Vsem cenjenim naročnikom, katerrim je že pošla naročnina za Slov. Gospodar, smo danes priložili položnlce. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16— in za četrt leta Din 9.—. Imenovanja. Ob priliki proglasitve rajhenburške cerkve za baziliko v nedeljo, dne 8. septembra je sporočil škof dr. Andrej Karlin, da j« v priznanj« izrednih zaslug imenoval za častnega konzistorljalnega svetnika župnika nove bazilike g. Joslpa Tratnika, g. opata Epalle in g. vldemskega dekana Ivana MedveSeka. * Duhorniške sprememba. Radi staro* sti je odložll dekanijske posle kanoniM Janez Lenart v Št. Martlnu pri Slovenj« gradcu. Za dekanijskega upravitelja ]• imenovan g. duhovni avetnik in ataro trški župnik Jan. Jurko. ZaCasno upokojeni g. Jožef Kraujc pride aa kaplan« v Žetale. Vlomilci na. deln. Neznani vlomilci k! se klatijo zadnji čas po Slov. goricah, so udrli v hišo posestnika Jakoba Senekoviča pri Sv. Marjeti oh Pesnici in odne-sli jestvin in drugih potrebščin sza 15 tisoč Din. Ravno isti uzmoviči so obiskali tudi trafikanta Alojzija Germeka iz MoCne ter mu odnesli tobaka in drobnarij za 1000 Din. Jfrvavi zlcčin v Zgornji Fristavi. Iz Sv. Vida pri Ptuju nam poročajo: V Zg. Prfstavi je na št. 30 živela velika družina Hrovat. Oče Anton Hrovat je bil pijanec, ki je cele dneve popival po gojstihaah, doma pa zanemarjal delo. V torek zvečer se je vrnil domov in šel epat na škedenj. Drugo jutro mož ni bil na škednju. Dobili so samo nj^gov klobuk in mlako krvi. V Cetrtek zjutraj so orožniki odkrili njegovo truplo v bližnji koruzi. Imei je na glavi veliko rano. radano od sekire. Iskali so hudodelca In najprej zaprli soseda, ki se je s pokojnim tožaril. V soboto zjiitraj se je pa v gostilni najstarejši sin Hrovatov Martin, star 18 let, izdal. da je on morilec. Pokiicali so orožnike, ki so očetomorilca aretirali. Povedal je ta rnladi zločinec, da je ob 10. uri zvečer ubil očeta s sekiro, ker ga je oče enkrat s sekiro preganjal po gozdu in ga ni hotel vzeti seboj v gostilno. Pravi, da se je oče še sam zavlekel v koruzo, le on mu je malo pomagal. Zdravniki pa trdijo, da pokojni s tako rano niti pet korakov ni mogel storiti. Vsi sumničijo, da je fant z drugo pomočjo prcnesel očetovo truplo v koruzo. Kdo je bil ta eokrivec? Brez njih ni! Ali je bila celo ženska? Sodnija bo to že kmalu odkrlla Vzrok zločina: preveč alkohola, premalo izobrazbe, premalo cerkve! Kako zelo se kaže potreba Slomškoveja doma! Pes vzrok avtomobiiske nesrede, Znani vinski trgovec iz Dubrave pri Zavrču Lojze Vuk se je vračal 6. septembra iz Kranjske «a Štajersko po glavni cesti. Med Vranshem In Št. Petrom v Savinjski dolini tik pred GrajBki vasi pri Gomilskem je planil Iz teme na cesto in v avtomobil velik vol8ji pqs. Avto je psa povozil, Silni suliek pa je vendarie voz usmeril z glavnn ceste v stran. S silo je priletel v obcestno sadno drevje in obstal. Srcčanje avtomobila z drevjem je pognalo iz voza ivanjkovskcga Potovarja, ki je dobil pri nesreči nekaj poškodb lahkcga enačaja. Vsi ostali potrsiki: Veh, L3for in trgovec Grivec so dobili le tcjni-re praske. Na novem avteH5or:v4u so :.?irazbila prednja šipa, precej je poškodovano ogrodje, motor je ostal nepoškodovan. Da se ni zgodila večja nesreča, gre zahvala previdnemu in treznemu Vukovemu šoferju. Pazite na otrokel Dne 5. septembra je pogorel