira kandidaturo Gora, je isti dan izkoristil za napad v svojem slogu na vodilnega kandidata republikancev Georga Busha mlajšega. Bush je doslej uspel zbrati največ denarja za politično kampanjo, pleg tega pa premočno vodi proti vsem nasprotnikom v javnom-nejskih anketah. Clinton je opozoril, da je bil on le nekaj mesecev pred volitvami leta 1992 šele na tretjem mestu po javnomnenjskih raziskavah, na koncu pa premagal očeta sedanjega kandidata republikancev. V svojem slogu je Clinton tudi ošvrknil uspešno nabiranje denarja vodilnega med republikanci in dejal, da to ne bi bilo mogoče, Ce tega ne bi omogočila njegova uspešna gospodarska politika. "Kadar gre ljudem dobro, potem zlahka pozabijo na slabe Čase in bi dali zasluge za uspešno politiko vsem, tudi takim kot so Bush, Hoover in ostali, " je dejal Clinton in izzval krohot med elani demokratskega nacionalnega odbora. V času predsednikovanja Busha starejšega je bilo ameriško gospodarstvo ne sicer v najhujsi, pa vendar v recesiji.
Na republikanski strani se gnete devet kandidatov, pri Čemer po javnomnenjskih raziskavah večina Bushu ne seže do kolen. Javnomnenjske razi-
skave v ZDA so sicer v tem času, veC kot leto dni od volitev, sila tvegana zadeva, saj večine ljudi predsedniška tekma ne zanima. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da pri Američanih veliko vlogo igra "name re-cognition" (poznavanje imena kandidata). Nekateri politologi zato velik odstotek javne podpore Georu Bushu mlajšemu pojasnjujejo z dejstvom, da ga podpirajo tisti, ki so naveličani Clintonovih škandalov, v imenu Bush pa prepoznavajo jasno nasprotje. Čeprav se jim niti ne sanja, da ne gre za nekdanjega predsednika ZDA. Bushev pohod na najvišjo stopničko predsedniške kandidature demokratov toliko še ne moti, kot gre na živce vsem ostalim republikanskim kandidatom, ki zaradi njega ne zmorejo zbrati dovolj denarja za kampanjo. Tiskovna agencija Associated Press je izvedela, da naj bi nekdanji podpredsednik v administraciji Georga Busha starejšega Dan Quayle "končno" odstopil od kandidature, najbolj zaradi denarja, čeprav so tu še drugi razlogi, eden od njih je dezertiranje političnih svetovalcev, ki so se preselili h kampanji senatorja iz Arizone Johna McCaina. Slednji je med kosovsko vojno izstopal iz sivega povprečja republikancev, ki večinoma niso mogli uskladiti svojih načel in sovraštva do Clintona, zato so posredovanju na Kosovu nasprotovali. McCain je rekel "bobu bob" in dejal, da je zlo treba zatreti, podobno pa je storil glede Patricka Buchana-na. Nekdanji pisec govorov predsednika Richarda Nixona in voditelj oddaje na CNN Bu-chanan je pred kratkim izdal
knjigo, v kateri je ameriško posredovanje v Evropi med drugo svetovno vojno označil kot nepotrebno, saj po njegovem mnenju Hitler ni ogrožal interesov ZDA. Za vzhodno Evropo je Buchananu prav malo mar, kakor tudi za milijone pobitih judov, saj naj bi bili po njegovi logiki vsi tako ali tako obsojeni na to, kar se jim je zgodilo. Medtem ko so ostali republikanski kandidati deloma godrnjali, Bush pa je Buchanana celo pozval, naj ne zapusti stranke, Čeprav je izrekel nekaj, kar se ne sklada z njegovim mnenjem, pa je veteran vietnamske vojne McCain Buchanana ostro napadel iz načelnih razlogov in mu celo priporočil, naj se pobere iz republikanske sranke, ker s takimi stališči v njej nima kaj iskati. Buchanan je potem napadel McCaina in zagotovil, da je njegov nasprotnik napačno interpretiral njegove besede, vendar je bilo očitno, da se izmika posledicam milo rečeno, neustreznega
mnenja. John McCain v republikanski velja za kandidata številka 2, takoj za Bushem. Vodstvo stranke pa ga preveč ne mara, ker zagovarja spremembo zakona o financiranju političnih kampanj, da bi preprečili vplive bogatih interesnih skupin na kandidate in kasneje na oblikovanje politike. Politika je v ZDA postala sredstvo uveljavljanja posebnih interesov skupin in organizacij, ki imajo dovolj denarja, s katerim vplivajo na odločitve Washingtona, tako Bele hiše kot Capitol Hilla. Zaradi tega postaja nevaren vsak, ki si drzne posegati v "status quo". Clinton je svojo kazen že okusil, podobno pa verjetno Čaka McCaina, če bo postal prenevaren, saj so se že začele pojavljati govorice o vpletenostih v finančne škandale.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Torek, 28. septembra 1999
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
m
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / SVETOVNO INVESTICIJSKO POROČILO ORGANIZACIJE UNCTAD
Neposredne tuje investicije v svetu lani zabeležile najvišjo rast v 11 letih
Glavnina tujih vlaganj v razvitih državah - Položaj Slovenije se je poslabšal
LJUBLJANA - Trendi globalizacije v svetu pospešujejo neposredne tuje investicije, ki so se po podatkih Svetovnega investicijskega poročila za leto 1999 - izdaja ga Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) - lani povečale za 39% (na 644 milijard dolarjev), kar predstavlja naj-visjo rast po letu 1987. Letos bodo investicije po napovedih presegle 700 milijard dolarjev. Recesija v svetovnem gospodarstvu ni vplivala na trende neposrednih vlaganj, ki imajo dolgoročni namen, je pa zajezila Spekulativne
tokove, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Marjan Svetličič s Fakultete za družbene vede.
Glavni »krivec« za občutno rast neposrednih tujih investicij v svetu so množični procesi združevanj in prevzemov, ki prinašajo učinke ekonomije obsega, k razcvetu tujih vlaganj pa je prispevala tudi deregulacija tega področja. Svetovno investicijsko poročilo ugotavlja, da je 60.000 transnacionalnih podjetij prek svojih 500.000 podružnic v tujini lani doseglo proizvodnjo v višini 11.000 milijard do-
larjev ali četrtino svetovnega proizvoda.
Pri internacionalizaciji poslovanja dobivajo vse večji pomen tudi manjša in srednje velika transnacionalna podjetja, glavnino neposrednih tujih investicij pa še naprej beleži gospodarski trikotnik -ZDA, Japonska in Evropska unija, kar dokazuje, da nizka cena delovne sile ni poglavitna komponenta tujih neposrednih vlaganj. Med razvitimi državami, ki so lani glede na leto prej zabeležile 45-odstotno rast neposrednih tujih vlaganj, so na prvem mestu po obsegu investiranja v tujini
nančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G7, ki so pretekli konec tedna zasedali v ameriški prestolnici, so v skupni izjavi na 11 straneh ocenili, da je v svetovnem gospodarstvu opaziti opogumljajoče znake začetka stabilizacije po dveletnem obdobju finančnih kriz. Skupina G7 je vrh sklicala pred skupnim letnim zasedanjem IMF in Svetovne banke, na katerem se bodo osredotočili na uvajanje nadaljnjih reform v svetovnem finančnem sistemu, s katerimi želijo preprečiti ali vsaj bolje ravnati ob morebitnem izbruhu valutnih kriz. V ta namen je vrh G7 oblikoval novo skupino 20 držav, v kateri so tako bogate kot revne države in ki se bo prvič sestala decembra. Predstavniki G7 so se dogovorili, da bosta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka na skupnem zasedanju oblikovala strategijo za povečanje pomoči revnim državam pri odplačevanju zunanjega dolga.
Posebno pozornost so na vvashingtonskem zasedanju posvetili Japonski in Rusiji, medtem ko so za Evropo podčrtali potrebo, da ugodne signale o gospodarskem zagonu podpre s strukturnimi reformami. Za ZDA in Kanado je obveljalo predvidevanje, da se bosta državah tudi prihodnje leto nadaljevali solidna gospodarska rast in večanje zaposlenosti ob nizki stopnji inflacije.
Kar zadeva Japonsko, so predstavniki Tokia zagotovili, da bo vlada Se naprej stimulirala gospodarstvo, dokler se ne bo ustalila gospodarska rast v tej državi, ki se izvija iz najhujse gospodarske recesije v zadnjih 50 letih. Rusiji pa je skupina G7
ZDA: ameriška podjetja so lani investirala v tujini 133 milijard dolarjev, iz tujine pa je bilo v ZDA investiranih 193 milijard dolarjev. V razvitih državah je bilo ustvarjeno kar 595 milijard tolarjev prilivov od vseh neposrednih tujih vlaganj v svetu. Na območju EU je za neposredne naložbe lani priteklo 230 milijard, odteklo pa je 368 milijard dolarjev. V EU je za tuje naložbe najbolj privlačna Velika Britanija.
Svetovno investicijsko poročilo letos zelo skopo omenja države v tranziciji. Slovenija, v kateri Se vedno obstaja strah pred tuji-
postavila stroge pogoje za izplačilo naslednje transe posojila IMF. Ruska centralna banka mora namreč sprejeti ukrepe za povečanje notranjega nadzora ter uvesti nadzor nad vodenjem rezerv ob Četrtletjih, vlada pa mora zagotoviti ustrezno proračunsko porabo posojil mednarodnih ustanov. Ruski finančni minister Mihail Kasjanov je ob robu zasedanja predstavnikom G7 zagotovil, da je Moskva pripravljena sodelovati v vseh preiskavah o domnevnem pranju denarja in zlorabi mednarodnih posojil.
mi vlaganji, pri tujih prilivih zaostaja za Številnimi tranzicijskimi državami. Države centralne in vzhodne Evrope so lani ustvarile 19 milijard dolarjev oz. 2, 7% vseh svetovnih investicijskih prilivov, Slovenija pa je z 165 milijoni dolarjev med temi državami zasedla 13. mesto in sta jo glede na leto prej prehiteli Se Estonija in Slovaška. Po 22-odstot-nem deležu, ki ga tuja podjetja prispevajo k slovenskemu izvozu, Slovenija med državami srednjevzhodne .Evrope zaseda 11. mesto, moCno pa prevladuje Madžarska, kjer tuje družbe ustvarijo kar 65% izvoza te države. Med najvecjimi transnacionalnimi podjetji z območja srednjevzhodne Evrope slovenska podjetja zasedajo visoka mesta, najboljše velenjsko Gorenje na tretjem mestu.