hlev, svinjak in šupa posestnika in krojača iz Gornjega Obreža v ArtiCah — Jakoba Glogovšek. Posestnik, ki se je pri reševanju živine sam hudo opekcl, je zelo udarjen, ker mu je zgorela krma in 2 tisoč kg krompirja. Ogenj je zanetil baje petleten otrok. Žrtev pcdivjaac-sti. V vinotoču pri Krošeljnu v Dečnih selih pri Brežicah so popivali v nedeljo dne 1. septembra fantje in dekleta iz več vasi. Pri po sestniku vinotoča so bili pivci povserr mirni do 9. ure zvečer, ko so se odpra vili vsi proti domu. Par korakov od vi notoča pa je nastal med fanti prepii radi nekega dekleta. Jožef Černoš, sin posestnika iz Silovca, je miril fante naenkrat ga je nek fant sunil z nožem v leva pljuča in ga smrtnonevarno ranil. Vročina po celein svetu. Z izredno septembersko vročino so zadovoljni vinogradniki, sicer pa se že pritožuje radi nje celi svet. V Newyorku v Ameriki imajo 35 C in trdijo, da ni imela Amerika že 50 let tako vročega septembra kakor letos. Od pcrvsod prihajajo vesti o smrtnih slučajih radi solnčarice in o gozdnih požarih, ki so izbruhnili po Ameriki radi neobičajne suše. V državi Mossachusets ogroža velik gozdni požar več naselbin in se je razširil že 7 krn daleč. V Londonu je umrlo 4. septembra na dan delavske proslave na solnčarici 210 oseb. »Zeppeliu« zcpet doma. Zadnjič smo pustili »Zeppelina« na poletu krog sveta na amoriškem letališču v Lakehurstu pri Newyorku. Razdaljo med Lakehurstom in Friedrichshafenom je prevozil zrakoplov v 67 in pol urah in je sedaj zopet na domačem pristanišču. »Zeppelin« je rabil za celi polet okoli 3veta 20 dnl In štirl ure. Novi zrakoplovl, ki bodo predvidoma zgrajeni Junija prihodnjega leta, bodo lahko vozi11 še hitreje. Tl zrakoplovi bodo ravno tako dolgi kakor »Zeppelin«, toda bolj ploščati, tako, da bodo lmeli skoraj popolnoma obliko kaplje. Novi zrakoplovi bodo imeli tudi posebne kabine za kadilcc, ker so se potniki na dosedanjih vožnjah pritoževali, da niso smeli uživfiti nikotina. ^Po srečni vrnitvi iz poIzti krog svfita so bo podal zrakoplov nn. dve vožnii do Nemčiji, za kateri so že razprodani sedeži. V 14 dneh ali treK tednih se bo zrakoplov dvignil v Friedrlchshafenu ter bo letel preko Šlezij« in Gornje Šlezije v Berlin. Po enenv ali dveh dneh se bo iz Berlina dvignil na Vzhodno Prusko, odkoder se bo vr* nil v Friedrichshafen. Prve dni oktobra namerava ponovno poleteti v Ame« riko. Cene za vožnjo po Nemčiji zna«j šajo za progo Friedrichshaien—šlezijal — Vzb.odna Pruska — Friedrichsiiafeaj 600 mark. Vožnje se bo ud«ležilo 20 d<> 22 potnikov. Zgodnje slovo lastovk. Od vseh strani prihajajo poročila, da se pripravljajc* letos lastovke poprej na odhod neg9 druga leta. Po ljudskih mnenjih pomenja rano slovo lastovk ostro zimo* V jeseni se solijo lastovke, različno od' spomladnega prihoda, ko priletijo v na« še kraje posamič, vedno v velikih gručah, mnogokrat celo v družbi z drugimi pticami. Od nas odletijo lastovke v Južno Afriko; v Indiji prezimijo le one iz vzhodnjih pokrajin. Živalce ne ostanejo v Egiptu, preletijo največjo Sahara puščavo in ostanejo čisto na jugu Afrike. Na poletu preko Sredozemskega morja sledijo najrajši večjim parnikom, ki prevažajo žito. Mnenje je, da so testradanim pticam dobrodošli žitnil moli, ki tudi sledijo ladjam. Ako se oribliža jesen in se vzbudi v lastavicah lagon po odletu, pozabijo