Po besedah Mateja Kovača, direktorja Uraida za gospodarsko promocijo in pospeševanje tujih investicij, povpraševanje po vlaganjih v Slovenijo sicer raste - predvsem v perspektivi včlanitve v EU -vendar dosega le 10% do 20% povpraševanja na Poljskem, Madžarskem in na Češkem. Kovač si to razlaga s slabo prepoznavnostjo Slovenije in neobstojem promocijskih aktivnosti. V letošnjem prvem polletju je vrednost neposrednih tujih vlaganj v Sloveniji nihala med 50 in 60 milijoni dolarjev. (STA)
Generali: tradicionalni posvet tokrat o zdravstvu
TRST - V vili Manin bo v ponedeljek, 11. oktobra, 11. posvet, ki ga tržaška zavarovalnica Generali tradicionalno prireja v sodelovanju s Confindustrio in zvezo zavarovalnih družb Ania. Tema letošnjega simpozija, ki ga bo vodil Alfonso Desiata, predsednik Generali in združenja Ania, bo Reforma zdravstvenega in asistencialnega sistema -konvergenca med javnim in zasebnim. Program celodnevnega posveta (zaCel se bo ob 9.30 in končal ob 17. uri) predvideva posege ministrice za zdravstvo Rosy Bindi, državnega podsekretarja Franca Bassaninija, predsednika Confindustrie Giorgia Fosse in predsednika zavoda ISVAP Giovannija Manghettija. Izhodiščna poročila bodo podali strokovnjaki prof. Luigi Donato z univerze v Piši, prof. Carlo Castellano, odgovoren za projekt za zdravstvo-pri Confindustrii, prof. Sabino Cassese z rimske univerze La Sapienza, prof. Carlo Maccheroni z milanske univerze Bocconi, prof. Giuseppe De Rita, predsednik odbora CNEL, podpredsednik in pooblaščeni upravitelj Generali Gianfranco Gutty in pooblaščeni upravitelj iste družbe Fabio Cerchiai. V popoldanskem delu zasedanja je predvidena okrogla miza, na kateri bodo med drugimi sodelovali visoki funkcionar ministrstva za delo Giuliano Caz-zola, generalni direktor ministrstva za zdravstvo Nerina Dirindin in generalni direktor Confindustrie Innocenzo Cipolletta.
Obvestili SGZ Gorica Dva čeka za revne družine
Družine, ki imajo več kot tri Se ne polnoletne otroke, imajo pravico do trinajstih mesecnin po 200 tisoč lir (Uradni list St. 209/06.09.1999). Skupni dohodek družine ne sme presegati 36 milijonov lir, saj bo v nasprotnem primem znesek nižji. Znesek doklade je seveda odvisen tudi od števila družinskih članov. Prošnjo za družinsko doklado je treba nasloviti na občino bivanja, in to najkasneje do 31. januarja 2000. Za leto 1999 je bil ta rok prenesen na 31. marec 2000.
Posebna pozornost velja tudi nosečnicam, ki bodo deležne porodniške doklade, in materam, Ce so brez kateregakoli socialnega zavarovaja (Inpsa...). Družinski dohodek ne sme biti večji od 50 milijonov lir (to velja za tričlansko družino), v primem pa, da je družina bolj številna, se celoten dohodek zveča. Doklada znaša pet mesečnin po 200 tisoč lir, in to za vsakega otroka, rojenega po 01.07.1999. Tudi v tem primem je treba prošnjo nasloviti na občino bivanja v roku sest mesecev po porodu. Za leto 1999 je bil ta termin prenesen na 31. marec 2000. (md)
Dovoljenja za bivanje
Ministrstvo za delo je 30. junija 1998 zamrznilo izdajanje novih dovoljenj za regularno bivanje v naši deželi in kot posledica tega možnost registriranega delovnega mesta po vsej Italiji. Furlanija-Julijska krajina je namreč presegla kvorum, torej njej dodeljeno število priseljencev, kar za 20%. Ravno tako pa vedno bolj opažamo v naših krajih obraze različnih ras, ki delajo na črno.
Dne 6. septembra 1999 je ministrstvo za delo z okrožnico št. 69/99 dodelilo deželi FJK novih 2.169 mest, od katerih 390 Gorici. Vabilo je torej namenjeno tistim podjetjem, ki nepooblaščeno nameščajo neitalijanske državljane: naj pohitijo, saj se Število mest dan za dnem niža. Ker ni gotovosti, kdaj in ali bodo še sploh dodeljena naknadna mesta, je primemo, da to priložnost izkoristijo vsa podjetja, (md)
Renato Ruggiero med kandidati za predsednika Confindustrie?
RIM - Do imenovanja manjka sicer še Sest mesecev, vendar se je »tekma« za predsedstvo Confindustrie že začela. Zadnji trije predsedniki organizacije italijanskih industrij cev (Luigi Luccb.ini, Sergio Pininfarina in Luigi Abete) bodo v svojstvu Starešin zaceli v prihodnjih mesecih iskati pravega moža (ali žensko), ki bo marca prihodnje leto nadomestil sedanjega predsednika Giorgia Fosso.
Prestižni naslanjač za krmilom Confindustrie, na katerem sta med dragimi sedela tudi Gianni Agnelli in Guido Carli, ima celo vrsto kandidatov. Za zdaj kroži dober ducat imen, katerim se je v zadnjih dneh pridružilo tudi ime Renata Ruggie-ra, ki ga menda »sponsorizira« Gianni Agnelli. Nekdanji minister, predsednik Svetovne trgovinske organizacije (VVTO) in sedanji prvi mož naftnega koncema Eni (s tega položaja naj bi nameraval odstopiti zaradi nesoglasij s pooblaščenim upraviteljem Mincatom) je bil namreč svojcas svetovalec in »ambasador« turinske avtomobilske hiše. Ostali možni kandidati so Cesare Romiti, Marco Tronchetti Provera, Luca di Montezzemo-lo, Vittorio Meloni, Carlo Callieri in Guidalberto Guidi, če se omejimo le na najbolj znane, ni pa izključeno, da se jim pridruži Se Emina Marcega-glia, ki ji bo ravno spomladi zapadel mandat predsednice mladih industrijcev.
WASHINGTON / SKLEPI G7
Resno svarilo Rusiji
Pomoč najrevnejšim - Recept za Evropo
WASHINGTON - Fi-
TEČAJNICE
7 FUDn- 7 03A
7 EVRO= 1.936,27 URE
		
27. SEPTEMBER 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	24.09.	27.09.
ameriški dolar	1,0476	1,0414
japonski jen	109,40	108,67
grška drahma	327,67	328,00
danska krona	7,4310	7,4310
švedska krona	8,6215	8,6155
britanski funt	0,63740	0,63270
norveška krona	8,1915	8,1945
češka krona	35,950	35,873
ciprska lira	0,57820	0,57810
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	255,99	254,97
poljski zlot	4,2837	4,2682
slovenski tolar	196,2150	196,0175
švicarski frank	1,6002	1,6019
kanadski dolar	1,5431	1,5297
avstralski dolar	1,6101	1,5917
novozelandski dolar	2,0253	2,0106
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
27. SEPTEMBER 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt	v
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
UDIALC V ALU 1E	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0553	1,0389
britanski funt	0,6432	0,6305
švicarski frank	1,6169	1,5838
danska krona	7,5738	7,2880
norveška krona	8,3913	8,0151
švedska krona	8,8261	8,4039
kanadski dolar	1,5671	1,5093
grška drahma	344,79	300,13
japonski jen	113,09	106,25
avstralski dolar	1,6789	1,5683
slovenski tolar	205,98	193,62
hn/aška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
__________TRST__________
KMEČKA BANKA GORICA
27. SEPTEMBER 199*	)	EVRO		URE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0547	1,0361	1836	1869
britanski funt	0,6412	0,6303	3020	3072
kanadski dolar	1,5517	1,5133	1761	1295
japonski jen	109,9526	107,8402	17,61	17,95
švicarski frank	1,6133	1,5863	1200	1221
norveška krona	8,2944	8,1026	233	239
švedska krona	8,7234	8,5190	222	227
grška drahma	331,4907	318,6410	5,84	6,08
danska krona	7,5161	7,3434	258	264
avstralski dolar	1,6135	1,5806	1200	1225
slovenski tolar	201,6947	195,5828	9,60	9,90
hrvaška kuna	7,9031	7,3066	245	265
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
27. SEPTEMBER 1999		INDEKS MIB 30:-0,10%	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var.%
AEM ALITALIA	2,261 +1,20 2,693 +3,77	INA MEDIASET	3,037 +0,72 9,312 +1,94
ALLEANZA	9,818 +1,06	MEDIOBANCA	10,992 -0,21
AUTOSTRADE	7,291 +1,84	MEDIOLANUM	7,325 +0,90
BNL	3,449 +0,14	MONTEDISON	1,855 +1,32
COMIT	6,554 +0,38	OLIVETTI	2,338 -2,54
BCA Dl ROMA	1,432 +0,06	PIRELLI SPA	2,285 +1,06
FIDEURAM	5,666 +2,45	RAS	9,447 +3,05
INTESA	4,132 +0,24	ROLO BCA 1473	20,470 +2,76
MONTE PASCHI	4,061 +1,27	SAN PAOLO IMI	12,418 +1,14
BIPOP CARIRE	40,010 -0,05	SEAT PAGINE GIALLE 1,367 +3,16	
EDISON	8,448 +2,51	TIM	5,763 +1,75
ENI	5,904 +0,72	TEČNOST	2,438 -1,05
FIAT	30,680 +0,26	TELECOM ITA	8,950 -2,85
GENERALI	31,660 +0,72	UNICREDIT	4,650 +0,80
	■		
		B ljubljanska banka	
		^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
PRIREDITVE
Torek, 28. septembra 1999
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Kulturni dom
Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (Ul. Petronio 4). Za informacije tel.: 040.362542.
Gledališče La Contrada
V teku je vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 in sicer pri raznih podjetjih, krožkih, združenjih, sindikatih, Šolah, pri UTATU in seveda v gledališču Cristallo. Informacije na telefonsko St. 040.390613.
GORICA
SSG - Kulturni dom
Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež,
novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 9. do 13. ter od 16. do 18. ure (Ul. Brass 20). Za informacije tel.: 0481.33288.
Kulturni dom
4. izvedba komičnega gledališča
V	soboto, 2. oktobra ob 20.45, skupina »Asti-chello« iz Vicenze, »Quel fiol de un can de un gato«. Rezija Aldo Zordan.
V	sredo, 6. oktobra ob 20.45, »Teatro del corvo« iz Padove, »La bisbetica domata«. Režija Pino Costalunga.
V	soboto, 9. septembra ob 20.45, gledališka skupina »Giorgio Totola« iz Verone, »Black Co-medy«. Rezija Roberto Totola.
V	ponedeljek, 11. oktobra ob 20.45, »Din don
campanon«, vodita Mimmo Lo Vecchio in Gian-ifanco Saletta.
V Četrtek, 14. septembra ob 20.45, skupina »Prototeatro«, Montagnana (PD), »Comedia«. Režija Piero Dal Pra.
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 28. in jutri, 39. septembra ob 11.00 bo SSG iz Trsta za dijaški abonma podalo delo »Vsi moji sinovi« A. Millerja.
______________SLOVENIJA________________
LJUBLJANA
MGL
»Sončne pege«, ponovitve: danes, 28. in 30. septembra ob 19.30.
Jutri, 29. septembra ob 19.30 predstava »Poli-
cija, d.d.«. Ob 22.00 bo predstava »Primer Ronald Akkerman.
V Četrtek, 30. septembra ob 22.00 uri bo predstava »Od jutri do včeraj«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Do 1. oktobra so podaljšali vpis abonmajev za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: od 10.00 do
13.00	in od 15.00 do 18.00 oz. do začetka predstav.
Danes, 28. septembra ob 20.30 bo PDG podalo delo, David Hare: »Vprašajte Amy«. Ponovitve: jutri, 29. in v Četrtek, 30. septembra ob 20.30.