večkrat na lolžnost kot starši. Kolikokrat se zgodi, la pustijo druge mladiče, ako še niso Todni za preselitev. Ako nastopijo mrzejši dnevi so te zapuščene reve zgubjene, ker si ne znajo in tudi ne morejo poiskati brane. Ravnokar omcnjene lastavice iz drugega gnezda najdemo toi.ikokrat po zimi na hlevskih podstrešjih' Sisto otrple. Jesenski odhod iz našihv ki-ajev nastopijo lastovke vedno po solnčnem zahodu. Zbirajo se v velikih gručah in kakor hitro je objela zemljo noč, se dvignejo cele trume in se zaženejo v preselitev. Kje na svetu prebivajo ljndje naj« višje? Najnovejši raziskovalci Srednje Azije so odkrili, da prebivajo pastirjK v Vzhodnem Tibetu s svojimi čredamJ 1864 m visoko nad morjem. V teh krajih se podijo divje ovce in koze po višinah 5800 metrov. Tukaj so opazovalt orla v višini 7000 m. Navečja višina, katero je dosegel človek v indijskem pogorju Himalaja brez kisikovih aparatov, je 8225 m. Hribolazec Sommerwell ki se je povspel tako visoko, opisuje^ da je rabil nad 8 tisoč metrov za vsak! korak naprej 10 dihljajev in na vsakih! 20—30 korakov je moral počivati, ker se ga je lotevala omedlevica radi razredčenega zraka, kateremu primanjkuje za dihanje človeških pljuč neobhodno potrebnega kisika. Nerazumlijvo početje motornega be« ciklista. V nemškem mestu Kassel so zaprli motornega beciklista, ki se je lotil čudnega početja. Policija se je čudila, kako je to mogoče, da so našli ob cesti v nezavesti in precej poškodovanih kar devet deklic eno za drugo v primeroma kratkih presledkih. Ko so se poškodovane zavedle, je vsaka izpovedala, da jo je povabil mlad gospod na zadnji sedež na motornem kolesu. Po povratku iz izlela jc aunil neznanec po- vabljeno s sedeža v najbtfjšem diru. Policija je zaprla 19 letnega šoferja Iz eosedne vasi. Predstavili so aretiranega devetim žrtvam, ki so ga prepoznale za onega kavalirja, ki jih je po izletu sunil z motorja v obcestni jarek. NeCloveški dirkač še dosedaj ni inaral izpovedati, zakaj je pravzaprav suval dekleta v nesrečo. Avtobns Caljo—Bogaška Slatina vozi od torka, dne 10. septembra naprej iz Rogaške Slatine bo 7. uri zjutraj, pride v Grobelno ob tri četrt na osem, da dobi vlak Celje—Maribor In pride skozi Št. Jur in Teharja v Celje ob pol C. uri zjutraj. Od pondeljka, to je 9. septemfcra zvečer naprej torej- povratek avtobusa iz IRogaške Slatine ponoči v Celje odpade, pač pa jvozi naprej še ob četrt na devetnajst (četrt na sedem) zvečer iz Celja v Rogaško Slatino. — SAvtobus inesta Celje. Avtotras Celje—Dramlje vozi od pondeljka %o je 9. setpembra popoldan naprej le progo Dramlje — Blagovna — Ljubečno — Trnovlje (— Celje kolodvor in nazaj. Proga skozi Blagojvno — Teliarje — Celje ter Celje — Teharje, jto je Št. Jur — Sele in nazaj od tega časa pdpade. Celje—DramljB. Odhod: Celje ob 12. uri 25 minut popoldan, prihod Dramlje ob 13. uri 20 minut pop-oldan. — Odhod: Cfilje ob 18. uri 20 minut zvečer, prihod Dramlje ob 19. uri 15 minut zvečer. Dratiilje—Celje. Odhod: Dramlje ob 6. uri 5 minut zjutraj, prihod Celje ob 7. url zjutraj. — Draralje ob 13. uri 35 minut popoldan, prihod Celje ob 14. uri 30 minut popoldim. — Teharčani se zjutraj Lahko poslužujejo avtobusa, ki bo od torka, to je 10 septembra zjutraj naprej vozil okoli 9. ure 15 minut zjutraj iz Rogaške Slatine v Celje. — Avtobus mesta Celje.