5. oktobra ob 11.00 v koprodukciji PDG in PPF bo premiera dela »Ostržek«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od
9.00	do 12.00 in od 18.00 do 21.00.
V	petek, 1. oktobra ob 20.30 in v nedeljo, 3. oktobra ob 18.00 koncert, ki ga bo v okviru jesenske simfonične sezone dirigiral M. Alain Lombard, na klavir pa bo igral Yean-Claude Pennetier.
Stalno gledališče FJK
Dvorana Tripcovich
Od 12. do 17. oktobra otvoritveni izvenabon-majski koncert »Opera 1999« Gorana Bregovica s solisti in glasbeno skupino.
Evangeličansko-luteranska cerkev
Jutri, 29. septembra ob 20.30 bosta nastopila Dasha Dubrovina - violina in Yuri Smirnov -klavir.
V	četrtek, 30. septembra koncert tria Renard od
pade zaradi bolezni.
STIVAN
Stara cerkev
»Note Timave«
V	petek, 1. oktobra ob 21.00 nastop dveh kitaristov »Adriano del Sal« in »Marco De Biasi«.
V	ponedeljek, 4. oktobra ob 21.00 »Petite Messe Solennelle« (G. Rossini).
KRIŽ
Dom Alberta Sirka
V	petek, 1. oktobra ob 21.00 bo koncert dua Tamare Tretjak - flavta in Claudie Sedmak - klavir. Na sporedu Widor, Faure, Taktakishvili, Borne in Muczynski.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Casino Perla
Danes, 28. septembra s pričetkom ob 22.30 bo v Captain Hook’s club v HIT Hotel Casino Perla
veCer kubanske glasbe s pevko iz Havane Maria del Carmen ob spremljavi skupine »Y su son cubano«.
V	Četrtek, 30. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Hotel Casino Perla italijanski pevec Riccardo Fogli, nekdanji elan skupine »I Pooh«.
Kulturni dom
V	sredo, 6. oktobra ob 20.15 nastop Marjana Lipovšek.
KANAL OB SOČI
Cerkev sv. Marije Vnebovzete
Kogojevi dnevi ’99
V	petek, 1. oktobra ob 20.30 bo nastopil, Slovenski oktet, Anton Nanut - umetniški vodja. Program: Kogoj, Gabrijelčič, Vrhunc, Stanič, Merku, Srebotnjak, Mihelčič.
V	petek, 8. oktobra ob 20.30 nastop Tria Luviga-na. Darko Brlek - klarinet, Igor Škerjanec - violončelo, Vladimir Mlinaric - klavir. Program KantuSer, Strmčnik, Gorestki.
V	petek, 15. oktobra ob 20.30, veCer poezije
Miklavža Komelja, izbor pesmi dr. Igor Saksida. Mojca Zlobko - harfa, Cveto Kobal - flavta. Program: Kumar, Strajnar, Tournier, Ibert.
GRAD DOBROVO
V	nedeljo, 3. oktobra bo 1. koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo. Nastopil bo francoski pianist Roger Muraro.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 28. septembra ob 11.00 zaključena predstava, Nikolaj Rimski-Korsakov »Nesmrtni KaSCej«.
Jutri, 29. septembra ob 11.00 zaključena predstava Igor Stravinski »Ognjena ptica«.
Muzej novejše zgodovine
V	sredo, 6. oktobra bo prvi koncert iz cikla večeri komorne glasbe na katerem bodo nastopili: Črtomir Siskovic - 1. violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Gost večera: Giovanni Pic-ciati - klarinet, Italija.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri).
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: Postni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Palača Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do
19.00.
Ljudska knjižnica (UL del Teatro Romano 7): v
okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30.
Tržaški fotografski krožek (UL Zovenzoni 4):
razstavlja Marko Jarc z naslovom »Na bregu Ljubljanice«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00.
V občinski galeriji »Albo Pretorio« bo do 4. oktobra odprta razstava del Deziderija Švare. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 14. oktobra razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik: v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
TRNOVCA
Umetnostna galerija Skerk: do 17. oktobra bo na ogled razstava grafik in eksponatov v mešani tehniki, z naslovom »Ikone za prehod« slikarja Giuseppe Zigaina. Urnik obiskov: ob petkih od
16.00	do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; ob nedeljah od 10.00 do
13.00.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
GORICA
V	pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure.
V	galeriji kulturnega doma v Gorici, bo do 15. oktobra skupinska razstava fotografov iz Livorna in »Pogledi v Crnobelo«. Urnik: ob delavnikih od
9.00	do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Galerija Kulturnega doma v Gorici: »prvo srečanje« fotografov iz Toskane, Goriške in Slovenije. Razstava bo odprta do 15. oktobra, ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 31. oktobra razstavlja slikar Rober Faganel. Razstava odprta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od
17.00	do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do
13.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00.
Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701):
zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do
18.00.
VERONA
Palača Forti, (UL A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00.
Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2):
do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen db ponedeljkih od
9.00	do 19.00.
TREVISO
Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9.
januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od
9.00	do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od
9.00	do 22.00, ob ponedeljkih zaprto.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
V	Poslovnem centru HIT-a (Delpinova ul. 7a)
odprta razstava grafik »Sprehod skozi tehnike ilustracije« italijanskega umetnika Pietra Ricca iz Sicilije. Razstava bo odprta vse'do 12. oktobra 1999 vsak dan od 10. do 19. ure.
PORTOROŽ
V	Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v Času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
V	avli Poslovnega centra Mercator na Dunajski cesti 107 bo do 21. oktobra najnovejse slike in risbe razstavljal Klavdij Palčič. Urnik: vsak dan od 8.00 do 20.00.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli.
RAI 3
slovenski
program
© RAI 1
6.00
6.30
6.40
9.35
11.30
11.35
12.25
12.35
13.00
14.05
15.55
17.45
17.55
18.00
18.10
18.35 19.25 20.00
20.35 20.50
22.45
22.50
0.00
1.05
1.35
1.05
Euronews Dnevnik, vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Film: Goodbye amore mio (kom., ZDA ’77, i. Richard Dreyfuss, Mar-sha Mason)
Dnevnik
Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan)
Vreme in dnevnik
Nan.: Matlock (i. Andy
GrifEth)
Dnevnik. 13.55 gospodarstvo
Film: II mistero della si-gnora scomparsa (krim., VB 79, i. Elliott Gould, Cybill Sheperd) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Uomo Ra-gno, Princesa Sissi in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Pred dnevnikom Tg Dnevnik
Aktualna kronika: Prima
(vodi Filippo Gaudenzi)
Kviz: In bocca al lupo!
Vremenska napoved
Dnevnik
Kviz: La zingara
Dok. oddaja o znanosti in
naravi: Kvark - Napoleon
in Waterloo
Dnevnik
Aktualna odd.: Nagrada Italia (vodi Paolo Limiti) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Mi smo zgodovina Potihoma Nanizanka
RAI 2
	Nanizanka: Tarzan
	Variete za najmlajše, vmes risanke
	Nan.: Markuš Merthin
	Svet v barvah
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme in dnevnik
	Variete: Vaše zadeve
	Dnevnik
	Risanke
	Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini in Simoni (i. Roberto Citran, M. Valentini), 15.05 Hunter, 16.00 Law & Order (i. Jerry Orbach), 17.10 Primer za dva, vmes (16.30, 17.30) poročila
	Vreme, dnevnik, šport
	Sereno variabile
	Nan.: Dva policaja v Palm Beachu
	Risanke
	Dnevnik
	Nan.: Incantesimo (i. A. Nano, G. Guidelli)
	Dnevnik, v parlamentu
	Film: The Rock (pust., ZDA '95, i. S. Connery)
	Gremo v kino
	Italija sprašuje
	Nočni dnevnik
mk RAI 3
6.00
8.30
10.00
10.20
12.00
12.30
14.00
15.00
15.50
17.00 18.05
19.00 20.10 20.30
20.50
22.40
23.05
23.50
0.30
1.15
Jubanji dnevnik, vreme 11 grillo, 9.05 Media/Mente Dok.: Geo magazine Film: Squanto il guerrie-ro del falco (pust., ’95) Dnevnik, Šport Film: Il corsaro della mezzaluna (pust., It. ’57, i. John DerekJ Deželni dnevnik, vreme Pravljice in risanke Športno popoldne: kolesarstvo
Dok.: Geo magazine Nan.: Lois in Clark Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi la visto? (vodi Marcella De Palma)
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Diario italiano Fuori orario
Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Rai News 24 - Superzap, pregled tiska, vreme
gft RETE 4
ITALIA 1	6" Slovenija 1 fr- Slovenija 2
	Nad.: Valentina
	Pregled tiska
	Nad.: Celeste, 9.45 Libe-ra d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Dnevnik
	Kviz: Kolo sreče
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: Tu sei il mio desti-no (kom., ZDA '55, i. Doris Day, Frank Sinatra)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi)
	Dnevnik in vreme
	Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas)
	Film: Sapore di mare 2 (kom., It. ’83, i. M. Cia-varro, I. Ferrari)
	Film: Comincid tutto per caso (kom.i It. ’93, i. M. Buy, M. Ghini)
	Pregled tiska
	Film
@ CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi)
Odd. o dobrem počutju: Vi vere bene
Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.)
Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Sara Ricci)
Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi)
6.45
8.35
12.25
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
17.30
18.30
19.30
20.00
20.45
0.00
0.30
1.05
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.:	Sinbad, 9.30
McGyver, 10.30 Magnum
P.I., 11.30 Renegade
Odprti studio
Fatti e misfatti
Nan.: La tata (i. Fran Dre-
scher)
Risanke
Simpsonovi
Nan.: Beverly Hills - Nevesta za Davida (i. Jason Priestley), 15.00 Spin City, 15.30 Sabrina, mala Čarovnica
'Variete za najmlajše, -vmes risanke Nan.: Baywatch Nan.: Miami Vice Odprti studio, 19.55 Šport studio
Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nogomet: Milan - Herzha Berlin (pokal prvakov), 22.40 športna odd.: Champions League Varite: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi)
Odprti studio, šport Nan.: Frasier, 1.35 Noro zaljubljena, 2.05 Zanzi-| bar - Rusija
# TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi
	Marco Polo Express, 16.30 Dottor Chamberlain
	Film: 11 giustiziere
	Aktualna odd.
	Film: Due contro la citta
	Aktualna odd.
	Nan.: Shannon
TV film: Il bambino che non voleva parlare (dram., ZDA '99, i. bruce Davison, Bonnie Bedelia)

MONTECARLO
	Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo		19.45, 22.40 Dnevnik,
	Variete: Passaparola (vodi		12.30, 20.00 Šport
	Geny Scotti)		Nan.: Toma, 13.05 II San-
	Dnevnik TG 5		to
	Striscia la notizia		Film: La mia spia di mez-
	TV film: L’ arca di Noe		zanotte (kom., i. D. Day)
	(dram., ZDA ’99, r. John		Film: Chernobyl (dram.,
	Irvin, i. Jon Voight, M. Steenburgen, 1. del)	m	ZDA ’90, i. Jon Voight) Film: Papa, ho trovato un
	Variete: Maurizio Costan-		amico (kom., ZDA ’91)
	zo Show	gjra	Šport: Crono
	Nočni dnevnik		Film: Il cuore nero di Pa-
	Striscia la notizia		riš Trout (dram., ’91)
8.00
8.55
9.00
9.30
10.20
12.10
13.00
13.15
13.40
16.00
16.30
17.00
17.25
18.00 18.10
19.15
19.25
19.30 19.50 20.05
21.00
22.00
22.40
22.50
0.10
1.10
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Radovedni Taček: Čipka, 9.50 nan.: Waynove dogodivščine
Oddaja za otroke, 10.35 Recept za zdravo življenje, 11.25 dok. Onkraj oblakov, 11.40 Parada plesa
Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (Nem., 17. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Mednarodno tekmovanje opernih pevcev «0. Otta», 15.10 Odstiranja Brez meje - Moja vas: Rupa -Peč
Prisluhnimo tišini Sprehodi v naravo: Štorklja
Nad.: Azil (Norveška, 13. del)
Obzornik, vreme, šport Dok. oddaja: Velike knjige (ZDA, 2. del)
Risanka Marketing TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Straussovi (ZDA, i. Erič Woofe, Suart Wil-son, Anne Stallybrass, 8.) M ednarodna obzorja Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama: Mrtvo hladno (R. Svvindells, VB, i. Peter Howitt, Susan Vidler) Dokumentarna oddaja: Znameniti umetniki - Marcel Jouhandeau Dok. oddaja: Velike knjige (pon.)
TV PRIMORKA
Rg	17.00 Videostoani
RTm	Videospot dneva
	Trgatev (reportaža)
jrgu	Športni ponedeljek
	Nogomet: Primorje Ajdovščina - SCT Olimpija
	Resna glasba
	Videostrani
jilili	Dnevnik, vreme
	Mirenska kvatrnica
	Pogovor z...: Rok Uršič
I y	V vrtincu glasbe
'(lu	Dnevnik TV Primorka
8.45
9.00
10.05
10.30
11.20
12.15
13.45
14.40
15.20
15.50
17.30
18.05
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
21.30
23.45
1.15
1.45 Teletekst Vremenska panorama Videoring s Sergejo Tedenski izbor. Nanizanka: Snežna reka (Avstral., 12. ep.) Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Sbidio City Nad.: Jasno in glasno Euronevvs TV prodaja
Film: Eat a Bowl of tea (ZDA)
Oddaja TV Koper: Po Sloveniji
Nad.: Saint Tropez - Da ali ne (Francija, i. Bene-dicte Delmas, Mallaury Natal, zadnji del)
TV igrica: Lingo Videoring - Oldies Turistične akcije Ljudje poleg nas Dobrodošli doma - Žrebanje (3. odd.)
Nogomet: Bayern - Valencia, Milan - Hertha (3. krog lige prvakov)
Film: Francois Truffaut -Ukradeni portreti (Fr. 1993, r. Serge Toubiana, Michel Pascal)
Svet poroča
K K°Per
14.30
15.00
15.30
16.00
16.30
17.00
18.00
18.45 19.00 19.25 19.50 20.20 20.40
22.30
22.45 0.00
Euronevvs
Sredozemlje
Risanke
Naši misionarji
Kulturni magazin: Aliča
Nan.: Empire Inc.
Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke Alpe Jadran Zgodovina Amerike Nogomet: Bayem-Valencia (liga prvakov)
TV Dnevnik Nogomet: MIlan-Hertha Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
I O
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00.	17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Čez veliko lužo v novi svet; 8.50 Revival; 9.15 Odprta knjiga: Zadnji Blues (E. Jong, prip. M. Kju-der); 9.30 Koncert komorne glasbe; 11.00 Pregled tiska; 12.45 Ljudske pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Istrska poezija (A. Blažič); 14.45 Na otroškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Slovenija; 18.00 Roman: West Aust (B. Pavlovski, dram. A, Pregare, r. J. Babič, 8. del);
18.40	Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe;!7.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Otvoritev; 6.15 Glasbeni utrinek; ; 6.45 Kronika; 7.30 Dan in noč; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.00 Dopoldne in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Aktualnosti;
15.00	Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po
željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronika, pogovori; 19.00 Dnevnik;
19.40	Svežih 20 modrih; 19.50 Pesem tedna; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Koncerti resne glasbe; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Si-gla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 13.55 Moj dom; 14.35 Euro notes; 14.45 Manjšine; 16.00 Ob 4-ih; 17.33 Dialogi;
18.00	Avtorska glasba; 18.45 Flamen-co;19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr,
20.45	Drobci; 22.00 New Age; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro;
7.30	Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-lh; 18.25 Kultura;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbo-

ri; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.;
22.40	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,16.30,17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.40 Moj pes;
14.45	Polotimo se plota; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Štos.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.30 Glasba našega časa; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroški spored; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
24
Torek, 28. septembra 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
~77. SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
e	H	to	a	66	666	S§	§ss	Jt	8	6	22222		X		c
															
VREMENSKA SLIKA
Nad Srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ^goo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo zvečer prešla Slovenijo. V višinah se zadržuje vlažen in razmeroma hladen zrak.



❖
C
980
to
\
\
DUBLIN.
0SL° STOCKHOLM
^ J2/17 °	13/14 °
JL*/ x ^
j V
K0BENHAVN .
■ -
HELSINKI 0/14 o-
S*

MOSKVA
,9/17 °

A
/
-	^ . vr	^
^	H I- ■ , <žh, S
TV---------LOHDONo	BERUN	V1RSAVA 15,21 oKIJEV
13/18	1000	° m o	•/-
--	oBRUSELJ	o	A
^PADIZ 12Z.19	/d 1010

to
^ ^ LIZBONA
17/-
MADRID 11/21 o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1000	”	o
oBRUSELJ	/
° 16/25 vVaX
%	"Nx SPLIT -/-	OSOFIJA 12/30
;^KopJr ^
DANES
TRBIŽ
CELOVEC ° 11/20
O 9/18
KRANJSKA GORA „
O TRŽIČ
11/20
CEDAD^^^ v	O
IS/24 O	KRANJ
OVIDEM	o
15/24	—»»N. GORICA 14/23
GORICA o 14/23 °
Danes bo spremenljivo, občasno tudi pretežno oblačno. Pojavile se bodo krajevne plohe in tudi posamezne nevihte.
SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo oblačno bo s posameznimi plohami in nevihtami. Več sonca bo ob morju.
FS
,vATENEj9rS3
JUTRI
B
CELOVEC O 7/21
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.52.
Dolžina dneva 11.54
Luna vzide ob 13.03 in zatone ob 23.36.
i-->

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.35 najnižje -40 cm, ob 11.49 najvišje 52 cm, ob 18.18 najnižje -48 cm, ob 0.24 najvišje 31 cm.
Jutri: ob 6.07 najnižje -31 cm, ob 12.21 najvišje 46 cm, ob 19.00 najnižje -43 cm.
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje Celzija.

BIOPROGNOZA
Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, ki bodo v noči na sredo ponehale.
o 6,19
KRANJSKA GORA Q ^ TRŽIČ
to8,21 o
KRANJ

GRADEC
10/22
9 GRADEC 7/20

M. SOBOTA O 9/21
MARIBOR ° 10/21
uy^
N. MESTO 10/22 O

^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
H
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............19
1000 m.............13
1500 m.............10

2000 m.............6
2500 m ............3
2864 m.............1
10/22
V	sredo bo sončno, zjutraj bo ponekod megla.
V	četrtek bo v severovzhodni Sloveniji sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. V hribovitem svetu bodo občasno manjše padavine, ki se bodo popoldne in v noči na petek postopno razširile.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Proton K v parkirno orbito uspešno utiril blok s satelitom LMI-1
BAJKONUR - Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so v noči na ponedeljek ob 0.30 po srednjevropskem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je za družbo Lockheed Martin Intersputnik (LMI) na pot proti geostacionarni orbiti uspešno utirila komunikacijski satelit LMI-1.
Proton je v manj kot desetih minutah v 174 kilometrov visoko parkirno orbito utiril blok DM s satelitom, ki se je od bloka ločil po približno šestih urah in pol. LMI-1 bo z lastnim pogonom dosegel geostacionarni tir in od tam naj bi iz položaja nad 75. vzhodnim poldnevnikom opravljal telekomunikacijske prenose za srednjo in vzhodno Evropo, Rusijo in Skupnost neodvisnih držav, južno in jugovzhodno Azijo, Afriko in Srednji vzhod. Satelit, izdelala ga je družba Lockheed Martin, ima 44 močnih C in Ku-band transponderjev in bo deloval predvidoma 15 let.
Gre za izstrelitev že pete vesoljske rakete v zadnjih petih dneh. Pri tem je bilo iz štirih izstrelišC v treh različnih državah utirjenih skupno osem satelitov. (STA)
j Letošnji Oktoberfest bo rekorden
MUNCHEN - Letošnji oktoberfest v Miinchnu se približuje rekordu stoletja: v prvem tednu je gostil skoraj štiri milijone obiskovalcev z vsega sveta in prodal 2, 2 milijona litrskih vrčkov piva. Med tujimi gosti so znova prevladovali Italijani, Američani in Avstrijci. Muenchenski župan Christian Ude je bil posebej neprizanesljiv do mladih, predvsem iz Amerike, Avstralije in Italije, ki tekmujejo v pitju piva na dušek. »Pretirano pitje prav nic ne vzbuja spoštovanja,« je dejal Ude. (STA)
Sojuzi naj bi vzletali tudi izKouioua
MOSKVA - Rusko-fran-coska družba Staršem, ki so jo za trženje ruske nosilne rakete sojuz ustanovili leta 1996, proučuje možnost uresničevanja dela izstrelitev z evropskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani.
Od tam izstreljujejo zahodnoevropsko nosilno raketo ariane. Dokončno odločitev o možnosti uporabe izstrelišča Kourou naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. V primeru pozitivne odločitve bi z izstrelitvami sojuzov iz Kourouja lahko začeli v letih 2003 do 2004. (STA)
MILAN - V letu 2000 bo ženska čimbolj ... ženska: tako so se odločili italijanski modni ustvarjalci, ki v teh dneh sodelujejo na prikazih-Milano Collezioni. Doslej predstavljeni modeli sicer niso posebej inovativni, sicer gre za pripravljeno, ne pa za eksluzivnejšo visoko modo. Z visoko modo povezuje tokratne kolekcije težnja po luksuzu, sicer pa kroji oblek poudarjajo telesne ženske Čare, pri dodatkih pa so spet najbolj priljubljeni Čevlji z visoko peto. Med slovitimi manekenkami letos ne bo slovite (in zelo drage) Naomi, zato pa je veliko novih temnopoltih lepotic, med domačimi pa veliko nastopa letošnja miss Italije Manila Nazzaro (desnoi).
Za senzacijo pa so tokrat poskrbeli pri hiši Gattino-ni: njihov defile se je namreč sklenil z manekenko z dojenčkom (na manjši sliki, f. AP). Dvomesečni Stefane je sin ene od članic ustvarjalne ekipe, Paole losimi, številne ostre kritike, češ da so z otrokom želeli pritegniti pozornost, pa pri Gattinoniju zavračajo rekoč, da je treba materinstvo doživljati mirno.